Poštnina plačana v gotovini Leto IX9 St. I Ljubljana, nedelja 1. januarja 1928 Cena 2 Din — ott 4. KjMtraj. — Stane mesečno Dto »S"-—, u tno-MmstTO Din *©•— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo», LJubljana, Knaflova ulica »ter. s/L Telefon It. «07« in 1804, ponoči tudi it. «034. Rokopisi •• no vro£ajo. Upnvalttvo: LJubljana,--- uHca k. s*. - Telefon it. ____H Ljubljana, Prcfter- wn uttca k. 4. - Telefon te. 1499 Podraiald: Maribor, Aleksandrova te. is — Cefle, Aleksandrova 's« Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Račoo pri poteMM eak.zavods: LMH tana te. it^t - Praha čiak> W»en, Nt. 105*41. ~ Ljubljana, 31. decembra. Leta 1927. se od samih volitev nismo mogli prav oddahniti. Mesto dela smo imeli stalen nemir. Oblastne samouprave so ustanovljene. Mi, ki smo kot prepričani demokrati zavzeti za procvit samouprav, le obžalujemo, da se je obeh oblasti Slovenije polastila stranka, ki jih smatra za objekt svoje strankarske zagrizenosti. 2e sedaj sta obe ti obiasti znani po krivičnosti svojega poslovanja in po brezglavi finančni politiki. ki hoče vse naenkrat povžiti, pri tem pa ji zastaja trda kost v vratu. Kako vse drugače bi bilo lahko, če bi najboljše sile vseli strank složno sodelovale v vseh naših samoupravah! Najsvetlejša točka minulega leta je ustanovitev Ktrečko-deniokratske koalicije v Beogradu. Že do danes smo dosegli lepe uspehe; ne le s kritiko upravnih in zakonodajnih pogrešk, tudi pozitivno smo že marsikaj dosegli in vplivamo odločilno zlasti na to, kakšen bo novi davčni zakon in da za čimprej dobimo. Z možatim in stvarnim nastopom smo prepričali najširše kroge, da tako kakor je sedaj. g!ede državne uprave in razdelitve bremen ne gre več naprej in da imajo odločilni krogi izbirati med našim, državn ideji vedno udanim. lojalnim in ustvarjajoči«! sotrudništvom in našim neizprosnim odporom proti hegemonizmu, ki ga moramo v interesu državne ideje zlomiti. Kmečko - demokratska koalicija je dvignila samozavest naroda v krajih, ki so že obupavali, je-li možno v lastni narodni državi doseči dejansko enakopravnost in je tudi sicer vplivala po-voljno na politično konsolidacijo ljudstva, ki je razkosano na preveč strank. Zlasti na terenu skupnih volilnih okrajev poslancev Kmečko-demokratskega kluba je po desetletnih, od tujcev izzvanih bratomornih bojih nastopilo bratsko razpoloženje med Hrvati in Srbi. To dejstvo bo osvobodilo ogromno doslej vezanih sil. čestitamo Hrvatski! Ta primer pa vabi tudi nas v Sloveniji. da pokopiiermo malo ljubosumja in usmerimo vse sorodne sile na skupni cilj, da nam naša predraga ožja domovina s svojim dobrmi ljudstvom i:« naravnimi zakladi ne zapade v sramotnih dahomornih oklepih kierikaistva, mi pa da se ujedinimo na pozitivnem, ustvar-jajočem delu za pozicijo Slovenstva v našem velikem narodu. Leto 1927. je torej ob vseh svojih temnih straneh vendarle prineslo lep korak naprej k enotnejši grupaciji političnih sil v Jugoslaviji. Hoteli smo še več. Hoteli smo — in to prav iskreno — zediniti se s silami celokupne demokracije. Moči g. Davidoviča v lastni stranki za ta visoki cilj doslej še niso zadoščale. A mi smo še tu in nadaja nas še ista želja: celokupno demokracijo združiti pod en prapor. Ta program je tudi program Kmečko-demokratskega kluba. Naj bi tudi demokrati pod predsedstvom g. Davidoviča. ki uživa naše polno zaupanje, prav tako odločno pokopali vse predsodke in pretekle zamere, pa bo mogoče ustvariti demokrat-sko-seljaško politično organizacijo preko vse naše države vsaj v letu 1928. Naše srbijanske brate prosimo, naj objektivno proučavajo vzroke našega nezadovoljstva. Sklicevanja na Kai-makčalan smo siti do grla. Seveda tudi mi ne maramo prezentirati nikakih računov za delo ob narodnem osvobo-jenju. Naše nezadovoljstvo je globoko in se zbira v nas že pol desetletja postopno, kakor so prihajale upravne po-greške in krivice. To nezadovoljstvo nima posla 7. osebnimi interesi in je obstojalo tudi. ko smo bili par mesecev v vladi. Ako pa smo zdaj tako brezobzirni v razkrinkavanju gnilobe in nezmožnosti in nam ne bo ust zavezala nobena pretnja, s tem seveda ni rečeno. da nismo v svojem srcu in v vsem mišljenju ostali isti. oni isti udani ljubitelji in branitelii ideje edinstva. kakor smo bili kdai prei. ko smo še vse gledali v jutranji zarji jugosloverskega idealizma. Da. baš zaradi te naše ljubezni nam je danes ves ta boj teko težak, a izvojevati ga moramo, ker smo po vseh žalostnih razočaranjih prišli do prepričanja, če pojde tako navzdol, da pridejo posledice, za katere se nam srce stiska v strahu, kaj bo potem z našo domovino. Naša stranka je v 1.1927. šla skozi težke boje. Vse je bilo proti njej, ker smo bili vsem, navzgor in navzdol, na levo in desno, trajen opomin in slaba vest njihovih grehov, kritik in borci, ki bi se jih bili radi iznebiii. A SDS je ostala, četudi je vlada lastne države naperila proti njej vse strelice. Ta elitna armada 250.000 kroglic, jeklenega srca in požrtvovalna za idejo, ki jo je zamislila in vzljubila, bo tudi v letu 1928. storila svojo dolžnost. Dr. Gregor Žerjav. »Velika je idefa kmerKo- demokratsMe Jsoalfcife" Posl. Pavle Radič o ponesrečenih obupnih intrigah nasprotnikov koalicije. — Kako so nastale «senzacije» o nezadovoljstvu v HSS. — Narekuje jih strah pred naraščajočo močjo KDK. Beograd, 31. decembra p. Beograjska »Politika« je prinesla povsem izmišljeno vest o nezadovoljstvu nekaterih radičevskih poslancev s Kmečko -demokratsko koalicijo. To vest, ki jo je že včeraj odločno zavrnil Svetozar Pribičevi:, je danes demantiral tudi poslanec Pavle Radič v beograjski »Reči«. Med drugim pravi: »Znano je, da ne dajem rad izjav, ker dobro ocenjujem razmere v našem tisku, v katerem se zelo lahko ustvarjajo pogrešne informacije in pogrešni zaključki na podlagi izmišljenih izjav. Tak je slučaj tudi z informacijo redakcije »Politike« od 30. decembra o akciji Kmečko-demokratske koalicije. Ta informacija skuša prikriti zmešnjavo političnih krogov v Beogradu, ki je nastala z ustvaritvijo in delom Kmečko-demokratske koalicije, ter bi rada umetno zanesla to zmešnjavo v javnost, ki z velikim zanimanjem in večinoma z odkritimi simpatijami spremlja delo koalicije. Zato porabljam to priliko, da odkrijem skrivno igro gotovih političnih krogov v Beograda, s katero bi radi po znanem radikalnem receptu iz prejšnjih dob brez izbire sredstev ustvarili v javnosti mnenje, da obstoji nezadovoljstvo v hrvatskem seljačkem klubu nad politiko St. Radiča, to je nad politiko Kmečko-demokratske koalicije. Za pošteno in objektivno javnost je važno, d3 ve, da so se pred kratkim časom pričele iz gotovih političnih krogov širiti različno vesti v zagrebškem tisku, da bi jih mogli nato navidezno naivno ponatisniti. Ko jim to ni uspelo in jim je bila onemogočena namera, skriti svoje nepoštene prste, niso tega iznesli v nobenem svojem beograjskem službenem listu, temveč so si izbrali dozdevno neodvisni politični list »Politiko, pri čemer je njihovim željam ustregel človek, ki ima mnogo razlogov da je nezadovoljen s svojimi političnimi uspehi in posebno z ustvaritvijo Kmečko-demokratske koalicije in njenim poštenim in odkritim sodelovanjem s klubom Saveza zemljoraar.ikov. Toda ne pozabijo naj vsi, ki ga podpirajo In ki se strinjajo s takim delom, da je velika ideia večja od vseh naziranj in interesov posameznih zlobvikov in posameznih klik. pa tudi posameznih političnih krogov, ker se gib je in razvija po stvarnih in od režima neodvisnih zakonih, etičnih, psiholoških in politično dinamičnih. Tudi ta naša ideja že danes moralno absolutno vlada v politiki naše države in, ker ie omajala že itak slabo moč sedanjega režima, stalno pretresa odno-šaje vladnih strank.- ker ni samo naša kmečka, demokratska, hrvatska, srbska in slovenska, temveč je jugoslovenska, narodna in državna, ozko zvezana z nadaljnim razvojem, pa tud: s samim obstojem naše države.« Balkan si želi miru in samo miru Pomembne izjave našega berlinskega poslanika Balugdžiča o stremljenju balkanskih narodov Oni streme samo za tem, da čim bolj nadoknadijo, kar so zaradi svojih stoletnih Berlin, 31. decembra y. Jugoslovenski poslanik Zivojin Balugdžič je sprejel berlin- Kultura Kot pastorta režima Vladna večina je slepa in gluha za vse argumente. — Klerikalci se v Sloveniji predstavljajo za zaščitnike univerze in podpornike gledališča, v Beogradu pa brez protesta glasujejo za § 44 in za novo redukcijo subvencij gledališču Rothermereove novoletne injekcije Madžarom London, 31. dec. (ri) Lord Rothermoro Je odposlal za novo leto madžarskemu na« rodu čestitke, v katerih jim proroknje bolj* ho bodočnost. j Beograd. 31. decembra i. Današnja razprava o proračunu ministrstva prosvete v finančnem odboru je prinesla globoko razočaranje. Medtem, ko se je vršila v odboru razprava, se je izvedelo, da je vladna večina kljub vsem utemeljenim argumentom govornikov Kmečko-demokratske koalicije, ki so s stvarnimi razlogi pobijali sramotni člen 44. finančnega zakona, sklenila, da vztraja pri tem členu. Večina je nadalje sklenila, da se morajo tudi krediti za državna gledališča zmanjšati za 2.5 milijonov dinarjev, od česar odpade pol milijona za ljubljansko gledališče, ki Je bilo že doslej povsem po mačehovsko tretirano, tako da Je eksistenca ljubljanskega gledališča v sedaniem obsegu in na umetniškem nivoju upropaščena. Razen tega je vladna večina tudi sklenila celo vrsto drugih redukcij, tako da je pro- ^ ?e boj- okrnjen, ma.fborsko gleda-Sjegova že letos račuj nii-^trtfv • _•>•••. nego je bil dose*.*.. V ic lišče je kruto prizadeto, več kot skromna subvencija 567.000 Din je zmanjšana na 500.000 Din. Naravno ie, da so te nove redukcije in uporno vztrajanje vladne ve?;ne pri čl. 4-1. izzvale ogorčenje pri poslancih Kmečko-demokratske koalicije. Značilno je, da ie ttdl klerikalna stranka katere poslanci tekom cele prosvetne debate niti besedice niso zinili v obrambo sloven sklh kulturnih dobrin, sodelovala ori teh sklepih In prevzela iako polne odgovornost za pogubonosne posledice, ki bodo nastale. S svojim današnjim dcl^m v Beogradu je razkrinkana vsa niena neiskrenost in navidezna borba za slovensko univerzo in slovensko gledališče. ske in v Berlinu bivajoče inozemske novinarje in jim podal naslednjo izjavo: »Skoraj kakor ironija izgleda, da nagla-ša predstavnik balkanske države za novo leto željo po miru to mednarodnem sporazumu. Svet je navajen, da vidi v stoletnih težnjah balkanskih narodov za osvo-bojenje izraz nekakega posebno nemirnega duha Pravljico o tem nemirnem duhu so zasnovale In vzdrževale zlasti one velesile, kj s0 horele z njeno pomočjo prikriti ali opravičiti svoje lastne cilje. Dejstvo je, da poljedelski narodi ca jugovzhoda Evrope ne žele ničesar drugega bolj iskreno, kakor to. da se morejo razvijati v miru. bojev za osvoboienje zamudili v kulturnem napredku Moja domovina želi v prvi vrsti, da lahko po tolikih letih obupnih naporov in silnega trpljenja izvede v miru notranjo konsolidacijo in razvije svojo materijalno ia moralno kulturo V tej želji se iskreno ra-duje slehernega uspeha onih sil, ki hočeiio zagotoviti svetu mir na temelju mednarodne vzajemnosti in med>ebojnega sodelovanja. V zadnjih le'ili v tem pravcu izvršeni podvigi nemškega naroda preko njegovih predstavnikov v Ženevi in pri drugih mednarodnih akcijah, so Mi spremljani v moji domovini s posebno pazljivostjo in Iskrenimi simpatijami. Jugoslavija zaupa v ta stremljenja Nemčije, ki so našla popolno razumevanje tudi pri vseh drugih narodih, zlasti še pri njenih sosedah. Ni pretirano, ako trdim, da pripada Nemčiji velik del zaslug za ustvaritev onega duha pomirlji-vosti in solidarnosti, s katerim stepa Evropa v leto 192S. Jasno ie, da bo povzročila ta nova organizacija miru na zapadu Evrope tudi na Balkanu dobrodejno ozračje Nesporazumi, ki obstojajo na jugovzhodu Evrope, so sko-ro vedno le posledice zgodovinskega razvoja teh narodov. Čim bosta v zapedni in v srednji Evropi prevladala mir in solidarnost, tudi balkanske zadevice oe bodo več našle možnosti razmaha. Obči duh pn-mirljivosti bo z zapada objel tudi Balkan in prjponiogei k njegovi skorajšnji konsolidaciji. Balkan želi samo to, da se nihče ne vmešava v njegovo neodvisnost, hi bo zadovoljen, kadar bodo v Evropi ustvarjeni pogoji, ki bodo v.-ako tako vmeševa-nje onemogočili.« Ljubljanska opera rasno opažena Paragraf o redakciji univerz ostane Državna subvencija znižana zopet za pol mil-jona. — Opere naj pomagajo vzdrževati glavna mesta, drugače se osnuje za vso državo samo ena ocera Brland o problemih evropske politike Francoski zunanji minister izraža željo po skorajšnjem prijateljskem razmerju z Nemčijo Pariz, 31. decembra s. Zunanji minister Bnar.d jt v -azgovoru s pariški' i poročevalcem olitike s francoske strani ter je izjavi,: Pridobiti si prijateljstvo Nemčije, to je za zmagovalca edina možnost in edina politika. Problem Porenja za sedaj ni aktualen. Briand je izrazil upanje, da se bo v letu 1928. sklenil nameravani pakt med Francijo in Ameriko, ki bo proglasil vojno za nezakonito. Mirovne pogodbe - temelj evropskega miru Novoletne izjave francoskega vojnega ministra Beograd, 31. decembra, p. Danes ob 2. popoldne pred sejo finančnega odbora, so se sestali člani vladne večine finančnega odbora k posvetovanju o proračunu ministrstva prosvete. Glavni predmet tega posvetovanja je bil člen 44. finančnega zakona. Vladna večina je kljub apelom opozicije, naj se ta člen črta, sklenila, da ostane neizpremenjen. Radikalni poslanec Ilija Mihajlovič je med debato izjavil, da za proračun ne bo glasoval, ako bodo ostali v veljavi predlagani krediti za gledališča in opere. Da bi rešil položaj, je demokrat Milan Grol predlagal in je bilo nato tudi sklenjeno, naj se operam v Zagrebu in Beogradu zmanjšajo dotacije za 1 mili- jon dinarjev operi v Ljubljani pa za pol milijona. Ako mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana sama dotirajo svoje opere z vsotami, ki so jim bile črtane v državnem proračunu, bodo opere ostale še nadalje, drugače pa se bodo združile v eno, ki bi Izmenoma gostovale po posameznih mestih. Glede gledališč je sklenjeno, da ostane v državni upravi gledališče v Skop-Iju. ostala oblastna gledališča pa dobe po pol milijona dinarjev subvencije, a le pod-pcgoiein. da jim mesta, kjer obstoje. nakažejo najmanj po 200.000 Din. Finančni minister bo šel občinam v toliko na roke, da jim bo dovolil v to .svrho pobiranje posebnih taks. Pariz, 31. decembra g. Vojni minister Pakile\ 6 Je da) angleškemu tedniku »Re-feree« ob priliki novega ieta nekaj izjav. Painlevč je označil Francijo kot enega najvažnejših laktorjev miru v Evropi. Francija zasleduje politiko, ki stremi po prenehanju napetosti Popolnoma napačno bi bilo podtikati Franciji ImperijalMične tendence. Francija hoče ustvariti splošno atmosfero dobre volje V to svrho služijo njene pogodbe z novimi državami srednje in vzhodne Evrope ki vzbujajo popolnoma neupravičeno bojazca. Glede vprašanja revizije mirovnih pogodb je izjavil minister, da noče preiskovati vzrokov, zakaj se zavzemajo »u re države za revizijo. Po njegoves. nju ne bi bilo za mir n:č bolj nevarno, nt^o revizija mirovnih poijndb. Nova Evropa nima druge podlage za varnost miru kot spoštovanje teh pogodb. Ako bi se poskusila izpremeniti samo ena teh pogodb, bi se uničile vse dosedanje varnosti. Možnost faponske intervencije na Kitajskem v ladf snega oviraš Vrhovni kontrolor vseli naših prometnih ustanov i Vlaki na liški progi še vedno ne vozijo. — Zamude imajo tudi skoraj vsi vlaki na drugih progah. — Nov poskus za izboljšanje prometne službe Beograd. 31. decembra p. Na lišio dalmatinski progi vlada še vedno enako slabo vreme, kakor včeraj. Promet na tej progi je prekinjen. Po vesteh, ki jih Je prejelo prometno ministrstvo iz Zagreba, vladajo v Liki še vedno silni snežni meteži. Vlaki vozijo samo od Splita do Knina ter od Zagreba do Gračaca. Sneg pada gost in suh med ledenim vetrom. Ponekod so snežni zameti visoki 2 do 3 metre. Sooči Je odpotoval iz Zagreba direktor zagrebške železniške direkcije Trebinjac z načelnikom Vedrom in Marfcovičem, da na mestu vodijo dela za očiščenje proge. Po informacijah iz prometnega ministrstva vlaki na ostalih progah redno vozijo, vendar pa r. velikimi zamudami./Snežni meteži so po vsej državi zlasti pa fv gorskih krajih, ter onemogočalo reden promet. Da se okrepi redna in/discijlinarna služba pri vseh prometnih sredstvih ter dvigne prevoz potnikov in blaga na potrebno višino je prometni minister imenoval 22. t. m. za direktoria celokuDneca orometa železniškega pomorskejca in rečnega, dosedanje pomočnika uprave pomorskega in rečnega prometa, Jevrema Popoviča s činom generalnega direktoria. V okviru zakonskih dolž nostj je prometni minister prenesel na novo imenovanega generalnega direktoria Popoviča tudi del svoje kompetence. Razen tega mu je poverjena tudi funkcija obveščenja javnosti o prometnih razmerah. Rusko-nemški finančni odnošaji Berlin. 31. dec. (be.) Semkaj je prispel predsednik ruske državne banke Mihael Schemmann, ki ostane v Berlinu nekaj dni in bo konferiral s predsednikom nemške banke Schachtom. Japonska pošilja vedno nove čete na Kitajsko« — Baje je sovjetska vlada prosila v Tokiju za intervencijo London, 31. decembra. Kantonske vojaške oblasti objavljajo, da je bilo po udušenju zadnjega komunističnega upora justificiranih 2500 kitajskih komunistov in 20 državljanov sovjetske unije. Sanghaj, 31. decembra, (be.) Po 79dnev-nem obleganju je kapitulirala posadka mesta čočov pred četami maršala Čangtsolina, ki so dovolile obiegancem častne pogoje. Peking, 3L decembra, d. Dejstvo, da so bile zopet odposlane japonske mornariške čpfe v Ticntsin, je v javnosti izzvalo veliko pozornost. Vladni krogi pa niso prav nič presenečeni. Kakor so izjavili v zunanjem ministrstvu dopisniku United Pressa, pričakujejo celo oboroženo intervencijo Japonske v Mandžuriji in tudi v Šantungu. Mnogoštevilne konierence, ki jih je imel v zadnjem času japonski ministrski predsednik Tanaka z vojnim ministrom, se smatrajo kot sumljiva znamenja. Nasprotje med Čang-tsolinom in Japonci o ameriškem posojilu, ki bi se dalo južnomandžurskim železnicam, ter o inozemskih brezžičnih postajah na Kitajskem. je na obeh straneh izzvalo veliko ogorčenje. Poleg tega je japonski poslanik v pismu na šefa generalnega štaba Čangtsolina protestiral proti razgovoru, v katerem je ta očital Japonski ekspanzijske namene v Mandžuriji. Ker je ta protest zelo ostro sestavljen, šef generalnega Štaba niti ne namerava odgovoriti nani. Pariz, 31. decembra, d. Kakor poroča Agence Indopacifique iz Tokija, je ruski odpravnik poslov posetil japonskega zunanjega ministra, da bi od njega dosegel intervencijo v konfliktu med sovjetsko Rusijo in južno Kitajsko. Angleški poslanik je takoj posredoval v japonskem zunanjem ministrstvu, da bi se ta intervencija opustila. MoskTa, 31. decembra, (be.) Vlada uradno zanika vest, da je zaprosila Japonska za posredovanje v rusko - južnokitajskem konfliktu. Hougkong, 31. decembra, d. Semkaj je dospel ruski generalni konzul v Kantonu Po-hvalinski. Izjavil je, da so nasprotniki komunistov trpinčili njega, njegovo ženo in njegovega otroka ter da so umorili celokupno osobje konzulata in kitajske nameščence konzulata. Iz Bolgarije Sofija, 31. decembra g. Med ministrskim predsednikom Ljapčevom m bivšim ministrskim predsednikom Cankovom bo menda prišlo do pomirjenja. Rekonstrukcija kabineta nai bi se izvršila po novem letu. Sofija, 31. decembra g. Na zadnji seji sobranja ie socialistični poslanec Pastuhov stavil interpelacijo, v kateri iziaviia. da je kljub vsem oficijelnim zagotovilom, bolgarske in Jugoslovenske vlade, da obstoiajo med obema državama korektni odnošaji, bolgarsko jugoslovenska meja še vedno zaprta. Pastubov je vprašal vlado, kaki koraki so bili storjeni, da se odstrani ta nevzdržni položaj, ki ni v skladu s članstvom obeh držav v Društvu narodov. Briandov sestanek z Musso-linijem že v januarju? Rim, 31. decembra, o. Listu poročajo iz Pariza: V pohiradnih krogih domnevajo, da se bo zunanji minister Briand sestal z Mussolinijem Se pred sklicanjem Sveta Društva narodov. Briand baje želi, da bi se nesporazumljenja, ki obstojajo med Francijo in Italijo, rešila Se, preden bo zopet odpotoval v Ženevo. Domneva se« da w bo sestanek med Mussolinijem in Briandom ' vršil v dneh med 18. in 22. januarjem. ; V obrambi kulturnih interesov Slovenije Pasi. dr. Kramer proti pristranosti proračuna Nadaljevanje prosvetne debate v finančnem odboru. — Dvojna mera t dotaciji srbijanskih in precanskih institucij. — Prosvetnega dela med narodom vlada ne upošteva Beograd. 81. decembra. p. Na današnji seji finančnega odbora se j« nadaljevala naprava o proračunu rcbii8t*T?tv» prosvete Prvi je govoril pr>sl. Jura - Demetrovič Iwa»i jo svoj« začudenja, kako mor« biti ministrski predsednik človek, ki je lani kot prosvetni minister silno ostro kritiziral takratni proračun in ga oznanil za nerealnega, t:a je njegova viada predložila še mno-jzo subši proračun. Nato je pre?el na poaa-ir.ezrs parlij* prosvetnega proračuna in 21-gosal pristranoet v dotiranju raznih kulturni.' institucij. vlada stoji oži vidno na stali *>u, da je treba podpirati samo one zaan-? ven9 ir:«'ihU«, *a katere se zavzemajo ljudje, ki so slučajno v interesni sferi ljudi x vladi, dočim naj drugI instituti propadajo. Žalostno je, »J a smo doSli tudi v prosvetni ]i>ii:iki do tako žalostnih partizanskih eks-Iramov. Uširo je nato i>»meu-ovič kritiziral postavke proračunat ki Je namenjena za zgradbe n osnovnih Sol v Srbiji, Bosni in Dalmaciji. 11 Urediti bi morali biti namenjeni vaens »irooiainim krajem države: tudi na Hrvatskem in v Sloveniji je dovolj krajev, ki so siromašni in kier bi morala država prispevali ta gjrradbo žoL Pori. Dometrevič je dalje omenil pravniški kongres v Ljubljani 1. 1925., na katerem ie bil sedanji minister prosveie referent o vpraianju, kaj spada v finančni zakon. Takrat J* dr Ktuoanudl ostro napadel ministrstvo i»ri«v«£e, co5 da uvaja v finaaSni zakon pooblastila, s katerimi lzpreminja po-»Livne zakone. .Sedej pa isti dr. Kumanudi kot prosvetni minister tepta vsa na&da. Id jiii je tedaj oznanjaL Pasti. Demefcrovič Je govom tudi o redufa cijah gknr-.afi;. Žalitev si je od navzočega ministru dr. Kumanudija, naj kot univerzi* tetn; profesor T*>ve, aH šmarno res preveč sreclnjA SoL Noben ppoevetaa minister Se r; povedmi koliko bi znaiali prihranki rfc» cii ufamjenia giranassij. Po doeedaoji praksi se vidi. da pribrhsikvrr sploh ne bo in tfa bodo izdatki »e večji. Obširno je razpravljal poei Demetrov ič o nara&ravaaii rcaufcciji irudverz. Pav dar j ai je, da so fakultete v Zagrebu in LJubljani plo-^ mnogoletnega boja vsega prebivalstva in ne gre. da bi te sadove izgubili sedaj v w*jbodni državi. Zdi se, di « postavila vlada na staliSfer naše ie semo, kar je tu, k«r je onstran Save, ni naSe. Potifika fa» voriztranfa v Škodo prečttnske kulture « mora nehati. nato p« je dobil besedo flubljanski poslanec dr, Kramer V daUSen govoru ie kritizirai prosvetno oohtiko tedanje vlade In se pridružil apelu poslanca Demerroviča jdede ufchihve člena ,41 finančnega zakona. Ta paragraf -postav. 8t naie znanstvenike, od katerih mnogi slove vo vsem zapadnem kulturnem svetu, pod Dmnekieiev med. Od itffli se zahteva, nai Mo v oohvem obse srn. nepresta- no pa se jim grozi, da bodo reducirani. Dr. Kramer ie govoril obširno slasti o ljubljanski univerzi. dede katere ie nagla-Sai, da se m v Jugoslaviji šele na novo osnovala ampetk da so se v »asi r.ovi državi samo dovršile priprave ?a njeeovo osnovanje. Pod Avstr ijo se ie vrši! ves kult trmi boj v Slcve.nl i! proti germanistmi & cfljem ustanovitve ljubljanske imive^ze. uzi bi oiafila stremljenja po osvobodini slovenskega naroda irpod tujega vpliva. Sedaj ho. Če vlada ukirriti v Ljublianl tehrjičco fakulteto. ki !e v kratkem času dosegla ie take uspehe, de laliko sini! za vjot drugim ustanovam. Nieri eleitrotehTiični, arhitektonski ta kemični insftitat stoje na taki viStni, da uživajo evropski sloves. Za vzdržavanje ljubfjanska tehnične fakultete 3e v proračunu stavljena samo četrtina one svote. ki Jo predstavila dii>»>ozici?ski ima predsednika vlade. Na tej fakulteti ne študiralo samo S ki venci, temneč je med sluSatelii skoro polovica Srbov in Hrvatov. Rasen teza }e treba upoStevati. da ie Hubllanska unh'erwt fctrl-5čp kulture za naorvobo^e brate. Za tem Je dr. Kramer srovortf o medicinski fakulteti v LJubljani 'n poArd3rla*, koffk-Sna bi bila kulturna Skoda, ako bi se ta fakulteta ukinila. Ostro ?e obsodil demagoSivo dr. KoroJca Ut njegove stranke, ki po SJo-venif! govore, da Se bH ta flnanč- to. k ona podtaknjen v finančn; zakon brez ved-ao«i' Tn odobrenfa ministrskega sveta. OMiruo je dr. Kramer govoril o ljubljanskem gledaliižu, ki ae mu s novim amandmajem zmanjšuje dotacija. Povdarjal je ve-liko kulturno nalogo ljubljanskega gledali-t&i. ki ne služi saioo labari, ampak vpliva v kaiturnem pogledu (udi na deželo ter sla-II podeželskim gledališčem ra vzor. Svoj govor je končal dr. Kramer z ostro kritiko poslovanja državna tiskamo, ki zahteva pretirane cene za svoje proizvode, nudi pa slab materija!, pri tem pa konkurira na nesoliden način"privatnim tiskarskim podjetjem, ki plačujejo visoke davke. Seja je bila zaključena ob S. zvečer, prihodnja bo jutri ob 10. dopoldne, ko s« bo bržkone zaključila prosvetna debata in pričel« razprava o proračunu finančnega ministrstva. Enako je dr. Kramer uifegosal suiuvere vlade glede redukcij gimnazij in »lepotni« šenja v tam važnem vprašanju ter karitizi. ral nato način nastavljanja uradoištva v ministrstvu psosvete, posebno pa dejstvu, da je v tem ministrstvu nastavljeno celo veliko število ljudi brez zadostne kvalifikacije. Protestiral je, da je v proračunu stavljenih samo 100.000 Din za Štipendije naših dijakov v inozemstvu ter grajal po« stopanje a Štipendijami doma, kjer jih dv jaki niti ne prejemajo, d asi so jam bile priznane. Protestiral je proti dcistvu, da ni v proračunu nobene podpore za velike prosvetne organizacije v Sloveniji, ld vrSe veliko m važno kulturno delo. Navedel je slučaj, ki je izzval splGšno zgražanje, da je politična oblast v Ljubljani prepovedala Zvezi kulturnih družtev prirejanje kultutv nth filmskih predstav v nedeljskih dopol« danskih urah, če* da se moti s tem »bižfea božja. IVečuven škandal na ljubljanskem magistratu Nad 50 mestnih uradnikov ostalo za novo leto brez plač. čini ostalih uradnikov so odtrgali 500 — 1200 Din Včeraj je bil na ljubljanskem inest-oem magistratu izplačilni dan za urad-nsSke prejemke. Pri tej priliki je ostalo narl 50 mestnih uradnikov povsem bfc& plače, Se mnogo večje število uradnikov pa so prikrajšali za 300 do 1200 Din. Med uslužbenci je zaradi tega nastalo tako razburjenje in ogorčenje, kakršnega mestni magistrat ne pomni. Kaos v mestni hiši je posledica brezvestne ta brezglave politike SLS ter njenih eksponentov na mestnem magistrata Klero-radikalska gerentska Slika z vladnim komisarjem na čeiu ni ukrenila, da bi bil proračun za 1. 1928 pravočasno odobren, vsled česar je nastala sedaj za mestno samoupravo in njene uslužbence velikanska škoda. Ako še pomislimo, da je bil ljubljanski občinski svet pravilno izvoljen že 2. oktobra, da so se županske volitve redno izvršile že pred tedni, a še danes Ve- zaradi klerikalne zlobnosti ni potrjen mestni župan in se zato mora sestati občinski svet, potem se šele vidi, kaka brezvestnost je absolutistično gerent-stvo SLS. Med prizadetimi mestnimi uradniki so pripadniki raznih strank, najbolj razočarani pa so seveda tisti klerikalni partizani, ki so bili i. 1927 na mestnem magistrata nastavljeni z ozi-rom na skupščinske in občinske volitve in ki so sedaj na lastni koži doži' veli, kaj pomeni klerikalno obljubkar-stvo in kaj znači nesposobnost in brezvestnost poiitike SLS. Mi smatramo, da je škandal, ki ie nastai na mestnem magistratu. tako velik, da ga je treba odpraviti ne glede na politično orijenta-cijo težko prizadetih, Krivce je treha postavit? pri prvi priliki na zatožno klop, da bodo pomnili, da v mestnem sosvetu niso sprejeli samo pravic, marveč tudi dolžnosti Slovenija naj pit& milijose Amkm Lepo novoletno darilo kieroradifealne vlade Vofno ministrstvo zahteva plačevanje vojnice tudi od onih, ki fe doslej niso plačevali in hoče ta ogromni davek izterjati za štiri leta nazej PriSk> je žs nekako v navado, da se pri nas z raznimi razpisi ali razlaganji enostavno poveča davčna obremenitev za gotove sloje prebivalstva. Nedavno je generalna direkcija davkov v Beogradu s posebnim tolmačenjem pojma okvalificirani trgovski in obrtni nastavljenem razširila davek na privatne nameščence na vse trgovske in obrtne pomočnike, ne glede na šolsko kvalifikacijo ali višjo strokovno izobrazbo. TI trgovski in obrtni pomočniki so do sedaj plačevali le davek na telesno delo, ki je neprimerno nižii kakor davek na privatne nameSčence. Za novo leto pa si Je volni minister dovolil z enostavnim razpisom povišati gotovim davkoplačevalcem davke za celih 50 odst. Izdal }e namreč razpis, pn katerem morajo plačevati vojnico v višini o0 odst na neposredne davke tudi vsi oni davkoplačevalci, ki so biti pred 1. januarjem 1924 začasno ali stalno proglašeni nesposobnim ca laško siulbo, docim so ta davek dose-daj plačevali le oni, ki so bili proglašeni nesposobnim po 1. januarju 1924.; ostali so plačevali vojnioo po starih zakonskih predpisih, kar pa je znašalo le nekaj odstotkov. Jasno je, da bo veliko število davkoplačevalcev s tem razpisom najtežje prizadetih. Naravnost gorostasna pa le zahteva vojnega ministra. da se Ima ta davek pobirati tudi ta nazaj, in sicer za vso dobo od 1. ia-nnarja 1924. naprej. Omenjeni razpis ministra za vojsko in mornarico Dj. br. 31.875 od 20. novembra 1927. se glasi: »Državljanom, ki so podvrženi plačanju vojnice. se ima za čas od ujedinjenja do 1. januarja 1924.. ko prične obveznost plačanja vojnice po novem zakonu o ustroju vojske in mornarice, odmeriti vojnica po starih zakonskih predpisih, ki so veljali za dotično pokrajino ter imajo obve-zanci plačat? do tedai neplačano vojni-co. Od JL januarja 1924, pa te sna vsem vojničarjem kakor tudi onim. ki so bili do tega časa proglašeni za voj-tncarje in onim, ki so bih po tem času proglašeni za vojničarje, odmeriti in od njih izterjati vojnica po novem zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice in po teh pravilih.» Po razpisu ministra vojske in mornarice z dne 25. novembra 1925. Dj. br. 56334, ki je dosedaj veljai, so bili zavezani plačevati vojnico po novem zakonu o ustrojstvn vojske in mornarice le oni državljani, ki so postal vojnfčarj počenši s 1. januarjem 1924 Kakšne posledice bo imel ta rtovi razpis za davčno obremenitev Slovenije, danes še ni mogoče presoditi, ker nam ni znano, koliko davkoplačevalcev Je do sedaj plačevalo vojnico po starih predpisih in koliko neposrednih davkov plačujejo ti davčni obvezanci. Eno pa je gotovo, da pomeni ta sprememba predpisov za prizadete pravo novo katastrofo. Kdor je n. pr. od L 1924 naprej plačeval letno 2000 Din nepnSred. nih davkov, bo moral letos plačati nekaj manj kot 3000 Din, povrh tega pa še skoro 4000 Din za naknadno odmerjeno vojnico po novem zakonu o ustroju vojske tn mornarice. Kralj zopet v Beogradu Beograd, JI, dec. p. Danes ob 4. popob dne se jo vrnil kralj v Beograd, ker m j« opomogel od ppehiajenja. ki ga je dobil za *vojega bivanja na Belju. Nocoj dospe v Beograd tudi rumua&ka kraljica vdova Ma* rija a svojo najmlajšo hčerko prince««) Ile« ano. Kraljev »ovraterk v B«ugmd se previja v rvezo s skorajšnjim veselim dogodkom- v kraljev.' rodbini. Kralj je nocoj sprejel mš» »istrskega predsednik?. Vel jo Vukičerida v dal iS avdijenci. Nenadna sinri popularnega gledališkega igralca Zagreb, 3i. decembra, r. Danes ie luaaj-iuja Narodno £je>aa.'išče nenadoma prejelo žalostno brzojavko i Draaia, da je tamkaj nir.rl 2f?ame*tft{ gledališki igra?sč Josip Fa-pič. Poko&ik X ha roles L. 1679 kot sin i>to-grajskesa prolesor>a ter ie 15 let sodeloval na zagrebškem gledališču, kjer ie nastopil kakih dvatlsoSkrat in je kreiral okoli 600 vlog. Pofcojsfk fc> gostoval skoro aa vseh našfh v držav« in se Je posebno pred tremi leti ob jablieiu igralskega udei-»tvov&nja pokasaia njegova ve!ixa popularnost. V Zsfrebu« k'er ran kot prvovrstnemu karaictemeaKi igralev pač nc bo namestnika je bii srknilo ne samo kot umet- nik na odfru marveč ttsil kot iiubeairv drti-žabaSc in zlato tovariiko srce. Posebno vi-«obo ceaijen je bi! tndl ob \-sakem gostovanje v Beosiradn. V zgodovini naie gJedsiiiške wnetnosa bo vchb>ln$sn-d Papsču ohrar-lof«) ča^no mesrd!--' jiižnotirdsko vprašanje Sini. 81. decembra, o. KemSkl listi o7>jav-ljajo v zadnjem času ostre napade proti italijanski politiki napram nemJki narodnostni manjšini v Poadižju. Na te napade odgovarja *Gioraa!e d* Italia*, ki trdi. da je italijanska politika v Poadižju ?>ovuem pravilna. Poadižje, pravi Ust, pripada že <>l nekdaj Italiji v zgodovinskem tn narodnostnem ozira, dane« pa tvori integralen del Italijanske kraljevine." če hočejo Nemci iiveil v dobrih odnošajih s Italijo, tedaj se ne smejo dotakniti Poadižja in tadi govoriti ne smo,jo o njem. Dunaj - sedež Društva narodov? Dunaj, 8L decembra, s, Slejkoprej se opažajo stremljenja, da bi Dunaj postai sedež Društva narodov. Kakor poroča cNeue Freie Presse*, podpirati zlasti Češkoslovaška in Italija ta načrt ter se sklicujeta na to, da draginja v Sviei zahteva večje izdatke. Ko-kor izgleda, se hoče Anglija v tej zadevi prilagoditi francoskim željam. Sicer pa v nobeni smtri Se ni padla odločitev, ker zavzema Avstrija v tem vprafanju rezervirano stališče. Boj za otroka z diplomatskimi posledicami Budimpešta, 31 decembra k. Kak^r do«ia va »Uisak« zavzema bolgarski generalni konzul na podlafri oroučfr\'e o aferi bivžega generalnega konzula Učeva stališče, da otrokoma Učeva dovolil azilro pravico. Iz aktov Namreč ^sro i?hau, da se je Ličev obvezal, da bo pustibjetrpka pri materi. KaKoT izhaja h izjav obeh Zakoncev. gre v spora tudi zelo važne Tns,teri-jelne diference. Soproga dol ž! Učeva, da je zahteval za to, da ie dovolil'v ločitev, njs-no celokupno miljardno premoženje. IJčev Pa očita svoii žani, da se je daia ločiti, da bo mogla poročiti madžarskega poslanca. Vprašanje ali je za ta spor kontpetentno ba-dimpeštausko aH Pa dunajsko sodišče, 5e vedmo ni razjasnjeno. Oba zako:ica stojita na staliSčn. da !e korripetentno dunajsko so-dlšče. Budimpešta, 31. dec. g. Ker *c je med bivšim generalnim koiszulom Ličevom in njegmo ločeno ženo dosegel sporazum, eta njuna otroka zapustila bolgarsko poslani« štvo. Francosko-ameriška pogodba za «večn5 mir» Washin0or, 31. dec. g. Franooeki posla* nik Claudel je imel včeraj dal?4i razgovor x državnim tajnikom KeUogom. Po tem razgovoru se ie objavilo, da potekajo po« gaja/i ia o ameriškoffrancoskem paktu ugod ivo, Sgumo ie, da Američani uspeli a frojim mnenjem, naj se ta pogodba skle* ne v taki obliki, dn Pbko služHa kot nritner za sHčne - ~ Pogodbn bo imf» la rtinanjo razsodiSčne pog<>dbe. Mednarodna ^onlercnca za privatno pravo Berlin, 31. rlec. (be.) V Haagu se prične 5. januarja mednarodna konfe-renc«. ta pri« vatno prava Še vedno sneg in mraz Bratislava, 31. decembra, g. Dunav je pod Bratislavo zopet zamrznil. Zaradi zastoja ledu je pri Orošvaru nastala nevarna situacija. Dunavski pernik Zazava, ki leži v ledu, je najbrž« izcubljen. Ogroiena je tudi bratislavska zimska" luka. Poklieano je veliko število delavcev za reševalna dela, ker so ogroženi denavski parniki v bratislavski zimski Iuki. Bro-elj, 31 decembra, (be.) Zaradi viharnega vremena je ostalo na ustju SeMe 50 ladij. Več pamikov je prispelo precej poškodovanih v Anverso. Loauoci, 81. decembra. • (lo.) Nekateri kraji »o zaradi velikeipi snega 5e vedno odrezani od vsepa prometa. Za oskrbovanje teh krajev z živili re uporabUajo na rednih črtah letale. Na letališču Hendon je odpravljenih Sest letal, da poletijo v kraje, kjer primsnj-kujejo živila, sa kater?. «o prosili prebivalci brezžičnim potom. Rešilne družbe &o organizirale številne polete v najrazličnejše kraje, da pomagajo stradajočemn prebivalstvu. Tekio. 81. decembra, s. V Korejskem kanalu divjajo veliki viharji. Mnogo ladij «e je potopilo. 500 oseb je utonilo. Tokie, 81. decembra, g. Kakor poročajo te Nakane, je plaz zasul 38 dijakov. Neutemeljene obtožbe zdravnika kralja Ferdinanda Budhnpčšta, 31. decembra z. Slučai dr. Jtrvare, ki ga obdolžujejo, da je z nepravilnim zdravbetrem in z treoravilno diagnozo povzročil predčasno smrt kralja Ferdinandi Je v rumuflski Javnosti izzval največ* interes. O stvari ie bil obveščen reeentski sve: in kraljeva rodbina. V vladnih krogih tx>-vdarjajc. da so 'jbtožbe P(roo'noma neu.e-meliene. Ako bi bile utemeljene, ni mogoče predstavljati si. dri bi 3vtafitete svetovnega gl^u kakor dr. Stids čhif ^csellske medicinske fakultete in prof. Haaprmann član pariške Sorboune mogle ^preietl tezr g!e---s BdravL' onja, ki jo le postavi! prof. .'uvara. Prof. Ju v ara je v Rumuoiji na zlasu kot odličen zdravnik. te dekan bekareikc univerze h, OTedscdnik zdravniške zbornicc. Od leta 1922. do 1926 ie bil liberalni senator Svoj čas se }e udeležil pogajani, ki so se !et?. 192*. s so\*i?ti ji a Dunaj« ČsL nacijonalna proslava Prage, 31. dec. h. ČeSkoslo% siki narod«; svet priredi v petek spominsko slavnost o manifestu 6eSkosIo%-a4kih noslancev. takn» zvaue deklaracije na dan 'Preh kral>ev, ki je bila za državno pravno neodvisnost de» Jel čeSko krosi t in Slova&e velike vstchj* sti. Savnost bo o tvoril z govorom predsednik: Narodnega sveta poslanec Proku» pek. Siavoostiii govor bo knel predsednik senata dr. Sou:kup. 4* vladna kriza v Latviji Hurlin, 31. doc. h. »Deutsche AilgemcKie Zem«g» Lr Rige, da 88 jc izjalovil poizkus vodit d ja nemške parlamentarne frakcije dr. Schiemauna. da bi ua-vsrll ko« aficijo meščanskih >trank. Ta poskus se jc izjalovil zaradi odpovedi d«®okrtttskefia eentnima, čeprav je dr. Schiemann ponudil demokratom mesto ministrskega predstd* »iSca. \"i»e ostale fralccdje, ki- *o prišle ra to koalicijo v poštev; so pristale nanjo. Za mesto ztin3Jije^a ministra je bil določen nemški odvrfaik. Volitve v francoski parlament Pariz. 31. dec. (be.) Kakor poroča «Ma-tm», se bodo vršile volitve v zbornico v drugi polovici meseca aprila. Francija in mednarodna novinarska razstava Pur Iz, 31. dec. (be.) Vlada se udeleži med narodne novinarske razstave ▼ Kolinu. Mi« nistraki predsednik Poinc*r6 ki runanrt mv oi^er Briand sta spreieia pri francoskem ."•dboro častno predsedniStvo. Sovjetsko notranje posojilo Moskva, 31. dec, h. Osrednji izvrševalni odbor sovjetske unije je odobril emisijo notranjega državnega posojila v znesku 100 milijonov zlatih rubljev in sicer v roku treh let. Telefon med Londonom, Prago in Budimpešto Ltmaon 31. dec. (lo.) Jutri bo otvorjeua med Anglijo, češkoslovaško in Madžarsko redim telefonska zveza. Telefoniralo se bo lahko šz vseh krajev Anglije. Za sedaj bo telefonska služba omejena na Prago in Bi:« dsmpušto. Plačilo za zaslnge Buairr^peita, 31. dec. g. Iz fazifik&toreke aiere francoskih frankov znani vojaški škof Zadravec, ki je kakor znano odložil svoje dostojanstvo ter se umaknil v samostan, je bil kakor se trdi v madžarskih krojih od papeža imenovan za nadškofa ter poklican v Rim. Zadravec ne bo dobil nobe» ne škofije, temveč bo stalno o*tal v Va« tiJcanu. Hindenburgova zahvala nemški vojski Berlin, 31. dec. (be.) Predsednik repuhh« ks Hindenburg se zahvaljuje v novoletnem proglasu državni brambi in vojni morna« ridi Ia- vestno izpolnjevanje njihovih dolih osti v minulem letu. MttssoLni o stabilizaciji lire Pariz, 31. dec. s. «Aveuir» objavlja Mus» solim i ev razgovor s francoskim veleindu« striiaicem. Na vprašanje, zakaj se je lira stabilizirila ■ tako visokim kuraom, je od» r'oriI Mussolini: Hočem koncentracijo. vseh državah je po vojni ostalo mnogo malih podjetij, ki sedaj nimajo nobene eksistenčne pravice. Revalorizacija lire j« očistila trg. Bodočnost spada velikim indu« atrijskim družbam, ker le»te morejo mi« hiti cene io stroške. K umoru italijanskega oodkonzula v Odesi Milen*31. dec. o. «Popolu d* ItaMa» po« ročajo iz Mc*-' da je italijanski podfcon« zul v Odesi »ajbrže kot žrtev miVe< vanja itaBjai političnih emigrantov j Pokojni podkii' Cozei je namreč nad. , »oroval del.Tvrr italijanskih emiprantev j in si je zato V al mi mnogo sovražnikov. Policija v Ocf mTšila več aretacij. Pravi zločinci niso v rokah obiaetcm. Italijanski škof proti D* Anunzijevim dramam Cremona, 31. decembra, o. Mnogo pozornosti je izzvalo dejstvo, da je tukajšnji Škof Cazzani v javnem govoru nastopil prc*i D'Annunzijevim dramam, rekoč, da je dolžnost katoličanov, da se ne udeleže predstav D'Anaunzijevih del ,ki se imajo te dni pričeti v Cremoni. Kot civiliziran človek in kot Italijan nastopa povsem pravilno oni, je dejal Škof, ki česti domovino civilizacije in umetnosti s tem, da pusti pasti v pcizabije-nje dela. ki drugega ne zaslužijo. Eksplozija tvornice P^rte, 31. dec. V tvomici rarstreBič L*« nakem pri Tongesu v Belgiji, se je dogo« dila eksplozija, ki je i.-ničila tovarno ter <"bila 4 delavce. Velika letalska nesreča v Franciji Pdrit. 31. de>c. g. Pri Marseilleu se je , godila letnika nesreča. Mornariški letalec Enderlm, ki je hotel poizkusiti novo dvo-tnotorno Letalo, ;e padel z višine 3000 tn na zemljo. Trupla pilota, enega mehanik« in-dveh opazovalcev so popolnoma zgorela potegnili izpod ruševin letala Domnevajo, da je nesrečo povzročili eksplozij na talu Potres v Ameriki Washln$ton, 31. dac. s. Vterai oh 7.V5 ^ registrirali močan potres, ki je trajal de* set minut. Središče potresa je hi'c VVtg milj južno od \Vashingtona. Velika železniška nesreča v Amen!d ChlcL-pj, 31. itc. g. Zaj adno od Chicsg* te je dogodila velika iuerni&ka nesreč Ch-a brzovlaka sta trčila skupaj. Do «o našli dva mrtva, 40 potnikov je ranjenih. Število frtev pa bo gotov še večje, ker ni^o mogli pričeti r reSe^lnimi del'. Nogometaš Kolek umri Praga, 31. dec. g. Danes ob i. zjutrai is iimr! klavni nogometai Sla-rije Jan Košek Bil je star 44 let m je b:' najspov-^s-č-nogomet^J pridetkom tega Poletja Sodišča Tako svani Tor^j vendarle zop^t lastno ouie-n ?e! Stvar je namreč v tem, da ima publika <> sodišču vedno svoje lastno mnenje in d« si togi« mnenja tudi novine &e dajo vzeti, ker imajo do tega mnenja pravico. SodiŠra nikakor niso biem histerija ljudstev. Neodvisnost »odnikor, dolžnost njihove absoiutne nepristranosti. zabrana vpU-' 2nja na sodno mnenje, to 6c stvari, ki s« razumejo miu« po sebi. ic ki eo vrhu te/s zakonito zasigurane. Soiiče mora biti in ostati brez vplivov, brez parUzanstva. — 1 ud i posrednega. Javna kritika Je ba« eno isrned neobhodno potrebnih sredstev za čuvanje sodišč pred kvarnimi zmotami. Najbolje je gotovo <>no sodišče o katerem se v Javnosti naj-j ;anj govori, — Ihikor o žsai. Le kdor spa-f!ii k bi5i, naj ve ceniti njeno zanesljivost. Pa se danes o sodiščih mora večkrat g«-\ oriti, to ni krivda novin. Vzrok Je pri sodili h "Mirnih. Laški sodniki sodijo baje kc«t frašisti, n* nepristransko. Tako glase po-i"ci!a iz Italija AmeriSki sodniki so v Dav-twm sodili kot potomci . . ., do, recimo, kot Jiv dokaz Danvinove teorije. Da so se včasih izrekale knnibalskp sodbe, v Celju, v Mariboru, pred 191S, je nuno. Sodba v o mladinskem procesu v Pr«in. v raznih ve-leizriHjni.Skih procesih. fifi)« nredsednika Trtrabocchia v Zagrebu!), t® sodbe so bile dokumentarne za propadanje sodi-? ki so fe staviia v službo ideje, ki ni bil i id«js. \H se ne spominjamo, da j® o sv^m - h ^odiSeib bila (in ie še) v delavskem nov' i-stlvu stalna rubrika cKlassenjustii,'? Pa proč od politike: ali ni vsakomur zna-uo, da sodniki lovci drugače sodijo lovskega tatu, kakor sodniki, ki ne poznajo puSk, ne zajcev? Ni Ii a'/tomobilistom znano, da morajo biti presneto obilo podprti z do' :jzi, če hočejo doseči po karambolib < ;>rof -!iio sor zasleduje poročila o sodnih čtva.vh. bo pač potrdil, kako zanimive bo nemške sodbe, kako se v njih zrcali vsa razdvojenost nemških sodišč in sodnikov. Rubrika «Ein Fehlurteib je stalna. Da te nekaj pomen:, in nič dobrega za justica. bodo vedeli tudi laiki, ne samo pravniki. Dlf je takšna rubrika potrebna tudi pri na«, o tem nikdo ne dvomi. Sodnikom bi slabe ustregel, kdor bi dopustil le priznanje, izključit kritiko in zahteval, da pred todb;-mi Molčimo kakor podložniki. Bdino, da bodi kritika ueosebna in da naj služi obči stvari ne stvari prizadetega. Obča stvar pa je — justica imej zavezane oči. Izjavljam, da sem nad sodbo v slučaju Iskra - Kočevar ogorčen. Ne morda zato, ker s&a zastopal obložitelia in torej po vulgarnem nazoru eskoz' padel«. Ne kot zastopnik pravdne stranke in De kot pristaš politični-. Ogorčen sem kot pravnik, ker sem uverjen, da je sodba zgrešena, L j. da objektivno ni utemeljena. Uverjen sem, da gosp. Iskra ni storil nobenejra nečastnega dejanja, _ in denuntijacija bi bila za študenta ne&utna. Uverjen sem. da se obtožencu dokaz resnice ni posrečil, pač pa w je posrečil protidokaz obtožiteljev. Izrek ao-dišča se sploh ne da utemeljiti, in bom objavil razloge te sodbe, ko bom to smel. Zadevo zastopam v interesu 6tvari, v interesu resnice. Razlogi, zakaj sem uverjen, »o v spisih in jih ne objavim do končne sodbe, pač pa takrat. Zgrešena, zmotna oprostilna »odba je sposobna, da omaja zaupanje v izreke sodiš«, ne pa v gosp. Iskro. Mladina ima interes, da izve točno ve« položaj, kakor ga je ta proces dokazal. Najpreje bo govorila pristojna instanca, in nato naj se iz gradiva informira občinstvo samo, kateremu se bo gradivo popolno predložilo. Ta postopek je sedaj prav tako v interesu sodišča, kakor gosp. Iskre. Interes političnih strank mora stopiti v ozadje. Gre za osebno čast in za objektivno istino. Dr. V. K. Veličastna žalna svečanost v Dubrovnika Sprejem žare s pepelom pokojnega Frana Supila, Dubrovnik, 31. decembra. Danes rano zjutraj se je ves Dubrovnik ode! v črne zastave. V vseh cerkvah so zvonili zvonovi, v Gružu pa 5e je zbrala pred samostanom Sv. Križa ogromna množica občinstva. Ob 2.15 popoldne so prenesli žaro s pepelom Frana Supila v cerkev. Nosili so jo: mestna župana Dubrovnika in Cav-tata ter pokojnikova prijatelja dr. Cin-grija in dr. Ničle, bivša člana Jugoslo-venskega odbora v Londonu, V cerkvi je zapel cerkveni zbor svečano žalo-stinko cOslobodi me!» Ko so žaro prinesli iz cerkve, so posmrtnim ostankom velikega pokojnika izkazali vsi domači in tuji parnrki v gruški laki čast s sirenami, na trdnjavi pa je bilo izstreljenih 11 topovskih strelov. Nato se je razvil ogromen sprevod iz Gruža v Dubrovnik. Poleg mrtvaškega voza so korakali: dva jugoslovenska oficirja, dva jugoslovanska Sokola, dva hrvatska Sokola, dva novinarja in dva člana Hrvatske delavske zadruge, katere član je bil veliki pokojnik. V sprevodu so nosili 137 vencev, med njimi vence kralja, Narodne skupščine, vlade, osrednjega odbora JNU. mesta Zagreba, Sušaka, Dubrovnika in druge. Na čela sprevoda so korakale čete vojske in mornarice. Pred poslopjem mestne občine, kjer je bil ves trg poin občinstva, je izrazil najprej svoje sožalie rodbini pokojnika zastopnik kralja polkovnik Nedeljkovic, nakar so govorili dubrovniški župan Skvrče. dr. Meljko Čingrija, zastopnik novinarjev, zastopnik občine Cavtata, veliki župan Kneževič v imenu vlade, tajnik Narodne skupščine Popovič iu drugi. Zaro so nato prenesli v slavnostno dvorano mestnega magistrata, ki je bila vsa črno drapirana. Tu je župan Skvrče otvoril svečano žalno sejo mestnega občinskega sveta, kateremu je predstavil zastopnika kralja polkovnika Nedeljkoviča. Mestni občinski svet je soglasno sklenil, da se bo žara s pepelom pokojnega Franja Supila čuvala v mestni posvetovalnici in da se ena izmed mestnih ulic imenuje po velikem pokojniku. Žaro so postavili v pripravljeno vdolbino v mestni posvetovalnici in v istem trenutku so čete vojaštva in mornarice oddale pred mestno zgradbo častne salve ter je godba zaigrala državno himno. Do poznega večera je prihajalo občinstvo v mestno posvetovalnico. da se pokloni pepelu svojega slavnega rojaka. raji m Verska sekta spiritistov v naših rudarskih revirjih Zanimiva pojasnila o verovanju V zadnjem času se je razširila v Trbovljah. Zagorju in Savski dolini govorica o neki prečudni verski sekti. Dogodek, ko so prišli na sled grobarju, ki je kuhal mrtvaško glavo, je še bolj podžgal govorice o spiritistih. Zanje se je začela zanimati tudi pristojna oblast, ki vrši sedaj obširne preiskave. Beda, beda... Gospa Terezija Hartmanova, ki je v Sv. Urhu pri Trbovljah voditeljica verske sekte spiritistov, stanuje v dolgi nizki delavski baraki. Ko stopiš po teh lesenih stopnicah v majhno vežo. ne veš kam bi: troje vrat je pred teboj. Potrkam na desna. Tiho. Tudi izza vrat na levi se ne oglasi nihče. Odprem: kuhinja. Na ponovno trkanje na tretja vrata začujem korake. Zopet odprem vrata: Ob stenah so železne vojaške postelje, pred njimi kovčki raznih velikosti. V zidu sem in tja žebelj, na katerem visi obleka. Na posteljah slamnja-če. a brez rjuh. Miza sredi sobe, prekrita s starimi «Jutri», napravlja še večji vtis siromaštva, v kakšnem živi tu svoje borno življenje 20 rudarjev. Došio ženo vprašam po gospe Tereziji HartmanovL Vidim, da jo je moje vprašanje močno vznemirilo. Bila je ravno ona. Ko ji na kratko pojasnim namen svojega prihoda, se ji zaiskrijo oči. Vidi, da pred seboj nima sovražnika. Hartmanova je suhega obraza, začrtanih gub, ostrega sokoljega nosu ter isto-take brade, govori pa z izredno lahkoto. In ko govori, citira dolge molitve in sveto pismo z izrednim spominom. V naukih svojih obredov je zelo poučena. Videti je. da globoko veruje vanje in da se ravna po njih. Verska družina spiritistov ki ji pripada Hartmanova, šteje 12 članov. Sličnih verskih družin se je v zadnjih osmih letih, odkar se je to gibanje pojavilo v naših krajih, zelo razmnožilo. Znane so skupine v Trbovljah. Vodah, Bevškem, Retju. Sv. Urhu, Zagorju, Kotredežu. v Savski dolini pri Laškem, v Št Jurju ob Južni železnici. Pripadajo pa jim večinoma delavski sloji. Oblast se je intenzivno začela zanimati zanje po dogodkih z odrezano glavo. Bistvo vere spiritistov «Jezus Kristus je rekel: Vsi, ki se zberete v mojem imenu, vedite, da sem med vami jaz. Zadostuje vsak kotiček, nam ni treba razkošnih cerkva. Pravemu verniku tudi ni mogoče pogovarjati se z Bogom v cerkvi. Moti ga petje, govorenje mlačnežev. prerivanje mladine. Naša molitev je samo Očenaš, Če-ščena Marija, drugih molitev pa ne poznamo in jih tudi ne priznamo, ker so Naši smučarji na olimpijskem treningu Nai ritnskospormi save/ je po velikih težkočaJi organiziral olimpijska smuškti tre# ning, ki je potreben, da se izvežbajo in izpopolnijo oni smučarji, ki pridejo za tek* movanje na IX. olimpijadi v St. Moritzu v poštev. Za smuškega trenerja je savez po* vabil popularnega Norvežana ing. Hanssena, ki sedaj na Gorenjskem pridno vezba x našimi smučarji. Blizu 3 tedne je trajal trening v Dovjui 3., četrt na 5«, 6., tričetrt na S. in četrt na 10. Monumer,talno delo vseh časov! nova oba dela naenkrat) Veiefilm ljubezni, razkošja, veselja. ele» siauce, duhovitosti, pikanterije, umetniške« užitka in brezmejne lepote. Opojnost beneških noči. — V objemu slesalke — najlepše zvezde Benetk. — svinčene ječe in beg. — Zaščitnik v paža ireoblečena deklica. — Na dvoru ruske arice. — Ljubimkanje. — Flirt. — Ljubo« um je. — Sovraštvo. — Intrige in preganja« ia v najtrišjih krogih. — Čar beneškega arnevala. — Ječa. — Rešitev. — Slovo ia ačetek novih ljubavnih avantur. V naslovni vlogi slavni ruski umetnik Ivan Možuhin Sodelujejo: Prekrasna grofica Liguro v ogi plesalke Cortlcelli in druge priznane iepotice, plesalke in filmske zvezde sveta. i'r: v»eh predstavah sodeluje pomnoženi umetniški orkester. Vsled ogromnih na* kavnih stroškov in vsled predvajanja obeh delov v enem sporedu cene povišane Za Din 1.—. Jutri v nedeljo predstave ob Vs3« Vi 5., 6., '/i 8, Vi 10. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 ia obredih pripadnikov nove vere. jih postavili duhovniki. Ravnamo pa se po 10 božjih zapovedih, ker edino te so od samega Boga. K molitvi se zbiramo v stanovanjih; zadostujejo že trije člani. Običajno pa se nas zbere 12 ljudi, in sicer vsak torek, petek in nedeljo po eno uro.> Tako mi je govorila gospa Hartmanova . . . Anton Konobel, ustanovitelj verske sekte v Trbovljah Pred 10 leti se je naselil v Trbovljah Anton Konobel, ki je služil dolgo vrsto let v Braziliji. Mož je naenkrat začel oznanjati nove nauke. V začetka je imel le malo privržencev, število njegovih vernikov pa je stalno naraščalo in šteje danes okoli 1000 spiritistov. Konobel. po rodu Notranjec, je umrl pred dvema letoma v Zagrebu, pri skupni molitvi. Zbranim članom se večkrat javlja. Svojo dobo trpljenja je že prestal in je sedaj rešen vseh muk. Konobel je postal «protektor» svojih živih bratov in sester in vzdržuje zveze med živimi in mrtvimi. Spiritistov je več vrst Spiritisti, ki molijo za svoje rajnke in se pogovarjajo v molitvi z njihovimi dušami, se dele v več vrst Pri zadnjem misijonu v trboveljski farni cerkvi je neki pater misijonar obravnaval temo o spiritizmu. Naštel je devet vrst spiritistov. Obdelal je tudi vsako skupino posebej. Ko je opisal skupino, ki jo je ustanovil Konobel in je v teh krajih najbolj razširjena, je malo manjkalo, da ni pridigar priznal, da je njih vera — prava . . . Kako molijo spiritisti? Gosoa Hartmanova je nadaljevala: <Člani verske družine imamo trikrat na teden po eno uro skupne molitve. Pogoj molitve je trdna vera in popoln mir. Sedemo za mizo. s komolci oprti na rob mize. obraz tiščeč v dlani, oči zaprte. Ob popolni tišini se udajamo pobožnim mislim in molitvam, da se združi duh vseh bratov in sester v en cilj. To traja četrt ure. Nato pride duh umrlega človeka. Mi ga ne vidimo. Nekateri od nas pa so mediji in ti ga čutijo: začno se tresti. Biti medij je posebna milost, ki jo z grehom izgubiš! Kdor je posebno pobožen in izpolnjuje vse božje zapovedi, postane medij-vi-dens ... On vidi duha, ki se pojavi! Ko medij začuti duha, prične glasno moliti. Nato vpraša duha. kdo je. kaj je bil, koliko je star itd. Nastopajoči duh govori po enem izmed zbranih medijev. Duhovi blodijo še nekaj časa po smrti okrog, da se pokore za svoje grehe. Dogodi se večkrat da pride mednje kak duh, ki je bil v življenju šalfivec ali pa lažnik. Zgodilo se je. da je prišel med nas, ki te bil škof. Pa je rekel, da je bil kmet. A medij-videns je spoznal, da je govoril neresnico. Strogo ga je vprašal, čemu ima škofovsko palico, če je kmet Večkrat je že priznal zasačeni duh resnico, ali pa je izgubil nadaljno pot pokore . . .» Nasprotje proti duhovščini Značilno je, da imajo spiritisti duhovnike za svoje največje sovražnike. Spi-ritistom ne gre v glavo, čemu naj bi služili nekateri od cerkvenih glavarjev postavljeni obredi. N. pr. ako žališ Boga in grešiš, se vendar ne boš izpovedoval drugemu grešniku. Spiritisti se udajajo molitvi, se v pogovoru z Bogom pokesajo svojih grehov in jim Je odpuščeno. Spiritisti zanikajo obstoj pekla; po smrti se pač pokore umrli za svoja nepokesana dejanja. Po odsluže-nju kazni pa se napotijo duše vseh k Bogu. kjer je zanje že od nekdaj prostor. Umrli delajo pokoro na najrazličnejše načine. Hodijo po vodi in jih zebe. Druge muči kes. ki je hujši od pekočega ognja. Mnogi hodijo po trnju, po pesku. Seveda, bosi . . . Šele po prestani pokori postanejo gostje svojega nebeškega očeta. ^ Ko zapuščam Trbovlie in one mizer-ne barake ter premišljam o bednem življenju naših rudarjev, mi je bolj in bolj jasno, da je njihova prečudna verska sekta le nujna posledica njihovega neznosnega materijalnega položaja. Veseli so, da se za trenutek oddaljijo od težkega trpljenja polne realnosti in da lahko zaplava njihov duh tja. kjer najde utehe za sedaj in oozneje. Razgovori s temi ljudmi, te prepričajo, da imajo trdno vero v svoje nauke, saj so že osem let pripadniki svoje verske sekte. Izpočetka se mnogim pojavljajo dvomi in nezaupanje, pozneje pa postanejo, kakor mi je zatrjevala Hartmanova, na-vdušeni verniki. Nekateri postanejo mediji. drugi celo videnti. Tragična smrt kovača Ve!e Planina nad Sevnico, 28. decembra. Na sveti dan so našli domači orožniki na poti, ki pelje s Planine v Jurklošter, ma-rov6kega kovača Velo, mrtvega. Prenesli so ga na njegov dom, odkoder se je vršil pogreb ob veliki udeležbi domačega prebivalstva. Kovač Vela, ki je že delj časa bolehal, je šel 24. t. m. dopoldne na Planino po opravkih, odkoder se je vračal proti mraku. Zamudil se je sicer v gostilni, vendar ni bil močno vinjen. Pri križu tik pol trgom, pa mu je postalo namata slabo in se je zgrudil na fia, kjer se je potem zvijal v smrtnih kr- „Jutro" v novem letu Kakor vsako leto, hoče * Jutro« svoje naročnike in čitatelje tudi letos priletno iznenaditi. Zavedajoč se obsežne naloge, ki jo ima naš list kot glavni slovenski reprezentant moderne žurnalistike, ter upoštevajoč želje in potrebe za naše skromne razmere uprav velikanskega števila naročnikov, katerim je * Jutro«, postalo nenadomestljivo vsakdanje čtivo, smo se odločili, da »Jutro« v novem letu po obsegu še razširimo, da na ta način omogočimo priobčevanje še pestrejše in še odličnejše vsebine. življenje hiti pred nami s kinematografsko naglico in čudno ni, da se tudi velik del Slovencev danes že več ne zadovolji z dnevnikom, ki bi izhajal samo enkrat na dan. Zato smo po vzorcu velikih inozemskih. listov reorganizirali našo novinske organizacijo tako, da dobe Slovenci v, novem letu poleg jutranjega dnevnika tudi še dnevni večernik, ki se bosta vsebinsko dopolnjevala, pri tem pa obadva imela pred očmi, da je prva dolžnost novinstva nuditi javnosti brzo, točno in obsežno informacijsko službo o vseh dogodkih doma in na tujem. Meseca maja preteklega leta smo začeli izdajati v Mariboru kot dopolnilo našega glavnega lista »Mariborski Večernik Jutra«, ki služi splošnim potrebam informacijskega večernega lista in pri tem še specijalnim lokalnim potrebam v Mariboru ter v mariborski oblasti. Da dosežemo isti cilj za Ljubljano in ljubljansko oblast, smo naredili z lastništvom že obstoječega dnevnika >Slovenski Narod« posebno ugoden aranžman, po katerem bosta «Jutro» in «Slovenski Narod» odslej urejevana tako, da se bosta dopolnjevala in bo »Slovenski Narod« obenem nadomeščal ljubljanski večernik »Jutra«, dasi bo ostal še naprej samostojen dnevnik. »Slovenski Narod« se bo ila ta način dvignil do dnevne naklade, ki jo do sedaj še ni dočakal noben slovenski list; kajti kot samostojen list bo imel še naprej tisoče svojih naročnikov, razen tega pa bodo posebno izdanje »Slovenskega Naroda« prejemali še vsi številni naročniki »Jutra«. Aranžma je zamišljen tako, da bodo dobivali naročniki »Jutra«, ki so obenem naročniki»Slovenskega Naroda«, kompletno in posebej pošiljano izdanje »Slovenskega Naroda« za izredno nizko ceno. Kdor pa ne bo naročnik obeh listov, bo drugi dan obenem z »Jutrom« prejemal posebno izdanje »Slovenskega Naroda« kot dopolnilo neobhodne kontinuitete »Jutra«. Nadejamo pa se, da nam bo uspelo organizirati posebno razpošiljanje »Slovenskega Naroda« v najkrajšem času tako, da bo vsaj v prometnejših krajih ljubljanske in v južnem delu mariborske oblasti večini, če že ne vsem naročnikom »Jutra* dana prilika, da bodo dobivali večernik še isti dan dostavljen. Vsekakor se bo tem potom »Jutro« brez povišanja dosedanje naročnine po obsegu razširilo vsakodnevno za 2 do 4 strani, kar bo omogočilo obogatitev ter pestrejšo razporeditev njegove vsebine. Naš veliki načrt bomo izvedli stopnjema. Neglede na nujnost opreme s pripomočki najmodernejše tehnike, smo bili že z ozirom na veliko naklado ter povečanje obsega »Jutra« prisiljeni oskrbeti, da dobi Narodna tiskarna, kjer se naš list tiska, nov in večji rotacijski stroj. Žal ta stroj še nt dospel, radi česar moramo do njegovega montiranja izvajati naš reorganizacijski načrt v etapah. In kot prva etapa je znižanje naročnine za «SIovenski Narod» za «Jutrove» naročnike na 10.— Din mesečno. Za več tisoč Jutrovih naročnikov, ki so že sedaj naročniki obeh listov in ki so dosedaj plačevali za »Slov. Narod« polno naročnino, (mesečnih 20 Din), je ta naš prvi ukrep zelo velike važnosti. Za ostale naročnike * Jutra«, zlasti v Ljubljani in bližnjih prometnih krajih, pa znači znižanje naročnine za »Slov. Narod« že sedaj izredno lepo ugodnost, ki se bo pa še izdatno povečala v trenotku, ho bo razširjena možnost dostavljanja »Slovenskega Naroda« še isti večer. Upamo, da bodo nadaljne etape v izvajanju našega programa čim preje sledile, vsekakor pa najkasneje v nekaj tednih, čim dobimo nove stroje. Do tedaj pa bo »Jutro« neglede na »Slovenski Narod« izhajalo po večkrat, mesto na dosedanjih osmih, na dvanajstih straneh. Za naše čitatelje, ki kupujejo »Jutro« v podrobni prodaji, pa smo že z današnjo številko znižali ceno za nedeljsko izdanje, ker smo za letošnje leto uvedli za vse dneve v tednu enotno ceno dveh dinarjev. za prodajo posameznih številk »Jutra«. Prepričani smo, da nam bo temeljita reforma, ki jo začnemo z nor in letom pri našem listu uvajati, nele ohranila vse naše dosedanje naročnike in odjemalce, marveč da bo ž njo števili naših prijateljev še znatno narastlo. „JUTR0" čih vso noč. Dasi so ga videli okoličani, ki so prihajali k polnočnicam, liki klope iT- ležati v snegu in so nekateri tržani slišali pretresljivo ječanje umirajočega, se ui uikdo zmenil za nesrečneža. Nevem, kako bi označil tako ravnanje, ki priča, da manjka nekaterim ljudem najpri-mitivnejšega čuta človeškega usmiljenja, in to celo v noči, ko objema svet največja ljubezen. Vem pa: Če bi se vnovič narodil Krist, bi jih bilo pač malo med nami, ki bi hiteli k jaslicam in mu stregli stražo!... X. Sleparska zbiralca cerkvenih umetnin Škofja Loka, 21. decembra. V škofjeloški okolici sta se te dni pojavila neznan moški in ženska, ki sta hodila po vsem okraju ter se oglašala pri cerkovnikih vseh podružniških cerkva. Napram eerkovui-kom sta imenovana ogljufa izjavljala, da ju pošilja škofjeloški župnik, ki jima je dal dovoljenje, da smeta pobirati stare cerkvene predmete po vseh podružnicah. Izvabila sta na ta način od raznih cerkovnikov različne vrednosti: 1 starinski kip sv. Florjana in Matere božje z okvirjem, 1 star duhovniški mašni plašč, 3 viseče stare svetilke, 4 stare lesene svečnike in 2 stara masna plašča itd. Obveščena žandarmerija je žensko končno izsledila v osebi 27-letne Pavle Drnovškove, soproge Franceta Drnovška iz Dobrunj, po poklicu pleskarskega pomočnika. A ta j9 še pravočasno neznanokam pobegnil in ga pridno zasledujejo. Po izjavi Pavle Drnovškove sta z njenim možem vse Več 1000 Din vredne starinske predmete odpeljala z vlakom v Ljubljano, kjer jih je prevzel neki gospod, s katerim sta bila že poprej dogovorjena. Kdo pa je ta »gospode, tega Dernovškova ne more povedati, ker da je njegovo ime znano samo njenemu možu. V Škofji Loki vzbuja ta zadeva seveda nove zanimive In dovtipne opazke. Saj se je komaj polegla govorica o Miklavžu in parklju, pa je že ugrabljeni sopotpiški sv. Florijan in z njim vred kip Matere božje povzročil novo žalost. Oba ki: sta izdelana v starem gotskem slogu, st-i v like umetnosti zgodovinske važnosti in cenita na lppe tisočake. ■a p- se Danes velika premijera; ob po! 11., 3.. pol 5., 6.. liri r\'CČP-7 lil Ida Si ravan a (Ita Rina) in najbolj priljubljeni filmski igralec Harry Lfedtke v velefilmu veselja in zabave «Izgabil sem srce na Savi» Pri predstavah ob pot 8. in 9 uri prisostvuje osebno gospodična ____Ida Kravanja Prcdprodaja vstopnic danes od pol 10. do pol 1. in od 2. ure naprej. Kino «Liubljanski dvor» Telefon 2730. «JUTRO» št. 1 Nedelj*, l. i. 1928 Misterijozna cerkvena tatvina v Slavoniji Nepoznan vlomilec Iz Slovenije ukradel monštranco in kelihe Martie Terezije. Ogromno senzacijo ie vzbudil po vsej j neki človek z večjim kovčegom ia vzorci Slavoniji, a posebno v okoliških seJih Sla' vonikega Broda velik vlom v župno cerkev sv Emerika v selu Orlovcu pri Brodu. o čemer s>mo kratko že poročali, čeprav se je vlom izvršil dve noči pred Božičem, ie zadeva še vedno nepojasnjena. Vilomilca so prišli v cerkev na ta način, da so s silo odprli stranska vrata cerkve ki nato vlnmili v notranjost, iz katere so odnesli dragoceno zla-to monštranoo s ho-stijami vred Ln dva keliha, oba iz srebra, toda pozlačena. Monštranca je imela na steklu monogram M in avstrijski grb. Vse te dragocene predmete je darovala cerkvi cesarica Marija Terezija Vlom Je prvi opazil cerkovnik Mato Ma-roš, ki je prišel k cerkvi okoli 4. zjutraj, da hI zvonil dan. Opazil je odprta vrata in ko se je približal glavnemu oltarju, je na svode veliko presenečenje zapazil, da so vratca tabernakla s silo odprta in da so Iz njega ukradene znamenite drazotine. Cerkovnik se je takoj napotil v žuDnišče in obvestil o drzni tatvroi župnika in zatem orožnike. Ker Je medtem prihajalo ljudstvo k jutranji maS, so se pred cerkvijo in pri vratih, skozi ka-tera so vlomilci vlomili, zabrisali vsi sledr>vi stopinj, po katerih bi se dala preiskava uspešno voditi Toda, kakor hitro se je med ljudstvom raznesla novica o vlomu v župno cerkev, se je takoj ugotovilo, da Je dan prej prišel v selo kakršne nosijo običajno s seboj sobni slikarji Ustavil se je v gostilni Ivana Zlata-riča, kjeT se je zadržal prav kratek čas. Pred odhodom je sporočil gostilničarju, da bo prišel sipat tez je pri njem ostavil svoi kovčeg Iz gostilne se je neznanec napotil do selskega kovača, kjer je naročil, naj mu izdela večji železni drog, ki mu je kot sobnemu slikarju potreben pri njegovem poslu Kovač je ustregel njegovemu naročilu in mu prav hitro skoval željeni drog. Zvečer se je neznanec še zadržal v gostilni, s® razgovarjal z gosti in se zanima! za razmere v selu. Toda okoli 22 ure je nenadoma vstal ln izginil Železni drog, ki ga je naroči! tuji mož pri kovaču, so našli pr« vlomljenih cerkvenih vratih S tem je« bilo pojasnjeno, da ni mogel izvršiti vloma nihče drugi, kakor čudni neznanec. Postajenačelnik železniške postaje v Orlovcu ie izpovedal da Je usodne noči okoli 23 ure prišel ta neznanec na kolodvor in vzel vozni listek za Zagreeb. kamor Je odpotoval s prvim vlakom Po dobljenem opisu je neznanec okoft 40 let star, suhega kozavega obraza, malih črnih brk govori pa slovenski O drznem vlomu so obveščene vse orožriške postaje v državi Na drugem mestu poročamo o cerkvenih tatvinah in slepariiah. k: jih je okoli Škofje Loke Izvršil slikar Drnovšek, ki se še skriva pred oblastjo. Ni izključeno, da Je v »sorodu« z opisani,* vlomilcem. Podrobnosti o zagonetnem sadističnem umoril pri Osijeku Aretacija mladega osumljenca. Poročali smo o zagonetnem umoru 18 -letne delavke Ane Bohmove, ki so jo našli z razmesarjeno glavo in v ustih s kepami zemlje v bližini proge Gutmanove železnice pri Ošijeku. Podrobnosti tega strašnega zločina so naslednje: Dne 21. t. m. se je napotil delavec Fra-Hjo Feth po progi Gutmanove železnice in je v bližini Retjale opazil v nekem jarku pole« tračnic večji črn predmet Ko se je sklonil, da bi predmet dvignil, ie začutil v rokah mrtvo truplo, ki je bilo že napol pokrito s snegom. Nudil se mru je grozen prizor. Na hrbtu je ležala žena z golimi nogami, spačenega obraza in razmesarjeno lobanjo, iz katere se Je izlival mozek. Na glavi umorjene devojke je ležalo veliko poleno, a malo stran od nje pletena košara, v kateri Je dekle nos i k) hrano v osiješko tovarno »Siva«. Delavec je o tej strašni najdbi takoj obvestil policijo. Komisija, ki se je napotila na lice mesta, je ugotovila identiteto nesrečne devojke. Meter naprej od trupla so našli ženske spodnje hlače, iz česar se sklepa, da Je zločinec najprvo napadel de-vojko v pohotnem namenu, a ko se je branila, jo je udaril po glavi in usmrtil ter nato izvršil svoj drugi zločin. Po kepah zemlje, ki so jih našli v ustih mrtve devojke, sklepajo, da jo je tudi zadušil. Policija si Je seveda takoj bila na jasnem, da gre za primer sadističnega umora. Zločin je povzroči! ogromno senzacijo in ogorčenje v vsej javnosti, a policija je ukrenila vse, da izsledi zločinca. Predvčerajšnjim so izvršili obdukcijo trupla umorjene devojke. Ze pred štirimi leti je bila na sličen način umorjena tudi neka služkinja Kunigunda in niso morilca še do danes izsledili Osiješka policija je takrat izvršila obsežno racijo na mestni periieriji in aretirala 18letnega delavca Jurija Josipo-va, na katerega najbolj leti sum, da je iz-vvšil strahotni zločin. Napredovanje naših rezervnih oficirjev Glasom >Vojnega lista« so napredovali na-llednji naši ožji rojaki rezervni oficirji in sicer v pehoti: Dragotin Ukmar, Ivan Jerman, dr. Fran Ogrin, dr. Kari Capuder, Milan Sterlekar, dr. Maks Obersnel, Kari Trib-nik, dr. Janko Pikuš, Egidij Čeh, dr. Fran Subadolnik, Franc Pečnik, Gustav Puš, Fran Maiasek, Adalbert Pučnik, dr. Milan Šubic, dr. M. Petanjek, Pavel Lesjak, Vinko Plas-kan, dr. Ivan Ples, Edmund Bevc, Ivan Žagar, Fran Klobučar, Anton Sodnik, Ludvik Primožič, dr. Roman Rfvnihar, Ivo Šubic, Alojzij Pikel, Joža Bohinjee, Fran Skaza, Josip Galovee, Rihard Faninger, Anton Per-ko, Aleksander Kolenc, dr. Matej Šmalc, Josip Sodnik, Anton Klembas, Kari Češenj, Miha Zobec, Ivan Goričnik, Hugon Schauta, Ivan Volčič, Fran Pečnik, Ivan Vrečer, Franc Sire, Ivan Tratnik, Franc Turnšek, Jože Ma-lenšek, Fran švajger, Viktor Vertačnik, Janko Jarc, Adolf Lapajne, Ivan Bohinc, Joško Lavrič, Janez Zoreč, Ludovik Juvančič, Drago Pečnik, Ivan Predikaka, dr. Ivan Zobec, SLanko Novak, Zmagoslav Bischof, Vladimir Kac, dr. Rudolf Sajovie, Mirko Detiček, Fran Kogelnik, dr. Anton Nanut, dr. Joža Kavčič, Feliks Verbič, Anton Seljak, Fran Ferjančifi, Anton Breznikar, Alojzij Rus, Edo Gnivšek, Miha Bezlaj, Avgust Pertot, Adoll Vizjak, Miroslav Ravtar, Joža Vari, Anton Rugelj, Anton Zobec, Stanko Pere, Ignacij Sirca, Rihard Pestevšek, Peter Česnovar, Anton Stefancioza, Stanko Lavrič, Franc Pihlar, Vojteh Krulej, Julij UrSifi, Anton ZdoUek, Srečko Vizjak, Gustav dilih, An d rej Likar, Jurij Hočevar, Janko Ravhekar. Mirko Kmet, Fran Smrdu, Hinko Bezgovšek, Maks Presker, Frane Srebot, Alojzij Kram-berger, Dragotin Grli, Fran Vrbovnik, Albin Lajovic, Ivan GorJič. Frane Koblar, Fran Lokar, »Viko Stempihar, Frane Starte, Pavel Gerčar, Miloš Vavhnik, dr. Lovro Hacin, Ivan Lončar, Peter Ramljak, Ferdo Sentjurc, PaveJ Pintar, Vinko Vrhunec, Stanko Bre-gar, Jožef Pakiž, Pater Jerman, Josip Ster- gar, Lavoslav Bučar, Josip Meljka, Leon Fink, Tone Gaspari, Tone Fink, Ivan Mihler, Anton Ostere, Anton Demšar, Riko Jug, Mirko Tomšič Miroslav šircelj, Fran Erjavec, Kari Flerin. Rado Grum. Alojzij Malenšek, Matija Pelko, Franc Voglar, Fran Brglez, Janko Kamenšek in Joško Škof — vsi v čin kapetana I. razreda. Vojko Koprivnik, Velj-ko Oražem, H. Prelovec, Ivan Lavrič, Leopold Kernc, Leopold Supančič in Anton Ber-iot — vsi v čin kapetana II. razreda; Franc Repič, Zivojin Pirkmajer, Martin Toman, Marijan Kolenc, Franc Zalar, Adolf ZavrSnik, Ivan Bahovec, Ivan Mihelčič. Franc Ambro-žifi. Etbin Režek in Albin Juvanc — vsi v čin poročnika; v artiljeriji: Anton Šega, Viktor Brežnik. dr. Dragotin Vrečko, Josip Bri-celj, Vladimir NamorS. Milan Šterk, dr. Fran Pavlin, Maksim Robič, Fran Perke, Josip Mravljak, Alojzij Cuček, Vladimir Rudolf, dr Albert Ogrizek. Albin Cotič. Vilko Maž-gon, dr. Franc Hrašovec, Viktor Logar, Stanislav Javornik, Danilo Gorjup. Božidar štamcar, dr. Vladimir Zelezinger, Vaso Su-yer in Dušan Rudolf — vsi v čin kapetana I. razreda; Anton Demšar, Hugon Mešiček, Josip Bežek, Slavko Oblak, Zdenko Jug in Janko Firbas — vsi v čin poročnika; v sanitetni stroki: dr. Ivan Bevc, dr. Vilko Marin, dr. Andrej Jenko, dr. Josip Medved, dr. Janko Božič. dr. Ivan Jenšterle, dr. Edvin Suher in dr. Joža Marjetič — vsi v čin kapetana I. razreda; dr. Viktor Lorger, dr. Rafael Dolinšek, dr. Josip Berlot, dr. Josip Gostiša, dr. Ivo Rudolf in dr P. Lautner — vsi v čin kapetana II. razreda; Rudolf Mirt in R. Rozman v čin apotekarskega kapetana L razreda; Teodor Košak v čin apotekarskega kapetana II. razreda; v inženjeriji: Josip Gaberšček, Ciril Juvan, Viktor Šinkovec, Feliks Dežman, Pavel Krulej, Ivo Koprivšek, Fran Fine, Ciril Pire, Franc Mi-klavc, Janko Kukovec, Franc Bezek, Vladi-slav Bevc in Brane Ruh — vsi v čin kapetana I. razreda; Ernest čuček v čin kapetana II. razreda in Fran Ravnik v čin poročnika; v ekonomski stroki: Viktor Baebler in Ivan Mohorič — oba v čin kapetana I. razreda; v mornarici: Ernest Čeme in Anton Vrabec v čin poročnika ftegate; v inženjersko-teh-nični stroki: Anton Boječ v čin administrativnega poročnika; v konjiči: Erih Krisper, Rudolf Senica in Mirko Meglič — vsi v čin kapetana I. razreda, ter Slavko Govedič v čin poročnika. Šport Šport ip šport... Ali ia| bi človek pel slavospev našemu »por-ta? To bi mogoč« storil, če ne bi imel odprtih oči, ki dan za dnem opazujejo padanje kvalitete našega športa in s tem omaiovaievanje njegovih idejnih osnov Ni aastonj zapisal neki neledni zagrebški delavec, da je šport — predvsem nogomet — zgubil pri nas rodovitna tla ter se razvija iz nepravega semena. Leto za letom čutimo, da zgublja šport — iz-vzemšl zimske športe — one podpornike, ki so znali oeniti smisel te vrste telesne vzgoje, ker so uvideli, da je zašlo delovanje na tem polju v napačno, skoroda v pogubno smer. Najgloblja osnova, na kateri sme in mora sloneti šport, je njegova moralna teža; brez nje ni športa! In te resnice marsikdo noče spoznati. V življenju velja in bo veljala teza skupnosti. Isto velja potemtakem tudi o športnih panogah, ki so pri nas posamezno kolikor toliko primerno organizirane, manjka pa sknpni misli in namenu prave vezi Ni čudno torej, če srečavamo mnogokrat športnike, ki se navdušujejo za eno, zanemarjajo pa, da celo podcenjujejo druge športne panoge S tem s!cer razgalijo svoje mišljenje, ki kaže krivo tolmačenje, in potemtakem ni čudno, če se dobe pri nas ljudje, ki so strogo proti gojitvi športa. — , Naša športna bilanca ob konen starega leta ni rožnata, Se manj razveseljiva, temboll pa žalost-aa Kakor smo povdarjali, le osnovna baza športa — morala. Poglejmo kako idealna je samo smisel nogometne igre Tu športnik uvidi, da posameznik brez celote ne more doseči velike zmage, nasprotno pa lahko mnogo škoduje celoti. Eden Je vezan na drngega. In če zmaga danes, jutri zopet lahko isgubi. Tako zazna za občtrtke, ki se porajajo ob porazih ter ve, da bo prihodnjič zopet lahko drugače ter se baš v tem krepi, da zamore zmago enako lahko prenesti kot poraz. Obenem, prav za prav vsled tega mora ceniti svojega nasprotnika kot sebi enako plemenitega bojevnika. Kaj pa smo doživljali tekom leta ob prilikah športnih tekmovanj? Ali naj orišem siike, ki kažejo pravo nasprotstvo temu, kar mora vzgojiti šport? . . . Mnogi so bili in so še, ki smatrajo igrišča m športna tekmovanja za kraj in priliko, kjer dajo duška svoji notranji pokvarjenosti — podivjanosti. In mnogi športni funkcijonarji so pri tem — uživali Ni se vodila prava H-iga o pravilni vzroji, ni se gledalo na to, da se tehnično in kvalitativno približamo braitom Čehom — priznanim športnikom — uživalo se Je v tem, da se Je z loparjem udarjalo na svojega lokalnega nasprotnika, ki bi moral biti še več ko< samo športnik — pravi brat. In tako je padlo slabo seme, ki se Je sejalo ob športnih nastopih pri naši mladi«! na rodovitna Ua, kjer bo bogato ©brodilo . . . in to seme rodi celo daleč od kraja, kjer Je bilo vsejano, rodi črno zavist, rodi sladko maščevanje. Ali hočemo, da bodi novo teto stično preteklemu?! Ne smel Izrnjmo dokler Je Se čas. škodljive korenine, nesnažno ljnliko in sejmo boljše seme; tla so rodovitna. Kt M. Po svetu Pri&o ie leto IX. olimpijade! Se dober mesec in St. Moritz bo pokazal, s kakšno uaglico se dviga siportni pokret po vsem svetu. Tam je že vse pripravljeno; tudi prvi — petačnejši — tekmovalci že treniralo. O Božiču so se spustili prvič po oiirrapiiski skakalnici. Prvo mesto ie zasedel Švicar Trojani s skoki po 61.57 in 62 metrov; drugi Je bil Norvežan Verre z 61 in 63 m, tretji pa švicarski prvak Eiden-benz z 48 in 50 m. Seveda še »iso bili vsi skupaj 1 Pri skokih naši ne bodo sodelovali. ker so šele na polovici teh rezultatov. Norveški olimpijski skakači Andersen, Ruud Thamos Snersrud in Totuberg bodo najbrže postavljali okoli 70 ml — 19-letna Sonja Hennle, norveška olimpijska prvakinja v umetnem drsanju, se je te dni pokazala v Bergenu pred 10.000 gledalci; pravijo, da je v odlični formi, tako da bo z lahkoto branila svoj naslov. Na Holandskem se premalo brigajo. Splošno se čuje, da bo organizacija šepa-la. Razni forumi se prepirajo, kako naj bi si razdelili delo; na «drukarje» pa sploto nihče ne misli. Odklanjalo jih z znano hladnokrvnostjo, češ da obisk cenenih tujcev itak ne zanima nobemega Holandca. Taki pa še pri nas »e bomo, kadar bomo imeli toliko delavcev in denarja, da bomo /1 Srečno Žh/ovo leto želimo tem potom vsem našim cenjenim odjemalcem i?. Xukič, oCjubljana, Stritarjeva 9 Loden za smučarje ori ftvrdki SKABIRNE tt KUVERTA" d. z o. z. konf. tvornica paoiria Voiarski pot 1 Karlov ka cesta 2 Stalna zaloga ku«ert vseh velikosti, plačilnih vrtčic. aktovk Cene nizke! kuvert z okenci itd. Bi&go sol'dn ! Radi opustitve trgovine PROUaJaMO samo št neka] dm vse manufakturno blago in razno perilo za vsako spre£emljivo ceno. ,tMAKO 1 družba z o. z. Ljubljana, Dunajska oesfta itev. 36 (traven Jugoauto). 1928 Januar 31 ^ REDUTA V CVETJU UNIONSKA DVORANA T. K. D. Atena - SK Ilirija smeli organiziral' jiimpijado Prstaviti pa je treba, da ie za tekmovalce, delegate ki za zastopnike tiska še nekam urejeno. Kdor pa ne bo uvrščen v te tri kategorije, naj vzame šorprto. Torek, 3.: »Trubadur*. G Gostuje gospa WiIfan»Kunc. Sreda 4.: ačarobna pisčal*. D. Mariborsko gledališče Nedelja, 1. ob 15.: »Snegulčica«. Znižane cene. Kuponi Ob 20.: »Takrat v starih časih*. Kuponi. Celjsko gledališče. Četrtek, 5.: «Pet©r5kove poslednje sanje*. Šentjakobski gledališki oder Nedelja, 1.: k doseže komedija v tretjem dejanju, v katerem se vrti vse okoli ene same malenkostne breskve. Vse ljubitelje dobre komedije vabimo k posetu predstave. CaMeronov ;Sodnik zalamejski« v ljubljanski drami. V včerajšnje poročilo pod tem naslovom se je vrinila tiskovna napaka. V petem stolpcu se konec drugega odstavka glasi pravilno: * Učinkoviti so bili tudi nastopi g. Pečka in Lipaha v vlogi propalega plemiča in njegovega sluge, dv*b neizogibnih figur v stari Španski dramii. Štiri ljudske predstave v ljubljanskem gledališču. \a novega leta dan bodo v ljubljanskem gledališču štiri predstave pri znižanih cenah brez oblastnega davka, in sicer: Drama vprizori popoldne ob 15. uri »Snegulčica in škratje*, zvečer pa komedijo »Boljši gospod«. V operi se poje ob 15. uri »Zaljubljen v tri oranže«, zvečer pa opereta »Poljska kri«. Opero »Zaljubljen v tri oranže« dirigira kapelnik g. Neffat, »Poljsko kri« pa ravnatelj g. Mirko Polič. Gospa Zdenka Zikova v ljubljanski operi V četrtek 5. januarja gostuje v ljubljanski operi primadona zagrebške opere ga. Zdenka Zikova. Nastopila bo v Verdijevi operi »Ples v maskah*. Predstava bo izven. Ljubljansko gledališče pripravlja ca janu-predstava nove hrvatske opereteiiie a- ! f ar r operi: Krstna predstava nove hrvatske operete »Zmagovalka oceana«, in baletni večer z izredno zanimivim sporedom. Koncem meseca se bo pela po preteku tolikih let Plotova opera m razstavljati. Odbor društva daje vsakomur, k! se za stvar zanima, rade volje ustno ali pismeno pojasnila. (Predsednik dr. Alfred Šerko, univ. prof. v Ljubljani, vseučilišče; blagajnik vet. Hugon Turk v Ljub-Kani, Aleksandrova cesta 5: tajnik dr. Stanislav Bevk v Ljubljani, Aleksandrova c. 10.) Ustanovitev zoološkega vrta v Ljubljani je vzbudila povsod veliko zanimanja. Dokaz temu, da se ie javilo že preko 200 članov in da so mnogi prijatelji društvu naklonili izdatna predplačila. Tovarnar Fran Medic je plačal 2000 Din; dr. Josip Oblak odvetnik 1000 Din; po 100 Din so plačali: Ciril Dojene, bančni ravnatelj; Janez Jeras, trgovec Ivan Krivic, trgovec; Gabrijel Richard, francoski konzul; Ivan Korenčan, trgovec; V. 3IOIOIOIOIOIOIOIOIO ■ ■ 0 ATRAKCIJA RADIOsPLES 0 ■ ■ 0 5 januarja 0 0 KAZINSKA DVORANA 0 ! Ples n [Mi j 0 Zanesljiv sprejem. — Najboljše god« 0 ■ be domačih in tujih oddajnih postaj. 5 U Prihitite tudi neplesalcl — Zmerna U q vstopnina! q 310iO»OfOIO«CD«OiOiC> Rohrman, trgovec; Anton Agnola, trgovec; in dr. Alojz Seliškar, univ. docent. Mnogo članov je plačalo namesto same članarine (12 Din) zneske po 50, 30 ali 20 Din. — Odbor društva »Zoo< v Ljubljani. SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem cenjenim obiskoval* cem — želi Elitni Kino Matica. □0[XDODD1JJUU1JLO^ ♦ Taksa za prireditve. Zveza kulturnih društev v Mariboru naznanja vsem včlanjenim društvom, da je ministrstvo prosvete v Beogradu izdalo 21. decembra 1927 U. br. 4742 generalno uverenje, da so vse prireditve Zveze kulturnih društev umetniškega značaja in kot take plačajo le 10% takse za vstopnice. Vsako društvo, ki se izkaže pri predstojnem davčnem uradu ali fin. organu s člansko izkaznico, uživa ugodnosti tega popusta. Člansko izkaznico za L 1928. dobi vsako društvo, ki plača 20 Din letne članarine in 40 Din za Prosvetni glasnik. Drugi letnik Prosvetnega glasnika bo v Izpreme-njeni in povečani obliki izhajal v Mariboru. Prenos uredništva in uprave lista iz Ljubljane v Maribor zahteva nekaj časa zato obveščamo vse člane ljubljanske in niarib ZKD da bo izšla 1. številka II. letnika v januarju 1928. druge številke pa potem redno vsak mesec. Srečno in veselo novo leto vsem narodno prosvetnim delavcem! ♦ Elektrifikacija ptujske okolice. Po vesteh iz Ptuja je tamkajšnja Zadruga za elektrifikacijo sklenila, da se v najkrajšem času razširi elektrifikacija tudi na mestno okoBco in sicer na sela Budina, Spuhlje, Pobrežje, Sv. Vid, Vičava in Podvinci. ♦ Občni zbor CIrll-Metodove družbe v Konjicah se bo vršil v četrtek 5. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Člani se vabijo k polnoštevilni udeležbi 2060 »u Srečno novo leio želi in se priporoča Slavko Rus, urar LJUBLJANA» Dunajska cesta 9. * Zveza državnih nameščencev za Slovenijo vabi najuljudneje na svoj redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 8. januarja ob 9. uri dopoldne v »beli dvorani« hotela »Union«. Poleg oficijelnih delegatov' se občnega zbora lahko udeleži vsak organiziran drž. nameščenec. Število udeležencev bo izpričevalo naše stanovske zavesti. — Odbor. »Gospodarski koledar« Jugoslovanske Matice za leto 1928 Je po svojem obsegu zelo bogat raznih navodil in nasvetov za domače gospodinjstvo. Pogrešat bi ga e smela nobena slovenska hiša, zato priporočamo vsem gospodinjam, da si ga nabavijo še pravočasno. Cena Din 20, za člane Ju-goslovenske Matice Din 16. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po vseh knjigarnah in pri Jugo-slovenskj Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II. * Iz Broda pri Novem mestu nam poročajo. da se fantovski pretep ni vršil pri Koširju, temveč sredi Broda. G. Košir se je prizadejal, da ni prišlo pri njem do pretepa in je zaradi tega vzel nož nekemu Slaku. Gostilna pri Koširju je na zelo dobrem glasu in se pri njem ni nikdar vršil noben pretep, odkar obstoji gostilna. ♦ Da se preprečijo železniške nesreče. Na čefciku prometno-komercijalnega oddelka prometnega ministrstva Filipu Pašiču je poverjena naloga, da Izdela pravilnik, kako M se mogle preprečiti številne železniške nesreče. S tem pravilnikom naj bi se predvidelo vse, kar je potrebno, da se preprečijo te nesreče ter da se krivci nesreč primerno kaznujejo. ♦ Slovenci najhujši kadilci v Jugoslaviji. Upravnik državnih monopolov je podal te dni zastopniku beograjskega »Vremena« zanimive podatke o porabi tobaka v naši državi. Uprava monopola je leta 1923. prejela za cigare in cigarete 2188 milijonov dinarjev. Naslednje leto se je ta svota zvišala na 2687 milijonov dinarjev, leta 1925 pa na 2803 milijone. leto 1926 statistični podatki še niso na razpolago. Leta 1925 je prišlo na vsakega prebivalca v Srbiji 226 cigaret,, v črni gori 127, v Vojvodini 314, v Bosni in Hercegovini 145, v Dalmaciji 147, na Hrvatskem 238. Največ pokade v naši državi Slovenci; na vsakega Slovenca pride 422 cigaret Od tobačnih produktov odpade leta 1925. povprečno na vsakega prebivalca 0.741 kg, v Sloveniji pa povprečno nad 1000 gramov. Najhujši kadilci so torej Slovenci, Najmanj pa pokade Dalmafrinci: na vsakega Dalmatinca odpade povprečno le 200 gramov Uprava monopola prejme po pokrajinah za tobak od vsakega prebivalca na leto povprečno v Srbiji 135 Din, v Črni gori 72, v Najboljši liker za želodec je Froakabilc si vstopnice za velefSm «CASANOVA» v predprodaji. — Blagajna je odprta od 11. do pol L in od pol 2 naprej. Elitni Kino Matica. TELEFON 2124. — TELEFON 2124. / ' Srečno in veselo novo leto želi vsem prijateljem in znancem Valentin Accetto gradbeno podjetje LJUBLJANA, Trnovski pristan št. 14. Vojvodini 149 v Bosni in Hercegovini 134, na Hrvatskem 140; v Dalmaciji 58. v Sloveniji pa 184 DLn. ♦Tragičen zaključek plesa. V selu Tribi-nje pri Zaaru je prošio nedeljo selska mladina igrala kolo. -Med gledalci je bil tudi neki finančni stražnik, ki se " je igri približal toliko, da je domačin Ivo Sekula. ki je med rajanjem neliote stopil v mlako in tako poškodoval obleko. V jezi je stražnik potegnil revolver. Zadel je Sekula v glavo tako nesrečno, da se je ta mrtev zgrudil na tla. Stražnik je bil takoj aretiran. ITO — zobna pasta najboljša! * Pri primerih zastrupljenja, ki nastanejo zaradi pokvarjenih živil, zaradi alkohola, nikotina, morfija, kokaina, je raba prirodne grenčice »Franz Josef« važen pomoček. Zdravniške strokovne knjige navajajo, da pri zastrupljen jih s svincem »Fran z-Josef« hitro odstrani najbolj trdovratno zagatenje, ki je glavni povod mučnih napadov kolike. * Čajanka. Čajne mešanice so najizdatnej še. Zahtevajte jih povsod. 259 * Opozarjamo na današnji oglas tvrdke A. Lamoret 227 Zobozdravnik dr. JOSIP TAVČAR ORDINIRA od 8. do 2. ih od 4. do 6. v sobotah in dnevih pred prazniki od 8. do 2. — CANKARJEVO NABREŽJE I/L — (Nekdanja ordinacija dr. Bretla) !z Ljubljane u— Pozabijeai narodni običaji. Pogostokrat se toži, da ni več tako, kakor je bik) v starih časih. Da, res, mnogo se je spremenilo, pa ne na bolje, temveč na slabše. V materijalističnem življenju gine vse lepo, vse idealno; — kakoT zločesta rja kovine, tako preti uničiti materijaiizem vse lepe stare šege in navade, ki jih je gojil naš narod sto in sto let. Malo starejši ljudje še pomnimo, kako sc hodili koledniki pd.hiše do hiše, od vasi do vasi. Bili so to dobrodošli gostje, kjer so se pokazali, pa naj si bo mladina ali odrašenL Prišli so godci, pristni narodni samouki, ki so s svojo godbo otvorili nori pustni čas. Nekateri so sloveli daleč po deželi. Tako so imeli na primer Lipljenčani prav dobro godbo na pihala. Ti so vzbujali pozornost po vsej Dolenjski. — Nazaj k l?p:m starim običajem! Mestna moška in ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani se je zavzela za ohranitev vsaj enega "teh, običajev: — ko-ledovanje. Dne 5. januarja 192S se uprizori v prostorih Narodnega doma koledovanje po pristnih običajih našega naroda. Kdor se hoče zabavati nekaj ur v ozračju domačnost. naj pride, ne bo mu žal! Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni, naj se takoj naroči pri tvrdki LOVRO ŠEBEN1K, žganjema in rastlinska destilacija, Ljubljana VIL Pri predstavah ob pol 8. in 9. j=j prisostvuje osebno □ gdč, Ida Krsvanja ° Danes kino «DVQR». □ H n— Davščina na nočni obisk gostiln in kavarn odprayljena. Prejeli smo: V zadevi odprave davčnih listkov na nočni obisk gjosdln in kavarn, kakor tudi na vse igre se je dosegel sporazum z vladnim komisarjem g. Mencingerjem in zastopniki go-stilničarske zadruge, da se z dnem 1. januarja 1928. lističi, kakor tudi vsaka nadležna kontrola ukine. Za v bodoče bo občina preskrbela drugi vir v nadomestilo te davščine. Toliko cenjenim tovarišem na znanje. — Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetečnikov in iz-kuharjev v Ljubljani. Oblačila tvrdke J MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša. I ,rsrp Od Dm 8. pletenine. NUUAVlLt rokavice, kr.vate bluze itd audi t tn M ROZMAN. Židovska ul 7, . po reklam, nih cenah Gostilna Mrak na Rimski cesti Vam nudi za božične praznike iz borna na »izna in buteljčna vina, istotako tudi šampanjec. Flanlna Usode — najlepši planinski film sedanjosti! (Današnji spored ZKD.) Za Novo leto prinaša ZKD svojim prijateljem Im kimoposetnikom prekrasen turistovski' film, kakršnega pač še nismo imeli v LJubljani. Posnet Ie v tirolskih Alpah in predstavlja pravo čudo filmske tehnike. Divni naravni posnetki zlasti pa čudovito lepe slike opasnih plezalnih tur bodo navdušile vse občinstvo .osobito pa turiste in ljubitelje planin in narave. Najboljši plezalci sveta pokaželo v filmu vso svojo spretnost, tako da občinstvu zastaja sapa ob pogledu na njih dTzno. vratolomno početje. Veleza-nirnive so slike ogromnih lavin, ki se va- »Življenje in nT v novem leto Ni treba, da bi še posebej povdarjaH, kaj fe postala za Slovence * Jut rova« tedenska priloga »Življenje in svet« tekom svojega enoletnega izhajanja. Dve debeli knjigi, ki štejeta skupaj nad 1200 strani leksikalne velikosti z najpestrejšo poučno in zabavno vsebino, že sami pričata dovolj, da je »Življenje in svet« najvažnejše dopolnilo dnevnega časopisja, a tudi najpotrebnejše nadomestilo za stotere in tisočere Ijudskoizobra-ževalne revije in knjige velikih narodov, ki si jih žal Slovenci v večjem številu ne moremo privoščiti. Marsikdo nam je že potožil, da je škoda za »Življenje in sveti, da ne izhaja v popolnejši opremi, češ da bi vsakdo rad nekaj doplačal. Odgovoriti smo mu morali, da že sama tehniška odvisnost od »Jutra« in ne-samostojnost tedenske priloge ovira hitrejši njen razmah. Ako bi hoteli »Življenje in svet« v današnji nakladi (nad 20.000 izvodov) grafično bolj dovršeno izdajati, bi to stalo letno nad 1 milijon dinarjev. Pri teh velikih materijelnih žrtvah pa še ne bi vedeli, koliko naročnikov je, ki se zanimajo za prilogo »Življenje in svet« in koliko jih ie. ki jo cenijo, kakor bi zaslužila. Ako bi imeli vsi »Jutrovi« naročniki interes na prilogi, bi se z malim povišanjem naročnine za »Jutro« sicer dalo še izboljšati grafično stran »Življenja in sveta«, če tudi ne veliko. Ako pa bi bilo zanjo le 15.000, 10.000 ali celo samo 5000 interesentov ,potem je pa škoda, da se ta priloga tiska v tako veliki nakladi in je pametnejše, da se naklada zniža na ono višino, ki odgovarja potrebam, stroški z odvišno doklado pa naj se rajše porabijo za grafično izboljšanje potrebne naklade. Razen tega smo dobili izven vrst »Jutrovih« naročnikov še večje število pozivov, naj omogočimo tudi njim naročanje »Življenja in sveta« samega zase po zntemih cenah. S tem, da postane «Življenje in Svet» z novim letom samostojna revija, upamo, da smo vsem tem željam ustregli ter da smo krenili na novo pot, ki odpira pred nami možnosti hitrejšega napredka »Življenja in sveta«. Treba bo seveda še veliko truda in potrpljenja, da dvignemo našo revijo do onega viška, ki je naš ideal in ideal vseh onih, ki hrepene po pouku in plemenitem razvedrilu. Program «Življenfa in Sveta« za prihodnje leto je kaj obsežen in pester. Slej ko prej bomo skrbeli, da bo tudi vsebina poučnih člankov dostopna slehernemu čitatelju, ki bo našel v našem tedniku prijetnega voditelja po sodobnem svetu, Časopis, ki ga bo na lahek in mikaven način seznanjal z najrazličnejšimi pojavi v prirodi in v človeštvu. Samo izobražen narod zmaguje, zato morajo sadovi človeškega mišljenja, iskanja in tehniške iznajdljivosti pronikniti v najširše ljudske plasti. Z našim tednikom »Življenje in svet« se bo nudila slehernemu posamezniku ugodna prilika, da vsak teden nekoliko razširi svoje znanje in se tako — neglede na predizobrazbo in poklic — stalno izobražuje. Zato menimo, da poslej ne bi smelo biti napredne slovenske hiše, ki ne bi imela »Življenja in sveta« na mizi. Pouk pa ne bodi suhoparen in vsiljiv, zato bodo naši poučni sestavki spisani kolikor le mogoče zabavno, razvedrilo in osvežitev pa bo nudila pripovedna in anekdotna vsebina, ki jo bomo v novem letniku znatno razširili. Tako bomo prinašali mimo krajših povesti, ki jih prebereš v nekaj minutah, tudi izviren roman Vladimirja Levstika, ki bo začel izhajati takoj v prvi številki novega letnika in bo zelo napet, mikaven in veder, za kar jamči že samo ime našega odličnega pripovednika. Ali te zanimajo daljne dežele s svojevrstnimi običaji, z ekzotičnimi živalmi in rastlinami? Ali ne bi hoteli pogledati na Špansko, na Nizozemsko, v baltiške dežele, v malo znane ruske pokrajine, v Ameriko, deželo tehniških čudežev in bogastva, v skrivnostne azijske in afriške dežele? Ne bi li hotel ob drugi priliki kreniti z zgodovinarjem stoletja, tisočletja nazaj — v davno preteklost? Koliko čudovitih krasot nudi preprostemu in sploh strokovno neizobraženemu človeku narava! Ali te zanimajo Čudne živali, ekzotične rastline, življenje na morskem dnu itd. — vse polno zanimivosti iz prirode? Ne občuduješ li uspehov sodobne tehnike, ki preustvarja svet; ali te ne mikajo novosti iz zdravstva in podobnih panog? O vsem tem in še o mnogem drugem pripravlja uredništvo »Življenja in sveta« zanimive ilustrirane razpravice,. Iz domačega življenja. bodo imele naše čitateljice razen splošnega gradiva še svoj poseben kotiček. Besedo imajo zdaj naročniki Jutra«, vsi naši prijatelji in somišljeniki, vsi, ki jim je do duševnega napredka našega ljudstva. Od njih zavisi, ali bo tednik »Življenje in svet «postal važen in najbolj razširjen in najbolj vpliven organ ljudske prosvete med Slovenci. Ker nam je nadaljni procvit tega eminentno poučnega in zabavnega tednika kaj posebno pri srcu, hočemo še naprej skrbeti, da bodo Slovenci dobivali »Življenje in svet« pod kar najbolj ugodnimi pogoji. Zato smo zanj določili tako nizko naročnino, da jo premore vsakdo, četudi se bo ž njo kril le del stroškov za Ust in papir, ostalo pa bo doplačalo »Jutro«. Naročnina za «Življenje in svet» bo kot samostojni tednik znašala celoletno 60 Din, polletno 30 Din, četrtletno 15 Din, mesečno pa 6 Din. Poedine številke v podrobni prodaji bodo stale samo 2 Din. »ŽIVLJENJE IN SVET lijo z visokih vrhov. Skratka, film je tak, da ga moramo vsakomur najtopleje priporočati Pri prireditvi predava g. prof. Rado Pavlič --o lepotah in nevarnostih v planinah« Njegov govor izzveni kakor himna na krasoto visokih Alp. pa tudi kot svarilo onim. ki tvegajo več kakor zmore njih sila in moč Današnia predstava, ki se vrši ob 11. uri v kvrru Matici ie eden najlepših sporedov kar nam jih je nudila ZKD. Zato naj ne bo nikogar, ki si ga ne bi ogledal, zlasti naš5 planinci naj ga posetijo polnošte-vilno Prireditev se ponovi še Jutri v ponedeljek ob 14.30. o— Slovensko zdravniško društvo. Dr. Čivko Lapajne predava v sredo 4. t m. ob IS. url v predavalnici Ženske bolnice. Tema: -»Opazovanja pri zdravljenju tuberkuloze v planinskem klima tu Rakitne*. — Odbor. 2058 u— Izredni občni zbor Zveze magistrat-nlb organizacij se bo vršil jutri 2. t. m. ob IS. uri v mestni dvorani. n— Marijonetno gledališče Sokola L na Taboru. Danes ob 15.30 se vprlzorl pripovedka s plesom v 3. dejanjih »Čudežne gosli«. Igra, delo Emesta Tirana, je predelana za marij. oder in je poučne vsebine. Scenerijo je naslikal scenograf g. PJrc. Na- Prvorazredne švicarske ure za gotovino in na majhna odplačil« proda* ja j ako ugodno Otptata k. d. Beograd, Kne» glnje Ljubice 15. — Zahtevajte ihistrovane cenike. 13.792»«. kaznice se bodo kot običajno oddajale od 11 do 12. ure in eno uro pred predstavo. Sedeži so numerirani. n— Narodno nošo preskrbi za majhno odškodnino Jadranska Straža za svojo prireditev dne 28. januarja v Unionu. vsem, ki se do 6. januarja javijo glavnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani u— Najmoderneje opremljeni damski salon za frlziranje, onduliranje Ln drugo priporoča Engelbert Franchetti. Dunajska cesta 20 ' 250 o— Reduta v cvetju. Vabila za reduto v cvetju so razposlana. Vsi oni, ki vabila pomotoma niso prejeli, se naprošajo, da se obrnejo na naslov: Odbor za prireditev »Redute v cvetju« kavarna Evropa v Ljubljani. Reklamacije, tako pismene kakor tudi osebne, se sprejemajo do sobote 7. t. m. Pri pismenih reklamacijah je navesti točen naslov, kam je vabiio poslati. Vstop na reduto je dovoljen samo proti vabilu. Istočasno se naprošajo vsi oni. ki žele nastopiti na redutl v posebnih skupinah ali v solo točkah, da $<• iavijo v svrho razvrstitve poedinih točk najkasneje do 5. t. m. na gornji naslov 2034 n— reSil je sebi hi svojcem kom* i golo fMjcoje. Prfbežal je v Maribor fsi zopet poskusil svojo srečo. Nikdar ni pozabi! svojega porekla In vedno tuerofia blago su a»o pri snaolh IjublisnsHh narodnih tvrd* Mi fta naroča ie sedaj. Ob skromnem fu» btfeju je poklonil male zneske svo.tkn sta» novskim organizacijam, ki ffh praviJno sfualfft Se vedno kot naše narodne hi go» apodarsfce matice. 2eBmo jubttantu, da si Snubnl' opomore v svojo in skupno narod« no in gospodarsko korist. jt— Odvetntk dr. Av*ost Reistnsn v Warl-bont s« le presek! s svoV) pisarno h Slovenske tdles na Aleksandrovo cesto št. 12.11. |«a, teL it 9*. 2062 Iz Celja e— Poverjen&tvo Vodnikove družbe v Celju cbvešča cce člane, ki do sedaj še niso dvignili svojih knlig, da jim bo te prihodnje dni dostavil proti majhni odškcd-niJii na dom raznašalec — invalid. Hkrati proti vse stare člane, ki še tega niso storili, da nemudoma položijo članarino za prihodnje ieto v Tujsko prometni pisarni (poslopje Prve hrvatske štedionice). e— Ix okrožnega tajništva SDS v Celju. Vse krajevne organizacije in zaupniki naj javijo do 3. t. m. podpisanemu tajništvu sestave občinskih odborov po strankah in imena županov m svetovalcev. Pripravijo naj se redna letni občni zbori, ki jih bo posetil delegat okrožne organizacije. Občni -/bori se marajo vršiti meseca januarja. Vsem pristašem žeB okrožno tajništvo veseto m srečno sovo leto! e— Celjsko občinsko gospodarstvo v ex les stanju. Ker sedanja večina v celjskem občinskem svet« proračun za teto 1928. ni spravila pravočasno pod streho — do sedaj td bilo sita proračunske plenarne seje — m ker nikjer ni bito nrad®o objavljeno, da bi bil veliki župan v zadrtji oboifrsfci seja sklenjeni proračtmsld provtzorij za meseca januar :a februar podaljšal, se nahaja z današnjim dnevom vse meseno cbčfn-sfcio gospodarstvo v Celhi v tevenzak«nl-tem stanfu. • V Ptuju Velika inventurna prodaja po čudovitih znižanih cenah se vrSi do konca januarja v veletrgovini K. SIEBMECKI, Celje. Srečno novo leto! želi svojim naročnikom in ae priporo-rofa gndbftno podjetje m tehnifna pi-pisarna MfROaLAV ZUPAN mestni stavbenik LJUBLJANA, Gosposvetska tresla 10. — Vcšnjakova ulica 6. s— Otvoritev sokolske^u doma na Koro» ski Beti * Javorniku. Ob državni cesti, ne« kako v sredi mod Koroško Belu in Javor« ni kom, »e dviga nova lep* stavba, dom So« W.skegu društva na Javorniku. Stavba je 22 metrov dolga. 10 široka in krita s salo« nitoov. Ima pokg veže dve »obi; dvorana je 12 metrov dolga in 9 široka. Oder za gledališke predstave meri 9 metrov v šrri« no in 5 metrov v globino V prtzemlju 6e nahajajo prostorne kleti in shrambe. Po» ieg doma se nahaja ca. 1000 kvadratnih me« trov vrta, ki se ho dal lepo preurediti za bo v sredo, 4 januarja ob 20. v Narodnem doma velik javen političen shod SDS Poročala bosta »ar. poslanec dr. Lju-devit Pivko o splošnem poritičnetn položaju in oblastni poslanec Lovro Peto-var o dc?u oblastne skupščine in novih davščinah. Obenem se bo vršil razgovor o bodočih občinskih volitvah v Ptuju. letno telovadišče. Delo )e izvršil stavbni podjetnik g. Merbert Kren iz Javonitka po lastnih načrtih. Priznati mu moramo, da je imel zelo dober okus. Delna otvoritev se je vršita včeraj, slavnostna otvoritev pa se bo vršila tekom poletja. Sokolu na Javor« niku bo s tem omogočen večji razmak Dosedanji prostori za letovadbo so bili ne» primerili U?r jih >e moralo društvo red: te» ga opustiti. v kratkem najlepša jeseni&a aleja Teme* Ijito je bila popravljena obcestna ograja od postajnega poslopja na Jesenicah pa do glavne pisame na Savi Odbor za postavitev spomenika v sv o. tovni vojni padlim vojakom je napravil na jeseniškem pokopališču lep«) kapelico, ob katere vhodu sta vzidani dve spominski plošči z 62 imeni v svetovni vojni padlih vojakov. Pokopališče samo se je tudi znat« no razširilo, predvidevan pa je tudi lep mooumeotalni vhod. Tudi poslopij se je v minulem letu mnogo zgradilo. Poleg osnovne šole si je zgra« dil lično vilo tovarniški uradnik g. Franc Klinar. T>k za njegovo vito je zgradila Kranjska industrijska družba štrristano« vanjsko hišo za svoje nameščence. Stavbna ha gostilniška zadruga pa je "gradila ob* Širno poslopje z veliko dvorano za kino «Radio». Za kinom 6ta si zgradila dve vi« lam sličr.i dve dri! iraški hiši g. Jože Gašpe« rin ter gdč. Markizetijeva. Nekoliko nižje sta si zgradila hiši krojač g. Stojan ter de« lavec g. Lojze Kavčič. Tik ob ljubljanski železniški progi sd j« zgradil g. Jože Bernard prostorno delavnico za izdelovanje raznovrstnih mrež. Na bivšem sokotskem zemljišču si je uredil lep dom železničar g. Franc Hafner. V Kur« ji vaai sta si sezidala enodružinsko hišo g. Lovro Janežič in ga. Bertonceljeva. Na Plavžu pa si ie v idiličnem kraju postavi* vili slično hišo g. Ignacij Medvešček. Tudi na bližnjem Javorniku se je mnogo gradilo. Veliko eoanadstropuo hišo je zgradil g. Stravs, manjše hiše pa gg. Franc Mencinger. Jakot Rajner, Franc Repič, Fr. Smolej, Jakob Mrak, Ivan Reven ter Franc Krive. Žal, da <-e ni gradilo po enotnem načrtu; vsaka hiša je obrnjena po svoje tar je videti, kot bi se med seboj sprle. Popravili, oz. preurediti so sii hiše gg. Ar* dre i Herman. Jože Javorski zdravnik dr. Viktor Marčič, Ciril Baiželj ter gospod Martin Jančigaj. otistrasi Šolsko gorje :ra«M£ h Jesenic POMISLITE, da je kakovostni pisalni stroj kakor jo to vedno izboren Samo prodaja IVAN LEGAT mehanik, Maribor Vetriujska olica SO. — 'feL int. 434. Stavbno gibanje na Jesenicah v letu 1927. V minulem letu je bila stavbna deiavuost nu Jesenicah izredno živahna. Gradilo se je to leto več kot vssa. prejšnja leta po voj« dk. Predvsem je omeniti temeljito preure« ditov savskega jeza za tovamo Kranjske ind. družbe. Delo je solidno izvršila tvrd« ka ing. Dedek. Dalje so bile letos popolno« ma ckjvršene tovarniške rake, zgrajene iz žeiezobetona. ki vzbujajo zlasti pri potni« kiii, ki »e vozijo po bohinjski železniški progi, knpozantne vtise. Izvršila se je tudi temeljita pretiredb* zat voroic na stari Savi* tako da omogo« četa silnejši in hitrejši tok vod« po rakah ter so /atvornice sedaj tako urejene, aa zo lo razbremenjurejo veliki savski jez. ki se nahaja nekoliko višje. Ker pa močnejši vodni tok stalno donaša moožins gramoza, je za ta gremen prirejen velik bazen, ki ga, kadar je poht, izpraznijo. Delo jc izvr. Sla tvrdka «Sloelja®a kanalizacija. Načrte je izvršil g. ing. Pavlin iz Ljubljane, delo pa je po* verjeno tvrdlci »^Slograd« pod vodtfvom g. ing. Macoorattija. Prav tako sa na račun kaidnnkie m-ršuie porpra'.a potov ter naj« pofcrebnejše kanalizacije, Položenih bo vse« ga sksj.paj ca. 2iXX> metrov cementnih cevi Od NnJe g. dr. Kogoja do osnovne šole ob glav „i cesti bodica napravili trotoar, tako da bo tam, kjer se sedaj vali umazana kloaka. in siičnlh reumatično - neuralgičndi bolezni zdravljenje! izlečenje v treh dneh zajamčeno. Zdravilišče dr. BOHCi^A - FflSsETTI Triest, Via Fabio Fdzi Cd Smer vetra in brzina v metrih o >82 P ■ 70-b ~ 3 74 mirno 771*3 — 4 95 mirno 10 770 6 — 4 95 S 4 770-5 — 4 79 mirno 10 /705 — 7 93 mirno 10 /67-1 — 1 86 W 1 0 7617 6 73 SE 2 7 771-3 — 6 _ i NE 2 H) Padavine 1 Vrsta t mm do 7. ve J_ 1.0 4.0 2.0 10.0 Skoro natančno po enem tednu južnega vremena je nastopil znova mraz, ne le pri nas, marveč domala po vsej Evropi. Mrzla reakcija pa to pot ni tako huda kakor oni teden pred božičem; temperatura ni nikjer dosegla tako nizke stopnje. Poplava mraza s severa je nastopila prav za prav z majhno zakasnitvijo. Ona velika depresija, ki nam je prinesla Smerno južno vreme za praznike, je odšla pjrav počasi čez Baltiško morje v Rusijo, toda se je na potu razdelila na dvoje, z dvema središčema. Za-padno središče je zaostalo nad velikobritan-skim otočjem in stvorila tamkaj novo depresijo, Id sicer ni bila posebno močna, a nas je vendarle ščitila pred severnim mrazom, dele ko se je angleška depresija sama razvila v večji vrtinec, ki je črpal k sebi zrak od vseh strani, je pričela temeljna vremenska sprememba. S severnega Atlantskega oceana, od Islandije in Grenlandije in Skandinavije, je pri Sel zrak dreti v vrtinec, preko Francije pa južna zračna struja. To je vetrove silno poživilo in na božifinl dan je ie zadivjal nad Britanskimi otoki viharen severovzhod, dočim je isti dan divjal nad Francijo in Kanalom prav tako vihar«! jugom pad. Naslednji dan, v pondeljek, se je središče vrtinca prestavilo nad Francijo, med Parizom in Bordeauzom, spričo tega je severni vihar prodrl v severno Francijo in a njim hlad in metež. Naslednji dan v torek je sever preplavil že vso Francijo, razen skrajnega juga, poplavil pa je tudi že Nemčijo In silil čez Češkoslovaško. Depresija je bila zelo oslabela in 6e je umaknila čez Francijo na Sredozemsko morje; tu pa se je nad toplejšim morjem ojaCila znova in se razvila v noči od torka na sredo kot v pomlajeno depresijo nad vso zapadno polovico Sredozemskega morja. Seveda se je zagnal mrzli severni zrak 8 tem večjo silo v vrtinec na jug, prodrl ob Alpah na topla južna morja in divjal na jadranski obali kot silovita burja, na francoskem jugu kot ledenomrzli mistral, dočim je istočasno nad južno Italijo in južnimi morji razsajal vlažni široko, dovajajoč sparjeni zrak z Atlasa in iz Sahare. Ni čuda, da je v tem ogromnem zračnem plesu lilo in snežilo, treskalo ter tulilo; poplave, me-teži, viharji in kar je 5e vremenskih krepkih gest, vse je bilo na vrsti. Severni mraz je zavzel domala vso Evropo in povzročil, da se je razvil na široko visok zračni tlak. Ali njegovo središče je prišlo z oceana preko Anglije in se ustanovilo nad srednjo Evropo; severna Evropa je s tem dobila zapadni veter in dotok novega mraza s severa je prenehal v predelu severno od Danske in Baltika že od srede na četrtek. Mraz se je mestoma povečal le spričo Izžarevanja; import iz glavnega rezervoarja na severu pa je ponehal. Z Islandije so prišla že v sredo in četrtek, poročila, da divja tamkaj viharen jug, znamenje, da se formira tamkaj nova depresija, ki naj čez nekaj dni dospe v območje Evrope in poseže z novim južnim, vremenom k nam Ali za enkrat je še daleč. Dunajska vremenska napoved ca nedeljo: Večinoma jasno, mrzlo vreme, ki bo trajalo dalj čaBa. Tržaška vremenska napoved «a nedelja: Lahni in zmerni vetrovi z vzhoda, severovzhoda, nebo večinoma jasno; temperatura od 0 do 4 stopinje; morje razburkano. V dobi tasedba. V kritični dobi zasedbe so »« trudile italijanske oblasti, da bi se prikupile našemu ljudstvu. Odprli so ljudske šole in nastavili slovenske moči. Ustanovili so slov. učiteljišče v Tolminu, gimnazijo v Idriji. Izdali so razglase, v katerih so v samolivalnih besedah obljubljali Slovencem prostost in vse pravice. Po anek»iji. V začetku okupacijske dobe ie bil uveden pouk italijanščine samo v one 3ole, kjer se je pouPevala prej nemščina, to je v trgih. Po anebsiji so jo pričele usiljevati šolske oblasti v vsakatero šolo, kjer je bil učitelj Š usposobljen za pouk. Italijanske ure so iz-'r pod rinile in okrnile druge predmete, seve-[ da tudi slovenski učni jezik Prvo leto so i zahtevalo šolske oblasti po tri. tedenske ure italijanščine v vsakem razredu ali skupini. Na nižje organiziranih šolah t*o bili s tem v.čni predmeti občutno prikrajšani. Italijanščino pa je poučevalo takrat Se rodno uči teljstvo. S to uvedbo, n« bi bila pretile našemu ljudstvu nikakršna poguba ali Izguba. V Blučaju, da bi bila ostala" šola v razmerah, kakor so bile takrat, bi bil idoer padel splošni uspeh ljadskošolske izobrazbe, druge škode pa ne bi trpeli. Šolska oblast je usiljevala čimbolj italijanščino v slovenske gole in zahtevala za ta predmet po štiri, tudi pet tedenskih ur v razredu. Nikogar nI brigalo, kaj bo z ostalimi predmeti Poitalljanfevanja. Lahko ie bilo tedaj spoznatL da oblastnikom nI mar drugega, kakor da poitalijan-čijo r.nšo deeo. Namen Je bil prozir^n, taktika pa je bila še prikrita. Ker ni bilo usposobljenih in zmožnih dovolj slovenskih učiteljev za pouk italijanščine po naših Šolah in ker so hoteli nastaviti italijanski politiki svoje eksponente med ljudstvom, so pričeli pošiljati v naže kraje učitelje is starih dežel, da so poučevali italijanščino kot predmet. TI Hudje 90 se seveda zavedali svojega poslan-f-tva in svoje naloge na novem meatu. TI učitelji, poslani v Primorje, so bili ponaj-več ostanki, ki v notranjih deželah niso mogli do k niha; kot taki so predstavljali nizko moralno vrednost. Po nekaterih izkušnjah so oblasti uvidele, da se taki ljudje • svojim obnzlantem le zapravljajo ugled države In italijanskega naroda; zato so pričele že razmišljati, da bi povišali plače učiteljstvu iz starih dnžel, ki je voljno nastopiti službo v novih pokrajinah. S tem ukrepom so hoteli pritegniti v naše kraje priznane učitelje, ki bi s svojim delom in s ponašanjem poveličevali prestiž države in naroda. Namen so pozneje opustili in oblasti so ubrale novo pot Poitalijančevanje slovenska deea po rodnih učiteljih. Nastopil je najtežji čas. Iz Rima Je prispela vest o ukinitvi slovenske Sole in slednjega med nami je potrto do dna. Takrat Je zaklical : . Koncem koncev je prišla oblast do zaključka, da slovenski učitelji sicer izkazujejo uspehe, ne dajo pa šoli prave duše. Na to plat so udarile posebno razne politične organizacije v deželi (fašistovske sekcije), Šefi, da Je slovensko uči teljstvo f poitalijan- čevatoi akciji med mladino popolnoma brezbrižno in da deluje najraje v negativni smeri. — Tako je preživele naša šola nestalni dve leti 1924./25. in 1925.^6. Ves ta čas je služi ki kot eksperiment za najboljši potuič*--valni sistem med na5im narodom. Med tem časom je izgubljalo redno učiteljstvo no?t«-janko zh postojanko. Že z nastopom fašir-nta je bilo prepovedano nekaterim učiteljskim društvom delovanje. Učiteljsko organizacijo so ubili. Ostrejši ra*narodovalni sistem. Z uvedbo italijanskega, učnega jezika v slovenske razrede je pričela šolska oMa?t presranjati »Novi rod» iz šole. Videla je v mladinskem listu nevarnega nasprotnika raznarodovalnih stremljenj. Značilno je. da Je prepovedal šolski nadzornik Spazzapan v letu 1923—1924 vstop v šoto, medtem ko je bil v letu 1922—1923 še za to, da prejema vsaka šola po en izvod Mladinskega lista, in to na stroške okr. šol. sveta. — Raznarodo-valni sistem je poetajal vedno ostrejši in je jemal našemu rodu pravico za pravico. Otroci jokajo. Minister Gentile je vzel e šolsko reformo našemu narodu slovensko šoto. a je pustil dodatne ure; nastopil je kot minister nestrpen naeijonalist Fedele in je vzel Slovencem še ostalo. Ob ukinitvi dodatnih ur so se dogajali po šolah tragični prizori. Učitelji so w» poslavljali od rodnega jezika in deea je jokala Občevanje in učenje v materinščini te bilo izrinjeno, ostala je samo še prilika, da se pogovarjajo otroci z učiteljem po domač* oven šole; pa tudi to so po nekaterih krajih prepovedali — seveda zaman. Nadzorniki so zahtevali, da ee opusti materinščina kot pripomoček pri pouku. Slovenska beseda naj umre v razredih. Slovenski učitelji tega niso m v Zagreba. Kolikor nam je znano, ne obstojajo glede naših državnih dolgov nikaki avtentični podatki, prav tako nimamo Se nikakih zaključnih računov državnih financ za {as od balkanske vojne do 1. 1924./25. Po podatkih, ki jih je zbral gosp. Kosier, znašajo naši državni dolgovi 56 milijard ln 236 milijonov Din. Od te vsote odpade 16.4 milijarde na pokrajinske dolgove, 20.1 milijarde na dolgove iz svetovne vojne, 7.2 milijarde na dolgove, prevzete na podlagi mirovnih pogodb in 12.7 milijarde na nove državne dolgove, zaključene po ujedinjenjo. Ta razprava je posebno zanimiva glede na predstoječo razpravo o tem predmetu v Narodni skupščin!. Knjiga se naroča pr! biblioteki cBankarstva* v Zagrebu (Marovska 80) po ceni 80 Din. _ Nekaj opomb k vinski razstavi ▼ Ptnjo. Kakor znano, se trudijo merodajnl krogi, da bi priredili za mariborsko oblast 15., 16. in 17. januarja v Ptuju vinsko razstavo, spojeno z vinskim sejmom. Čuti je pa glasove, da letos ni sile za udeležbo na tej razstavi, češ, da letošnja kakovost pri malih razpoložljivih množinah jamči za lahko oddajo. Mislim, da je baš v letih z dobro kakovostjo primerno, prirejati vinske razstave, kajti te se ne prirejajo samo v svrho dosege mo-mentanega učinka, ampak one naj učinkujejo tudi za bodoča leta. To pa se doseže tem temeljiteje, čim boljša je kvaliteta razstavnega leta in čim velikopoteznejša je prireditev. Presežek propagandnega uspeha v takih letHi pride v dobro manj ugodnim časom, v katerih se bo spel govorilo o vinski krizi Zabavljanje in Jadikovanje v časih slabe prodaje, čel, da se nič ne stori » reklamo našega vina, je brez vrednosti za uspeh, ske m m poslužite prilike za sodelovanje, kadar se nudi. Ker služI vinska razstava, kakor rečeno, tudi reklami za bodočnost, bi nora! vsak. tudi oni, ki nhna letos vina na prodaj, po možnosti sodelovati. Par steklenic vina, ki jih je treba v ta namen irtvovati, je prireditev že vredna. Razen tega je dana možnost, pridobiti Bi tudi vidna odlikovanja. Delile 6e bodo zlate, srebrne, bakrene kolajne in diplome ter razno vinarsko orodje. Vinogradniki! Vinska razstava 6e prireja za vas. Prireditelji, ki polagajo ves svoj čas in trud v to delo, da bi rodilo zaželjeni uspeh, nimajo od razstave navadno ničesar, niti zahvale. Te vrstice naj bodo opozorilo vsem, ki se še niso priglasili. J. Z. = Bolgarija bo uvedla zlato valuto, čim dobi obljubljeno veliko posojilo. Pogajanja za posojilo, ki bi ga Bolgarija prejela s pomočjo Društva narodov (na septemberskem zasedanju se je o tem že sklepalo), še niso zaključena. Nesoglasja obstojajo glede Bolgarske Narodne banke, ki bi morala po zahtevi finančnega komiteja Društva narodov postati privatni zavod. Temu pa se brani vlada, ker bi na ta način priSel zavod v roke inozemstva. Delnice tega zavoda bi mogle prevzeti le bolgarske velebanke, kjer pa večinoma vlada tuj kapital (od 9 večjih bank prevladuje v petih zavodih inozemski kapital). Bolgarska vlada hoče iz sredstev posojila likvidirati dolg pri Narodni banki ter takoj uvesti slato valuto. Od posojila v višini 10 milijonov funtov bi se 6 milijonov porabilo za konverzijo že danih kreditov, 4 milijone pa bi prejela vlada. Položaj na naših borzah Prvo polletje obstoja ljubljanske devizne borze. — Skupni devizni promet v 6 mesecih 380 milijonov Din. — Vojna Skoda čvrstejša. Ljubljana. 31 decembra Z današnjim dnem je ljubljanska devizna borza zaključila prvo polletje svojega obstaja Kakor znano Je pričela redno poslovati 1. JtHHa Ce ob tel priliki pregledamo razvoj te panoge borzne kupčlie na Jjubljanslkj borzi tedaj moramo biti s prvim! uspehi vsekakor zadovoljni Skupni devizni promet le v tem razdobln. navzlic občutnemu nazadovanju ztmanle trgovine bi s tem todf deviznih po lov, dosegel vi-šioo preko 380 milijonov dinarjev. Da se Je ta znaten promet vrfil popolnoma brezhibno. Je gotovo za«h*ga borznega tajništva hi senealov. k! so blH pri Izvrševanju svo-leza posla stroga korektni. Prepričani smo. da bo to lahko potrdil tudi borzni komisar. Promet Je H! v zadnjih 2 mesecih zelo živahen. V decembru Je znašal okrog 79 milijonov Din v novembru oa okrog 71 milijonov. dočfm Je v predhodnih mesecih zanašal povprečno 60 mifjonov Dta Tudi v preteklem tednu Je bil devizni promet prilično živahen. Čeprav Je borza poslovala le 4 dni. le znašal celokupni tedenski promet 13.2 milijona Din napram 18.4. 21.9. 19.0 m I2J milijona Din v zadnjih 4 tednih. Ker se Je pojavijo večje do-vpraševanje po dinarju na Inozemskih deviznih tržiščih, so vse devize dalje nekoliko popustile. Na zagrebškem efeSrtnem tržišču nI bilo znatnejših sprememb. Vojna škoda se Je navzlic slabemu prometu tekom tedna okrepila od 408—40Tamle doli je še nekaj lepih postrvjih tolmunov.« Stopala je pokraj njega, skrbno se ogibaje ostrih kamnov, ki so ponekod štrleli iz tal. Neale si je dejal, da mora biti neskončno oprezen; ena sama kriva besede je utegnila prestrašiti devojko in jo pahniti v prejšnjo žalostno brezčutnost — v mrtvo nemort» ali žično vezo. Na zahtevo napravim de ailni načrt za omarico pri oknih. IVAN BERttIK, Linhartova ulica 8 86 dob! Škarje, britve, mesarske, kuhinjske, fcepne noše in druge nože, jediln* orodje itd. le pri »JEKLO<, Stari trg. Svetovno znane original EMAJLIRANE prave Naznanilo. P. n. občinstvu hi vsem svojim cenj. odi jem ai* cem vljudno naznanjam, da sva se z mojim biv. šim družabnikom g. Ivanom Becniicom pod ime* nora tvrdka Trink & Bernik z današnjim dnem ločila. Mizarsko podjetje bom od sedaj dalje vodil zopet sam. Cesj. naročnikom tn p. n občinstvu se vljudno priporočam za nadaljno blagohotno naklonjenost Tvrdka jamči za solidno delo in nizke cene. Z odličnim spoštovanjem AL. TRINK splošno mizarstvo, LJUBLJANA, Linhartova ul. 8, IZ Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje, Krojače m čevljarje ta za vsak dom Preden ti nabavite stroj oglejte si to ziednost pr tvrdki Lu0. Baraga, uuDiičn. Šelenburgova ulioa 6 I. Iraeoiateii >ou- 2sedežni ooitovorni za 600—800 kg TOVORNI za 1200-1400 ke si za 2000 k* AVTOBUSI vseh vrst MOTORNE BR1ZGALNE ZA GASILSKA DRUŠTVA STUDEBAKER »EBSKINE« CcHioderskL 4—5sedežni. naielegantnejši soortni voz. Paeamatika „Firestone" »Micbeliii" Zahtevajte ponudbe pri tvrdki 0. Lampret, Ljubljana, eunajsUa cesta 22 Telefon 2247. Ocarin{en|e vseh uvozuih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi BAJKO TUKK, carinski posrednik, Ljubljana, Uasarjkova eesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačna (■■■■■■■•■■■M STROJNO MIZARSTVO IN POGREBNO PODJETJE izvršuje solidno in iz zanesljivo prvovrstnega suhega lesa z večletno garancijo pohištvo portaie, izložbena okna, vrata itd. Specijalru tvornica za iaieiavo mrtvaških krst. Zahtevajte oferte! illlitu|bl|i potnika strokovno naobraženega, sprejmemo za. organiziranje prodaje Lokom ob il ra po potrebi tudi drugih strojev. — Ponudbe na Publickas a. d.. Beograd, Kralja Milana br. 8, pod br. Bc. 4024. OKULTIZEM zanima današnji svet! Naročite si veiezanimivo knjigov katera Vas vpelje v najgloblje tajinstve-nosti iz kraljestva čudežnih sil naše duše: HIPNOTIZEM, SUGESTIJE, TE-LEPATIJA, skrivnost osebne privlač-uosti, poskusi v moderni sugestiji itd. Mnogo praktičnih navodil! — Cena 28 Din po: >VEDA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova 8. NajboijSi dokaz, da so Lubas-harmonike naiboljše je ta, da vsak izdeiovatelj harmonik poskuša ponateiaii prvovrstne naše harmonike kar pa nikomur ne uspe. Kupujte le originalne Lubas-harmonike. F. LUBflS & SOHN. Klagenfuri (Uilfia) Motvoz, špago kupite najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna d. d. Šinkovec, Grosuplje Gradjanska Dionička štediona Daruvar Ustanovljeno 1903. Novo kolo za štedenje in kredit prične 1. januarja 1928. Pristopite takojl Vsa pojasnila daje: informacijski urad za Slovenijo, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 2. Hranline vloge 110,000000 Din* Jože Pahor: Maskerada Odlomek iz zgodovinskega romana »Serenissima«, H. del, IV« poglavje. Nenadoma se je prišetal črn domino po hodniku ter se pridružil Nevi. »Dobro se zabavaš!« je dejal patri-cijki z visokim glasom. »Ti tudi!« je odvrnila Mocenigova kratko in dvignila glavo. »Gledam samo, kako se zabavajo drugi!« odgovori domino. Ves jedek je njegov glas. »Čuden svat!« zavrne Neva, da se Čuje vsa njena nevolja. »Dobro me poznaš!« odbija domino. »Ne poznam te!« pravi patricijka ostro. »Jaz pa dobro vem, da so grenki poljubi tvojih strupenih usten!« poudari domino in glas mu je nenavadno težak. »To je podlost!« vzkipi patricijka. »Podlost, če se kdo skrije za krinko, da lažje nesramno govori!« »Pod krinko smo vsi enaki v Benetkah!« odgovarja težki glas neizprosno. »Vse se sme, če le ostane skrito in tajno! Tudi tvoje pravilo je to!« Tedaj ne more Golja več strpeti. Velik, kakor je, plane proti dominu ter dvigne pesti proti njemu. »Doli krinko!« krikne razburjen, da se vse ozre vanj. f /. s' »Ne govorim s tabo!« zavrača maska odločno. »V moji družbi se nihče ne sme žaliti!« grozi Golja. »Doli krinko!« Česar častnik ni pričakoval, to se je zgodilo. Trije, štirje glasovi zagrmijo v bližini; vidi se, da so možje dogovorjeni. »Nihče nima pravice zahtevati kaj takega!« se uprejo. »Maska je nedotakljiva!« »Dokler je dostojna!« odbija Golja. »Nesramneža pa bom sam kaznoval!« Naprej se vrže, da bi strgal dominu krinko. A neznanec se mu naglo umakne. »Plačal boš!« pravi s srditim glasom in zagrozi s pestjo. Takoj potem pa se izgubi v gnečo, kakor bi se udri v tla. Patricijka je razburjena, ogenj ji srši iz oči. Bleda kot zid poišče znanca, o katerem ve, da je v odboru te prireditve, ter zahteva od njega, naj poiščejo črnega domina. »Da bi ga razkrinkali?« vpraša odbornika. A že sam odgovarja. »Ne moremo! Kvečjemu, da ga odstranimo! Poskrbel bom, da se bo zgodilo!« Prepričan je, da je domino že davno izginil. Zato toliko lažje obljubi. Pod krinko so se bile zgodile v Benetkah že vse drugačne stvari in često težki zločini. Samo zakrinkanega paznika je poslal odbor za patricijko, za hčerjo mogočnega Moceniga, a Golja ga je prepodil kakor hitro ga je bil zapazil. Bedel je zdaj kakor jastreb in nič ni ušlo njegovemu bistremu očesu. »Kdo je bil, ki se je predrznil razža-liti te?« je vprašal patricijko, ko se je bila pomirila. »Sumiš morda koga?« »Nekdo se je vtihotapil v to zbrano družbo, ki se ne bi smel!« pojasnjuje Neva. »Da je to mogoče? Saj vendar vsakega preiščejo!« se čudi častnik. »Benetke so polne zvijač, ne poznaš Jih še!« »Res je! A kaj bi bilo vzrok, da napadajo tebe?« poizveduje Golja, ki mu sumnja gloda v srcu. »Vzrok? Kako naj to vem?« »Domnevaš lahko!« sili Just Patricijka pomolči. Ko pa spet spregovori, je njen glas ves spremenjen. »Morda je kdo izmed onih tam spodaj!« pravi počasi, premišljeno. »Od katerih tam spodaj?« osupne Golja. »Od tistih, ki nas smrtno sovražijo!« pojasni patricijka s suhim glasom. Častnik strmi in ne more razumeti. Sluti, da Nevine besede niso odkrite, iskrene. »Kdo vas smrtno sovraži?« vpraša naravnost in čuje, kako je njegov glas vsiljiv. »Čaka i!« ga naenkrat patricijka ustavi. »Si pogosto z Vendraminom?« »Poredko!« »Ali nista velika prijatelja?« poizveduje Neva. »Velika prijatelja?« se 5udi Častnik. »Videla sem, da se dobro razumeta!« »Da se razumeva? Prijazen je z menoj. Toda kaj ima vse to opraviti s tem dogodkom?« »Ali ti nikdar ni zaupal kakšnih skrivnosti?« poprašuje počasi Mocenigova in ne izpusti Goljevih ©ČL »Čemu izprašuješ to?« se vznejevolji Just. Čuti, da je Mocenigova zahrbtna in da se skriva za drzno laž. »Torej ti ni zaupal ničesar?« ponavlja patricijka trdovratno. »Ničesar!« odseče Golja. »Kaj neki bi mi imel zaupati?« »Bodi previden!« svari Mocenigova in njeno svarilo je materinsko. »Zadnje čase hočejo nekateri sejati v Serenissi-mi nevarno seme. Nevarno, pravim! Ne daj se ščuvati!« »Ni mi znano!« zavrača Golja kratko, osupel, da ga patricijka svari. »To seme že kali,« nadaljuje dekle. »Zadnjič, pri tekmah so vsi opazili to, vsi, gori do doža!« Prišla sta do vrat, kjer so plesalci vreli v dvorano. Plesalkam se je silno mudilo. Razposajeno so tirale s seboj svoje spremljevalce, da pač ne bi zamudile plesa. Golja in Neva obstojita in opazujeta vrvenje. Strastno življenje okrog in okrog sicer razprši nekoliko Goljeve misli o razgovoru s patricijko, vendar mu ne more prav pregnati trpkosti iz srca. Molči, ponosna Mocenigova hči pa se ozira okrog, kakor bi iskala koga. »Bi šla plesat?« vpraša patricijka, ko se ji zdi, da že predolgo stojita tu sredi drenja. »Gneča je!« pravi častnik, ki mu ni do plesa. Prav tedaj pride mimo mladi častnik Cerini, pokloni se Nevi in jo povabi na plesišče. Ni se obotavljala, in dvojica je naglo izginila v vrveči množici. Dolgo je trajal ples, in Golja ni vedel, kaj naj počne. Iskal je Nevo in častnika med plesalci, našel ju je in potem prijateljico. Patricijka pa se zgane in pravi: »Pojdimo! Noč je kratka nocoj!« Plašče poiščejo in stopijo iz gledališča na ulico. Čez slabo razsvetljen rao-stič gredo, nato preko majhnega, skritega trga, ki se zdi Golji znan. Se en ovinek, potem pa vstopijo v palačo, ki sicer ni obširna, a je toliko dragocenejša. Vsa je iz rezanega kamena, obložena z belorumenkastim marmorjem iz Verone, ki je slovel kot redek in nenavaden. » So naši še pokonci?« vpraša Anita vratarja, ki je prišel odpret. Zvedeli so, da vsi že spijo. Bilo jim je še ljubše. Šli so v prvo nadstropje, kjer je Anita pripravila slaščic in ciprskega vina. »Najbrže še ne veste, da je naperjena zarota zoper vas!« je plemkinja dražila Goljo ter se neprestano smejala. Tudi Neva se je nalezla njenega smeha. »Kdor je obveščen, je že napol rešen!« odgovarja Golja. »Takoj boste videli!« pojasnjuje Anita ter prinese dolgo haljo, kakršno so nosili pesniki in učenjaki. Obenem prinese krinko, liro in knjigo. »Kar napravite se!« mu ukazuje. »Takoj se vrnemo v gledališče. Zdaj bo še le prava zabava! Nihče nas ne bo spoznal, niti najboljši znanci ne!« Golja je bil zadovoljen. Ogrnil je haljo ter si ovil glavo z lovorjevim vencem. Neva pa mu je recitirala ljudsko pesem o breznadni ljubezni, kar je on ponavljal za njo z velikim ognjem. »Kakšen pesnik pa si?« se mu je smejala patricijka. »Mislila sem, da boš ti meni pel, pa moram jaz tebi!« roke, a spet se mu je izvila. Dobro Je vedela, da ga s tem razvnema. Poigravala se je ž njim, a pri tem se je užigala tudi sama. Naposled je zagorela s plamenom ter se mu onemogla spustila na prsi. Zavedla sta se šele tedaj, ko se je za- čulo trkanje. Prišla je Anita, popolnoma opravljena, bil je čas, da se vrnejo v gledališče. Tu je ples dosegel svoj višek. Povsod je bila gneča, na plesišču in na hodnikih. Šum in hrup sta preglašala godbo, v zraku so vrvele serpentine, tla so pokrili korjandoli. Strast plesalcev je podžgalo tudi vino, zato si videl skupine, ki so se z vikom in krikom preganjale iz enega v drugi del gledališča. Na plesu je bil sicer cvet Benetk, a to ni nikogar oviralo, da se ne bi izvihral, ko so se strasti razbičale. Le tu in tam je samevala maska, ki se je bila po naročilu prikradla med rajajoče. Golja, Neva in Anita so se pomešali med veseljake, razposajenost se je lotila tudi njih. Anita je bila napravljena «H Kako je nastala „Serenisima" Po daljšem presledku spet zgodovinski roman v našem slovstvo, za »Plebanusom« — »Serenissima«! Oba izpod solnčnega neba, oba iz dni, ko smo bili hlapci, oba nastala v času, ko Ječi del našega rodu v težkem suženjstvu! Vendar sta obe deli v vsem različni: »Plebanus« Je asket, ki se bori za svoje ljudstvo, v »Serenissimi« je slovenski vojak, ki se bojuje za tuje interese. Tudi način, kako sta deli zgrajeni in pisani, je povsem različen. »Plebanus« je sekan v trd kamen, »Serenissima« Je slikana z bohotnimi barvami, v katerih odseva sinje nebo nad Benetkami, njih čisto morje, ves sijajni blesk, ki je razlit čez čudovito mesto, podobno šatulji draguljev. Kdor gre v lagunsko mesto iskat snovi za knjižno delo, ne more mimo barv, ki pojo tu svojo pesem kakor morda nikjer drugje pod solnčnim nebom Italije. Kakor je bilo v času renesance mogočnemu Benečanu luč, zrak in lepota vse, tako je v »Sere-nissimi« življenje nasičeno blestečih barv in južnega solnca. S širokimi potezami je naslikano, kakor je skozi stoletja silno in neukrotljivo valovilo v tem najnaprednejšem, najpodjetnejšem in najrazkošnejšem mestu Evrope, kakršna je zrast-la iz srednjega veka. »Serenissima« (signoria = najjasnejša gospoda) se je nazivala aristokracija Benetk. Bilo je to kakih dvesto rodbin, ki so si s podjetnostjo in trgovino pridobile silno bogastvo in s tem — ko so prej zatrle demokracijo — tudi nadvlado v beneški državi. Ob koncu srednjega veka (v XIV. in XV. stoletju) le bila beneška aristokracija neomejen gospodar države, ki je nosila naslov ljudovlade samo še po imenu. Sčasoma Je prešlo tudi naživanje »Serenissima« na mesto Benetke oz. na beneško ljudovlado. Višek moči so dosegle Benetke v XVI. stoletju. V tem času pa le It opazki utehi« tnak« pripadanja silne trgovske države, ki se skuša rešiti z obupno borbo, da si ohTani Levant, vir gospodarske in politične moči, V tej dobi, v dobi vojnih priprav za spopad pri Lepantu (1. 1572.) se godi dejanje romana »Šerenissime«. Osnovna misel dela Je sledeča: Oolja, zdrav, ljudovladi zvest in vdan slovenski mladenič s« bori za beneško »signorijp«, ki ga potegne v vrtinec svojega razkošnega življenja. Toda čim globlje mladenič drči, tem bolj se mu odpiralo oči. VzdvomL Iz dvomov in iz nove, čiste Un--bezni do Amelije pa se dviga drugi človek, očiščen in »Serenissimi« nasproten. Okrog te osnovne misli Je nanizana vrsta problemov, danes nič manj aktualnih kol v času, ko se dogaja dejanje. Pisatelj je zasnoval delo v začetku 1- 1923 in sicer v Ječi, kamor Sf J« vrgla fašistična reakcija. Izvršitve pa se Je lo4ii ieto pozneje. Tok življenja v Trstu in v Italiji sploh mu je dajal snovi, ki jo Je projeciral nekaj stoletij nazaj, v dobo, ki je s svojimi velikimi gibanji, z reformacijo, s protireformacijo in s kmečkimi upori nekoliko slična današnji. Podlago »Serenissimi« tvorijo zgodovinska dejstva, na njih Je zgrajen roman. Približno polovica dela Je bila izgotov-Uena do jeseni 1925. Druge polovice, razmeroma lahke v primeri s prvo, ni mogel avtor nadaljevati do začetka 1927. V tem letu Je temeljito predelal prvi in drugi de! ter je dovsšil še tretji In četrti del. Potrebno zgodovinsko gradivo Je zbral večinoma že 1. 1924. Roman »Serenissima« ima to posebnost, da skuša zajeti In orisati tok vsega življenja neke dobe v Benetkah. Zato nastopa v delu vrsta oseb, ki predstavljajo najrazličnejše družabne plasti. Tako so tudi značaji raznovrstni in zanimivi. Poleg tega se pa povsod kaže vzročnost dogajanja in razvoja. 2e v I. delu Je na pr. po- iana tffln bhkoihrja, ki ga )• btta prinesla renesansa (humanizem), kakor skuša avtor naslikati bistvo vojne nujnosti, ki Je dozorela naposled do velikega spopada pri Lepantu. Posebe Je še očrtano živllenje beneških mornarjev, ki so bili večinoma našega rodu ln z naše obali od Trsta do Dubrovnika. Vse Je podano po Študiju razmer v času, ko se dogaja dejanje romana. Odlomek, ki ga objavljamo. Je vzet Iz II. dela »Šerenissime«. Vidimo Goljo, Junaka, ki se Je s svojo zvestobo do ljudovlade in svojo zmožnostjo povzpel do Častniškega mesta. Pole« nJega Je Neva, lepa patricijska hči, Id sa ovija v svoje mreže. Bogata patricijka ima — preteklost. Mož, ki njene nezvestobe še ni prebolel, Je Loredan, vodja vojaške stranke. Zasleduje Nevo, zasleduje tudi Goljo, ki komaj sluti, da mu Je tekmec. Z Nevo Je prijateljica Anita, lahkoživka, ki tudi sama gleda za lepim Junakom. Patricijka, hči enega izmed bogov »Šerenissime«, bogatega Moceniga, se istočasno poigrava z mlečnozobim Cerinijem, drznim predstavnikom razbrzdane aristokratske mladine v Benetkah. V odlomku Je omenjen tudi Vendramln, mornariški častnik, eden izmed vodij malega plemstva, demokratski upornik, ki dela tiho, a zato tem vztrajneje. Te osebe so izmed glavnih v romanu. Odlomek popisuje vrvenje na reduti ob času »Karnevala«, ki so ga Benetke tradicionelno razposajeno praznovale. Za odlomek Je narisal arhitekt Omahen tri prizore. Kostumi oseb so taki, kakršne so nosili v Benetkah v naznačeni dobi. Obširni zgodovinski roman »Serenfesimo« bo objavljal »Ljubljanski Zvon« v novem letniku. Opozarjamo nanj našo čitajočo Javnost, ker Je delo tako, da ga bo čital z zanimanjem razumnik in preprost človek. spet izgubil iz oči. Šel je na hodnike, taval okrog, vrnil se spet na plesišče, a godba še ni prenehala. Toda tudi potem, ko se je ples ustavil, ni mogel najti dekleta in je bil sredi vseh teh neštetih ljudi sam, silno sam. Morda sta se zatekla v jedilnico, je pomislil. Toda v zgornje prostore ni šel gledat. Ponos mu je branil. Rajši je čakal, da se vrneta in ga poiščeta sama. Hrup je nastal nekje, prepir se je raz-palil, pa se je kmalu polegel. Golja je videl, da je beneška kri vroča, in dogodek, ki se je bil primeril Nevi, se mu že ni več zdel tako pomenljiv kot v začetku. Težilo ga je le, da je ostal sam. Zdaj šele je videl, kako je z vsem srcem prirasel k temu lepemu, ponosnemu dekletu. Ko mu je bilo najtežje, je patricijka prihitela k njemu. Prijateljico je imela s seboj in vsa razigrana je bila. Golja se je čudil, dekleti pa sta čebljali, kako si hočeta privoščiti nocoj še posebno zabavo. »Ali pojdeš z nama?« sta ga vprašali. »Torej izlet?« se šali Golja, zadovoljen in vedrejši, ker sta ga dekleti poiskan. »To je podobno vprašanju!« pravi Nevina prijateljica, o kateri mladec sumi, da je Anita. »Saj nisi radoveden, kaj ne, da nisi?« se zabava patricijka. »Kdo pravi, da nisem?« se brani častnik. »Pravico imam, da zvem. kam in kako!« »Dober kavalir po tem nikdar ne vpraša,« odgovarja Neva. »Dober kavalir gre čez drn in strn, tudi če nič ne ve, kam!« »Slab pa izprašuje!« pristavi prijateljica in se hihita, kakor da velja njen smeh Golji samemu. »Dober pa ne molči!« zavrača Just, ki že ve, da je to Anita. »Ali mu povemo, kam gre?« vprašuje spet Neva. »Otrokom se pravi, vitezom pa nikdar!« zavrača Anita. »Naj se pokori za svojo dolgočasnost in neodločnost!« Pomenljivo pogleduje Goljo in motri A časa ni bilo mnogo. Dekleti sta se šli preobleč in Golja je ostal sam. Vzel je liro in rahlo poskušal strune. Tiho si je zapel dalmatinsko pesem, ono, ki jo je pela Neva, ko sta se videla pr^ič. »Poj, poj o ljubezni!« se je oglasila patricijka. Pesem jo je bila privabila iz sobe, kjer se je preoblačila. Kot kmetica se je napravila. Kratko rdeče krilo je imela na sebi in tesen črn oprsnik. Vezala si je belo ruto, pod katero je skušala skriti svoje lepe plave lase. »Še ni Anite?« je vprašala Goljo. »Ni je še!« je odgovoril in šel k Nevi. »Kako mi pristoja ta obleka?« Slutila je. da ga privlači, zato ga je vprašala. Oči so ga izdajale. »Krasna si!« je dejal častnik. »Krasna si, v tej in v vsaki obleki! V ogenj bi šel zate!« »Ne govori tako, ko je laž!« ga je zavrnila ter mu pokrila usta s svojo roko. Ubranil se je je, jo prijel za desnico, ujel še levico, se zavzel nad njiju toplo volnostjo ter ponavljal razvnet: »Resnica je, v ogenj bi šel!« »Lažeš!« je zavračala patricijka, približala se mu, ponujala ustni, a se spet umikala. Golja jo je lovil, ji tiščal roke, da se mu ne bi iztrgala, ter jo je skušal poljubiti. Neva pa je zaplesala okrog ter ga vrtila s seboj, da ni vedel, kaj naj počne. »Pozabljaš, da sva v tuji hiši!« ga je opomnila naposled ter se mu izvila. »Pa napravljena tudi še nisem!« Odhitela je v sobo. Just pa je šel za njo. Polno sladkega vonja je bilo tu, da je omamljal kakor vino. Patricijka je stopila k zrcalu ter si začela spet urejati obleko. »Ti si kriv. če sem že spet vsa narobe!« je nagajivo očitala Golji. Popravljala si je lase in dvigala pri tem svoje bele lehti, da je še iz zrcala sijala njih zapeljivost ter razvnemala mladega človeka. »Pomagam ti!« je dejal vznemirjen ter stopil k patricijki. Od zadaj jo je skušal prijeti za roke. ona pa mu Je vrgla čez ramo nekoliko dišave, da ga je poškropila po obrazu in po prsih. Ni se umaknil, preveč je valovila kri v njem. Spet je skušal ujeti dekle za kot potujoči sholast in ni dala miru mladim plesalkam. Golja pa je moral z liro spremljati njene slavospeve dekletom. Smeh in šale so šle za veselo družbo in marsikdo si je na vse načine prizadeval, da bi iztaknij, kdo se skriva v razposajeni skupini. Že spet je bil ar-tiljerijski častnik Cerini poleg Ne ve — Golja je opazil — že spet sta se izgubljala v množici med plesalci Gledališče pa je šumelo in bučalo, kakor da je vihar zablodil vanj in ne more več najti izhoda. Šele, ko so zapele rialtine in nazna-njevale tretjo uro, je ples pričel pone-havati. Množica se je pričela redčiti, manjše in večje družbe so zapuščale gledališče ter izginjale v temnih ulicah in preiivih. Goljeva družba je narasla. Njegovi liri se je pridružilo še nekaj glasbil, ve-' sela druščina je privabila še novih spremljevalcev. Nikomur niso bili nadležni, in Golja sam. ki se mu je bil večer pričel neprijazno, se je zdaj popolnoma prepustil veseljaštvu. Brenkal je in popeval. kakor da je to njegov dnevni posel. Ukal je, da se je odbijalo od nočnega zidovja, družba pa je vikala in poplesavala po ulici pred gledališčem. Kdo ve, kako so naposled na tesnem trgu napravili krog in pričeli udarjati s tamburicami in bobenčki hrupen ples. Neva je stopila v sredo, oddala Golji svoj plašč in pričela plesati po udarcih. Mraz je bil, sever je rezal, a patricijska hči se ni menila zanj. Golih rok in ramen se je vrtila v krogu, gledalci pa so strmeli nad lepoto njenega telesa in njenih kretenj. Godci so tolkli vedno strastneie po svojih glasbilih, veseljaki pa so ploskajoč poudarjali ritem. Po-vriskavali so pri tem, plesalka pa se je vrtila hitreje in hitreje, vedno strast-nejša. vedno ognjevitejša. Naposled se je opotekla — zdelo se je, da pada. A ni padla. Zleknila se je nazaj in obstala, oprta z eno roko na tlak. Drugo pa je dvignila, kakor da vabi nekoga. Navdušeni so ploskali gledalci ter so vzklikali pohvalo. Patricijka je vstala, Golja pa ji je podal plašč ter ga ji pomagal obleči. »Ali poiščemo gondolo?« j« vprašal. »Ni treba. Prenočim pri prijateljici Ali naju spremiš?« je odgovorila Neva. »Ce vaju spremim?« se je začudil Golja. »Kako moreš to vprašati?« »Pozno je že, a ti moraš biti menda že zjutraj na svojem mestu, ne li?£ »Nič zatol« je odgovoril in prijel Nevo in Anito pod pazduho. »Stisnimo se, gotovo vaju zebei« »Kako bi naju zeblo ob ognju!« se smeje Anita. »Ob ognju, ki še ni goreli« »Užiga se!« zavrača Golja. »Bojim se, da ne bo palil!« nagaja Anita. »Pihati je treba vanj, pa še ne razvname! Ogenj, ki se samo — kadi!« »Anita, Anita!« zagrozi častnik, objame jo naglo čez pas in stisne k sebi z vso močjo, da dekle vzklikne. »Ogenj, ki se samo kadi!« ponavlja in jo oponaša. »Ogenj, ki še davno ne gori!« »Mraz je!« pravi Neva in iz njenega glasu je čuti, da ji Golijeva domačnost z Anito ni všeč. »Mraz je, občutno reže v obraz. Čuj, Anita! Zdi se mi le bolje, da grem domov. Nikakor te ne bom nadlegovala nocoj!« »Daleč imaš! In o nadlegi ni niti go-vora!« Neva molči. Še le ko stopijo v palačo, se premisli. Golja odloži svojo plesno opravo, obleče plašč in pripaše meč. Noče zamujati deklet, poslavlja se. A prijateljicama ni mari pozne ure. Spremljata ga in obstojita ž njim pri vratih. »Anita!« pravi patricijka, ko že daje Golji roko. »Ne bi mogel Just prenočiti pri vas, da ne bo blodil po temnem mestu ob tej uri?« »Lahko!« pravi plemkinja. Prvi trenutek je Golji po godu. »Dobro!« pravi zadovoljen. »Prav hvaležen vam bom!« A se že kesa. Pogleda Anito, njen obraz je porogljiv. Tak si torej? čita v njem. Kako si tajil oni večer, ko si me bil spremljal domov! Zdaj vidim, da si lagal! Vroča, pohotna kri ti kipi v žilah, prav kakor vsem! Golja stoji med vrati in ne ve, kako bi odšel. »Tu ostani, zunaj je mraz!« vabi patricijka. »Mraz je in nevarno po mestu!« »Da, pri nas je toplo in prijetno!« pomaga Anita. Nedolžno božajo njene besede, a v njenih očeh poblesteva strupeno zmagoslavje. »Tu ostani!« ponavlja Neva mehko, da se iz glasu pne skrito poželenje. »Saj se že dani!« Golja gleda patricijko, ki prosi, gleda Anito, ki preži. »Da bi ostal v tuji hiši čez noč?« vprašuje neodločno. Omahuje, čuti, kako so trenutki vedno bolj napeti. »To je vendar nekaj navadnega, to je vendar običaj med plemstvom!« prigovarja Neva. Zdi se, kakor bi se bala, da zmaga njegov dvom. »Da, nekaj čisto vsakdanjega!« pristavlja Anita malomarno, dasi raste škodoželjni triumf n| njenem licu. Golja ga vidi in ponos se upre v njem. »Domov grem!« pravi odločen. »Tu ne morem ostati!« Mocenigova pobledi. Kakor da jo je udaril po obrazu, je ta trenutek častniku. Anita pa zgane z rameni. »Kakor vam drago!« pravi mirno-dušno. »Vsakdo je sam svoj gospodar!« Golja odide, dasi je ves razglašen. Neumljiva bolečina ga skeli v srcu. Ničesar ne razloči v temi, sam ne ve, kam gre. Tedaj zabrlizga od nekod kratko, rezko. Kakor da se je zdramil iz težkega sna, ožive Golji vsi čuti. Buden je in bister kakor žival, ki ji strežejo po življenju. Toda preden izdere meč, začuti močan udarec v hrbtu. Ali sem zaboden? ga spreleti misel. A ne išče odgovora. Nagonsko se skloni do zemlje, bliskoma, da je praznota pred napadalcem. Na kosti je obstalo bodalo! mu nekaj pojasni. Srečno si ušel! Bežeče korake začuje in ne pomišlja. Kvišku plane in se vrže za napadalcem. Oči se mu že razgledujejo v temi, temno senco razloči ne daleč pred seboj. »Stoj!« vpije razjarjen. »Stoj. sicer te posekam!« Z velikimi koraki je vedno bliže napadalcu. »Stoj!« zakliče zopet. »Sicer bom rabil meč! Kdo si?« Neznanec čuti, da ne more uiti. Obstoji, zakaj Golja je že za njim. Nizko človeče trepeta pred častnikom, ki ga zgrabi za obe roki. »Ti si se me upal napasti?« krikne Golja in ga strese kakor snop slame. »Kje je bodalo? Govori, lopov!« »Nisem vas jaz!« se izgovarja pritlikavec. »Oni, ki vas je, je zbežal!« »Lažeš!« vpije Golja, ki se mu zdi, da nima človeče nikakega orožja. »Ti si bil!« »Bili so drugi!« trepeta pritlikavec. »Ti si bil ž njimi! Kdo si? Kdo te je poslal semkaj?« »Pomota!« se opravičuje človeče. »Pomota! Nismo mislili napasti vas!« A Golja mu ne pusti govoriti. »Kdo te je poslal, vprašam!« pritiska in sum mu vstaja. Ali ni vse to v zvezi z ono grožnjo v gledališču? »Čuj! Govori odkrito!« prigovarja Golja in treznost se mu vrača. »Povej odkrito in izpustil te bom! Reci, aH te ni poslal Loredan?« »Kdo?« vprašuje nevedno neznanec. »O kom govorite?« »Loredan!« ponavlja Golja, ki se mu misel za mislijo gnete v možganih. »Po pravici povej, pa te izpustim!« •Da!« izpregovori kratko neznani Človek, častniku pa se zdi, kakor da ga Je nekaj udarilo po temenu. Preden se zave, se mu neznanec iztrga z naglic sunkom in zbeži v noč. Golja je praznih rok in s« ve, M / ! počne. Zmeden je ves. Vse, kar se je zgodilo, drami v njem metež misli. Je res vse to o Loredanu? Ali je le prevara, da se je napadalec rešil? So sploh mislili napasti njega? Tako naglo je prišlo vse, da se Golja nikamor ne more odločiti. Naj je bil kakorkoli pripravljen napad, se mu prvi trenutek ne zdi varno iti po temnih ulicah domov brez spremljevalca. Toda, ali naj gre klicat prijateljici? Odklonil je že Nevino vabilo in zdaj naj se vrne? Kaj si bosta mislili? Ali bi verjeli sploh, kar se je bilo zgodilo v tako kratkih trenutkih? Golja vidi, da je le eno! Domov mora, pa naj ga tudi čakajo v zasedi. Toliko poguma ima še vedno, da ne bo bežal pred najetimi zločinci. Naj ga le napadejo! Spoprijel se bo ž njimi, saj se je vajen zanašati le na svojo moč in na svoj meč! Golja odhaja po ozki ulici, previden in pozoren, kakor da je na straži. Njegove oči so se privadile temi, njegovi živci so popolnoma mirni. Nič ga ne bi moglo več iznenaditi. Takrat je Mocenigova hči odprla vrata palače. Slišala je bila krik na trgu in zaslutila je, da se je moralo nekaj zgoditi. Prihitela je k vratom, prisluhnila in jih potem odprla. »Golja!« je zaklicala v temo. »Golja, ali si ti?« čakala je, da se bo kdo odzval. Toda častnik je bil že daleč in je ni več čul. »Golja!« je poklicala patricijka glasneje. »Golja!« »Jaz sem!« se je oglasil mladosten glas. »Benečan namesto barbarja!« Patricijko je iznenadilo. To ni Golja! jo je spreletelo in mislila je že zapreti vrata. A spoznala je glas in se je zavzela. »Vi, Cerini?« je vprašala v temo. »Da!« pravi mladi častnik in pohiti po stopnicah k njej. »Prihajam, ker je barbar zavrnil vaše vabilo!« »Vi ste torej prisluškovali?« osupne Neva. »Vse sem čul! Ves čas sem šel za vami!« »Sramota!« vzkipi Mocenigova. 1 »Storil sem to iz ljubezni!« se opravičuje Cerini. »Iz ljubezni do vas, najslajša!« Neva molči, njena jeza naglo uplahne. »In kaj je bilo tu na trgu?« vpraša radovedna. »Ne vem. Vse se je zgodilo tako naglo. da sam nisem na jasnem. Nekaj so-drge se je bilo vzelo od nekje. Ne vem pa. ali se je sama razbežala, ali jo ie Golja pognal v beg. Stvari, ki se v Benetkah dogajajo vsak večer!« »Torej ne veste kaj več?« vpraša patricijka. »Samo to vem, da te ljubim, kraljica moja!« pravi častnik razvnet. »Ni to morda dovolj?« »Kaj meni to mar?« se smeje Mocenigova. »Benetke imajo laskačev več kot preveč!« j »Vso noč bom nesrečen blodil po mestu, če me tako zavrneš! Ali ne veš, kaj si mi šepetala na plesu? Se ne spominjaš več?« »Ne spominjam se!« »Da me čakajo tvoji poljubi, naj pridem panje kadarkoli! Glej, zdaj sem tu!« Še preden se more patricijka umakniti, jo mladi človek objame in vklene v svoje krepke roke. »Moji so, če me čakajo!« se užiga Cerini. »Nihče mi jih ne bo vzel.« Patricijka se mu brani, a naglo jo vso razpali njegov ogenj. Vsa razžarjena objamč mladega častnika ter se prižema k njemu. »Drzen si!« šepeta in ga poljublja. »Redki so tako drzni v tvojih letih! Ali se nič ne bojiš Mocenigove?« »Koga bi se bal. kdor te ljubi!« plamti častnik, ki le napo! razume, kaj govori Neva. Patricijka pa skuša z levico, ki jo je osvobodila, zapreti vrata palače. »Kako vroče so tvoje ustne!« govori drhteča ter mu vsa omamljena pove-neva na prsih, da jo mladenič komaj vzdrži z rokami. »Moji so poljubi,« ponavlja v ognju, »ponje sem prišel!« Katere najznamenitejše dogodke nam obeta leto 1928? Ko smo zadali široki javnosti to vprašanje, nam ni bila na umu novoletna šala. Zdelo se nam je, da bi bilo zanimivo videti, česa se nadeja in boji, o čem sanjari in premišljuje naš človek. »Veliko ljudi veliko sluti«, smo bili zapisali. Katere so temeljne smeri teh slutenj, teh skupnih upov in strahov? V željah in skrbeh naše javnosti smo hoteli, kakor v zrcalu, zagledati odsev njenih prvenstvenih zanimanj in najglobljih teženj. Da, v tem pogledu smo se r e s hoteli informirati , . . Uspeh ankete je bil le deloma zadovoljiv. Ta ugotovitev ne velja številu odgovorov. Iz vseh krajev naše ožje domovine in tudi iz mnogih krajev izven nje, od vsepovsod, koder čitajo »Jutro« — in kje ga ne čitajo, prosimo vas? — nam je nanosila pošta 824 pisem izpod najrazličnejših peres. Preprosti ljudje s kmetov in pripadniki najrazličnejših mestnih stanov, mladi in stari, komaj pismeni in visoko naobraženi či-tatelii »Jutra«, pristaši vseh mogočih strank in struj so nam zaupali, ta bolj, oni manj spretno, ta oprezno, oni s pravo preroško samozavestjo, svoje napovedi in pričakovanja. V tem pogledu se tedaj ne moremo pritožiti. Pač pa nas je nekam razočarala vsebina odgovorov. Ne baš s tem, da izkazuje rezultat približno Frafla Šršmek: Kadar se pota razhajajo — Ti odhajaš...? — Da... Opazila je, da so niegove roke pri vezanju ovratnice radostno vznemirjene; prsti so raztresano tipali dc že zavezanem mestu in vsi gibi rok so bili kakor igra pomladnega vetra. Vedela je, da je namenjen k nji. Obličje se ji je zmračilo: z mržnjo je zrla njegove roke. Občutila je bila, da so v nemiru teh rok blodne misli o za-željenem dekletu. Tako rada bi jih bila udarila, da bi ranila tudi njegove od ljubezni vriskajoče misli. -r- Ali se vrneš drevi?« Čul ie njeno vprašanje, vendar se je bil Šele naslednji trenutek zavedel, kaj ga je bila vprašala. — Drevi... drevi... hm, tega pa res ne vem... Vzrl je v zrcaiu svoi obraz in se mu je videlo, kakor da ga gleda iz daljave. — Ti ne ooideš nikamor...? _ Kam oa neki...!? Skušala ie dati glasu vsei zlobno to-goto žene. ki čuti. da ni več ljubljena. On le samo skomignil z rameni, stopil nekafkrat sem in tja po sobi in se slednjič vsedel v gugalnik. 8.5-krstno prevladovanje zanimanja za vnanjo politiko nasproti ostalim panogam življenja. To je povsem naravno, čas, v katerem živimo, je kritičen, v teku 1. 1927. se je pojavil na svetovnem obzorju marsi-kak obiak. ki nam bo zasfiral zarjo novega leta, in usoda nas vseh in vsakogar posebej je tako mnogoterno navezana na to, kar se bo dogajalo v bližnjem in daljnem sosedstvu! Zanimanje za vnanjo politiko je s kake strani celo razveseljiv pojav. Potrjuje nam prirojeno bistroto našega človeka — in priča nam, da se obzorje preprostih slojev naglo širi, kar ni najnazadnje zasluga časopisja, pred vsem pa »Jutra« kot najbolj razširjenega slovenskega dnevnika. Ta uspeh nam dokazuje, da srno ubirali dobro pot, in nam daje pogum za nadaljno delo. — Tudi dejstvo, da samo približno V.% vseh odgovorov uvažuje velike probleme naše notranje politike, nas ne preseneča zelo. Dobre nade naših ljudi so bile v minulosti že to!i» kokrat razočarane, da so se jele umikati topemu fatalizmu; kdo bi se čudil? A rajši recimo: sodobni Slovenec — po Prešernovo — »slovo je apu, strahu dal« in hoče moško počakati, kaj bo, vsdoč, da bodočnost ne sloni na upih, ampak na dejanjih. Priznamo pa, da nas je zelo iznena^ dilo dvoje. V številu došlih odgovorov je cvet našega izobraženstva, so naši intelektualci zastopani z nekako H K — kakor da nima intelektualec o bodočnosti kaj premišljevati . . . In drugo nerazveseljivo dejstvo: le pičlih 10% vseb odgovorov omenja tudi kulturne dogodke! Ker odsevajo iz pisem na naši uredniški mizi nazori, težnje in zanimanja najrazličnejših slojev in strank, moramo smatrati ta odstotek za dokaj točen izraz resničnega stanja — iz česar bi sledilo, da stoje akcije naše kulture za 90% pod nominalno vrednostjo. Upajmo, da jim prinese L 1928 tolikanj zaželjeni porast! Trije odgovori. čeprav so mnogi odgovori v svojih podrobnostih zanimivi, bi vendar njih priobčitev v večjem številu enolično učinkovala in zabrisala smoter, ki nam je bil pred očmi: zajeti v sito val ljudskega mišljenja in čutenja ter videti, kaj ostane na dnu. Zato priobčimo iz vseh pisem ne glede na njih preroško globokoumnost samo tri, ki se nam vidijo najbolj značilna. Čitatelj naj ne tehta politične modrosti in nemodrosti, bistrovidnostl in prostodušja — če bi se mu zdelo, da je naletel nanj. Vse to ni glavno. Glavno in važno je nekaj čisto, čisto drugega . . . Poglejmo tedaj, kaj napoveduje L Intelektualec, internaciionalec, človek nove dobe: V številkah: 1+9 + 2 + 8 = 20; 1 + 9 = 10; 10 + 10 = 20. — Vrsto mednarodnih konfliktov; delno mobilizacijo vseh evropskih držav. — Atentat na Mussolinija. — Velike elementarne nezgode v vseh deželah. — Močan vpliv komunizma na miselni razvoj evropskega človeštva. — Smrt enega kralja v Evropi. — Veliko kulturno in literarno debato v Slovencih. -ts* — Zmago ruskih sovjetov proti Društvu narodov o priliki zveze držav pred novo svetovno vojno. — Mnogo novih Izumov in odkritij. — Borbo novega človeka s starim »kugelšlogom« vsepovsod. II. Slovenski orožnik v Makedoniji: Kraljevina SHS dobi kronanega kralja in kraljico. — Na Balkanu mobilizacija, ki se konča z delno vojno. — Naša država preboli veliko politično nevarnost. — Brezuspešen poskus dela države, da bi se izneveril celoti. — Makedonski komitet izzove oster konflikt, v katerem podleže. — Evropska politična struja, ki je na vrhuncu, izgubi voditelja. — Fašizem v Italiji se notranje razblini, javna uprava dobi nasprotno smer. — Rusija doživi veliko notranjepolitično katastrofo. — Slovenija dobi trezne politične voditelje, ki bodo vodili narod v duhu demokracije. — Na Olimpijadi 1928. dosežejo slovanski narodi vodstvo v športnih panogah. m. preprosta slovenska žena z vasi (brez popravkov): Politična konsolidacija. — Gospodarska konsolidacija. — Gospodarski napredek. — Upravno izenačenje. — Zboljšanje državne uprave in gospodarstva. — Ujedinjenje z Bolgarijo. — Proklamacija »Jugoslavije«. — Terito-rijalno razširjenje naše države na se-verozapadu. — Zvezda nad večnim mestom otemni, slava Rima pada. Naravno je, da se vzdržtmo vsake kritike o širjem in globljem pomenu teh napovedi. Predamo jih čitatelju, ki naj sam misli in sodi — z željo, da bi se uresničilo vse. kar mu obetajo dobrega, in da bi ostalo vse zlo na papirju. K letu osorej bomo spet govorili o njih. da vidimo, kateremu preroku je bila sreča najbolj mila . .. Zgodbe iz višnjanskega mesta O nobenem drugem slovenskem mestu se ne pripoveduje toliko veselih dogodivščin kakor baš o slavni Višnji gori, ki je pravkar praznovala Čestit jubilej: 4501etnico meščanstva. Komu ni znana imenitna »Kozlovska sodba v Višnji gori«, ki nam jo je Jurčič tako sijajno opisal. In koliko zgodb kroži o višnjanskem »polžu«, ki je postal že prava bajeslovna prikazen. Časi pa se izpreminjaio in tudi viš-njanskemu mestu ne prizanašajo. Stari originali izumirajo, novi rod raste v puščobo modernega časa. ki so mu ga prinesli šola. uradi in železnica, časopisi in politika. Lepih patriarhalnih prilik. ki so vladale tod še skoro do svetovne vojne, danes ni več. Komaj da so ostale še v spominu nekaterim starejšim meščanom, mlajši jih ne pomnijo, ker iih niso živelL Naj rešimo danes pozabnosti vsaj troje višnjanskih obrazov, ki jih že dolgo ni več med živimi, a so zaslužili, da se iih kronika hvaležno spominja. Nazadnje so odnesli starega Romarja. Dobro polovico svojega blagoslovljenega življenja je siužli Višnianom za nočnega čuvaja. Višniansko mesto ni dolgo, zato pa so bile dolge ure. ki jih je možak prepel skozi svoie čestito grlo. še negodna ščeneta. ki s svojim zoprnim laježem ne prizanašajo niti tihi luni. so vsakokrat spoštliivo umolknila kadar se ie Romar oprl ob svojo dolgo helebardo, povesil okajeno !a-terno h kolenom in zastavil z velikim dostojanstvom: Ora bila je dvanajst, varta agja* inu liič sveta Ana, svet Florjan, dajta nam svojo oamflč! Ura bila je dvanajst. Bfig nam dei 'no lahko niič! Dokler je še brlelo v kaki krčmi, se ie čuvaj še dosti dobro prebil do prihodnje ure. pricencal je med ponočnjake, ki so ga povsod veselo sprejeli in mu ponujali kozarec. Toda Romanu ie bile boli do druščine nego do vina. Rad je poslušal kako zapognjeno, pa je tudi sam marsikako razdrl. da je še prehitro • ognja. potekel čas. Najrajši pa so ga gostje poslušali, ako jim je zapel v tisti svečani pozi svojo imenitno čuvaiko. Po polnoči pa se je dostikrat s težavo prekladal od ure do ure. ki ie ni hotelo biti nikoli konec. Kajti je višniansko mesto trdno spalo in ie le redkokdai zabev-skal kak kuža iz tega ali onega kota. Ni torei Čudno, če se ie Romar tu pa tam od dolgega časa zleknil na kako klop in še sam trdno zasmrčal. Seveda so imele potem tudi njegove ure kaj različno dolžino. No, pa kdo bi mu bil to zameril, saj je bilo kliub temu vse lepo v redu. Vse do velike vojne, ki je razbegala tudi to drobno dolenisko mestece. Stari čuvai je gledal dostikrat prečudna znamenja na nebu. VČasi se je vzdignil visok, krvavordeč plamen s te ali one strani, šinil do vrha neba in izbruhnil črno. rogljato kepo. ki ie padala proti mestu, vedno ogromnejša in strašnejša. Ko ie bila že tik nad zvonikom, se ie na dvoj^ Dretrgala in se odbila v silnem loku tja za Stari grad in za Sela. V takih nočeh se ie Romarju zdelo, da uoie iz njegovega grla čisto tuj glas in da se mu reži ostuden odmev od vseh sten. In je obmolknil sredi po-oevke... Nekega jutra so ga našli na tleh nrer cerkvijo. Ob njem ie po.iema! zadnii plamen lateme. ki mu ie svetila dolgih petnajst !et in posvetila še njegovi pošteni duši na pot v paradiž. Nekaj let pred Romarjem so ookopali velikega čudaka Krohnjeta. Dolg človek z redko kozio brado, skoro Dretesno kamižolo in na moč važno hojo. Ta možakar, ki ni imel prav za ora v nobenega pravega poklica, ie predstavljal tako rekoč »javno mnenje« v Višnji gori. Po ce'e tedne in mesece ga ni bilo na izrpreg'ed. kadar pa ga ie priielo. se je pojavil že ob belem dnevu sredi mesta. Posta vrl se ie v važno dozo. z eno reko polzeč do bradi, drugo pa sunkoma iztegaioč izored sebe. »Mi meščani višnianski imamo pravico. da govorimo vsem in vsakomur.« S takimi besedami v pretirano čisti slovenščini je nameril svoje dolge in počasne korake po cesti in dekiamiral čudovite reči. da so se z obeh strani odpirala okna in so ga ljudje strme ooslušali. Kakor nekoč V Rimu slovečega impro-viaatorja Bernarda Accoltija. ki je imel tako moč besede, da so se lakomni kramarji zaprli svoje botege in ga tekli poslušat, kadarkoli se je pojavil na forumu Najrajši se je oglašal Krohnie ob priliki kakih volilnih bojev Privoščil pa si je vse stranke brez izieme. Na vsaki je imel kaj pograjati. Tako mu pa nihče ni mogel očitati plačanega agitatorstva. Govoril je pa., kakor se mu ie odprlo, brez prizanašanja, pa tudi brez zlobe. Ni bil Pijandura. da bi kvasi! kake prazne čenče. Se otroci so ga pozorno poslušali, kakor da pripoveduje mogočne pravljice iz devete dežele. Med odraslimi pa je marsikdo rejal: *Res ie tako. Prav je povedal«. Toda Krohnte se ni brigal zato. ali mu kdo pritrjuje ali ne. Nikomur ni odgovarjal, nikogar pogledal, ampak prestopal se je kakor zamaknjen. od šole do cerkve in zopet nazaj. dokler je imel še kai na ieziku. Potem je izginil med hišami, tiho in mirno, kakor duhovnik izpred oltarja. Zdaj počiva že skoro pozablien v mirni soseščini starega Romaria. R. i. p. Tega pa je že dokaj let. kar ie odro-mal čez veliko lužo v bogato »Dolarijo« prvi višnjanski fotograf in njegova boljša polovica, o kateri sem čul tole imenitno zgodbo. Neko nedeljo popoldne io Driseka v Višnjo goro Bezlajeva Reza z Blečjega vrha. da bi se dala fotografirati. Potrebovala je sliko za neko ženitno Donudbo pa se je zato tudi nafrfulila in nališpala, da je vse štrlelo od nje. Fotografa pa ni bilo doma, ker je že koj po kosilu odšel po nekih opravkih. »I. boste Da vi udarili«, je zavrnila Reza opravičevanje fo-tografove žene. »No. če drugače ni«, je dejala naposled žena. ki se ii ie Reza smilila, da bi zaman napravila dolgo pot »pa se postavi k le onemu stolu«. Nikoli poprej se ta boljša polvica ni vtikala v moževo delo (zares vzgledna izjema!) zato ni čudno, če ie pod tisto črno ruto. ki jo je bila zdaj vrgla čez glavo, venomer sukala aparat, zdaj na levo zdaj na desno, zdaj gori, zdaj doli. Pa ni mogla sama sebi verjeti in je pogledala izpod rute, da bi na gole oči videla, ali se meša njej, ali Rezi. Toda Reza je čvrsto stala še vedno ob stolu in ni trenila z očesom. Trde so ji bile že noge. vendar se jih ni upala premakniti, da ne bi pokvarila slike. Kaj šele, da bi odprla usta in bleknila. kar ji je bilo že na koncu jezika, češ: kai vraga Da mečkate tako dolgo! Iznova se je skrila fotografovka pod ruto in zopet je migotal aDarat na vse kraje. Vse zaman. »Ne gre. Da ne gre. Reza*, je obupala navsezadnje. »Kakorkoli zasučem. zmerom stoiiš na giavi. Boš morala že drugič priti, da te bo moj mož postavil, kakor ie treba.« »O, tisto pa ne!« se ie branila Reza. »Če ie že tako, da se ie treba Dostaviti na glavo, se pa že raiša Dred vami kakor pred dedcem«. In res sta zvlekli k steni dva stola. Reza si ie Dovezala krila Dod koleni, pa haid na glavo med stoloma, noge odDrte na steno »Zdaj pa, zdaj!« je zmagoslavno vzkliknila fotografovka. »Zdai te pa že prav vidim.« Trenotek nato ie hila Reza že na plošči. Ko se ie Dotem vračala proti domu je bila vedno boli zadovolina. da se ji ni bilo treba pred fotografom Dostavljati na glavo, vendar ie sklenila, da se svoj živ dan več ne da tako fotografirati ne babi ne dedcu. Kako sta se notem Domenila fotograf in njegova boljša Dolovica in kakšna je biLa ti*ta Rezina fotografija, tega žal ni izvede! nikoli nihče. Še tisti teden sta natiliean pobasala svojo ropotijo in izginila iz višnjanskega mesta kakor kafra. Pravijo, da sta se hotela potem vgnez-diti v Ljubljani. Da se ie kmalu za nji-šla prej miru, dokler je nista rrahn:!a ma raznesla niuna »slava« in nista na-čez veliko lužo. To se nravi, mir je našel samo fotograf zakaj uboga r.iegova ženica se je še do svoie prezgodnje smr ti grevala. da se je tako usodeDolno mešala v možev pose! in ga polomila za večne čase. Naj jo v miru pokriva daljna tu.ia zemlja! Iza Mok Llv. Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju* Ona je stala pri pisalni mizi in je nemarno prelistavala neko revijo, a ni videla nič drugega ko njegov obraz. On si je zakril oblič.ie z rokami. To jo je nepopisno razdražilo. Zdelo se ji je. kakor df» se ondi za šakami Dogovarja z nekom in mu hlastno razlaga zauoiji-ve reči. Slutila je za rokami prikrito sladkost imena, ki ga on izgovarja s j strastno naslado. Od togote ii ie postal < obraz ves siv in teman. Ni se mogla več obvladati — Fej... kako si smešen!... On jo je osuplo pogledal: prvi trenutek je samo motril nien izpremenjenj obra-z, nato pa je zganil glavo in se medlo nasmehnil. Ta komaj zaznatnj smehljaj je bil za njo tako močan, da ji je prebodel srce. — Tista... tista ti ie vzela pamet! Njemu ie izginil smehljaj; zdelo se je. da bo vstal, a ie vendar obsedel s komolci na kolenih. Obraz mu ie poprijel mirne, otožne poteze. — Ali misliš, da sem neumna in da res ničesar ne vem? Mar ti niso na obrazu zapisane črke nienega Imena? Meniš, da nisem doumela v tvojem govoru besed ki iih nji šepečeš? Misliš, da ne vem. zakai zapiraš oči, kadar vidiš moi smeh'iai? DonvšMaš si. da se ona smehlja lepše in slaiše. Ali ti ni iezjk kakor odrevenel kadar prideš od nje in mi nimaš ničesar povedati... Mar nisi davi, ko si se bil predramil, ležal še nekaj trenutkov z zaprtimi očmi, ker si se bil spomnil, da je bila ona v sanjah pri tebi in nisi hotel, da bi ti njena slljca izginila izpred oči... Potlej si vstal in si brž naoisal neko pismo; niso li bili v njem vsi tvoji nočni vzdihljaji?... Stopila sem v tvojo sobo. Pismo je ležaio odprto na mizi; še naslova nisi bi! naoisal. Ležalo je ondi. kakor moja sramota, kakor moie opiju-vano srce... Oh. kako prostaško je to. kako Drostaško!... Oči in ustne ii je stisnilo pritajeno ihtenje. On še vedno ni črhnil besede. Mirni zrcali njegovih oči sta medlo in voljno prestrezali odseve bližajoče se nevihte Ona je stopila Čisto k niemu; vsi žalci njene notranjosti so se obrnili nazven in vsak ie hotel bosti. -=- No. laži vendar... vsai laži...! On ie samo maial z glavo. Nieni od togote skrivlieni prsti so mu bili tik pred obrazom. Vstal ie in jo ie nežno odrinil, nato pa je nameril korak do sobi. Obstal je pri oknn in je deial trudoma in ookoino. kakor da bi ii njegove trepeta ioče roke božale lase: — Umiri re Pavla, prosim te... bodi mirna... Saj boš razumela, da ti ne morem ničesar pojasniti, dokler govoriš o sramoti... — Da. sramota... sramota... Umar zal si me z njo. s tako... s tako... — Ne govori nič slabega o nji! Usta so mu prebiedela: postavil je bii svojo voljo kakor neprehodno skalo med sebe in nio. Ona ie prvi hip otrpnila ored belim železnim bleskom njegovega glasu; nekaj ji je šinilo po hrbtu, glava je klonila na prsi in kakor perte so ii privrele na usta besede: — Ničvrednež... Ničvrednež... Nič-vrednež...! On se je opotekel proti nii. kakor da jo kani zgrabiti in ii šiloma vkrotiti mržnjo. Ali roke so klonile sredi nameravane kretnje, nagnil je bil glavo in dejal »otihoma: — Ne. Pavla. ne... preveč si ogorčena ... Ona se je ihte vrgla na dlvan in se zgrbančila od bolesti. Boki so fl trepetali kakor velika posoda, v kateri so vrele in prekipevale solze. On ie zaprl oči Zdelo se mu je. da čuie šumenje daljnega gozda. Tudi tam ie nekoč neko srce zgrešilo pot in je blodilo po ognjenih stezah Nekoč... Zdai ie napočila iesen. Listie ie rumeno in vlažno. Ptiči so odleteli na jug On se je ročno oblekel in ie odšel. Na vratih je še enkrat pogledal nazaj. Zdelo se ie. kakor da bi hotel odpreti usta in reči... Ni reke! niti besedice. Njegovi koraki so se počasi izgubljali na stopnicah. Vsak ji je zabija! nov žebelj v srce. Nato je vse utihnilo. Zdaile gre po ulici, nemara vrti Daiico v roki. Dočasi bo jel celo žvižgati, ji je blodilo po glavi. Jadrno ie stonila k oknu in ie vprašujoče pogledala na ulico. Ondi ie ropotal težak voz. da so se šipe tresie. Srce se ji je skrčilo od tesnobe. Ugledala ie njega, čudno: ni vrtil palice, stopal ie molče in zamišljeno. V glavo ii ie šinila misel: — In če nekega dne v tvojem aH v mojem srcu umrie ljubezen, ali bova metala kamenje na njen grob? Ponovila je nekaikrat >e besede, nato pa je voljno povesila glavo. Bile so njegove besede izza dni in ognja. Ali je že napočil sluteni trenutek? še so polzele solze do licih, ali obraz se je začodo umiril: zdaj je nekomu zatlsnila oči in pogledala v njegovo krsto.., No. bodi! Hvala za vse. tisočkrat hva'a..f Da. da... Toda -- Smuk 1928! Sedaj po Miklavžu in božiču, ko so že vse dame obdarovane in nikogar več ne tišči trinajsta plača v žepu, je že varno pisati o kožuhovini. Sicer bi pa jeseni članek sploh ne bil aktualen za ogromno večino naših čitateljev, ker so bili moški v minulem letu vsi skopuhi ali pa suhi, kakor še nikdar poprej, da so se dali premotiti komaj za revnega zajčka ali muca, v prav redkih in posebnih slučajih pa za spet moderno domačo lisico ali pa za sne-ženobelega, kodrastega koštruna. Kdo bi bil mislil, da se bodo kdaj najele-gantnejše dame kosale v kožuhih z vaškimi parkeljni. Zakaj pa ne, saj so se z rogmi že davno, seveda so jih deloma nosile same, bolj pogosto so jih pa Malo je dam, ki bi se še spominjale iz šole, da kune spadajo med zveri, najbrže pa ni nobene, ki bi zlatico ločila od cenejše belice. Beli podbradek in belo grlo belice se z barvami in kemičnimi pripomočki prav lahko spremeni v rumenkasti slinček dražje zlatice, saj poredko nosi takega celo be- imenujemo veliko podlasico, ki po zimi tudi pri nas razen črnega konca repka obleče popolnoma bel kožušček, malo manjša mala podlasica je pa šele v severnejših deželah po zimi bela, na severu celo vse leto, le vedno brez črnega konca repka. Zaradi svoje lepote je hermelinje krzno zelo priljubljeno in Vidra Sobol nasajale drugim. 2e od nekdaj — in če bi ti običaji ponehali, hvaia lepa za »veseio« novo leto. Ali je sploh še kaj bolj zabavnega na svetu, kakor predragi nam znanec s kapitalnim rogovjem?! Posebno zadnja leta, ko je prišel v modo osmi zakrament ločitve in že niso več redki eksemplarji z dvojno ali celo trojno garnituro. Taki gospodje so dresirani na največ kapric in okusov, so torej tudi najboljši poznavalci kožuhov in njih provenijenc. Če so trdno podkovani z mamcnom, poznajo vsako kocino na svetu, če je pa tesna, morajo pač zajčki igrati vloge vseh slavnih kožuharjev. To velja za preteklost, v novem letu si bo pa lahko vsaka dama kupila najdragocenejši kožuh — enkrat se vendar mora obrniti! S tem pa ne mislimo prerokovati, da bi cene kožuhovine tako padle Ln bi se vsak berač lahko po- lica. Ali njen ščitek je vedno precep-Ijen, da se konci teh vilic raztezajo skoraj do srede sprednjih nog na notranji strani, pri zlatici je pa ta svetla pega vedno zaokrožena in ni nikdar precepljena. Čeprav se zlatica odlikuje tudi po velikosti, finejšem in lepšem kožuhu ter po drugih razlikah od belice, vendar si nestrokovnjak najlažje zapomni viličasto pego pod vratom za znak belice. Pred vojno je letno prišlo na trg do 160.000 zlatic, najlepše in najdražje iz Norveške, in 370.000 belic, ki so najlepše, največje in najtemnejše doma na našem. Balkanskem polotoku. Najbližji sorodnik kunam je slavni sobol. Živi v severni Rusiji in Sibiriji do Kamčatke, kjer jih je bilo takrat, ko so je zavzeli Rusi, toliko, da so Kam- Morska vidra Skunk stavi.,ai s polarno lisico, o ne, kožice bodo še mnogo dražje, samo denarja bo toliko v novem letu, ker bodo pred pustom davki na plese in takse na ro-ženkrance v postu toliko vrgli, da bo oblastna skupščina gotovo že za piru-he ukinila vse druge davščine. Ob tako sigurni garanciji torej lahko začnemo izbirati za danes samo med kunami in njih sorodniki, ker imamo od njih najplemenitejše domače krzno. čadali dajali najlepšo kožo kozakom za navaden nož. Ker so vedno izbrani so-boli bili namenjeni kot davek samemu carju in njegovemu dvoru, se najfinejše kožice imenujejo »kronski soboli«. Teh najdragocenejših kun so na ogromnem teritoriju pred vojno vendar še nalovili do 70.000 komadov. Vrednost jim je tedaj bila tako različna, da so plačevali najlepše dosti čez 1000 kron, slabejši mandžurski soboli so bili pa tudi že po 60 kron. A danes? Za ceno ; bi morali vprašati v Ameriki, i Tudi tam imajo svoje ameriške so-bole ali smrečjo kuno in pa ribjo kuno iz Virginije, ki so našim kunam enake po vrednosti. Ker je lepo kun je krzno splošno težko dosegljivo, je prišel v veljavo tudi dehor. Čudno se sliši, da pridejo najmanj vredni iz Rusije, domovine najfinejših kožuhov, najboljši pa iz Ho-landske, kjer še kune nimajo kaj prida krzna ali zato imajo pa tam na bogatem Nizozemskem izdatnejšo in boljšo hrano, ker dehorji žive od samih jajc. Tudi hermelin je pri nas doma in ga Kune brez svojega peklenskega orožja, ki ga k sreči rabi le v skrajnem slučaju, naj-prijetnejša in najljubkejša, najnežnejša iu najlepša in tudi najkrotkejša živalica, torej kakor vstvarjena za domačo žival. Ali! Njeno stanovanje pod zemljo je vzor reda in snage in brez najmanjšega duha. Pomilovanja je vreden skunk, ker — in bil bi usmiljenja, če ne bi smrdel Rede jih že v velikih množinah po farmah v Ameriki, zato jih lahko letno — po farmah kar z elektriko — pobijejo čez 1 in pol milijona, kar je vzrok, da njih lepe kože niso predrage. Kakor skunk spada v prirodopisju med kune tudi še naša domača vidra. Postala je že redka tudi na samostanskih mizah. Je namreč postna, ker je ribe. Zato in pa zavoljo kožuha so jo že skoraj pregnali. Z vidrami izumirajo tudi pravi lovci na vidre, prijazni, častitljivi patri. Mnogo redkejša, kakor naša domača vidra, je morska vidra ali kalan. Njo poznajo krznarji po imenu »kamčatski bober« in jo poleg črne lisice cenijo najvišje. Njen kožuh ima dolgo, trdo, črnorjavo dlako z belimi vršički, podobno kakor »gamsova brada«, in skrajno fino %rolneno podlako. Morska vidra meri s 30 cm dolgim repom do 1 in pol metra dolžine in živi v severnem delu Tihega oceana do Ale-utov in Beringove ceste na severu, proti jugu pa ob ameriški obali do 28. stopinje, na azijski strani pa niti tako daleč. Povsod je seveda že silno redka, ker so jo skoro popolnoma iztrebili zaradi njene dragocenosti in lepote, saj se njen kožuh sveti bolj kakor najfinejši črni žamet. Ta prekrasna žival le redko prihaja iz vode, kjer se živi od rib, rakov in školjk. Cena ene kože je že pred vojno dosegla 10.000 kron, ker jih že tedaj ni bilo vjetih čez 400. Takrat so tudi sklenile Severna Amerika, Velika Britanija, Japonska in Rusija posebno konvencijo, ki prepoveduje lov na odprtem morju severno od 30. stopinje sev. šir. popolnoma, samo da ta lepa in zanimiva žival ostane ohranjena vsaj še nekaj časa. V vojni so jih pa zopet pobili Japonci toliko, da se celo dame ameriških mogotcev lahko ponašajo skoraj samo še s starimi kožuhi, ki so pa tudi že davno presegli vrednost črnih lisic. Sliko in njen opis objavljamo le zato, da vidijo čitatelji vsaj naslikano najdražjo žival na svetu. Gostilna Mrak na Rimski cesti Vam nudi za božične praznike iz borna na-nizna in buteljčna vina, istotako tudi šampanjec. cenjeno, a ni drago, vendar se pa njegova cena silno menja. Z dehorjem in jazbecem v bližnji žla-hti je severoamerški skunk, ki pa spada med smrdljivce. Popolnoma upravičeno, ker zares smrdi kakor kuga in dehor je še št. 4711 proti njemu. Če namreč ta lepa, krotka in izredno snažna živalica, ki je s košatim repom vred dolga do 60 cm, privzdigne v jezi to svojo zastavo in vas pokadi, bodo bežali ljudje od vas kakor pred okuženim. Edina rešitev tako parfumirane obleke je — ogenj, zakopana pa smrdi še iz zemlje. Ima pač vsak stvor svoje orožje! Ta drugače črna živalica z belo progo od nosa do hrbta, kjer se ta proga razdeli v dva traka na levo in desno do konca repa, je kakor rečeno Kako že pravijo še one pesmice, ki smo se jih učili pred 30 in več leti v prvih šolah? Vse belo, dol je bel in breg, — kar se rima na prvi sneg. Potem so prišli verzi o neki hudi, ostri zimi, o njenih strahotah, in vrhu vsega so nas učili, naj se veselimo, da ne bo več zime, mraza, češ, sneg za to leto slovo je že vzel, starček je spravil kučmo vesel, in tako slično. Dečki smo sicer peli te lepe, pa nekam lesene pesmice, tudi smo radi gledali slavne slike — letake, na katerih je bilo zapisano »Zu haben bei Gustav Kiihn, Neu-Ruppin«, in tudi nekatera druga zimska opravila smo upoštevali: lešnike trli, rozine izbirali in pomagali pri poticah, šli za ato pri blagoslovljenju hiše, delali jaslice, krasili božično drevo, — najlepše so pa bile jaslice, bolj ko drevo! — Pa vsi ti hišni običaji so nam bili le dodatek, kajti glavno in najlepše zimsko veselje je le bil — šport. Sneg smo namreč kidali z velikimi loparji. od hiše do hleva, okrog hiše in do drvarnice, do kozolca, okrog vodnjaka in korita, do soseda, do sušilnice. Iz snega smo gradili trdnjave, kepaii smo se in dirkali drug za drugim, metali se in se »naribali«, tudi sosedova sploh gredo ven. V teh zadnjih težkih dneh sem videl le bolj nemodne dame z dolgimi krili in le malo, malo pogumnih metuljčkov. Kar jih je pa bilo, so mogočno posekale mevžasti »krepki spol« in njegov strah pred zimo. Ob takšnih okolnostih uprav odleže, ko gledaš našo zimsko športno občino. Vsako leto je večja in številnejša. Vsako leto več je sank, vedno več je drsalcev, krona pa so naši vrli smučarju V par letih so postali naši glavni športniki, — obenem so mnogi fotografi in mnogi alpinisti. Nam je zima najlepši čas, mnogo pred in nad poletjem. Takšnih časov ne zmore najlepša Riviera! Zimski šport nam je luč in zrak, zdravje in jasnost in kretanje telesa, pre-onegavljenje vseh :'tz, čiščenje pljuč in utrjenje srca, okriačenje živcev in mišičevja. Pa to še ni vse. Kdor sedi le po mračnih mestnih lokalih, pa če so še tako elegantni, si ne more misliti, kako je zunaj v prirodi. Ko se tu te-pemo z meglo in po šest tednov skupaj ne vidimo solnca, ima smučar vse drugačne pojme o svetu. Mi gledamo s planin na megleno morje, se kopljemo v solncu, se solnčimo goli, zlasti v spomladanskih mesecih. — a kar gleda V zimski prirodi Foto Stane PredaliS dekleta so nam morala cvileče držati in doma je pela včasi šiba. Vrhunec vsega pa led, drsanje in sanke. Pred šolo pa je vstal arhitektonsko impo-• zanten sneženi mož s cilindrom, metlo in drugimi atributi. To je bil naš otroški zimski šport na deželi, in trdim, da je tam, kjer puste deco, da vse to uganja, zima zanjo mnogo bolj zdrava, ko poletje, ko nimajo niti kopelji niti dovolj čistoče, pač pa prerano in preveč dela. Mestna deca do zadnjih let zimskega športa ni poznala, odraslo meščanstvo pa je živelo in še živi uprav proti božjemu razumu. Zjutraj vstaneš, nato naglo v urad, od tam jest, kavarna, urad, večerja, gostilna, spat ali krokat. Ali pa v druge lokale. Koliko mestnih j ljudi ve pozimi, kakšen je sveži zrak? ■ Koliko dece, mladine in odraslih ljudi j vidiš v Ljubljani po zimi na prostem? | Opazuj Ljubljano v vseh urah dneva, i pred osmo zjutraj, ob desetih, opoldne, naše oko, je nebeško lepo. Tam v dalji planine! Tu blizu pa filigran iz tvor-nice prirode, pejsaži, kakor jih doslej ni slikal noben umetnik. Te smreke, te zasnežene hišice, holmi in bregovi, sneženi in ledeni ornamenti. — in vse to v svetlobi, ki je bajna. Solnčni zatoni so bengalični in poldan je srebrn in nebo sinje, ti se pa počutiš ko da b! vzletal in vsplaval. Kdor je enkrat od blizu spoznal, kaj ie smučanje i samo zase i kot sredstvo, da se približaš prirodi, ta mu nikdar več ne postane nezvest, tudi če bi ga mračne čumnate ne morile tako, kakor more nas pisarniške škrice. Zato sem vedno tako vesel, ko gledam armado mladih, ki vedno bolj raste, in čete rogovilarjev, ki vsako soboto prhnejo ven. In zato sem bil zadnjo nedeljo tako vesel, ko sern na Vrhu pri Treh kraljih naenkrat zagledal domače smučarje, ne mestnih, marveč kmečke može, ki so se pri vojakih na- Srarečje nad Podlipo Foto Dana Kuraltov« kadar hočeš, — zdelo se ti bo, da imamo jedva 10.000 prebivalcev, med njimi pet šestin moških . . . Sedaj, ko so nastopili hladni dnevi, bereš v našem »Jutru« in povsod drugod razburjene telegrame o kolosal-nem mrazu okrog 20° C po raznih mestih, — ko smo dečki v Celju dirkali po parku pri 28° C, se nam ni zdelo bogvekaj, čeprav nismo vsi imeli rokavic. Ko hodim te dni po Ljubljani, kar zmajujem z glavo. Kakšne mevže mev-žaste! Možje v najboljši dobi, zajetni in rdečelični, stopajo naglo, ovratnike imajo zavihnjene čez ušesa, v prste hu-kajo, robce tišče na nos, in smuk v prvi kofe! Drugi zopet, ugledni honora-tiores, gredo kakor starčki, v dve gube, naprej sključeni, in oči so jim solzne. Tudi marsikateri mlad starec je med njimi. To so pa laše dame že drugačni kampeljci, te vsaj modi žrtvujejo obolus, in če ne radi zdravja, vsaj radi mode hodijo po svetu z nožicami v samih nogavičkah, huhuhu, — če učili smučanja in se sedaj ob nedeljah doma spuščajo po bregovih navzdol in gredo na smučkah k maši in nazaj . . . Ei, moja deca, tudi vi boste smučarji in smučarke in ne zapečkarji in za-pečkarice, kakor je še danes večina modernega človeštva! ker so najboljši in najcenejši. Astrologi in drugi preroki o usodah čioveši prestopnem letu 1928 čim bolj je čas nasičen z upom in strahom, tem bolj mrzlična postaja človekova želja, da bi privzdignil zastor bodočnosti. Ni ga razdobja v zgodovini, ki ne bi imelo svojih prerokov in napo-vednikov usod. Davne bajke pomnijo Kasandro in Jeremijo; asirski, babilonski in egiptovski zvezdogledi so določali pota kraljev in držav; Rim je imel «haruspices» in «augures». srednji vek čarodejke in vražarice; prosvetljeni novi vek pa je prinesel svetu obenem s preporodom znanosti tudi vstajenje vsega skrivnostnega in nov razmah ev. Na Madagaskarju bo tekom leta zavlada1*) voini podobno stanie. ki bo ogrožalo francoska vrhovno oblast. Avstraliji se napoveduje okret na nova pota. Moč, ki zdaj vlada deželi, ie tik pred padcem, ie vojna sredstva, s katerimi razpolaga, ji še podaljšujejo obstanek. Kitajska dobi drugo državno obliko. Konjunkcija Jupitra z Uranom kaže na revolucijo in na to. da se ustanovi v Kitaju velika bojevita stranka, nekakšna vojna diktatura, ki porine sedanje republikance in sestavi vlado po fašističnem, lahko da tudi po sovjetskem vzorcu. Notranjepolitični spori obetajo tej državi tudi letos še vse strahove državljanske nesloge. Po bedah vojne navznoter in navzven pa napoči tudi njej doba gmotnega okrevanja. Japonska bo zapletena v vojno z deželo, ki leži na zaoadu in je v prijateljskih odnoša-jih do Rusije. Tehtna znamenia kažejo, da Japonska iz te vojne ne izide zmagovalka — kakor tudi ne evropske sile, ki jo bodo podpirale. Zedinjenim državam preti potres, ki bo porušil mnogo hiš, marca meseca pa železniške nesreče in večje povodnji. Za nevihto v začetku julija nastopi mahoma globok padec temperature; ta mesec se ie bati tudi nesreče v petrolejskih rudnikih.. — Že v prvi četrtini novega leta ie pričakovati padca vlade; horoskop predsednika Coolidgeja kaže na to. Razen notranjih strankarskih bojev čakaio deželo tudi vnanie neprilike, Odnošaii ro Francije in drugih držav, med niimi tudi Anglije, se bodo poslabšali: do Anglije zato. ker bo ameriška industrija z dobavami orožia. voinih in prometnih sredstev. jeklenih izdelkov, stroiev in mo-toriev zavzela nova tržišča. — Vzlic tem poslovnim uspehom pa se je tudi Ameriki bati konkurence Vse kaže. da bodo v Evropi izumili nov olin. ki bo znatno prekašal petrolej in zmanjšal povpraševanje po tem velevažnem predmetu ameriškega izvoza. Mimo tega bo ameriško gospodarstvo ogroženo po neurjih, poplavah — v septembru in oktobru — slabi letini in voinih za-pletljajih ter bo zaključilo leto 1928 v znamenju resne krize. Mehika st lahko nade.ia dokaj mirnega leta. Večjih notranjih bojev ne bo. Vojni za-pletljaji med drugimi državami utegnejo napotovati trgovini z inozemstvom, ne bodo pa ogražali temeljnih življenskih interesov dežele. Argentini se bližajo finančne krize, ki iih pa f»-ravnajo dobre zveze z inozemstvom in dobra letina. Brazilija bo imela obilo dobička od trgovine z drugimi državami. Težkoče. ki ji nastanejo iz vojnega razpoloženja v inozemstvu in iz poplav, bodo minile brez prehude* škode. T Ni treba sokoljih oči, da vidiš preti-ranost strahov, ki jih slika večina teh prerokb na vrata novega leta. Individualna in narodnostna pristranost, svetovna in podzavestna težnja do senzaciji krivi v njih konture trezne verjetnosti. Zato bo čitatelj rajši pritrdil Mme Frayat. ki veli m. dr.: »Revolucij ne bo. tem več Da individualnih protestov, stavk in manjših po-bun, vse to zaradi gmotnih interesov... V politiki se bodo množice neopazno, a stalno nagibale na levo .. V bodočem letu pride do prijateljskega sporazuma med Francijo in Italijo, kar bo senzacionalen dogodek. Na Balkanu in v Rumuniji bo nekai homati.i. kakršne tam niso redke. Vojna ne bo, ampak diplomatska nesoglasja na koncu leta... Ljudje se bodo gnali za denarjem... grdobij bo mnogo...« Tedaj: nič bogvekaj novega — vse po stari navadi! Harmonija in dedna konstitucija Vsaka država ima dolžnost in pravico, da svoje stališče med sosedami čim bolj utrdi. Zato mora skrbeti, da se dušne in telesne sile nienih podanikov kar se da razvijajo. Paziti tnj^a na prirodne pogoje za množitev prebivalstva. E v g e n i k a. ki skuša uveljaviti plodove raziskav o postanku organizmov in o podedovaniu njihovih svojstev, ima torej zares državotvoren pomen. Njen smoter ie potemtakem: biološke lastnosti naroda ščititi in pospeševati ter braniti njih propadanje v katerikoli smeri. Samosvojski značaj ljudstva in njegova socialno - biološka sposobnost je osnovana na skladnosti njegove dedne konstitucije z vplivi njegovega okoliša. Ako namreč poznaš vzroke, zlahka pospešuješ ali pa oviraš tvorbo nekik pojavov. Antropologi so zbrali dokaj gradiva v tej stroki. Za evgeniko pa ga je treba predelavati na poseben način. Ni dovolj, če veš, katera dušna ali telesna svojstva odlikujejo posamezne rodove stanovništva. znati ie treba še to. ali in kako se podeduieio: na kak način jih spreminjajo raznolike vnanje okoliščine, kako se ravnajo ori mešanju poedinih plemen, da-li iih prenaša moški ali ženski sool. V misel se jemljejo ne samo oravotne (normalne) lastnosti, marveč še dosti bolj bolestne neprilike, ki iih ie z vso močjo pobijati. V ta namen se osnav-ljajo evgenski zavodi. Evo vam nekaterih: London ima svoi Galton - Institut, nazvan po ustanovniku. vodi pa ga danes Pearson. Neodvisna od njega je londonska Eugenics Societv ood na-čelstvom majorja Darwina. Iz Came-giejeve ustanove ie nastala v Cold Spring Harboru (Long Islan. N. Y.) slavno znana postaja za eksperimentalno evolucijo, kakor tudi Eugenics Re-cord Office z Davenportovim laboratorijem. Na celini so slični zavodi še: belgijski. ki ga je ustanovil Solvay in ga vodi Gavaerts; Oslo premore svoj urad Winderenlaboratorium ood vodstvom uglednega evgenika Miona, v Ljeningradu načeluje Filipčenko evgen-skemu uradu znanstvene akademije, tej je podrejen moskovski biološki zavod s Koljcovim. Vsem pa predniači švedski Statens Institut for Rassbiologie v Uppsali z Lundborgom na čelu. Vse te družbe objavljajo globokoumne znanstvene spise in redne publikaciie iz antropološko - socialnega področja. Stroški so veliki: za učeniake, pomočnike, prostore, opremo, knjižnice, poskusne živali, izlete, tisk. Vendar so si tudi Čehi omislili tak zavod. Ob rojstni stoletnici Moravana Mendla ie takratni zdravstveni minister ar. Šra-mek izjavil, da bo napel vse sile in žile za napravo evgenskega instituta, ki ima danes že 4 oddelke: l. poskusni z načelnikom drjem V. Ružičko. ki je obenem vrhovni vod.ia celokupne naprave; 2. vitalstatistični (dr. Netušil), 3. mendelistični (dr. Brožek). 4. odsek za praktično evgeniko (dr. Mat'ušenko). Vsaka sekcija ima asistenta. Vsi voditelji poslujejo povsem nesebično. Obstanek zavoda ie omogočen na ta način da je ta prideljen sološnobiološke-mu institutu medicinske fakultete. Podpora od ministrstva za narodno zdravje gre vsa za plače asistentom. V. R. Rihard Jakopič: 'Dsfa Silvestrovo 1927 Duh napredka me je zbudil in mi velel: »Glej!« — V sijaju električnih luči se zbirajo poznane prikazni iz današnjih bednih dni, v gručah se zbirajo povešenih glav, skrivnostno šepetaje in proklinjaje dela svoje zamračene pameti. Zdaj stopi pred predsedniški stol eleganten gospod suhe postave, sveže obriti obraz mu je lahko spačen na jok, pod desno obrvijo stiska mo* nokel, a v levem očesu se mu lesketa solza gin j en ja, in začne: »E, e, e, vele* ugledni, plemeniti moji prijatelji! Spoznali smo, da smo veliki grešniki e, tleparili smo svet, s hinavsko zvitostjo smo mešali človeštvu pamet, vžigali urno plamen sovraštva med narodi, posluževali smo se vsakovrstnih zloču nov, da zadoščamo svoji požrešnosti, lakomnosti in napuhu; obrnimo svojo pot in delajmo pokoro za svoje grehe, zapojmo pesem ljubezni, da se razlega od severa do juga, od vzhoda do zapada. greznejo plameneči v mrzlo pozabnost. Cujte! glejte! ki. k o švigajo ognjene rakete in škripljejo grehi človeške neumnosti, goreča letala padajo raz oblaki, žareča kolesa, drogovi, topovi, motorji, tanki in vse sanje satanove se gromeče podrezajo v razbeljeno valov je; morje g nri, vse Je v plamenih, da zri vesolj* ni svet v krvavi gloriji — oh —/ oh, ohJ starost ml je zmešala možgane — le moten blesk žarnic obseva pisane marijontte, ki poskakujejo trudno kot v poslednjih trepetih. in dim se vleče počez; jazzband*instrumenti tulijo in jo* kajo in se mešajo s pijano pesmijo vinskih kozarcev; mene pa objema hlad. Dh L L Viktor Dyk (Ob 50-Jetnici češkega pesaika-boreaj Morebiti m vam bo zdelo to ime nekoliko tu-K nečeško; tako te ie zdelo tudi nam, ko smo v sačetkn stoletja prišH v Prago in smo čull to ime nenavadno pogosto iz ust čeških tovarišev •iadeanikov. Bilo nam ie neznano in tudi njegovo delo nam }e bilo težko razumljivo, ker imo premalo poznali one globlje revolucionarne »meri, ki so se zadnja desetletja razvijala pod navidezno lojalno češko narodno politiko. Bila k to predvsem »Omladina«, ki je od I. 1890. združila v sebi mlade bojevnike iz dijaških in delavskih krogov, ki so v knjigah in člankih, predavanjih in skrivnih sestankih obrnili svojo ost naravnost v središče vsega zla: v avstrija-kanstvo hi habsburgovstvo. Pristaši tega mladinskega gibanja, ki Je kmalu našel svoj odmev tudi na našem Jugu (»Nova nada«) so skušali zre-volucijonlratl češko narodno dušo, rešiti Jo uda-nosti do avstrijskih zakonov in dvigniti samo-uvest v borbi proti stoletnim krivicam, ki Jih niso mogli odpraviti češki poslanci po zakonitem potu. Obsodili so Mladočehe, ki so skušali s kompromisi rešavati češko narodno vprašanje. Omladinski pokret Je družil y sebi radikalni nacionalizem z revolucionarnim socializmom in Je •egel globoko v probujajoče se vrste dijaške in delavske mladine, ki ni mogla biti zadovoljna niti s popustljivostjo narodnih strank, niti z uspehi mednarodnega socializma. Leta 1893. Je vprizorila vlada proti tej mladini ▼elik proces, na katerem Je bilo obsojenih 68 mladih ljudi na 96 let Ječe. S tem pa niso bile ubite Meje, ki so Jih mladi revolucionarji propagirali z Ksti ln knjigami, nasprotno: med mladino Je vrelo naprej in ko Je 1. 1898. vsled nern-Kkega pritiska padla Badenijeva vlada in je nem-tki učenjak Mommsen razžalil češki narod, so aastali v Pragi decemberski nemiri, ki Jih Je vlada s &lk> zatrla; toda pri teh ogromnih pouličnih demonstracijah Je govorila ogorčena češka narodna duša že odločno v smislu omladinskega programa in češka Praga le skoraj izgubila svoje dvojezično lice. Razburjena mladina je razbila nemške Javne napise in ta mesec december (prosinec) Je postal mejnik v nadaljnjem boju za češko samostojnost. Iz teh bojev Je vzrastel Viktor Dyk kot pesnik češkega revolucijonarnega duha. Toda njegova pesem ni samo bojna pesem, ni marselleza — ampak obenem misel, dvom, meditacija: Kaj potem? Zdi se mi kot da stoji na ulici sredi demonstrirajoče tisočglave množice, hodi z n]o, demonstrira — a obenem čuti, da to še ni vse, da Je še daleč tisto »vse«, ker le ni Jasno, kod gre po tdo popolne svobode. Ali bodo tja vedla revolucijonarna gesla raz- burjenih ulic, ali trdo delo b bol- Korak sa korakom? AH bo našeJ ves narod pravi odgovor na vprašanje: Kako, kod, kam? V tem Je bistvo Dykovega dela hi življenja. Zdi se mi kakor Ro-standov chanteclair, pevec Jasnega glasu, tisti čuječi petelin, ki neprestano gleda in pazi, kaj se dogaja na dvorišča in okoli hiše, da ne bi domačija doživela škode in sramote. Kakor Je čuječ in oprezen, tako Je tudi odločen m bojevit. Ne vem, zakaj se mi zdi včasih kakor drugi Ro-standov Junak Cyrano, ki z rapirjem in besedami enako odbija napade in žalitve nasprotnikov. Tako stoji že trideset let sredi bujnega češkega kulturnega ln političnega življenja in se bije za tvoj Ideal. Je Ilterat in politik. Po naših nazorih dva težko združljiva pojma. Naravno Je, da Je tudi njegovo literarno delo pretežno političnega značaja. Nekateri bi mislili, da Je to minus njegove umetnosti. Pa nI V tem Je bistvo njegov« poezije. Ko Je nastopil ]e bila na pohodu moderna. Veliki čeSld mojstri: Jaroslav Vrchlickt, Svato-pluk Cech, Jullus Zeyer so dovrševali svoje življenjsko dek). Alois Jiršsek Je v svojih zgodovinskih romanih podajal češko epopejo. Takrat se Je z Dunaja oglasil Machar s svojo brezobzirno bolevitostjo, zazvenela Je nova pesem Sovo-va, zapele so nebeške sfere v pesmi BFezhiovl, ki od vseh strani so se oglašali pevci novih svetov, dekadenti, satiriki, simboIistS, satanisti, anarhisti itd., vsi revolucionarji po duhu m obliki, vsi borci proti starim tradicijam in glasniki novih življenjskih in umetniškh vrednot. Vzporedno z Literarno revolucijo Je šla politična, ki Je krepko odmevala v literaturi te dobe: saj se Je v obeh reševalo življenjsko vprašanje naroda. Dyk Je sredi tega mladega kipenja našel svojo posebno noto: čutil Je v sebi dolžnost govoriti pred vsem o tistem glavnem, edinem in najbolj perečem vprašanju: Kako. kod, kam? . . . Razumljivo Je torej, da Je mladina, ki Je v tedanji dobi Intenzivno reševala to vprašanje, pogosto izgovarjala Dykovo ime in da sta bili njegovi knjigi »Konec Hackenschmieda« in »Prosinec« predmet živahnih debat. Dykov bojeviti temperament Je reagiral na vse Javne in politične dogodke v obliki pesmi, proze ali člankov. Tako Je nastala dolga vrsta njegovih del. Pesniške zbirke: A porta inferi (1897), Sila življenja (1898), Nečimernosti (1900), Hujskači (1903), Satire in sarkazmi (1905), Ljubica sedmerih roparjev (1906), Bajke iz naše vasi (1910), Giuseppe Moro (1911), Zgubljene bitke (1914), Lahki in težki koraki (1915), Noči šimere (1917), Ali pa . . . (1918), Okno (1921), Ob poti (1922), Zadnje leto (1922); v prozi: Jez šumi ln drnga proza (1903), Akta o delovanju vražjega kopita. Konec Hackenschmida (1904), December (Prosinec) (1906), Pesem o Vrbi (1908), Dogodivščine, Ironije in žalostmke (1911), Tihi dom (1921), Gospod poslanec (1921), MoJ prijatelj Ce-hona (1925); iz dramatičnih del naj omenimo igre Posel (1908), Izpametovanje Dona OniJota (1913), Veliki mag (1915), Revolucilska trilogija (1921). Rodil se Je v Šopki pri Melniku, študiral v Pragi na pravniški fakulteti; že v dijaških letih se je udeleževal Javnega političnega in literarnega dela, sodeloval pri »Moderni reviji«, od 1. 1907. Je bil urednik »Lumirja«, od I. 1911. Je sodeloval pri »Samostatnosti« in nastopal v politiki kot skrajno levo krilo z državnopravnim naprednim programom. Iz tega časa bi nas zanimala njegova razprava »O Balkanu in o nas« (1913), ki Je bila konfiscirana in Je 1. 1919 izšla v drugi izdaji. Ze avstrijska konfiskacija nam priča, da Je Dyk propagiral ideje, ki so bile prave. Naravno Je, da Je prišel med vojno v roke avstrijske policije, ki Je že dolgo zasledovala revolucionarno delo bojevitega poeta. Odpeljali so ga v dunajske Ječe, kjer Je nastalo mnogo pesmi, ki Jasno kažejo Jetnika pričakujočega velikega dne. Ko se je po amnestiji vrnil v Prago, Je pri- i *Perite rokavice! da ostanejo kot nove Kot umivate roke, perite tudi rokavice, niti trenutka se ne boste več zamudili — Roka* vice postanejo prijetno mehke in voljne, ali tudi roke se čutijo mehke in nežne. Navodilo za uporabo: Nataknite rokavice. — Perite ▼ mlačni peni mila, kot da umivate roke. — Ko rokavice poslednjikrat izpla* lntfete, raztopite nekaj lusk, pa rokavice postanejo m^tilr« kot nove. — Previdno slecite, da se ne izgubi oblik«, napihnite in obesite, da se suSe. , Ikar ne zaupate nikomur, ampak peretc sami. občeval v »Lumirju« pesmi point žive vere ki težkega pričakovanja. Brhka satira se tu vrsti z zamišljeno vizijo in globokim protestom. Vstopil je v redakcijo »Nar. Listov«, kjer Je pevec narodne revolucije, dočakal dan svobode in kot poslanec sodeloval pri zgradbi nove države. A revolucionarni predvojni in medvojni prodi so šli tudi preko 28. oktobra, razvalovana Evropa se ni mogla v trenutku pomiriti, valovi ruske revolucije so sesali v notranjo Evropo, kjer so novoosvobojeni narodi potrebovali miru, da si urede svoje države. In zopet Je stopil Viktor Dyk na branik nove svobode in se boTii s pre-vralniki in razdirači, t nezadovoljneži in hujskači — kajti videl Je, da je narod dosegel svoj cilj in da Je zdaj glavno, kako si svobodo ohranimo. On, večno nemirni duh, rebelant in revolucionar je z lahkoto odbil psovko »reakcijo-nar«, ki so mu jo vrgli ljudje s skrajne levice, ko je branil pred novim prevratom komaj osvobojeno domovino. V dveh knjigah »Spominov In komentarjev«, Je podal svoje kritične opazke in nazore o vojni dobi; smotri vedno z višjega občenarodnega stališča razvoj dogodkov in se oglaša s članki in glosami k dnevnim vprašanjem. Tako se sveti njegovo delo sredi borb zadnjih tridesetih let in njegov glas doni iz dnevnega hrupa s svojim večnim »memento«, da ne bi utrpela škode »res publica«. Pred prazniki je bil odlikovan z revo-lucijsko medaljo. Kdo bolj opravičeno nego on. Kdor bo pisal češko zgodovino zadnjih let pred osvobojenjem, bo moTal priznati njegovemu delu in njegovi pesmi ogromen pomen v borbi z uničujočimi elementi. To ni bila prazna bojna poezija, to je bila izpoved češke duše v najvažnejših trenutkih boja za obstanek. Njegova pesem ie po slogu in Jeziku nekaj svojega, posebnega, neodoljivega, preseneča čitatelja zdaj z globokostjo misli, zdaj z nenadnim razkritjem, dvomom, pomislekom, vzklikom, zdaj z na- Aladar Schopflin: Stari osel V spalnici je zaškripala postelja. Mlada gospa je v obednici za trenutek prisluhnila, potem pa se je začela raz« pravi jati. Umirila se je povsem. «Svak je že legel — zdaj spi kakor klada», si je rekla. Ob misli na tesnobo, ki jo je obču* tila še pred kratkim, so se ji ustnice nabrale v rahel nasmešek. Zelo čudno »e ji je zdelo, da spi v stanovanju sa* m a z moškim, ki je sicer res njen svak, a drugače vendar čisto tuj človek. Pri« peljala se je bila s kmetov v mesto in ni vedela, da sestre ni doma. Svak jo Je pregovoril, da je vendarle ostala in si postlala na divanu v obednici. Pe» lial jo je v restavracijo na večerjo, drugoval ji, ko sta poslušala cigansko godbo, naročil steklenico žlahtnega vi* na, in ko sta ga posrkala do zadnje kapljice, sta šla še v kino. Okrog pol* noči sta se vrnila domov. Bila sta do« bre volje. Svak ji je ponudil roko, ona jo je sprejela in v najboljSem razpolo* ženju sta se odpravila k počitku. Sele ko sta bila doma, ji je prišlo na um, da bi utegnil kdo govoriti o tem. Na* pol boječe je vprašala svaka: «KaJ pa poreče hišni gospodar, če zve, da si pripeljal na -Ijenje ne učinkuje samo na enostavni kronični revmatizem sklepov in mišic, ampak tudi na težke forme tako zvanega razobfikn-jočega revmatizma (Arthritis deformans} tn na razne nevralelJe in kronična živčna vnetja, ki so često revmatičnega značaja, n pr. na ishias. nevralgiio trodelnega žjv-ca (Neuralgia trigemini) itd. Paui le x svoii prvi serti'' lečil 342 primerov in dosegel pri M, 6% ozdravljenje, pri 30. 60% znatno izboljšanje, na 4% cepljenje n! učinkovalo, pri 0, 8% se je pokazalo ooslab-šanie. Slične uspehe so dosegli drugI zdravniki. ki so se pečali s tem ceplienjem. Posebna prednost te metode le. da se ozdTav-ljenie doseže hitro in brez motenja poklica. Cepljenja po Ponndorfu so se zaradi tega najprej poprijel! uradi za socital-no zavarovanje. S točnimi statistikami je dokazano, ds so v delavskem zavarovanju Izgube na delovnem času in zaslužku ter stroški za hranarino in lečenje. k! iih povzroča revmatizem. dva- do trikrat tako vfsok!, kakor oni, ki iih n. pr. povzroča tuberkuloza. Paul le na podlagi svojih bogatih Izkušenj cepivo v zadnjem času nekoliko modificiral hi pod imenom Cutlvaccin priredil v dveh koncentracijah, kot Čutivaocin mitior v milejši «b'iki in kot Cutivacdn fortior v jjačji koncentraciji. S tem je dceigel. da sta se lokalna reakcija in reakcija na oimii-šču obolenja relativno oiačiH, dočtm Je splošna reakctia zelo mila. Pr! prvem, drugem in petem cepljenju se uporablja mileij-5! Cutivaocin, pri tretjem in četrtem pa jačja koncentracija. Tudi s tem cepivom Je Pcu! doseigel izvrstne uspehe. V eni svojih publikacij navaja samo tri bolezenske skupine, na katere je bfLo doslej zelo težko radikalno vplivati ali cSalvarsan, ki dovoljuje podkožno v1 ršzgavanje tega sredstva. V novejšem isu so pa ta raziskavanta zavzela novo smer, m siicer v pravcu, da bi se nač'n aplikacii" spremenil. Kakor znano «se salvarsar« vbrizgava, car pa ni vedno h)» diferentno. Se Ehriich je ustvaril spoj salvarsana, katerga se lahko vživa v oblik! tablet, ven» dar ga ni izročil javnosti. V zadnjem času pa je tvTtika, ki izdeluje salvarsan, T. G. Farbenindustrie v Hoechstu, zopet posveti« la pačnio tem "^Salvarsan tabletam® in jih je po dovršenih kliničnih preizkušnjah sta« vila pod imenom Spirocid v promet. Da bi bdia iznajdba absolutno sigurnega, ne« škodljivega internega sredstva za sifilis idealna stvar, je brez dvoma. Dosedanje izkušnje pa so pokazale, da spirocid ne do« sega učinka salvarsana S tem je podano Svarilo, ne zanemarjati salvarsanovih injek« cij, na račun internega zdravljenja. Tu pre* ti nevarnost, da preide medicina v roke mazačev! Niti 3pirocid niti kako drugo in* temo sredstvo ni sposobno, da bi se ga dalo lajiku v roke, mesto salvarsanovih injekcij. Kajti sifilis je večglavna kača, mnogovrstna kot nobena druga bolezen, in Je treba, da jo zdravi samo zdravnik od slučaja do slučaja drugače. V roki zdravnika pa postane lahko spi* rocid dragoceno sredstvo, ld ▼ mnogih slu* čajih lahko nadomesti salvarsan. Tako pri ženah in otrocih, kjer so injekcije pogosto združene z težavami. Aii pri bohtikih. ki 60 občutljivi za injekcije. Velike važnosti je apirock! tudi za naše južne kraje, kjer je sifiMs endemična in bi bilo težavno, i» vesti injekcije v oddaljenih vaseh — ali {»a pri mornarjih, ki morajo sredi kure na adjo in tam ne morejo nadal5evati zdrav« 1 jen j a z injekcijami. Za veliko množino sifilisnih obolenj pa ostane princip, da «»o salvarsanove in« jekcfje suvereno sredstvo. Zdravniška uosvetovalnica O. C. H. ▼ M. Točnih mej med zdravjem hi boleznijo ni; raapredeljujemo samo mi, narava pozna samo prehode. — O. M. T. v V. Ozdraviti more samo narava, ne zdravnik. Ta v bolezenski proces na podlagi svojega znanja, sesedka izkušenj celih generacij zdravnikov, lahko spretno in primemo poseže vmes, spravi bobiika v bolj prijajoče ma odnošaje, odvrača preteče nevarnosti do neke gotove meje itd. Podoben je, da nastavimo trivijalno prispodobo, vozniku, ki je vesten, pozna konja, voz in cesto in namaže o pravem časa kolesa, pazi na podkev, nakrmi in napoji živino, kedar treba, zavre po klancu navzdol, skrbi za priprego pri poti navzgor in podobno. Voza sam pa odpeljati ne more, ne more tudi ne obvladati konj, če se splaše, ne srečno izpeljati iz povodnji, iz sneženih žametov itd. — Kirurgično lečenje, teoretično vzeto, ni Idealno lečenje, ampak zdravljenje z okrnbo. Internist naj s praški in tinkturami izpremeni jetra, ki jih razjeda rak; od kirurga nihče ne zahteva, naj napravi, da roka, katero treba radi prisada odstraniti, na novo zraste. — O. F. K. v K. Panflavinove pastile so za taka anginozma obolenja povsem umestna. Rabite Jih še naprej v isti dozaciji. — O. R. S. v Š. »Tabes« Je vedno posledica predhodnega infekcijskega obolenja ta ne kakega »prehlada«, kakor domnevati vi. Bolezen Je sicer neozdravljiva, vendar lahko traja tudi 30 let. — a E. M. v B. Fakultetna mnenja naj bi reprezentirala v kaki dobi doseženo višino znanost! In zadenejo navadno pravo, časih pa seveda tudi ne. Svojčas je neka slovita akademija znanost! točno »dokazala«, da je letanje z mehaničnim! letali za vse večne čase izključeno, ta Je knela, kot vidite, prav. — Prav tako se je »dokazalo«, da lokomotiva ne bo mogla voziti in vlačiti bremen po gladkih tirih, in — dokaz se Ie posrečil. — Ko le železnica imela steči na Bavarskem, Je tedanja medicinska fakulteta v Monakovem zahtevala, da treba iz higijenskih vzrokov na obeh straneh vzdolž nasipov ob cel? progi postaviti več metrov visoke piatike itd. Takih primerov, zlasti iz prejšnjih časov, da se je največji znanstveni forum blamiral do kosti, Je nešteto. PogreSna in zmotna mnenja sicer tudi danes v nobeni stroki znanosti niso izključena, toda pri izboru resnih in solidnih znanstvenikov, ki presojajo previdno in s potrebno rezervo, gotovo izredno redka. Mnogo znanstvenih vpra-Sanj Je seveda silno zamotanih, nerešenih in nerešljivih, zbog česar so lahko mnenja diferent-na. SiceT pa »znanost« ni nič stabilnega, enkrat za vselej fiksiranega. Njeni izsledki veljajo vedno samo za neki čas, za določeno dobo. — O. T. M. v L. S prejšnjim odgovorom smo odgovorili obenem na vaša vprašanja. — V znano afero Mihič se ne moremo spuščat! na tem mestu. — G. A. O. v F. O. Aspirin v teh množinah mora veljati brez dvoma kot nestrupen. — G. K. R. v Sk. Ne delajte kure sami, najboljše Je, če greste v bolnico, ali se vsaj postavite pod nadzor-s. Kakor po vsem svetu v takšnih slučajih. se je pričela okoli naju nabirati množica Ko so zvedeli, v čem je stvar, so mi za-čeli vsi pojasnjevati, da je krivda na moii strani. — Pa tega jaz nisem vedel, povem vam odkrito: tuiec sem. Razen teea to v Parizu ni prepovedano in se ne kaznuje A navzlic vsemu, če zahtevate, sem pripravljen na plačilo. Tukaj je vsa množica zavzela za mojo stran: sam Dolica! je uvfdel. da sem grešil nehote. Kaj naj napravi? Očitno je tudi on v zadregi. — Čufte, državljan, ne morem vam pomagati, pobotnico sem že napisal. Morate plačati. Zelo mi je žal. Plačam rubelj in pol, vzamem pobotnico in odidem. — In vedite, da ie istotako prepovedano vstopati za časa obračanja, da je treba vs-tonati vedno s sprednje strani, da je prepovedano tudi... — Hvala iepa. hvale lepa, — ga prekinem. Čeprav me je kaznoval, se ne ljutim nanj — saj je tako ljubezniv, državljan stražnik. V ostalem pa so ulični stražniki današnje Rusije najbolj simpatični poli-ca-ji. kar sem iih v vsej Evropi vi dej Z rdečo kapo. z belimi rokavicami, večno nasmejan* in ljubeznivi napram vsem — tako vrši ?o svoj pose! brez surovosti m brez nadlegovanja. In če pravi g Cičerin. da si mora vzeti ves svet Rusijo vzgled, misfhn, da je edini vzgled ki ga je treba vzeti tako.i in n p da bi «e branili, vzgled današnjih uličnih stražnikov. Na ?1 asa m ^uličnih«, ker stvar bi bila Dn>obH>ma drugačn« če bi bila v vprašanju finesa agenta- -OeDeu-ia«. Ruska »vodka« je znamenita. Že od paroiiveka pijejo Rusi žganje brez mere. fn vedno si lahko videl v Rusiji pijane ljudi. Toda število pijancev ie danes tam brez dvoma večje nego kdaj prej. Če hočemo biti pravični, moramo prlztiad, da so poskušali boijševiki v začetku to zlo odpraviti. Po revoluciji , ko so dahije ubili nekaj uglednej-ših srbskih knezov in prvakov, med njimi tudi njegovega očeta Aleksa. Mladi, 26 letni prota je bil primoran, da stopi na čelo boja za osvobojenje na strani Velikega Vodje Karadžordža in drugih prvakov. Od tega dne, torej od Svečnice 1. 1804. pa do njegove smrti so vsi večji dogodki, glavne bitke, uredbe države in napredek državne uprave v zvezi z imenom prote Matije. Ko je počil vstanek v Sumadiii, je vojvoda prota Matija takoj vzdignil vstanek po celem valjevskem okraju, čigar vojsko je vodil pozneje v vseh bitkah. Istega leta je osvojil Valjevo in Šabae, drugo leto je osvojil Karanovac (sedanje Kraljevo), Užice in Smederovo, 1806. leta se je boril na Brataei-(', katere je pisal med 183Š—1838. letom, ko je bil v nemilosti pri knezu Milošu in odstranjen z vodstva državnih zadev. Nje govi memoarji so brez dvoma do danes najboljše delo te vrste v našem slovstvu. Njegov sin Ljubomir Nenadovič, slavni in plod ni srbski pisatelj, zatemni kljub vsej svoji sodobni izobrazbi v primeri z bogastvom sloga in pravom lepote izraza svojega očeta. Do tega sklepa mora priti vsakdo, kdor je preči-tal nekoliko strani teh memoarov, katere je pisal za svoje otroke starec, vojvoda in duhovnik z globoko sveto resignacijo in in tu icijo: cKakor stari hrast, katerega niso podrli gromi in vetrovi, začne da vene sam od sebe, izgublja veje za vejo, ter se vedno bolj približuje svojemu koncu; tako dragi moji otro ci, občutim tudi iaz, katerega niso zadele ne-prijateljske sablje in puške, in katerega, so se izogibale smrtne bolezni, da moje telo po večnem zakonu prirode peša vedno bolj in se vedno bolj približuje grobu . . .> Jaz sem služil in gospodaril, bil pop in vo-jevoda, potoval v zadevah naroda daleč po svetu in mirno sedel v svoji hiši in cepil sadje v vrtu; bojeval sem strašne vojne in me je beseda priprostega kmeta spravila v zadrego . . . imel sem lepe hiše in gledal sem jih iz gozda požgane in podrte; pred mojim šatorom so rezgetali s srebrom obuzdani konji, in vozil sem se na svojem neokovanem kmečkem vozu: vojvode so čakali na povelja iz mojih ust in zopet je usoda dovela, da sem moral vstajati pred onimi, ki so bili preje moji panduri . . .» A potem, ko v celi svoji prošlosti. na katero gleda z zadovoljstvom, ni našel ničesar, kar bi mu vest očitala, naglasi, da mu Previdnost ni mogla dali lepšega zanimanja, kakor da je postal učitelj — svojih otrok. • Velik kot vojak, diplomat, političar, duhovnik in človek se prota Matija Nenadovič, stari hrast, katerega niso mogli podreti treski in vetrovi, pri koncu svojega življenja obrača samo k svojim otrokom. On čuti in zna. da je služba deci samo služba duhu, njegovi kontinuiteti, velikemu kultu krščanstva, v katerem je obsežena poslednja velika resnica. On se zaveda, da služba deci z drugimi besedami pomeni samo nadaljevanje istesa dela. v katero je položil cel svoj trud. Njemu je jasno, da brez tega kulta ni svobodnega življenja in idealizma, in da brez tega njegovi rojaki ne bodo mogli izpolniti svoje zgodovinske naloge. Poslednje svoje telesne in duševne napore posvečuje kakor one klasične in legendarne osebe, svojim otrokom in slavi velikega Boga. v polni zavesti, da brez tega ne more biti maščevano Kosovo in izvršeno delo Osvo bojpnja. ki daleč presega največje moči in mišljenje navadnih ljudi. Prota Matija Nenadovič je osebnost, v kateri se je v veliki meri izrazila naša bodoča sila in njen veliki razmah v težkih bojih. Zaradi tega ga moramo postaviti v vrsto onih velikih ljudi, ki so stali na čelu naroda v usodepolnih trenotkih, ko narod prehaja v novo dobo, ki pomeni veliki napredek v razvoju narodne kulture. Čcflomil Mitrinovič. Pričakovali smo s severa ptic, a dobili smo mačka z Balkana -.. Tristan Bernard: Izkop A Sodni svetnik Rollebert, ki nas je povabil k sebi na obed, nam je, ko smo pospravili kosilo in popili črno kavo, začel pripovedovati o zanimivem slučaju: «Bilo je v rojstni vasi mojega sluge Gabrijela, štiridesetletnega moža, ki danes streže gospodi. Čuj. Gabrijel, saj si poznal brata Julesa in Charlesa Heur-teleta?* « Poznal sem ju, gospod svetnik!* «Torej Charles in Jules Heurtelet sta bila brata. Prvemu je bilo 65, drugemu kakih 60 let. Jules je živel med provinco in Parizom; prekupčeval je z živino in je dobro služil.* «Res je, dobro je služil,* je pritrdil Gabrijel. «Ko je imel približno 3 do 400 tisoč frankov, je opustil trgovanje ln se je vrnil na kmete, Charles je žfve! mirno življenje; nikamor ni Sel in je premogel jedva toliko, da se je vsak dan nasitil. Ko se je Jules vrnil domov, je pripeljal s seboj mladca, ki je nanj pazil kaikor na zenico svojega očesa.* «Saj je bil njegov sin!* se je vmešal Gabrijel. «Mogoče, a on ni tega nikdar pri-znal.» «Tako je bik), gospod svetnik: če ga je kdo vprašal: — Ali si pripeljal sina iz Pariza? — ni niti pritrdil niti zanikal. Charles pa ni imenoval dečka nikoli drugače kakor ,moj nečak'. In to ne zaradi tega, ker bi mu bil fante simpatičen, narobe: zaradi tega, ker je videl v njem naglo in lahkomiselno bitje, kateremu ne bi bil zaupal svojih par.* Rollebert je mirno počakal, da je Gabrijel končal, nato pa je nadaljeval: «Stari Jules je bi na videz mnogo starejši od brata; v Parzu je bil namreč obolel na želodcu.* «Tako je, obolel je na želodcu. Bil je poosebljena siromaščina, tako da je vsakdo mislil, da je Charles mlajši od Julesa, ki je bil ves izžit, koščen in prosojen. med tem ko je bil Charles v primeri ž njim mlad in dobro ohranjen. Tedaj se je zgodilo neko noč okoli ene . ..» «. . . stari Charles je prilezel zasopel v vas in je zbudil župana. Povedal je, da so se v hiši sprli in da je mladi fant udaril Julesa s sekiro po glavi, nato pa zbežal neznano kam.* -0, bil je izvrsten tekač,* je segel v besedo Gabrijel;* čeprav je vsa vas pritiskala za njim s kosami In sekirami, ga niso našli v nobenem seniku in za nobenim grmom. Zasledovali so ga celo po železnici. Izginil je, kakor da se je udri v zemljo.* «Cez nekaj mesecev je bi'l dogodek pozabjen,* je pristavil svetnik. «Seveda.» se je zopet vmešal Gabrijel, «saj ni moglo biti drugače! Bilo je baš tedaj, ko sem moral k vojakom. Ko sem odslužil rok, so bili na stvar že pozabili. V službo me je vzel gospod svetnik, ki je bil takrat državni pravd-nik . . .» Rollebertu je odleglo. Prišel je bil namreč do faze, ki ni bila, razen njemu, nikomur znana. Nadaljeval je: «Charles ni za dolgo preživel brata. Takoj po Julesovem pogrebu so mu je-le pešati moči. Životaril je in se mučil še leto dni. Oskrbovala ga je neka sta-ruha; postal je namreč zelo nezaupljiv in ko je slutil, da se mu bliža konec, je velel poklicati župana in župnika, da jima prizna važno stvar, ki je ni bil razodel še nikomur v življenju. Župnik je takoj prišel; našli so ga bili doma. župan pa ie oral na njivi in so ga morali dolgo iskati. Ko je naposled prestopil prag sobe umirajočega starca, ie bila Charlesu duša na jeziku. Iz vsega, kar je povedal v nerazločnih besedah in raz-sekanih stavkih, je bilo razumeti samo to. da želi, naj bi odprli Juiesov grob. Z omahujočo roko je nato pokazal na predalček v svoji pisalni mizi. V tem predalu se je našla Julesova oporoka, J za katero ni vedel nihče in ki je dolo- ! čala, da pripada vse Julesovo imetje ; onemu fantetu. i Truplo smo izkopali. Ekshumaciji so i poleg mene prisostvovali še trije ali ; štirje sodni uradniki in stari grobar. Iše j bom vas plašii s pripovedovanjem, ka- j ko se je vse to zgodilo; naj vam samo j povem, da smo izgrebli Julesa v dežju in megli. Vreme se je nekako ujemalo z nejasno nalogo, ki nam je bila poverjena.* «Gospod svetnik, prosim, pripovedujte hitreje,* je segel Gabrijel Rollebertu v besedo. «Ko je grobar odprl krsto in dvignil okostje . . .» «Ni bilo več okostnjaka?* se je oglasil nekdo iz družbe. «Ne gospoda,« je mirno nadaljeval Rollebert; namestu enega okostnjaka j sta v grobu ležala dva . . . Izvršili j smo naglo identifikacijo ter spoznali, da j ie bil večji okostnjak Juiesov, mlajši pa j Charlesovega nečaka, kakor ga je on vedno imenoval. To je torej bil ofcost- • njak dozdevnega morilca, ki ga ni bilo moči izslediti. Ali vam je jasno, kako se je stvar odigrala?* Vse oči so se vprašujoče ozrie v svetnika. «Ju!es je bil napravil testament v korist svojega posinovljenca ali sina ali kar je že bil fante. Za oporoko je vedel poleg Julesa samo Charles. Da bi si prisvojil dedščino, je umoril obadva, brata in nečaka. Dozdevnega mori'ca niso našli nikjer; seveda ga tudi niso mogii najti, zakaj ležal je skupno z očetom v grobu. Sodni ogled se je bil izvršil naglo; tudi pokop je bi! hiter. Charles, ki ni nihče dvomil o njegovi poštenosti, je dobil dovoljenje, da sme prebiti noč pred pogrebom pri mrliču. Ves ta čas je porabil v to, da je poleg brata zaprl v rakev še umorjenega nečaka. Pripomniti moram, da odkritje ni imelo nikakih posledic; zakaj vs| prisotni so morali priseči, da bodo molčali, in jaz sem prvi. ki kršim obljubo.* «Strašne stvari,* je dejal sluga. «Šele sedaj mi je jasno to, s čimer sem si vedno ubijal glavo«. «In to je?* ne 6 po licu, rokah, nogah, žensko brado in brfae odstranjuje za vedno «RAPIDENTH Nr. 1» od dr. Dorraine & Cie. Pariz To, skozi 30 let preizkušeno sredstvo ne samo da odstranju. je momentano dlačice, nego jih počasi za vedno uniči s korenino. — Garnitura 60.— dinarjev. — l najlepiih kinov sveta. Notranjost dvorane spominja vse preje na kako intimno barofrjo gledališče* kakor na kino. Dosti manj razkošne pa niso tudi dvorane — Mar-mornasti, Emella, Piocadyily, Tanenzln pa-palači, katerih vsaka ima gotovo kako posebnost na katero opozarja vešče vodena reklama. V kino so predelali tudi nekoč oajzuaiue-niiejso berlinsko koncertno Mozartovo dvorano, kar je gotovo znamenje časa. Med najnovejšimi kino palačami se osobičo odlikuje >Beb*< na »Kaiseralle<, kjer se zbira najod-ličnejša berlinska družba. Primerne temu razkošju iu težkiui davkom so vstopnine, ki m količkaj boljSi prostor od 42 do 56 Din. Program ob-»oga tedenski pregled, da filma In baletni ali pevski nastop, ki je navadno bolj prime-ren ea v kak malomeščanski bar, kakor za v kino s 3000 sedeži. Včasih pa je samo ta del programa najinteresautaejši, kadar sodelujejo pri njem igralci, ki igrajo v filmu. Tako pri predzadnjem filmu v Berlinu nadvse omiljene Lilyan Ilarvev »Tolle Lola<, kjer je sceno na odru samo odigrala in žela sleherni večer aplavze s kakršnimi se more ponaSati §e jedva kak šaljapin, ali Dempsey. Poleg tega je še karakteristična lastnost berlinskih velekinov, da opremijo za vsak film drugače dvorano in biljeterje. Temu pravijo »StimmungsmachereU in je bilo prav prijetno gledati pri predvajanju »Napoleona« brumne biljeterje preoblečene v cesarske gardiste in prodajalke programov ter slaščic, kot dame iz pričetka XIX. stoletja. Da je bilo razpoloženje podkrepljeno se je vilo na stotine francoskih trikolor po obširni dvorani, kjer so stali med fotelji veliki papirnati topovi in puSke v piramidah. Pri vrtenju velikega filma >Poiar na Vzhodu< so rekviziti premenjani. Biljeterji nastopajo v odelih mandarinov s pravcatimi kitami. Proti temu je prav odločno protestiral moj znanec Wen-Ting — Po, ki Študira v Berlinu kot štipendist Kuomttanga. 8e3 da ne nosi danes na Kitajskem nihče ve® kite. Njegov protest ni dosti zaleget, ker so mu dejali pri ravnateljstvu kina, da st BeriinSanf sploh ne morejo predstavljati Kitajcev brez kit. Premiere filmov se vrše nadvse slovesno. Jaz sem se bil udeležil premiere Wolfovega filma: »Dva pod nebesnim Šotorom v katerem je debntirala na belem platnu naša Da Rina — gospodična Ida Kravanjeva. Bil sem praznično in svečano oblečen, pa mi je bilo sredi sijaja slavnostnih toalet, kar tesno. V ložah je sedel skoro ves cvet berlinskih filmskih umetnikov, od blondinke Mie May, preko črne Olge Čehove, ponosne Agneze Esterhazveve, mlade Brigitte Helm, ki si je napravila tako sijajno kariero z Marijo v *Metropolisu<, pa do srčkane Ossi Osvraldo-ve. Manjkalo ni seveda tudi moških zvezd, ki pii si jih nisem utegnil ogledati, ker je medtem tema zagrnila dvorano in se iel film vrteti. Manuskrlpt filma se naslanja na krasni roman Ludovtka Wolffa: *Dva pod nebesnim šotorom«, ki je izšel v Ullsteinovi založbi. Vsebino filma ne bom navajal, ki je umetniško dovršen tako v igralskem, kakor sce-ničnerrt ozirn. Glavne vloge igrajo renomi-rani francoski igralec Jean Angelo, poanana berlinska dramska umetnica Margaretha Schlegel, njej enakovreden Ernest Deutsch in naSa Ita Rina, — ki je kot partnerica naštetih igralcev prav dobro zastavila pot do filmske kariere. Njeno igranja ln prirojena lepota sta vzbudila veliko pozornost, tako pri publiki, kakor pri kritikih, ki to v Berlinu zelo strogi, osobito pa še napram tujerodnim začetnikom. Filmski kritik največjega berlinskega boulevardnega lista »B. Z. am Mittag< je ocenil »Ito Rino, kot brhko in mnogo obetajočo debutantko.t Nič manj laskave niso kritike ostalih listov. In to je za prvi pričetek v Berlinu, kjer je filmskih igralcev na stotine dovolj jaka garancija, za omogoČitev nadaljnje kariere, ki jo mora želeti naši prvi filmski dlvi vsak Jugosiovea ;z srra. Iz jugoslovanske revijalne književnosti Literarno-znanstvene revije so verna podoba narodnega duševnega življenja, odsevajo ga v pestil zmesi poezije, pripovedništva, esejisttke, znanstveni!?, razmotrivanj in kritike in a ude tako najbolj?« zrcalo tega. kar je dalo leto na literarnem polju. V naslednjem podajamo kratek pregled o nekaterih vodilnih srbohrvatskih revijah: pregled ni kompleten, marveč sloni na tem, kar nam je bilo trenutno pri roki. «Srpski Književni Glasnik» je rx>pet to, kar je bil pred svetovno vojna; reprezentativen organ 3?bske besedae kai-ture. Urejuje ga posebna odbor, ki zbira okoli revije prvovrstne pesnike, pripovednike in esajiste. Časopis Izhaja dvakrat na me. sec in sicer zelo točno, kar je spričo nerednega izhajanja ostalih literarnih revij tudi vredno omemb?. Pripovedniki i del je vedno na dostojni višini: posebno bodi omenjeno, da je v tem letu izšla daljša novela enega najboljših modernih srbskih pripovednikov Rastka Petroviča >Sa silama nepomirIjivim<. Dalje zastopani Stanislav Krakov, Stojan V. 2i-vadinovič, Milica .lankovid, Branko Mašič, Dinko Simunovič in dr. Tudi pesništvo pred stavlja prva imena srbske in hrv. literature. Posebno važen in,razvit pa je esejistični in literarno-kritiČni del >S. K. G.< Predvsem najdeš tu interesantne preglede tujih književnosti. O moderni madžarski literaturi je napisal daljšo razpravo nalašč za >S. K. G.< madžarski književnik Mikloš Kalai. Zelo informativne so nadalje Študije Aleksandra Vi-dakoviča o novem angleškem romanu in o irskem dramatiku ONellu; pesnik Jovan Dučlč se je oglasil s krasnim »Pismom iz Atene«, drugi diplomat - književnik Branko Lazarevič pa s študijami o Meštroviču in o Beethovenu. Omeniti je nadalje Milačičev esej o čisti poeziji. Vrhu tega so izšle razne zanimive razprave iz mednarodne politike, spomini domačih diplomatov, razprave iz področja filozofije in znanosti in drug alctu-elen materijal. »S. K. G « ima še književni, znanstveni, gledališki, umetniški, muzikalni, ekonomski, vojaški in politični pregled, med ocenami p® ne poroča samo o knjigah iz domače knji- ževnosti, ampak tudi o pomembnejših inozemskih knjižnih novitetah. Tako skuša biti iStpsko Književni (jlasnik< zmerom aktualen in interesanten. Zbng širokega in odbranega sotrudniškega kroga, dobre uredniške organizacije in zadostnega obsega (vsaka številka ima okrog 80 strani zgoščenega tiska) se mu ta namen skoraj vedno posreči, zato je »S. K. G.c brez dvoma najinteresantnejša srbska revija. 2eleti bi bilo, da bi posvečal več pozornosti hrvatski in slovenski književnosti. Lani je izhajala Bartulovičeva študija o O. Zupančiča, letos pa zastopajo Slovence samo Krk-lečevl prevodi pesmi Fr. Albrechta. Čeprav Je S. K. G.< zvest svojemu imenu in znali predvsem srbsko kulturo, se vendar opaža, da vabi v svoj krog tudi hrvatske književnike, o čemer pričujeta že imeni VI. Nazor in D. Šimunovid. »S. K. G.< je finančno dobro podkovan. Omeniti je, da ima v vseh refjih srbskih krajih svoje poverjenike. Daleko manj ugodno usodo ima mesečnik, ki gn izdaja že dvajseto leto »Društvo hrvatskih knjifevnika« v Zagrebu. «Savremenik» Časopis ima najlepšo tradicijo, saj je bil vsekdar in je do neke mere ?e danes naj-resnejši in najboljši hrvatski literarni me-sečnik. Po vojni je zašel v krizo; dal je sicer letnik, H je po grafični opremi prekosil vse dosedanje revijalne poizkuse na jugo-slovenskih tleh, a je ostal osamljen. Najboljši je bil »Savremenik« do 1. 1918., daaes se mu preveč poznajo finančne težkoče. Na platnicah 12. Številke beremo bridko obtožbo hrvatske inteligence: časopis nima niti 2000 naročnikov, dasi bi jih lahko toliko dal sam Zagreb. Tudi v vsebinskem pogledu odraža »Sa-vremenik< povojno literarno krizo, vzlic temu pa je to 8e vedno dostojna 3n serijozna književna revija, ki visoko drži zubelj prave kuture. V letošnjem letniku so izšli pripovedni prispevki Krleže, Ceaarca, Kolara, KosteliSa in drugih. Posebno prijetno je presenetila novela doslej malo znane pisateljice Verde škurla — Ilijič »Hanumica«. Izmed pesnikov so sodelovali med drugimi Miroslav Feldman. Zvonko Mllkovič, Nikola Polič, R. Katalinfč - Jeretov. Posebno pa neguje »Sa-vremenikt esej. V tem delu so prispevali: dr. Badalič s pregledom knjižernogti v današnji Rusiji, M. Marjanovih s člankom o Brandesu, Nehajev s študijo o Gjalskem, dr, Truhelka z razpravo »Le.Pfcre Bosco-vichSrpstim Književnim Glas-nikoni<. Direktor fega dvakrat mesečno (žal dokaj neredno) izsbajajo^ga časopisa je zna- ni estet Sima Pandurovič. izmed pesnikov in pripovednikov sodelujejo mnogi, ki jih ne srečujemo v »S. K. G.< Omenjamo samo Danico Markovič, H. Kovačeviča, Gr. Bo-žoviča, Iva Vojnoviča, V. Massuka, A. Ce-tinca, F. Alfi rev i ua in dr. Tudi ?Misao< zelo kultivira esej. Predvsem bodi omenjen dr. A. šmaus, ki je objavil več zelo zanimivih estetskih razprav; pozornost zaslužijo tudi filozofske razprave dr. Ksenije Atanasijevič. V eni poslednjih številk je izšla krepka drama V. Massuke >Stanics<. _ Tudi »MisSo< si prizadeva, da svoje bralce kolikor mogoče poglobi v aktuelne pro-hlerae in jih seznani s književnimi in splošno - kulturnimi pojavi v inozemstvu. Kakor >S. K. G.<, prinaša tudi >Misao< prevode iz tujih književnosti. Obema revijama 6e pozna — enako kot drugim — močna izvirnost srb-eke proze, o kateri ne moremo trditi, da bi bila v krizi. Prav tako kaže srbska revijalna književnost dostojno višino eseja, ki se je doma vedno mnogo gojil, dosti so pripomogli vplivi francoske in angleške književnosti, pa tudi domača šola B. Popoviča, J. Skerlida, Slob. Jovanoviča in drugih. Prav esej, ki daje itsledkom mišljenja in metodičnega raz-motrivanja literarni slog in gorkoto umetniško doživljehega dela, pripomore moderni reviji do pestrosti in splošne interesantno-stl. Reči Je treba, da srbski esejisti v splošnem znatno prekašajo hrvatske in slovenske. Vijenac» je zagrebški ilist za književnost i uinjet-nost«. Izhaja v 4* formatu in ilustriran, skuša pa si tako utrditi finančno podlago, da izda zdaj številko za >5iršo publiko« zdaj bolj literarno-umetniški zvezek. Krog njegovih sotrudnikov je daleko širši nego pri »Savremenikuc. Izmed pesnikov sodelujejo Drag. Domjanič, Vlad. Nazor, Božo Lovric, M. Feldman, G. Krklec in mnogi mlajši, manj znani, med pripovedniki najdemo imena J. Cesarec. V. Car - Emin. B. Kovačevič, St. Tomašič. Stj. Mihalie in dr. Med esejisti so zastopani: Bndalič s študijami iz ruske književnosti. Ivan Nevistič. Milan Marjanovič in drugi. Obilen in zanimiv je nadalje feuilleton. Tu vzbujajo posebno pozornost pregledi tujih literatur, čeprav poročila o domačih pojavih nlmalo ne zaostajajo. Najbolj se udej-stvuje kot kritik in recenzent dr. Ivan Ne-vistič, ki je pole^ dr. Ferda Nikoliča urednik tega lista. >Vijenac< očituje resno stremljenje, da predrami hrvatsko javnost iz sedanje čedalje pogubnejše kulturne dremavice. « Volja » je sociaino - politični in književni časopis, ki izhaja drugo leto v Beogradu. Urejuje ga v poslednjem času poseben redakcijski odbor. Ta časopis se izdaja v duhu čim ožjega kulturnega sodelovanja vseh Jugoslovenov in ima med sotrudniki mnogo »prečanov«. Urejevati je pestro in zanimivo. Ima takisto dober esej in zasleduje mimo književnih vprašanj (n. pr.. Čelarjeva študija o poeziji Vlad. Nazora itd.) tudi politične, socialne in filozofske probleme.. Izmed Slovencev sodeluje pri tem časopisu dr. Fran Ilešič, ki je objavil v letniku 1927 študijo c Slo\vackem in daljšo razpravo o sodobni Poljski, zlasti glede na vlado Pilsudskega. Serijozen je tudi literarno - kritičen »Volje«. V teko letošnjega leta se je revija Rešitev sestavljanke objavljene v božični številki." nekoliko preosnovala. Upajmo, da bo zvesta svojemu jugosiovenskemu programu posvečala več pozornosti tudi slovenskim kulturnim vprašanjem. Prispevki >e tiskajo v cirilici in latinici «Nova Evropa» V tej vrsti bodi omenjena tudi zagrebška politično kulturna revija *N'ova Evropa*,' ki jo urejuje, odlični publicist in književnik dr. Milan Curčin. >Nova Ecropa i? tu^i slovenski javnost dokaj znana, saj je posvetila že več številk oziroma razprav sloves skim vprašanjem. Urednik se v splošnem drži načela, da posamezna številka objavi o kakem važnem vprašanju al I kompleksu vprašanj več člankov iz peres raznih strokovnjakov in poznavalcev predmeta. Tak' je bila letos ena številka posvečena Italiji glede na spor med fašistovsko demokratska in liberalno ideologijo, posebna številka se je bavila s Splitom in njegovimi vprašanih dalje je izšla številka o Vojvodini, o sovjetski Rusiji itd. Ena poslednjih številk je bih. posvečena 15-letnici balkanske vojne. V ?Xovi Evropi« je izšlo vse polno dragoceneg ■ materijala za uašo politično in diplomatsko zgodovino, razmotrivanj o jugoslovenskih gospodarskih in kulturnih vprašanjih, o notranji in zunanji politiki, polemiko it i Ne glede na stališče, ki ga list zavzema v tem ali onem vprašanju je sigurno to, dn je i-Nova Evropa? najboljša jugoslovenska publicistična revija, ki kritično premotriv:: naše aktualno življenje. Izhaja dvakrat na mesec izreduo točno'in zanesljivo (v len; pogledu je odnesla jugo-slovenski rekord). Latinica in cirilica se zmenjavata pravično in širokosrčno. V letošnji 2. (18.) knjigi je bila priobčena informativna študija B. Borka o najnovejši slovenski književnosti. (»Drugo književna pismo iz Slovenije. ) * V splošnem bi lahko rekli, da je srbska in hrvatska revijalna književnost dokaj razvita in pestra. Kulturno spoznavanje me-i Srbi, Hrvati iu Slovenci je še redno nr-po-poloo; zavisi bolj od slučaja nego od sistemal Zlasti srbske revije pa pčitujejo šireko eb: zorje in velik razgled po sodobnem svetu. Pomen "besed Vodoravno. 1. pomožni glagol. 3. liika v itašiji. 5. mesto v Mali .Aziji. 7. predlog, S. pritrditev. 10. reka v Italiji. 11. reka v Rusiji, 12. zver. 15. znani slapovi v Ameriki. 17. reka v Rusiji, 20. vodna žival. 25. nota, 26. rimski cesar, 28. polotok v Evropi, 30. pOKorie v Evropi. 32. ženski po-kret. 33. kratica. 34. veznik. 36. mesto v Italiji, 37. grški mitološki hinak. 39. hotel v Zagre&u, 4.5 gorovje v Jugoslaviji, 46. ploskovna mera, 48. obmejni kraj v Jugoslaviji. 49. del hipotetičnega stavka, 50. de] radioaparata, 52. neznance. 54. egiptovsko božanstvo. 55. Cankarjevo delo, 56. veznik, 58. neobut, 59. mesto v Prednji Indiji, 62. ofrie koristna naprava, 64. grška tragedija, 68. spojine ocetnc kisline, 6% moštev. 70. mesto v Rurmmiii. 71. mesto v Jugoslaviji 72. neznan," 73. ied Izraelcev. 74. wa v Prednji Indiji, 75. medmet. 76. reka v Rus« j i. 77. osefeni zaimek, 78. hote! na Bledu, 79. predlog. SO. pesniški veznik. 81. Jutrov zbadljivec. 82 nota. Navpično: 1. rek? v Rusiji. 2. gradben! materija!, 1 kratica pred naslovi. 4. ploskovna mera, 5. reka na Danskem 6. medmet. 7. del glave, 9 mesto na afriškem otoku. 10. ples. 12 egiptovsko božanstvo. 13. ?«iarnentta ska'p v $aviniski dolini. 14. reka v Nemčiii. 15. \Tsta biserov, 16 romanski spolnrk. 17. švicarski kanton. 18. pomožni glagol. 19. stari Slovan, 20. rezilo 21 reka v Franciji (fonetičnoL 22. med^kament 23. vas pri Ljubljani, 24 vr.-, hovno načelo imxlernega človeka, 27. latinski vezntk, 2$. cvetni prah, 29. žensko krstno ime, 30. vprasa:::-ica, 31. član .armade, 32. grško ime. 35. predlog, 36. vojna ladja, 38. mesto v Italiji, 40. nadstropje srb-hr.), 4i. gora v Dalmaciji. 42. nedoločeni prislov, 43. vrsta d:!akov. 44. mesto v Armeniji. 45. planina v Srbiji, 47. del obale. 51. portuga. kolonija, 53. reka v Jugoslaviji, 55. delt poleta, 57. narodno oblačilo,. 60. reka v Franciji, 61.. mesto v Grčjji, 63. osebni zaimek, 65 pokrajina v Italiji. 66. plemenska žival, 67 predlog. 77 francoska kolonija. 78. Voznik S3. reka v Albaniji. Rešitev križanke < Božično drevo» Vodoravno: 2. A ve, 4. laz, 6. nabob. 9. monopol. 11. oko,-13. Ig. 14. !.ena- -3-7,-kadilo. 19. univerza. 22. zanič. 24. sto, -25." Iška. 26. ime. 28. krovec. 31. nam, 33..Ni-nioc. 34. ris. 35. šsnee. 37 Aron, 39. pa, 40. ne. 42. salon. 43. Neva. 45. potica, 46. viharen 48. voh, 49. Uri, 51. protfn. 55. ro. 56. ananas. 59. kit, 61. Mara. 62. Lika, 63. ena. 64. niz. 66. koča. 67. tam. 69, Ivo, 71. nga. 72. arzen 74. ata, 76. ona, 77. angeli. 79. Oka, 81. mornarica. 85. Ho. 87. Odesa. 90. Ante. 91. da. 92. Slovak. 93. Anam. 94. pi. 95. kaj 96. afco. 97 ilp, 9*. mir. 100. ali. 102 N, \T.. 103. Ela. 104. žamet. ! in. 107. ete. 100 na. 110. Bari. 111. pečar. 114. Miha. 116 opat, 117. Kot. 118. Obir 110. Hrakon. 121 O-U, 123. Ti t, 124. Brali a. 126. ino,- 127 en, i 29. Bar, 131. Ra. 132. akJa. 1,^4. svet. 136. Korotan.. 139. pakt 141. io. 143. Trakija, 146^ Ararat, 147. taksa, 14-8. smtdc 149. dariice, 150. Ade-n, 151. Slani. Vertikalno:. 1. Slava bogu oa višavah in na zemlji mir 1 i ud cm, 2. Alani. 3. Esop, 5. oiškot, 6. no. 7. Božič. S. mira, 9. mol. 10. lev. 11 cd, 12. ki. 15. ne, 16 ar. 18. Oziris. 20. ni, 21. zima 23. Akon. 24. Silvester, 26. in. 27. ej, 28. Kniu. 20. Eva. 30. cena. 32. ultramarin, 34. Roji, .36. eno. 37. al'. 38.. ro, 39. pehota. 41. et» 43. nivo. 44. ar, 45. P. u„ 47. en. 49. ura. 50. Ida. 51, Priča. 52. roka, 53. tta. • 54. sani. 57. ne. 58. Sava, 60. ti. 61. malomarnost 62. !-> gar, 65. zakramenti, 66. Kana, 67. trg, 68. me!, 70 Oto. 72 Ana. 73. njiva.' 75. ako, 76. one. 77. Aca. 78. Itaka 80 Ada. 82. on. 83. rt, 84. idila. .86. okoličani. 8«. e.n, 89. sa. 92. Samarija. 94. Pilat. 99. re. 101. inako, 102 nem, 103. enota 104. žaba. 105. T. P. D.. 108 eho, 110. boraks. 112. Eri.' 113. ro. m al', 116 oljka. 117. kj, 120. Nevada. 122 Tonče. 12.3. trata, 124. hrak, 125 ad, 128. nekam, 129 bor. -130. sta. 133. A. J. S.. T34. s. r.. m. tir. 137, or. 138. Ra. 139 pan 140. ta. 142 oni. 143.. T. K S.. 144. ii. 145. al*. 147. te. » Rešitev uganke «Sveta noč Vzameš vsako vrsto zase. od zgoraj navzdol. Število svečk pove. katero skupino črk vzameš. črke v vsak; vrsti posameznih skupin jemHeš t^Vo. kakor ti. kažejo svečke od desne proti !evi Tako dobiš: V božični sveti noči vračajo se davni časi — o rriladost. In človeku, M že v Pozna leta spejc hitijo mfsli v davne dni — rado®t. ' Smcno in Veselo doi^o leto vsem naročnikom, čitateljem, insepcntom in dragim prijateljem! Uredništvo in uprava „Jutra V. Slovo od starega leta Januar Širok, okrogel je ta svet ljudje — ne vsi kot ti, slikarček. In časi Skoz burjo naših let gre smeh z bridkostjo združen v parček. Postavim: jaz sem tak poet, da začnem: Ljubi januarček, dal si nam leto zmede prave, volitev, kriz, rekordov slave . . * Februar Pred pustom gremo v maškerado KUN nam predstavlja novo vlado. Ves svet posveča v parlamentu pozornost novemu talentu: O, goli mož! Krvava koža! Vesel te je minister Boža! Pred svetom se postavljamo, s škandali se proslavljamo . . « Marec Italija, — ej, ta nas pika, kjer more, kamen nam podtika, Neslana, grenka je ta juha, ki nam jo Mussolini kuha . . . A naglo veter se obrne, Benitu piskerček prevrne. Blamaža, kaj? Signor Benito. Ne damo se za g ros! Capito? April April obrača rad kozolce in v Beogradu vladne stolce. Uzunovic poslednjič pade, se Velja loti nove vlade. Korošec milo ga pogleda, ga vozi v čolnu sredi Bleda . . . Program prekrasen! Vlada nova: režim volitev, davkov, lova . . . Maj Glej, v maju žvrgolijo ptičke, prišle so k nam čez dol in gričke. Za njimi Lindy se podviza na pot čez morje do Pariza. V Jahimovu antanta mala se h konferenci je sestala, veselo zazveni jo čaše: Bog živi diplomate naše . . . Junij Nam raste slava sred Berlina, odšla je tjakaj Ita Rina. Poslanci pa v domače kraje gredo na agitacije in fraze trosijo igrale za blagor naše nacije; glas gre okrog: »Deum laudamus, volitve, o, volitve imarnus!« . • « Julij Pregovor dč: junij, julij avgust vino pij, pa . , . Zato v Ljubljano prav zares vsak abstinent gre na kongres. Po svetu kronika notira krvavi punt na Dunaju, meglš se črna naglo zbira nad žalostno Rumunijo . . . Avgust Avgust — ta nam užiga kri, nas palijo novice tri: / tako v Ženevi so dejali: »O, še se bomo včasi klali!« . . . Tam onstran naši bedni »sciavh kriče v pomoč, fašist jih davi. Nedolžnemu ežko je umreti — sta rekla Sacco in Vanzetti... September To je bil mesec bojevit tem v zgubo, onim spet v profit. Končan je bo i strašno besneč, trnovska šprengla roma v peč. Sam Dempsey za denar in slavo si da razbiti nos in glavo. Le dvema vztrajnosti ne zmanjka: to sta AljehinsCapablanca. Oktober Iz Konnersreutha gre novica: kri šprica nova mučenica! Vsa tercijalska srenja zbrana prepeva: Rezika, hozana! Pa tudi naša Dolga vas ima svoj novi čudni špas: Na tešče SDS pohrusta na magistratu Pkca=Pusta . . , November Za mir in da ne bo nadlee podpišemo svečan kontral Besnite gad je zdaj zalege, ker pali vas francoski pakt... Drugače je ori nas po starem, malce nas žuli davčni jarem; da nas ne zebe sredi zime, nas vlada rada trdo prime. December Glej, znašel se je bratski par. Kdo? Stipa in pa Svetozart Na «frontah» dveh grme lumbarde, da zmanjšajo se milijarde. Nu, Velja sebi zvest ostane, lovil bo sulce in fazane. Bog mu daj zdrav ie v novem letu, a meni orden — kot poetu . . . Svetovna avtomobilska industrija na pragu novega leta Večkrat smo poročali o stanju amerikan-ske avtomobilske industrije, katere ogromen razmah občuti tudi vsa evropska avtomobilska industrija na svojem trgu. Vseeno je opaziti na svetovnem avtomobilskem trgu značilen pojav; prodaja vozov se ni dvignila, temveč je celo še malenkostno padla. Internacijonalni avtomobilski trg je preplavljen in tovarne svetovnega slovesa so si morale poiskati uova prodajna področja. V Združenih državah ameriških, eldoradu avtomobila, se je prenasiče-nost trga posebno intenzivno opazila. Združene države so prepojene s avtomobili, tako da pride sedaj že na vsakega šestega prebivalca en avtomobil. Dalje tega ni bilo več mogoče dovesti, ako računamo, da so med temi šestimi osebami, katere posedujejo danes avtomobil, vštevši tudi stari ljudje i otroci in najrevnejši. Celo propaganda avtomobilske industrije, po kateri ne bi imela samo vsaka familija en voz, temveč tudi vsak č'an družine, je imela malo uspeha, ker so končno tudi Američani večji del postavljene meje njegovemu premoženju. Po statistiki je bil višek prodaje v Ameriki leta 1925/26, medtem ko je produkcija v letu 1927 kljub povečanem eksportu obtičala na isti stopnji, odnosno še padla z edino izjemo pri General Motors, katere produkcija se stalno dviga. Kvantitativno največji ameriški avtomobilski producent Ford je sredi leta 1927 izdelavo vozov popolnoma ustavil, ker starega modela kljub nekaterim zunanjim novostim, ni mogel prodajati. Moral je svojo produkcijo preurediti ter rekonstruirati svoj voz, kateri naj bi se razlikoval od starega modela. Močni padec Fordovega izdelka se najbolje razvidi iz dejstva, da je znala njegova produkcija leta 1925. 2 milijona, v 1 1926 1,800.000 in v 1. 1927 celo samo 800.000 vozov. Pričakovati je treba seveda, da li se bo Fordu sploh posrečilo uveljaviti se s svojo sedanjo tipo in priboriti si izgubljeni trg. Najopasnejši njegov konkurent General Motors, kot mogočen koncem več tovarn, izdala je pred dobrim letom novega Che-vroleta, s katerim je zadala Fordu najtežji udarec. Ta Chevrolet je pa bil tudi oni, kateri je Fordovemu modelu popolnoma odvzel prodajno možnost ter mu tako rekoč »upihnil luč življenja«. Ta novi izdelek General Motors-a ni dosti dražji od Forda nadkriljeval pa je daleko svojega konkurenta v stroju, kvaliteti in obliki. 2e letošnje leto bo pokazalo, če to ne bo obveljalo tudi v bodoče. V Združenih državah pomeni General Motors nepresagljivo silo, tako v finančni, prodajni in ogromni produkcijski organizaciji. Poleg cenega Ohervoleta in večjega, šestcilindr. Oakland-a, znanega po svoji izredni eleganci in brzini, izdeluje General Motors še dražje vozove kakor Cadillac. La Salle, Buick in več drugih osebnih in tovornih vozov. Omeniti je treba še naslednje priznane ameriške avtomobilske tovarne kakor: Paige, Stutz, Marmor, Overland, Pierce-Arrow, Locomobil, Nash, Packard in druge katere so ostale v manjšem obsegu in so danes več ali -manj odvisne od velikih mogočnih trustov glede nabave materijala. Od velike evropske produkcije je omeniti poleg Nemčije, francosko avtomobilsko Industrijo, katera proizvaja približno dvakrat več kot nemška. Čeravno je povpraševanje po avtomobilih v Franciji veliko večje kot v Nemčiji, je vendar morala francoska industrija resuo Se pobrigati za nova prodajna področja v inozemstvu, čemur je ogromna amerikanska konkurenca kot ostalim državam zaprla pot vsled nižje cene in nadkriljujoče tehnične dovršenosti. Posebno Citroen skuša s svojimi tovarniškimi podružnicami v raznih evropskih državah, preiti carinske meje ta konkurirati domačim Industrijam, kar se mu je pa le deloma, pose'#'o v Belgiji posrečilo. Poleg te velike pariške tovarne, katera izdeluje dnevno približno 400 vozov in zaposluje 20.000 delavcev, tekmujejo z tnanj ali več uspehom še Berliet, Rochet - Schneider, De Dijon - Bouton, Sizaire Fržres, Renault, Peugeot in drugi. Elzaški tovarni Bugatti in Amilcar izdelujeta pa le skoraj izključno dirkalne vozove. Francoska industrija izdeluje Še vedno nad 60% edino štiricilinder-ske motorie. Angleška industrija krije pred vsem potrebo doma in v kolonijah, ter je radi tega v drugih državah malo poznana. Sloves si je pa pridobil Rolls - Royces kot voz izredno visoke kvalitete, kateremu je primerjati še italijanski Isotta - Fraschii\ nemški Maybach. amerikanski Cadillac in Packard ter še malokateri drugi izdelek. Tudi italijanska industrija si je pridobila precej veliko prodajno področje. Kot največja tovarna velja Fiat v Turinu, katera izdeluje ca '400 šest- in štiricilinderskih vozov dnevno, medtem so pa poleg nje tudi znane daleko preko mej Italije dTuge tovarne, kakor Alfa-Romeo. Lancia, O. M., i t. d. Avstrija se uveljavlja na evropskem tT-gu po svojih Steyer. Austro - Daimlr in Graf & StiTt avtomobilih, so pa to le tovarne manjšega obsega v primeri s ostalimi. Belgija kot majhna država izdeluje v razmerju s svojim prebivalstvom pomemben odstotek evropskih proizvodov. Znamki Minerva in Excelsior slovita po svojih dobrih vozovih, istotako kakor FN. izdelek Fabrique National, Liege. Švica seveda s svojimi znamkami Martini 'n Moto - Sacoche je malo znana hi celo Španija ima svojo eno pomembnejšo tovarno. Vse ostale evropske države razven Češkoslovaške vkliučno Južne Amerike nimajo večjih domačih avtomobilnih industrij. Kakor je i« teh izvajanj razvidno, stoji tudi v novem letu v ospredju zanimanja celo za ameriške pojme gigantski boj za vodstvo v avtomobilski industriji med dvema največjima producentima. ki bo na- ravno odločilno vplival na razvoj interna-cijonalnega in tudi našega avtomobilskega trga. §®eojj Na drugem mestu poročamo, da bo* mo »Jutro« letos znatno razširili, kar nam bo omogočilo, da posvečamo še večjo pažnjo raznim perečim probles mom sodobnega življenja. V dobi splo* šne gospodarske in življenske krize se pojavljajo pred nami z vedno večjo si* lo vprašanja socijalne politike, vprašat nja življenskih interesov in življenskih skrbi našega malega človeka. Njim ho* čemo posvetiti svojo novo rubriko, ki jo bomo odslej redno priobčevali pod naslovom »Socijalna politika«. Socijal no šibki sloji bodo prišli v njej do iz* raza in zaščite svojih teženj, nova rub» rika pa jim bo odpirala tudi pogled v socijalno življenje po drugem svetu. Rubriko »Socijalno politiko« bo ure* jeval naš znani socijalni delavec, tajnik Delavske zbornice in oblastni poslanec g. Ivan Tavčar. Dopisi za rubriko se lahko naslovi iajo nanj ali pa tudi na uredništvo »Jutra«. Necuvena davčna obremenitev nameščencev in delavcev Pravilno bi bilo, da se sorazmerno višje davčno obremeni one, ki razpolagajo z velikimi sredstvi, dočim naj se prizanaša z davč. predpisi onim, ki so siromašni, ali pa zaslužijo komaj toliko, da prežive sebe in svoje družine. V naši državi je druga praksa. Progreeija je pri davčnih lestvicah v korist iroovitejšib in davčna bremena so neenakomerno razdeljena po stanovih. Iz načrta finačnega zakona za leto 1928/29 je razvidno da ostaneta še nadalje v veljavi davek na prejemke ročnih delavcev in privatnih nameščencev. Oba davka sta skrajno krivična in s svojo nečuveno strogostjo dokazujeta. da vladajoči ne vodijo brige o socialnem in gospodarskem položaju delavcev in nameščencev. Za ročne delavce je določen eksistenčni minimum 5000 in za privatne nameščence 6000 dinarjev. To svoto zasluži vsakdo in ni torej niti eden nameščenec iii delavec oproščen davka. Smešno je govoriti o eksistenčnem minimumu, če zasluži delavec ali nameščenec 400 do 500 dinarjev mesečno. Ce je bil eksistenčni minimum pred vojno 1600 zlatih kron, bi moral biti danes vsaj 16.000 dinarjev. Pripomniti je, da znaša danes davka prost eksistenčni minimum v Nemčiji 16000, v Angliji 34.500 (pri oženjenib od 57.000 do 88.000), v Franciji 16.000, (pri oženjenih 22.000 do 36.000), v Italiji 9000 (pri oženje-nih 18.000), v Češkoslovaški 10.000, v Avstriji 11.000 dinarjev — dočim ori nas samo 5 do 6000 dinarjev. 2e iz teh navedb je razvidno, da nima jugoslovanska krivična davčna praksa primere v nobeni drugi državi. Davek na nočno delo ee predpisuje po 3.8% od prejemkov za osemurno delo. Zakon ne pozna nobene razlike med onimi, ki n. pr. zaslužijo po 6000 in med onimi, ki zaslužijo po 24.000 dinarjev letno. Vse delavci so obdavčeni z enakim odstotkom. V splošnem se obdavčuje pri nas z direktnimi davki povprečno le 2.1% donosa našega narodnega gospodarstva. Za delavstvo velja pa izjema, kajti plačevati mora od najnižjega zaslužka 3.3% davka. Še bolj je krivičen davek za zasebne nameščence, kakor ga predpisuje čl. 79/VI finančnega zakona za leto 1927/28. Dohodnina je bila za višje nameščence z nižjimi prejemki znatno zvišana, dočim favorizira davčna lestvica one nameščence (prokuriste, ravnatelje), ki imajo visoke letne prejemke. Člen 79 pa predpisuje, da spadajo iced zasebne nameščence kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki. Ta predpis razlaga Generalna direkcija davkov tako, da morajo plačevati davek vsi delavci, ki imajo učna spričevala. Tolmačenje Generalne direkcije davkov je protizakonito, kajti drugače bi člen 79 ne govoril izrecno o kvalificiranih trgovskih in obrtniških pomočnikih, to je o onih. ki izvršujejo vsled svojega posebnega službenega položaja enakovredno delo s privatnimi nameščeuci. Med trgovskim ali obrtniškim pomočnikom in med kvalificiranim pomočnikom je razlika. Zakonodaiec je hotel obdavčiti z davkom za privatne nameščence le višje delovodje, generalna^ direkcija davkov je pa obdavčila vse izučene delavce In naj je to še tako očividna krivica, obveljala je in delavci že dobivajo z davkarij visoke davčne prednise. Nekatere davčne oblasti so tako goreče, da predpisujejo celo za vpokojene rudarje visoki davek za privatne nameščence. Okrog 50 odstotkov delavcev, ki so dosedaj plačevali davek na ročno delo, mora odslej plačevati davek po čl. 79 finančnega zakona. Višina davka po ČL 79 je najbolj razvidna iz naslednje tabele: Pri letnih Davek na Davek po čl. 79 -4* Ibt davek in Razlika dohodkih ročno delo kom doki. "T Din Din Din Din 6200 204.6 328 123.4 8400 277.2 405 127.8 10800 356.4 564 207.6 12000 396 606 210 18000 594 1095 501 21600 712.8 1239 526.2 24000 792 1335 543 30000 990 1917 927 36000 1188 2400 1212 Do malega enomesečno plačo mora izročiti privatni nameščenec ali kvalificirani pomočnik davkariji. Da je krivica še večja, je sedaj Generalna direkcija davkov nezakonito priključila k privatnim nameščencem Se izučene delavce, ki so dosedaj plačevali davek na ročno delo. Tcueeni delavci bodo morali odslej plačevati 60 do 110% reč davka, kot so ga doslej. Nameščenci in delavci predpisanega davka ne morejo na nikogar prevaliti. Iz svojega zaslužka morajo poravnati davčne obveznosti in obenem pri nakupu življenskih potrebščin plačati še vkalkuliran davek pridobitnih slojev Zavračati moramo davčno politiko, ki obdavčuje na eni strani le čiste dobičke pridobitnih slojev, na drugi strani pa obdavčuje bruto dohodke delavcev in na- meščencev, ki segajo pod eksistenčni minimum. Upravičena je zahteva delavcev in nameščencev, da se že s prihodnjim proračunom zviša eksistenčni minimum, uvede na direktne davke pravično davčno progresijo in izloči izučene delavce iz kategorije privatnih nameščencev. Naša borba za davčno enakopravnost najde svojo izrazito utemeljitev tudi v teh vrstah davkov. Socialni reak-cijonarnosti sedanje vlade je treba napraviti energičen konec. Stanovanjska akcija nv Češkoslovaškem Na Češkoslovaškem je uzakonjena novela k stanovanjskemu zakonu, katere namen j*, poživeti gradbeno akcijo stanovanjskih hi?. Zakon vsebuje določila o razglasitvi stavbnih parcel in o davčni oprostitvi za nove stavbe, ki so bile zgrajene od leta 1925 dalje. Stanovanjske hiše so oproščene 35 in v nekaterih slučajih 20 let davka. Parcele, ki so bile prodane za zgraditev stanovanjskih hiš v letih 1925 do 1927, so oproščene davka na prirastek vrednosti parcele. Poleg tega vsebuje zakon določila, ki urejajo kreditno vprašanje. Država dovoljuj«? hipotečna posojila na drugo mesto do 45 odstotkov pod pogojem, če celokupna obremenitev stanovanjske hiše ne znala več kot 73 odstotkov gradbenih stroškov. Davčne in kreditne olajšave so v korist predvsem manj-premožnim slojem, ki grade male stanovanjske hiše. Posebno stanovanjsko akcijo je izvedla Češkoslovaška za rudarje. Za rudarska stanovanja se je dobil kapital s posebnim davkom na premog, ki znaša sedaj 0.05 Kč od meterskega stota. V rudarski stanovanjski fond se je nabralo dosedaj 34 milijonov Kč. Za rudarje se grade stanovanjske kolonij«* na solnČnih krajih, pol ure oddaljene od premogokopov. Kolonije so preskrbljene z vodovodom, elektriko in vzornimi cestami. Vsaka rudarska hišica ima mali vrtiček. Dosedaj je bilo zgrajenih 81 hiš, v katerih stanuje 910 družin s 4300 osebami. Pravkar se gradi še nadaljnih 143 hiš, kjer bo nastanjenih 343 družin. V projektu je. da zgradi država še 500 rudarskih hiš. Socialno zavarovanje v Nemčiji. Nemški državni statistični urad prinaša pregled o celokupnem socialnem zavarovanju l^ta 1925. V letu 1923 so znašali dohodki nemškega socialnega zavarovanja 1553.7, v letu 1924 2122.7 in v letu 1925 2850.6 milijonov mark. Izdatki so znašali leta 1923 1088.8, leta 1924 1664.8 in leta 1925 2447.4 milijona mark. V primeri z letom 1924 so narasti i dohodki za 34 odstotkov in stroški za 47 odstotkov. Premoženje socialnega zavarovanja se je vsled vojne in inflacije zelo zmanjšalo. Delavska banka v Švici, švicarski sindikati so pričeli akcijo, da ustanove delavsko banko, ki bo delala s kapitalom sindikatov in zadrug. Ustanovni poslovni kapital bo znašal 3 milijone švicarskih frankov. Dosedaj so podpisali sindikati nad 1 milijon švicarskih frankov. Neutemeljeno obdavčenje upokojenih rudarjev. Nekatere davčne oblasti so obdavčile vpokojene rudarje na temelju člena 79/VI finančnega zakona za leto 1927/23, tako da bi morali plačati davek, kot se odmerja za privaine nameščence. Vsi li predpisi davkov niso v zakonu utemeljeni, k»r rbdarji ne spadajo v kategorijo kvalificiranih delavcev. Kdor bi izmed vpokojenih rudarjev dobi plačilni nalog za plačilo davkov po skali za privatne nameščence, naj takoj pritoži proti nezakonitemu predpisu. Kakor nam je znano, je delegacija ministrstva financ že v nekaterih slučajih odredila, ia davčne oblasti refundirajo že izdane plačilne naloge za predpisani davek rudarskim vpo-kojencem. Na Češkoslovaškem je zavarovanje v slučaju brezposelnosti tako urejeno, da plača država iz svojih sredstev brezno*.-1-nim 100 do !50°o podpore od one sv^e. ki so jo prejeli od svojih strokovnih organizacij. Podpora strokovnih organizacll ne sme tekom treh mesecev pre^e^rati eriev-nih 12 Kč. Od 1. januarja 1928 dalje bo pa država v slučaju težlrh industrijski kriz šest mesecev prispevala k nodtmr;?m brezposelnih delavcev in nameščencev in to pod-pogojem, d i mižaio strokovne or-canizadje svoje podere za eno f*etii?«n. Zboljšanje zavarovanja za siučaf brezposelnosti bo obremenilo državni hud žet za 21 Vs milijona čeških kron Delovne razmere v Zedinjetrh državah ameriškTi. Izseljeniški komisariiat kraljevine SHS v Newyorku obiavii?: Pe-lovne razmere so v Zedinjenih drža voh za naše ljudi skrajno slabe V veliki večini so zaposleni v premoeoJce«vh, zgradbah in v tovarnah avtomobilov. V premogckoplh se vrše že od april? d?l»e neprestano štrajkj, več tisočev nnših delavcev je brez poMa. Veliko naših lindi de'a komaj po 1 ali 7 dni Tudi v t>o"e-delstvu in pri zgradbah nI veliko Vl:5e. Najslabše se crodi onim. ki niso orzan'7;-rani. Kdor nima že v naprej zn«oto-H?e-nega dela. nai ne prih^ia v Ameriko '^ruto se je varalo že nešteto naših drtsefro-cev. ki so prišli v Ameriko s prednosta-«*-ko. da tukai teče mleko in med ;'i da so dolar:? vsakomur na razpclaco. Po strtf-stfčmh podukih le ugotovHenn da se '>-sel' h Amerike veliko več naših 1iud<\ kar se jih oa nT^eli. Dokaz, da v Ameriki ni več onih rožnatih razmer kot kdai orcie m da ie treba biti silno oprezen, orednn «e kdo odloči odpotovati v Novi svet MR.feAHOVEC PIAHIHKA lUSVIKt ' ; »Planinka« td razliti čira vi slabi prebavo, /.a-ortje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreve*. izpuščaje, »bolenja ip«v kračne kisline, jefer žolča in iolčni kamen Pri «ten «amo v plombiranih paketih po Din 20 — r napisom* I>karns Rsho-cer T.mhlifinn 174-» umi Nagradna križanka .JUTRA" Kakor vsako leto, je sklenilo »Jutro« tudi letos podeliti svojim naročnikom in Čitateljem novoletne nagrade. V ta namen priobčujemo veliko simbolično križanko »19 2 S.« za katere pravilno rešitev razpisujemo 66 nagrad. Za prvo nagrado smo določili krasno biblioteko najlepših romanov in povesti slovenskih pisateljev, ki jih je doslej izdala »Tiskovna zadruga« v Ljubljani. (Tavčarjeva, Jurčičeva, Kersnikova, Stritarjeva in Podlimbarskega dela.) Knjige bodo vezane. Dalje smo določili pet drugih nagrad. Vsaka obsega po dve knjigi prvega let« nika našega tednika »Življenje in svet« v krasni, originalni vezavi. Tem nagradam smo pridružili še deset tretjih nagrad, obsegajočih vse romane knjižnice »Ju* tra«. Za uteho smo končno sklenili raz* deliti med marljive ugankarje še 50 posameznih knjig iz zbirke »Jutrovih« romanov. Rešitve morajo biti v naših rokah najkasneje do 15. januarja 1928. Napi« sane naj bodo na posebnem listu po vzorcu naših rešitev (torej po vrsti in posebej vodoravne in navpične bese* de), na vsaki rešitvi pa mora biti na« lepljen izrezek križanke iz »Jutra«. Dan žrebanja objavimo kasneje. Na« slov za križanke: Uredništvo »Jutra« križanka, Ljub« Ijana, Knafljeva ulica 5. »JUTRO«. Pomen besed. Vodoravno: t. Element (kem. znak). 3. Evropska država (kratica). 5. Kras gorske pokrajine. S. Carigrajsko predmestje. 10. Latinski kazalni zaimek. U. Predlog. 15. Nedoločni zaimek. 19. Lahkoatletska vežba. 20. Francoski spolnik. 22. Kazalni zaimek 23. — 38. — 132. — 144. Izrek — Jutrova vzpodbuja ob novem letu. 30. Kratica. 31. Vinogradnikov up. 33. Glagol. 34. Dvogiasnik v latinščini. 35. Srbohrv. medmet. 36. Ženski glas. 37. Oboževalec ognja. 45. Mesto v Indiii. 47. Pridevnik. 48. Lastnost dobre žene. 49. Benzolov derlvai. 51. Vzdrževanje. 52. Aškerčeva pesem. 54. Moško krstno ime iu latinski predlog. 56. Azijska država. 58. Element (kem znak). 59. Časovna enota. 60. Trpnopretekli deležnik francoskega glagola. 62. Reka v Švici. 63. Kovina (kem- znak). 65. Srbohrv. veznik. 66. Žensko krstno ime- 69. Kazalni zaimek. 71 Zemljepisna kratica. 72. Slovan. 74. Marsov sin. 76. Ime slovenske filmske zvezde. 77. Toaletno milo. 79 Redek element (kem. znak). 80. Japonska dolžinska mera. 81. Reka v Venezueli. 8-3. Oblika pomožnega glagola 85. Egiptovsko božanstvo. 86. Del leta. 87. Povratni zaimek. 88. Časovni prisiov. 89. Eruptivna kamenina. 90. Oblika pomožnega glagola. 91. Oblika latinskega pomožnega glagola. 92. Zelo važen del pri mnogih prometnih sredstvih. 96. Moško krstno ime. 97. Padavina. 99. Kratica. 101. Reka v Turkestanu, Tarimov pritok. 102. Judovsko žensko krstno ime. 103. Znamka motornih koles. 104. Pogoj pri glasbi in delu. 105. Filmski komik. 107. Francoski svojilni zaimek 108. Moško krstno ime. 109. Znamka alkoholnih pijač. 110. Kratica. 111. Osebni zaimek. 112. Latinski predlog. 113. Spremljevalec vestnega človeka. 114. Naslovna kratica. 115. Kratica, ki pojasnjuje lego znanega nemškega mesta. 116. Latinski predlog. 11S. Osebni zaimek. 119. Po mečih sloveče špansko mesto. 121. Glagol, pomeni kmečko delo. 124. Rastlina. 128. Član slovenskega turi-stovskega kluba. 135. Glagol. 137. Nastane zlasti pri tlenju. 138. Francoski osebni zaimek. 139. Srbohrv. osebni zaimek. 140. Žensko krstno ime. 141. Francoski osebni zaimek. 143. Španski spolnik. 151. Element (kem. znak). 152- Kratica. 153. Mesto v Belgiji. 154. Otok v Irskem morjn. 155. Svetopisemska oseba. 156. Svečenica iz Bor- roughsovega romana »Tarzan«. 157. Pevsko-glasbena potrebščina. 159. Srbohrv. medmet. 161. Medmet. 162. Nikalnica Navpična: 1. Mera za tekočine. 2. Bajno bitje. 3. Šahovski mojster. 4. Evropska valuta. 5. Reka v Nemčiji. 6. Nekaj, kar pridobi človek po večkratnem istem delu. 7. Severoameriške države. 8. Grški polotok. 9. Tekmovanje, ki se vrši vsako leto v znanem dalmatinskem kraju. 10. Cezarjev vzklik. 12. Kemični znak za žlahtno kovino. 13. Italijanska pokrajina. 14. časovni veznik. 15. Nekaj, kar vzbuja v čitatelju zanimanje. 16. Srbohrv. nedoločni zaimek. 17. Veznik. 18. Prebivalci slovenskega mesta. 19. Osebni zaimek. 21. Južnoameriška država. 24. Cap-kova drama. 25. Gorenjski izraz za dekle. 26. Žensko krstno ime. 27. Glagolska oblika. 28. Bolgarsko pristanišče. 29. Število. 32. Svojilni zaimek. 37. Pridevnik. 39. Dve istovrstni pesnitvi. 40. Postaja m pros; Zagreb—Beograd. 41. Kakor 10. vodoravno. 42. Francoski veznik. 43. Glagolska oblika. 44. Pogojnik. 46. Pomožna zgodovinska veda. 50. Veznik. 59. Zaliv ob evropski obali. 55. Tropično drevo. 57. Vrsta sadre. 61. Prislov. 63. Moško krstno ime. 64. Novodobni klub. 66. Japonski princ. 67. Vrtna hišica. 68. Zaimek. 70. Mesto v severni Španijj. 72. Kratica. 73. Medmet. 75. Zaimek. 78. Francoski predlog. 82. Jugoslovenski komorni pevec. 84. Srbohrv. kazalni zaimek. 85. Glavno mesto evropske države. 89. Divjaško orožje. 91. Rak. 93. Glasbeni instrument. 94. Moško krstno ime. 95. Nota italijanske skale. 97. Predlog. 98. Bog po oriiškem nauku. 100. Bolnica. 103. Kratica. 104. Kazalni zaimek. 105. Grška črka. 106. Kemični znak za najpotrebnejšo kovino. 109. Ozvezdje. 112. Evropsko gorovje. 114. Ptič. 116. Nastane vsled nepričakovane nezgode. 117. Žuželka. 118. Pritrditev. 120. Mesto v severni Franciji. 122. Mesto v Sremu. 123. Vera. 125. Šolsko-dijaška kratica. 126. Češki veznik. 127. Geometričen lik. 129. Istrski rudnik. 130. Medmet. 131. Pritok Drine. 133. Srbohrv. veznik, 131. Veznik. 136. Del roke. 142. Glavno mesto evropske države. 144. Del obraza. 145. Predlog. 146. Kratica. 147. Prinaša veselje. 148. Ploskovna mera. 149. Medmet. 150. Nesprejemljiv. 158. Medmet. 160. Osebni zaimek. Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kv»). FRANKFURT (428 m 4 kw). LANGENBERG (468 m 25 kw), STUTTGART (379 ni 4 kw), PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRV 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw). DAVENTRY (492 m 12 kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 3-0 kw). Nedelja 1. januarja. BERLIN 20: Kaj smo doživeli v Afriki. (Predavanje). 20.30: Novoletni kabaret. (Sodelujejo solisti in orkester). FRANKFURT 18. Proslava novega leta. (Či- tanje in recitacije) nato koncert. LANGENBERG 19.30: Mozart: »Čarobna p'ščal«: opera v 2 dejanjih. STUTTGART 20: Mešan večer. (Sodelujejo solisti in orkester). PRAGA 18: Koncert. — 1. Mozart: čarobna piščal, arija. — 2. Halevy: Iz opere »Židinja«. — 3. Wagner: Molitev iz opere »Lobengrin«. 20: Orkestralen koncert. LONDON 21: Prenos večernic iz Folke- stona. Orkestralen koncert. ZAGREB 20.35: Koncert božične godbe. BRNO 20: Koncert lahke glasbe. Nato večerni koncert. — 1. Schubert: Moment musical. — 2. Schumann: Pesmi. — 3. Brahtns: Rapsodija v G-moln. — R. Strauss: Pesmi. — 5. Korngold: Vražič. RIM 21: Prenos iz gledališča. DUNAJ 18.45: Komorna glasba. — I. Beethoven: Sonata št 1, v F-duru. — 2. Rahmaninov: Sonata v G-molu. DAVENTRY 22.55: Prenos večernic iz kar tedrale v Barminghamu. 22: Prenos Ptrrcellove onere »Dido in Aeneas« iz Barminghama. VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta iz Varšave hi Katovic. STOCKHOLM 19.15: »Arabske mei«. (Igra z arilentafcko godbo). 21.40: Koncert stare in modeme plesne godbe. Ponedeljek, 2. januarja. BERLIN 19.55: Narodne himne posameznih narodov. (Predavanje z glasbenimi primeri). 21.30: Koncert narodnih in umetnih pesmi. Koncert lahke glasbe. FRANKFURT 20.15: Millocker: »Vojni ku-rat«: opereta v 3 dejanjih. LANGENBERG 20.15: Koncert Woifovih in Morikovih skladb. Večerni koncert lahke glasbe. STUTTGART 20. Koncert orkestra in solistov. (Prenos iz Freiburga). 21.30: Moderni šlagerji. (Orkester in solisti). PRAGA 20: Zabaven večer Nato klavirski koncert. LONDON 20.15: Koncert Beethovnovih pesmi. (Poje bariton). 20.45: Dueti za violini. — 1. Hadel; Sonata v G-duru. — 2. Bach: Koncert v D-dtrru. 22.35: Koncert komorne glasbe. (Debus-sv. Beethoven). ZAGREB 20.45: Zabaven večer. Koncert lahke glasbe. BRNO 20: Koncert Lisztovih klavirskih skladb. Sledi zabaven večer. RIM 20.45: Perosi: »Rojstvo Zveličarjevo«; oratorij v 2 delih, za soliste, zbor in orkester. DUNAJ 20.05: Poljuden orkestralen koncert dunajskega koncertnega orkestra. DAVENTRY 20.30: Nicolai: »Vesele žene VVindsorske«; opera v 3 deianjih. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert orkestra in solistov. STOCKHOLM 18.30: Večerni koncert lahke glasbe. 19.35: Prenos koncerta nabožne glasbe iz cerkve Engelbrokt. Torek, 3. januarja. BERLIN 20.30: h kraljestva duhov. (Odgo-varajoči odlomki iz oper in druge skladbe za zbor in orkester. FRANKFURT 20.15: Wedekindova drama »Hidalla«. LANGENBERG 20.15: Koncert. — 1. Mas- senet: »Phaedra«: uvertura. — 2. An-dersen: Koncert za flavto in orkester. — 3. Saint Saens: Iz opere Samson in Dalila. — 4. Liszt: »Samson in Dalila<. — 5. Thomas: »Ravmond«: uvertura. — 6. Meverbeer: »Prorokc. — 7. Heu^ berrer: Iz opere ^Pustolovščine Silve-sterske noči-r. — 8. Waldteuiel: Valček. STUTTGART 20.30: Schiller: »Don Car-los«: dramatična pesnjtev prirejena za radio. PRAGA 19.15: Koncert orkestra na pihala. 20: Prenos koncerta članov slovaškega nar. gledališča iz Bratislave. LONDON 20.15: Koncert Beethovnovih pesmi. (Poie bariton). 20.45: Koncert Havdn-VVoodovih skladb za orkester. 22.35: Prenos iz variieteia. BRNO 20: Dvorakove komorne skiadbe. — 1. Klavirski trio v G-molu. op. 26. — 2. Klavirski trio v B-duru. op. 21. — 3. Miniature, op. 47. RIM 20.45- Večerni koncert lahke glasbe. DUNAJ 19.30: Koncert prijateljev glasbe. — 1. Schumann: Uvertura, scherzo in finale. op. 52. — 2. Korngold: Klavirski koncert — 3. Waltershausen: Božična godba. op. 23, za komorni orkester in cimbale. — 4. R. Strauss: ^Pavliha«. DAVENTRY 22: Koncert Schubertovih skladb nato koncert vojaške glasbe. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert lahke glasbe. STOCKHOLM 19: Koncert nemških narodnih pesmi. 19.45: Koncert balad in barkarol. Sreda, 4. januarja. BERLIN 21: Glasbeni večer za zabavo. (Pesmi iz starih časov, prigodnice, narodne popevke in podobno). FRANKFURT 18.30: Bizet: »Carmen«. (Pre- nost iz frankfurtske opere). LANGENBERG 20.10: Koncert komornega tria iz Essena. 20.40: Nolten: »Mrtvi gost«; mistično zabavna zgodba iz starih časov. STUTTGART 20: Simfoničen koncert. — 1. Čajkovskjj: »Romeo in Juliia«; uver.. tura. — 2. Rubinstein: Klavirski kon- cert v B-moiu. — 3. Musorgskij: Nočna Kalvariii. PRAGA 19.30: Simfoničen koncert češke filharmonije. — 1. Wagner: Fantastična uvertura. — 2. Liszt: Mazenpa; simfonična pesnitev. — Berlicz: Harold v Italiii. LONDON 20.15: Koncert Beethovnovih pesmi. (Poje bariton). 20.45: Nicolai: »Vesele žene \Vin, da nas i prijateljska i nenaklonjena tujina vpo-števa. Sokolstvo pa jc končno todi socijalna ustanova. Sicer jc v tein pogledu njeno delovanje bolj prikrito, saj se vrši tako rekoč samo za kulisami, toda to je postranskega pomena. Vse one sisipne ustanove, ki jih je dosedai naša organL_t.,a osnovala za svoje pripadnike, so se prav zadovoljivo obnesle in vzbujajo nade, da bomo v stanju, storiti za naše članstvo, naraščaj in deco šc mnogo več, ako bomo vztrajali na dosedanji poti. Lep napredek našega poškodbenega sonda, podporni fond dr. Ivana Oražna, delo socijalnih odsekov po raznih sokolskjfc društvih ia medsebojno p-x3piran!e članstva nam priča, da tudi na tem polju uspevamo. Ali ima tedaj tudi jagosloveasko Sokolstvo kako pravo na bodočnost, ali je res obsojeno -na sterilnost in počasni propad? — Iz navedenih dejstev se zrcali ves sedanji položaj naše organizacij e. Sodbo o naši bodočnosti si lahko napravi vsakdo sam. Prepričani pa smo, da je med našim članstvom odločitev padla že davno, saj nam to potrjuje baš vse dosedanje naše pozitivn«? delo, vsi dosedanji uspehi in tudi neuspehi, ki s;> nas marsikaj naučili .in utrdili v naši dobri ver:. Zato zremo lahko mrno v bodočuest, zaupajoč pri tem na zavednost našega sedanjega £Iajj*tva in naraščala ia temelje? na krasni sokolski ki vidi pred seboj samo srečo, telesno in duševno zdravje svojega naroda. Bratje in sestre, naprej! Prosvetni zfcer Mariborske sekolsfee iopr se je sestal k seji dne 8. deeejnbra pb — žalzelo pičli udeležbi v župi včlanjenih društev. Glavna točka dnevnega reda je bilo razpravljanje o novinarski elužbi v Sokolstvu in o sokolskem novinstvu sploh. Navzoči delegati so se povsem strinjali z nažrtom «Sokolske priloge> pri «Jutru», ki se naj smatra kot nadomestilo slov. župn. vestni-kov in nekaka ve® med župami Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto (liki eprafekč petižapi>. O razpravah se izda » župi včlanjenim društvom komunike, ki ji« bo oktrojral tndi nekoliko novih dolŽBoeti. Ako kako društvo ne bo $ tem sM »voljno, naj si pripisuje krivdo samo, ker ni smatralo za potrebno, poslati na zbor delegata. — V ostalem je poročal br. podnačelnik žup-nega Prosvetnega odbora o delu, že opravljenem v tekoči delovni sezoni, kakor tudi o načrtih in namerah, ki se bodo udeistvi-le po možnosti do župnega občnega zbora, oziroma do poletnega premora v intenzivnejšem delovanju. Delegati 80 poročilo odobrili, dana navodila dobrohotno~ sprejeli, dodali še nekatere lastne želje in so potem večinoma udeležili še občnega zbora Zveze kulturnih društev, pri kateri S9 štva včlanjen** Ieicijati?* i« dima. Rje šitev pa naj ne razočara! Zdravo! A. J, tm Od tistih dob je vsako noč posetiia malega Smukca — tako je bilo mišku ime -r i« je posedala ob njegovi posteljici, da sta se razgovarjala in igrala s pšeničnimi zrnci. A to sta morala delati sila tiho; premislite, kaj bi se bilo zgodilo, da sta jn slišala drvar in njegova žena! K« je Smukec ozdravel, je priredila mali TJulgoreppeva domačo veselico. Napekla je bila pšemenih pogae s sirovimi skorjieami in pn gostiji jc iciafa dcca spodaj v omari >sa-kojake i^re. To jc bilo zelo lahkomiselno. >akaj ;lrvar se je zbudil od ropota — in kaj je ,-toril? \ ideii boste, kaj! .................. iJlj!'f A tisti mah sc se odprla vrata. Smukec jc baš še stegni! šiniti ▼ luknjo, oče in svi-gec P* sl^fiia ▼ ene^a izmed vellkNi škornjev. ki so stali nedaleč <<' pasti. UM j" drvar >Al>a,t je dejal, jemaje Cvetko iz pasti. sPptepla si se k tistim, ki kradejo sir? Takoj mi pokaži, kje stanujejo!« Cvetka pa ni hotela izdati prijateljev. Tega ue povem »a nobeu denar!« je vpila le daj jo je spravil drvar v škatlo in jo je trdno povezal. »Tako.« je rekel s rili-1. ; iit-izpustim te, dekler ne poveš- kje stanujejo mili. Ne jesti ne dobiš ne piti! Pomnila boš, kdaj si se družila s tatovi.« Sredi noči je splezal oče Dolgorepec s sinovoma na polito; glodali so, dokler niso napravili v škatlo velike luknje. A to še ni bilo vse, zakai zdaj je trebalo -praviti Cvetko s police. Kako neki? Krilca so ji bila odrezana in tudi krempeljcev ni imela, kakor jih imajo miši. Svigec jo je uganil. Na stolu so ležale nogavice drvarjeve žene. Švigec je razdrl eno izmed njib- vzel dolgo nit, napravil vanjo veliko zank in jo naposled privezal k žreb-Iju, ki 3a je bil opazil na polici. Cvetka je in« la zdaj kam opreti liožice in jc lahko splezala na tla. Opoldne sta prispela v bratrancev© žitu« polje. Krčila sta si pot med visokimi bilkami, ki so se zdele Cvetki ogromne kakor debla. Bratranec Topoglavec je stal baš pred vrati, da bi se nasopel svežega zraka. »Kaj vi-dim?« je zacvilil in plosnil z rokami. Trenutek nato so se odprla vrata in . . . Deseterica veselih poljskih miškov je planila rez prag in je pritekla gostoma naproti. Tudi mati Topoglavka je prišla. Pripovedovanja ni bilo konca ne kraja. Oče Dolgorepec je. moral ostati pri kosilu. P« jedi sta si s Topoglavcem natUčila pipici. da bi se udobno pomenila, kako in kaj. Miške s« postale zaspane iu Cvetka se je poslovila. Komaj je o.Vrrico pregledam,« je rekel Švigee, — >Bud«lo,« je dejal oče, kako pa naj snamemo pokrov? Ne, drevi >e »pH»im« na polico in preglodamo škatle. <•« !>» i, h-ko zlezla iz nje.« »Veš kaj?« je rekel oče Dolgorepec. »Jutri le spravim k bratrancu Topoglavcu, poljskemu inišu. Ta ti bo svetoval- kako najdeš mater.« Kečeuo. storjeno. Drugo jutro sla se prispe poslovila iu Ma krenila iia pot. Solnce je prijazno sijalo z neba in rdeči mak >e je smejal ob njivah. Toda zgodbi je bil usojen drugačen konec, nego je mislila Cvetka. Cez nekaj dni so šli Topoglavčevi na njivo, da naberejo žita. Cvetka je z najmlajšima dvema vred pazila na dom, toda »stati se morali zunaj, zakaj oče je bil zaklenil vrata. »Drugače mi postavite vso hiš« na glavo!« je dejal. Nadaljevank «Princeske Zvezdane* v v « ki naslednji številki ijtftra*. 9 g~----- ------------X K —.um ----f —---1J-". -.1 ') J. .!)■. . .....J..U_m.!-jj1tijl,. .. ;------ ----- --------1 ' S"---. ■ - - - ........—--—-------—-.. .t. ...'.,■ .... . . .. ... l^U- I L-L - ■ J . K -l.....j — ■ - .i----- Državna razredna loterija. Srečke držawne razredne loterije L razreda 15. kola * žrebanj* 11. januarja, naročajte in kupujte v svojem lastnem interesu iz prve največje in najsrečnejše pooblaščene kolekture PT MT Brade A. Vasica. Beegrad, Cvetni trg« pri prodaialcu in laatoimlkii aa Maribor, Eostl Vnkaiiaovlčii aa Aleksandrovi o. Po izvršenem žrebanju V. razreda 15. kola se za vse srečke, ki ne bi dobile nobenega dobitka po službeni listi, vrne igralcem po novem načrtu 40% t, j. za četrtinko Din 59 , za polovično Din 100 —, za celo srečko Din 200 — in za dvojno celo srečko Din 400- Popol a izguba ie ootemiakem do cela nemogoča. Srečke se razpošiljajo na vse kraje, kjer ni zastopnikov in se pri naročilih srečK za najmanj Dn 103* — ne računa poštnine. Vse naloge pošljite gornji kolekturi. — r Mladen Kostov (Pariz): 0 sovjetski ustavi, o volitvah v današnji Rusiji in o gospodu Stalinu Zvezo sovjetskih socijalističnih republik (ZSSR) tvorijo: Ruska, Ukrajinska, Beloruska, Zakavkaška, Turkmen-ska in Uzbeška republika. Osnove te «Zveze» sta: nacijonalna neodvisnost poedinih republik z ene strani in komunistični red z druge. V načelu in v dejanju je svoboda jezika, vere, šole za vse narode Zveze popolna. Toda istočasno, načelno in stvarno, se vzdržuje integralnost koljševiškega sistema s pomočjo železnega, diktatorskega centralizma. Državljan sovjetske države sme govorrti kakršenkoli jezik, sme imeti kakršnokoli šolo in izpovedovati kakršno si bodi vero — v tem pogledu ie popolnoma svoboden. Njegova svoboda prestane tam, kjer se začenja vprašanje politične uredbe države. Stalin, predsednik Izvršilnega odbora Zveze sov» jetskih republik (SSSR). Državljanu ni zabranjena samo borba proti režimu, temveč tudi kritika. Boljševizem je proglasil sebe za nepogrešljivega in gorje onemu, ki bi se usodil izraziti o tem kakšen dvom. Temelj sovjetskega režima bi morali biti «sovjeti». Toda polagoma so boljše-viki pretvorili sovjete v upravne organe in na ta način je prešla vsa oblast v roke današnjih vodij boljševiške stranke. Zaradi videza obstoji v današnji Rusiji «parlament» — «Sezd sovjetov Zveze sovjetskih socijalističnih republik. Kako volijo ta «parlament»? Po sovjetski ustavi odpade na vsakih 25.000 mestnih prebivalcev po en poslanec; istotako odpade po en poslanec na vsakih 125.000 kmetskih prebivalcev (čl. 9. ustave). To pomeni, da velja mestni prebivalec za 5 kmetov? Volilni red je povsem prost. Centralni izvršilni odbor imenuje «Centralno volilno komisijo* ki namešča s svoje strani volilne kdmisije po okrožjih, sre-zih, mestih in selih. Te volilne komisije sestavljajo volilne imenike ter odreju-jejo, kdo ima pravo do glasovanja in kdo ne. Brez volilne pravice niso po volilnem zakonu samo kontrarevoluci- jonarji in nepmani. temveč volilna komisija odloča tudi o tem, kdo je za glasovanje dovolj zaveden in kdo ne, t j. kdo je pravoveren komunist in kdo ne. I Volilna komisija združuje volUce po . sekcijah in jim predlaga kandidate, Ta-j ko da ima volilna komisija, ki predstav-j lia srezkega poglavarja, edina pravico do predlaganja kandidatov. Toda da bi bili popolnoma gotovi glede izidov, so uvedli boljševiki javno glasovanje. Na ta način označuje vlada kandidate, ki imajo nalogo, da volijo . . . vlado. Boljševiški parlament se sestavlja vsaki dve leti (čl. 2. ustave). Njegova naloga je. da izbere »»M MM MU MMMMMMM« | Srečno in veselo Novo leto | želiva vsem cenjenim gostom Franc la Ana Boiman gostlina pri „Jernejti" s Sv. Petra cesta i SREČNO NOVO LET6 ■ S želi vsein cenj. naročn kom « prijatei em in znancem j IVAN KO&AS, slikar j L ubita»2 J? eiwelsov3 ceste 15 ■ SREČNO/ D. CEB1N ,'RHMOO DRVA KOKS WOLFOVA i. II. Srečno Novo leto bodi vsem cenjenim gostom 1 restavracije .Ljubljanski dvor' ter vsem prijateljem in znancem rhi. rija en Bogdan Pupovac HBSSHHBBi beoyraxoiX!0Qn00<300c0C^^ ! ■ Srečno in veselo Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem g j ■ s ■ H ■ ■ unatsHs cesta 41 :n ciespiierieva ulita 17 I >»«>»»»>»»»>»»»»»»♦««»»1 SREČNO NOVO LETO \s m LPODEEAJŠEK f damski in brivski salon Sv Pefrra cesta š?ev. 52 SREČNO NOVO LETO cm svojim odjemalcem, prjatetiem in znancem žel; i mesarija Št, Vid it m F -.jubijana - %t SREČNO NOVO LETO f ;?!iin svojim teaj. narccnikoia in se priporočam tudi osdal s | .....I. WAi£EK ! kkubJkd - ulsga kls^ov-udeioiaojs itpic | Ljubljana, Sv, Petrs cesta 9 | iiiit>nim»ti»»Mn>mimM«>m«»MiimiMMi ■»••»•(■•»■iiiiiiiiKuiiiiiaimiii j SREČNO NOVO LETO I tel. F. & I. EEHIŽGAR slikarstvo n pleskarstvo • jiiibl aa?, Kolodvorska iS S ■■■■■■■■■•■■■■■•■■■•■■■■ansi Srečno in veselo Novo leto želi ffl i h a e 8 Anžič gostilna in mesarija D9brun|e it 57 Svojim cenja. odjemailem in prijete! ;em i SREČNO NOVO LETO ! j IVAH JANČAR trgovina z barvami Mu Pijana, MiUlcšifieva cesta 4 oec=>aoaoec=»c3BOBC3BO«C3« l M is sil ■ 0 m 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■m o oioioioioioioioioio 0 m 0 n 0 želita -svojim cenjenim gostom Karol in fani Kačič Dunajska cesta 58. : Sračno flovo seto želi : | svojim cenj odjemalcem in se priporoča Frasae Sark trgevec s špecerijskim MMMM»»»MMM»> JL Ivan Kape bakrar in kotlar Ljubljana-Šiška Aljaževa c. 4 ob Celovški cesti | Vsem cenjenim odjemalcem žel: srešno Novo leto Ferdo fiilii8 parna pekarna in trgovina Sp. Šiška, Medvedova ulica Pranio Cioicite mesar i« prekajevalec LmbVmn® mi, i»f*? VUMtlllHggillllllgiHlllKlHUMin ■ ^eleirgovizia žganja jj Emepili Zefiife ^bUžBa j 11—a ■ želi vsem svojim cenjenim odjemalcem 5 znancem In prijateljem g a ■ %mmm Movo ietol 1 prijateljem in znancem g Josip in £eop#ina Jtfasfnak B restavrater hotela ,,Slon" Q v Ljubljani. aoaoaDDODoaaooopnoaD L. M. ECKER SINOVA kleparna in podjetje za izpe-I avo vodovodnih del ter oddelek za centralne kurjave LJUBLJANA, Slomškova al 4 > Srečno in veselo No m leto želi vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem Josip Musar mesar Ljubljana, Šolski drevored 4" al zeli Franc Beroik isdelovainica klobukov LJUBLJANA-ŠIŠKA Siovenska cesta« OIOIOIOIOIOIOIOIOIO u o Q trgovina in gostilna o Se!o-Moste pri Ljubiiani OIOIOIOIOIOIOIOIOIO' .......................................... Vsem svojim cenj. odjemalcem in g gostom želita g a 0 m 0 m 0 m 0 m 0 a 0 prav srečno Novo leto Ivan ii Ete llns Srečno Novo leto želi tvrdka M. Štele & I. PieHck uvoz in izvoz jažnega in domačega sadja ter deželnih pridelkov LJUBLJANA Soiskš drevored (s-meniš. poslopje £ Telefon 2647 Brrojavi: Štele Pie!ic't I ««t>H»tt»MMillM>MIIIHIIHIM>l>MIIHIIIIHIMIi Srečno in veselo f jj NOVO LETO j i! želi vsem ceni. gostom | Kosta Potočnik I HOTEL „S O Č A" Telefon 2 5 3 1 ! ♦ t ♦ MMMMMMMMMMM*MMMMMMMMMM> laaaaaaaaai Vsem. ki so al se ttvdo potovali rotoic Francoske Unije v A merico, bodi s^eitio No o leto Fi K n a a n • P ■ n i m 'I i m hrastove ln bukove dobavljam in po kladam v vsaki množini JOS. R. PUH, Ljubljana (jfiida<.! a ulica 22, teiefon 513. saaaaaaaaaaaaaaaaaaaauaaaaaaaa ■gnCOOD[X]CX3nDCI3lXJLJLIJULiJU[ Zahvaljujeva se vsem cenjenim tarnam in gospodom ?:■>. dosedanje zauoanie, želiva jim □ srečno Novo leto in se priporočava tudi nadaijni naklonje nesti O □ □ O □ □ □ O C O C □ g Damski salon Brivski salon S n □ h Al. GJud ml. Al. Giud st. □ □ ' _*_□ ULO-UJULH U M 11111IJULJJJUU » ODOD | Srečno Novo leto l želita svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem ter priporočata razne klobase, salame in drugo suho blago [ Ivan in Marija Marinšek t mesar [ Ljubljana, Prečna ulica 6. t Konji za klanje se kupujsie | želi vsem dosedanj m n bodočim Ou-jemalcem prporočujočse za mnogobrojen ob sk cvetličarna in semenarne K O R S I K A f.labljana, Teiefon 2341 cvetličarna: AtSSSANSSOVA C, vrtnar!la; BLS£W£IS9VA C import: francoskega in italijanskega Eksport: svežega cvetja Srečno qq¥0 leto želita »Mil1 mesarija ob Zmajskem mostu = Ljubljana == Šolski drevore i i n a- ! 3. Sušnik, iiuhffana a I Selenburgova ulica štev. 4 a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaa Srečno Novo leto i ie ii vsem svojim cenj. cd emalcem ter vsem prijatei,em in znancem ■ a Franc Dol in ar, parna pekarna, f poljanska cesta 19 in Pred škofijo 11. I Srečno Novo leto vsem citrašem in citrašinjam želi Ivasi Kifrle IifuMfaca Gosposka ulica 9 "NMHftlllllllluia a a Š Srečno in veseio i a * | Novo leto | S '-eli cenj. odjemnlccai * s Julij Zupan j a r^Oiina s ^cernik ii » ■ i kolonijalnini blagrc J ■ a I Ljubljana | 1 ca' Petri cesta 35 S a : aaaaaaaBaaaaaaaaaaaaa Ione Malgai >>Jeskar, ll£ar. sobo in irkosiikar L i ub l|an a, dosposvetska cesta siev, 16 3 /en vsem naročnikom S i* e 11* © t^OVO 8 6 t £9 Fj Specerija, galanterija in mannfaktura | lafutrkovalsilca f Ljubljana 1912-1928 Rožna dolina ■■Bi Srečno Novo leto sem cenjeni modjemalcem in pri jateljem želi Josip Winter * trgovina z mešanim 1 blagom vinom g in žganjem ■ Lilijam nmjanb ulice Sten. 25 ■ ■■■■■BBBasasaKssai --; i ■» • i t i * m m b a i Srefesic Novo leto vsem; Brunčič & Rebernik pleskarstvo in ii£arsfvo Ljubljana, (Ledina; &ar*l Kotnika ulica aaBMaaaaaaaaaaBaaaaBaaBaaBaaaaaaaaaaBBaaaaaaBBBBaaaaBaa i Obilo sreče v Novem letu j i Mdref Belič, trgov na z mešanim blagom S S Kavškova cesta 18 LJUBLJANA Vil j £ , Podružnica, Janševa ulica 1 g ! i srečno Novo leto 1927* Pletilna industrija Martla Mahkota, Sp. Šiška- Ljubljana * X t aai aaaaaaaaaaaaaaBaaaBacaaaaaaaaaaaaaaBamaaamaBaaaaaaaa BaaBBBBBaaaBaaaaaaBBaaaBaaaBaBBaaaaaaaaaaBBBBBaaaaBsaBBBMSBj Just Piščanec, carinsko posredništvo Miklošičeva cesta 36 želi srečno tfovo leto. Mednarodna potovania brez intervencij špediter.ev — lniorma tivna po asni a brezplačno. IBBBBBBBBBBBBBOSBBBBBBBBBBBBBBBBi * oboioiobobobobobobo S Veselo in srečno Novo leto 2 0 želi 0 2 Mihael Kavčič 2 0 gostilničar in posestnik 0 q Zg. Slška. q IOIOIOIOIOIOIOIOIOIO SreCno In ocseln licoo leto tovarniška zaloga usnja L. OERKMAN Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1 ninnimnnmirm to g h i Srečno Novo leto! Franc Bučar Ljubljana, Sv. Petra cesta 7 f; ^ » m h i h u n h h nnnrn h h h h u ii h inrnr h» : Vsem ceni. odjemalcem in prijateljem želi : sreino Novo leto j pnrfumerija ,.Strmeli" * | LJubljana Pod tranio 1. J MMMMMMtMMMMMMMtMOMMMtMMfc Vsem cenjenim naročnik, m p ijzteljem in znancem srečno Novo leto LUKA AHACIČ, spIošdd parna mizantai Hrenova ulics 8 srecno In oeseSo Hooo leto žeil Pavel In Anica Poglafen modni salon za gospode in dame L|abl|aDa-Kode!l0to (nasproti to J. lagaUta Srečno j HINKO ŠIMENC j^OVO ščetke, čopiči itd. i i i i Ljubljana, Kongresni trg 8, ! i Tržaška cesta 5. ■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■s ■ Srečno in veselo Novo leto s ■ ; ■ želita cenjenim odjemalcem g j Franc in Marija Remic ] S Zg. Šiška, Celovška c. 10 S LIULJLILJUUUUULU Sreino Novo leto r želi cen enim naročnikom Albina Bogataj izdelovalnica perila GradiSIe 13 □ □□□□□□□□DIX3DDE3UUUUUDE]UUULJUIJL1D | Srečno Novo leto j a * ■ 5 vsem svojim cen enim odjemalcem želi J t tvrdka g I FR. KHAM | I LJUBLJANA, Miklošičeva cesta ! m m gXXgQOOOOOCXX>OOOOOOOOCPOQOOOl!X>C> inmirijii kiubljana Tržaška c. 4 srečno Novo leto! , IMIllllllllllllllllllllllllllimiliniHlJ ■ 8 ■ Srečno Novo leto želita ■ Svojim cenjenim gostom prav srečno Novo leto Restavracija „Pri festicf Rezi Zalaznik. M. ROJC špedicija LJUBLJANA, Dunajska c. 29, II. nadstr. a i • ■uiimnuiHniKnMminMiiininiiiiiiiimniiiiiH :: Vsem svojim cenjenim odjemalcem se zahvaljujem želeč jim Sreino Novo leto! Jernej Jelenič to verna vinskega in špirliovega kisa LJUBLJANA Stara pot 1 želi Mr. A.Ustar, lekarnar pri Sv. Petru. Ljubltane Srečno Novo leto Seli svojim odjemalcem Andrej Oolinar pekarifa Ljubljana. Bohoričeva utlca št. 1 SRECNO NOVO LETO želi svojim cenj. naročnikom in sn priporoča IVAN AMBROŽ strojna delavnica Ljubljana. Trnovski pristan 3- t lii ima S mesarija ■ 5 Ljubljana, Šolski drevored S a Srečno Novo leto želi vsem svojim cen"enim gostom Karol Kačič gostilna Ljubljana Dunajska cesta štev. 58 Cj □ □ □ □ | Veselo Novo leto želi | j 3van }t. fitomli j | prva kranjska vrvarna | | Ijnbljana, Sv. petra c. 31 j | Podrnžnid: : ! Maribor, Vetrinjska ulica št. 20 Kamnik, Sutna 4. ♦ ♦ ♦ ♦ «h I HOTEL „SLON" i I ! Mate Pliveric i ianaraaaa»a«NM OIOIOIOIOIOIOIOIOIO f Vsem cenjenim cdjemakem želi g a srečno Novo leto ■ 0 in se priporoča jflj^ ferCDZ m 0 trgovina i mešanim blagom 0 S Ljubljana, Poljanska cesta 73. q OIOIOIOIOIOIOIOIOIO ■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a* s ašiiesrna in de- ■ r s astuarna in ac i. ClZCll likatesna trgovin kongresni trg, nasproti „Zvezde želi svojim cenj. odjemalcem, prijatelje! in znancem srečno Novo leto! Srečno Novo leto vsem odjemalcem in konsumentom našega piva, špirita in kvasa želi • t(t(fta«i*tt««i*«t««vtr«vt«m«(va«ivt*v«nv««««t«iv««tt»emftvif»ti*i»*vit<««»f(fifitn*f«ft«ti>ii((a««(a((Mfifi«*«iiiiiiig Gostilna pri Fajmoštru M. Anžič žeIi srečno Novo leto itMt>wwn»iM»»ttiiwnminttM«Miini»w»iiwnmnHiiHniitmtmwwmHiiiintim«wwnnmwmminiiiMl Anton Verbič deSikatesa in Ipecerlja Ljubljana, Stritarjeva ul^ca (Filipov dvorec) j LluuijansKa sr^ddenu družna iu. j H _____ _____ ____* Ljubljana, Slomikova ulioa fttev. 10 »e priporoča in želi i srečno NOVO LETO! I iiniiiiiiiiiiiniinfniiivninniiinvniiniivnininiiiiiiiiiniiniinniinnvf tftmiiflfiimitmifimmfiitmmtfttiMtmimfttmttmafVMmtMfMffM | § : S v Ljubljani In vi • cenj. gostom in prijateljem srečno Jfovo leto! iiinimiMiiuiiiN»iiiniHi«iiitnimmHiMin VRHNIKA 33 IGNACIJ in MARIJA KUNSTELJ Gostilna ori Nacetu VRHNIKA JELOVŠEK JOSIP ooekarna Vrtmfka ANTON PUNTAR veletrgovina vina in žganja LOGATEC L Jugoslov. izdelovalnica harmonik F. KUCLER DRENOV GRIC ori Vrhniki KR2AN ANA trgovina 7 mešanim blagom VRHNIKA Tržič HOTEL «LONCAR» TRZIC FRANC ŠPAROVIC tes. molsfer p. Podnarf LIPNICA PIL MR. B. LAVICKA LEKARNA V TRZlCU BLAŽ HRIBAR gostilna »Jeglič. Tržič št 30 MIHAEL GODNOV brivski in damski salon Tržič POLANC st vrvarna In žimopreja TRZlC Bled ADOLF ZAVRTAN1K tvornica čokolade LESCF ANTONIJA AŽMAN gostilničarka BLED KATICA KOROŠEC HOTEL ZAKA BLED S IVAN KUNCIC brivec BLED hotel europa BLED franica florjancič peternel - kenda ADOLF STARKL BLED M. KRAMAR manuiaktnrna in galanterijska trgovina KAMNIK IVAN PRETNAR trgovina z mešanim blagom BLED ANT. JANE2IC čevljarski mojster In trg. KAMNIK Srečno novo leto želi svojim odjemalcem tvrdka J. KLEMENCIC KAMNIK LAVOSLAV MRNUH trgovina r. mešanim blagom ZAGORJE ob SAVI ALOJZ MEDVED sodavičar VIR STIČNA FRANC 2MITEK razoošilialnica sira BOHINJSKA BISTRICA Skofia Loka BRATA LAJOVIC tovarna oletenin In trikotaže I ITI J A LAP STANKO trgovec In gostilničar LITIJA-GRADEC ANTON LINDNER gostilna In mesarija LITIJA UUBLJANA veletrgovina žita In mlevskih izdelkov F. A. LEBEN valjčni mlin in žaga SKOPJA LOKA I. ŠTRAUS železnina — špecerlja ŠKOFJA LOKA JOSIP DEISINGER trgovina % špecerijskim blagom ln zaloga šoirlta ŠKOFJA LOKA r. kramar trgovina t mešanim blagom ŠKOFJA LOKA KONCAR JANKO trgovec LITIJA FRANC IZGORŠEK tovarna pohištva ln stavbenih del ter elektrarna ŠMARTNO ori LITIJI POT1SEK FRANC krojaški mojster LITIJA ANICA in MAKS LAJOVIC Trgovina in gostilna LITIJA FERDINAND 1SCHINKEL restavracija KOCEVIF JANKO KLEMENCIC HOTEL »TRST« KOČEVJE HOTEL in RESTAVRACIJA «FERLES» KOČEVJE Vi? « vls kolodvora Vsem mojim cenjenim od je* malcem želim najsrečnejše novo leto. Tem potom se tudi najudanejše zahvaljuem za naklonjenost, za* gotavljajoč, da bom tudi v bodo* čem letu nudil res najboljše mlev> ske izdelke. Ivan Kuralt valjčni mlin Ponižate. a F. SCHNEITER oodjetje za gradbo vodnih turbin ŠKOFJA LOKA LOVRO MARINŠEK gostilna fn mesarija s prešiči NAKLO ori KRANJU Domžale KONRAD PECHER trgovina « špecerijskim blagom ŠKOFJA LOKA ivan breceljnik strojno mizarstvo KOLICEVO Domžale MARTIN MALI izdelovateli vozov avtoličanie In tapetništvo DOMŽALE FRAN JUVAN vallčnl mlin GAMELJNE MARIJA PEHANI gostilničarka ŽUŽEMBERK 23 Srečno in veselo Novo leto vsem • svojim prijateljem in odjemalcem želi ANTON MOLLER mL vinski trgovec in gostilničar STOB-DOMZALE ANTON MOLLER starejši trgovina z vinom DOMŽALE franc jane2ic gostilničar DOMŽALE FRAN CERAR tovarna slamnikov In klobukov s svojo podružnico t Celju DOMŽALE CELJE. Gosooska 8 - - ....., - jnniiu ' a ■ p-?* ■ IJIL --.. z Maribora čestitajo naslednje tvrdke: IMBIOTIIBB ČIČ L J ia belim perilom' »■■■■■■■■■■■■■■■■■■I HlJttM s R B B B a g •s » B 0 9 H> S S H B I? a ■ s KARL SCHEIDBACH knjigarna MARIBOR. Gosposka ulica 28 ALBERT VICEL trgovina z mešanim blagom MARIBOR Glavni tre 5 RAJKO ZOTTER krojač MARIBOR Gosposka ulica 37 Komercielna posredovalnica »RAPID« realitete In hipoteke MARIBOR. Gosposka ulica 28 MARTIN GAJŠEK manufakturna trgovina MARIBOR Glavni trg 1 FRANC CVERLIN krojaštvo in koniekciiska trgovina MARIBOR Gosposka ulica KAROL PREIS zaloga pohištva in preprog MARIBOR, Gosposka ulica 20 JOSIP STERNAD pušk ar MARIBOR, Aleksandrova cesta 18 M. KOROŠEC trgovina cementa MARIBOR, Aleksandrova cesta 23 ANTON BRAUER delikatesna trgovina MARIBOR. Aleksandrova cesta 17 ANTON TAVČAR tovarna mesnatih izdelkov MARIBOR. Jurčičeva ulica 3 JOS. KOŠIR trgovec MARIBOR. Aleksandrova cesta 45 IVAN KVAS klobučar MARIBOR. Aleksandrova cesta 32 RUDOLF WISTAN - slaščičarna MARIBOR. Aleksandrova c. 46 JOSEF WAIDACHER trgovina čevljev in izdelovanje zamaš MARIBOR Slovenska ulica 6 I. N. ŠOŠTARIC veletrgovina MARIBOR. Aleksandrova c. 13 LANDIS & GYR IVO MOHORKO MARIBOR. Slovenska ul. 20 JUSTIN GUSTINCIČ mehanična delavnica MARIBOR. Tattenbachova uL 14 ANTON GABERŠEK vdova čevljarna MARIBOR, Slovenska ul. 24 RADO STARMAN gostilničar MARIBOR, Meliska c. 33 DRAGO ROSINA trgovec MARIBOR, Vetriniska iiL 26 ALBERT CIGOJ vulkanizacija zastopnik Continental MARIBOR. Kopitarjeva ul. 11 JULIUS CRIPPA trgovina z delikatesami in vinom MARIBOR Slovenska ulica 3 JAKOB LAH modna in galanterijska trgovina MARIBOR Glavni trg 2 RUPERT JEGLITSCH železnlna nasL Franc Frangesch-a MARIBOR Gosposka ulica VJEKOSLAV GJURIN higijenična brivnica MARIBOR. Jurčičeva ulica 9 RESTAVRACIJA «MERAN» MARIBOR. Aleksandrova cesta 37 ŠTEFAN TOMAN brivec MARIBOR. Aleksandrova cesta 30 KARL ROBAUS luksuspekarna in tovarna »Suhora« MARIBOR, Koroška cesta 21 ANTON PAŠ modna trgovina MARIBOR Slovenska ulica 4 IVAN TRPIN manufakturna trgovina MARIBOR Glavni trg D. ŠKERBEC Specijalna trgovina živil MARIBOR Gosposka ulica S HINKO KOSIC restavracija »Vetrinjski dvor« MARIBOR. Vetrinjska ulica 27 KORAŽIJA JANKO trgovina z železnino MARIBOR, Aleksandrova cesta 42 Fr. Bernhardov sin: Imejitelj GUSTAV BERNHARD MARIBOR, Aleksandrova cesta 17 ANTONCIC ANTON trgovina z gumijem MARIBOR. Slovenska ul. 6 ANDREJ HALBWIDL hotel »Stara pivarna« MARIBOR Jurčičeva u. 7 SREČKO PIHLAR manufakturna trgovina MARIBOR Gosposka ulica 5 RADIO - STARKEL MARIBOR, Trg Svobode št. 6 VLAHOVIČ LJUDEVIT mesar MARIBOR, Aleksandrova cesta 40 JOSIP ŠINIGOJ trgovina z delikatesami MARIBOR- Aleksandrova c. 18 SUPANCIČ trgovina s platnom in belim perilom MARIBOR Slovenska ulica 3 JAKOB PERHAVEC tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov MARIBOR Gosposka ulica 19 FELIKS ŠKRABL manufakturna trgovina MARIBOR Gosposka ulica U FASWALD MARICA modni saiob MARIBOR, Trg Svobode 1 FRANC KURINČIČ delikatesna trgovina in buffet MARIBOR, Aleksandrova cesta 31 KAVARNA EVROPA MARIBOR Aleksandrova c. 45 FRANZ SCHOBER Magdalenska parna pekarna MARIBOR. Kralja Petra trg FRANC AMBROŽIC soboslikar in pleskar MARIBOR. Grajska ul. 2 RUD. EICHHOLZER trgovina z mešanim blagom MARIBOR. Vetriniska ul. 30 Tovarna mesnih izdelkov ANTON TAVČAR MARIBOR. Jurčičeva nI. 3 I. mariborska mlekarna ADOLF BERNHARD MARIBOR. Aleksandrova cesta 51 Inž. arh. JELENC & inž. ŠLAJMER gradbeno podjetje in tehniška pisarna, dr. z o. z. MARIBOR, tel. 21? Vetriniska 30 JOSIP KAUČIČ trgovina kolotniale in železa MARIBOR DRAGO Ž.OHER gostilna in mesarija MARIBOR. Tržaška cesta MARTINZ & STRAUSS Trgovina galanterije, drobnarije in pletenin na veliko in drobno MARIBOR. Gosposka ulica 2 M. NAVERŽNIK trgovina z usnjem in čevli. potreb. MARIBOR, Aleksandrova cesta 16 H. BRAClC mednarodna špedicija MARIBOR Mlinska ulica I ERNST GERT trgovino s steklom rn porcelanom MARIBOR. Gosposka ulica 13 JAVORNIK ROZA strojna pletarna MARIBOR, Vojašniška ul. 2 W. VVITLACZIL pekarna MARIBOR. Grajski trg 8 IVAN KRAVOS trgovec MARIBOR, Aleksandrova c. 13 ANDREJ OSET restavrater Narodni dom in Mariborski dvor MARIBOR BOGOMIR DIVJAK trgovina mehanična delavnica MARIBOR. Glavni trg Ki«o »Union« G JURO VALJAK MARIBOR VILKO HOPPE trgovec MARIBOR, tel 445 Gosposka 38 riborske oblasti čestitajo: ANTON in MARIA GLAS pekarna STUDENCI pri MARIBORU JOSIP DRUŠKOVIČ, lesna trgovina SLOVENJGRADEC IVAN KUNST hotelir in mesar ŠOŠTANJ FRANC MIKEC trgovina z usnjem SLOVENJGRADEC št. 55 JURIJ PRIVŠEK brivski mojster ŠOŠTANJ FRANC ZUPANC trgovina šivalnih strojev, koles in poljedelskih strojev ŽALEC JANKO KLUN trg. z mešanim blagom SLOVENJGRADEC FRANJO CVETKO orej J. Golob trgovina z mešanim blagom SV. TROJICA — SLOV. GORICE Industrija umetnih cvetlic in vencev CVETLIČARNA PODČETRTEK lastnik: RADO PREGRAD BRATA KUHAR, mesarija in izdelovalnica mesnih izdelkov SLOVENJGRADEC IVAN NOVAK slikarski mojster ŠOŠTANJ KVEDER VINKO trgovina i meš blagom ŽALEC pri Celju KOROŠEC DRAGOTIN oblastveno preizkušeni zi&rskl mojster in stavbni podjetnik ŠMARTNO OB PAKI (Gorenje 7) BLAŽ JERIČEK trgovec RAJHENBURG OB SAVI FRAN PODBREžNIK lesna industrija GORNJI GRAD. Slovenija. UPRAVNISTVO »JUTRA« podružnica MARIBOR VEKOSLAV VYBORINY brivski mojster SLOVENJGRADEC IVAN KRISTAN kolarski mojster SLOVENJGRADEC VALENTIN KERK čevliarski mojster ŽALEC KARL GOLL hotelir SLOVENJGRADEC IVAN DEBELAK gostilničar SLOVENJGRADEC IVAN PODBEVŠEK ur ar ŽALEC ROZA NOVAK gostilničarka DRAVOGRAD FRANC LOBE lončarna in pečarska tovarna SLOVENJGRADEC JANKO KOSTAJNŠEK trgovina z mešanim blagom In deželnimi pridelki SV. MARTIN pri VURBERGU FILIPIČ ANTON brivec in lasnlčar, zaloga par f umeri i ČRNA pri PREVALJAH s podružnicama MEŽICA in ŽERJAU KOZLEVČAR JOSIP mesarija in prekajevalnlca ŠOŠTANJ M. LEBEN električno podjetje PTUJ. Prešernova uL 7 i USLlEilK PJtKLENICA | Glav. zastopstvo l Bo ž. Guštin. Maribor, Cankarjeva 1 | Skladišče: Cankarjeva 24. Tel. 135 In 400. □□□□□□□□imGana^]^^ □ □ □ □ 1 Srečno in veselo Novo leto S ■ želi I Tomo in Ivanka Majer j restavracija gl. kolodvor f MARIBOR f ■ ■ □ Maribor, Ga»po»ka nI. 27 Q R □ nmnt nm u i i a b h p i>Tnr|nrTTnnnnnnn> ........................................... Veselo Novo leto vsem cenjenim odjemalcem Andrej Macarol pekarpa Maribor, Meljska Srečno Novo leto želi i gostilna Alojz in Josipina Srev § pasi. Goleš (preje Wilson) I Aleksandrov« cesta 53 f t m sc t88 j. obSistre u nadiljoi obisk pripsrotan. | Srečno in veselo Novo leto želi Aiojz in Mafija Nekrep restavracija pri Zlatem konju Maribor, Vetriniska ulica št- 4 Veselo in srečno Novo leto želim vsem svojim odjemalcem ter se priporočam tudi v bodoče za cenj. naročila in beležim z odličnim spo* štovanjeoi IVAN BAUMAN veležganjsrna ŠT. ILJ V SLOV. GOR. manMA"«*"«"*" Jrečno in veselo Houo leto želi vsem odjemalcem ...........................MMM»» ......................................................... Srečno novo leto želi Hatilda Potočnik gostita h kavama, Meljska usta 22 ter se cenjenemu občestvu priporoča. m i i il Iz Maribora čestitajo naslednje tvrdke: MARK© R © S N E R MARIBOR manufaktura na debelo SLOVENSKA UL. 13. Tel. 232 MAKS DURJAVA tovarna perila MARIBOR Gregorčičeva uL 24. S FRANC VRHUNC trgovina z mešanim blagom MARIBOR Maistrova ul. 17 Leiteršperk podružnica PETER KOLARIC Čevljarstvo MARIBOR Meliska c. 33. AVG. ŽLAHTIC razpečavanje amerikansklb mineralnih oljnih produktov in kemikalij. MARIBOR Slovenska uL 2, Telefon 66 L. ORNIK KAVARNA »CENTRAL« Lojze Strehar MARIBOR Gosposka uL ■ ■ B B ■ I £ H 8 P 5 6 R B B B m B B B FRANC in MARIJA LEBEN gostilna pri »ZLATEM LEVU« MARIBOR Vodnikov ti* 4. ALOJZIJ in IVANA RAČlC restav. Gambrinova dvorana MARIBOR Gregorčičeva ul. Produktivna zadruga mizarskih mojstrov r. z. z o. z. MARIBOR Grajski trg 3 M. BERDAJS špecerijsko in kolonijalno blago. semena MARIBOR Trg svobode. HOTEL pri »ZAMORCU« MARIBOR Gosposka uL 30. Telelon 13. STANKO VIDOVIC krojač MARIBOR Gledališka uL 10. ZIRINGER JOSIP nagačalnica MARIBOR Slovenska uL 28. FRANJO LAH trgovina z manufakturnim blagom MARIBOR Vetrinjska ulica 13. MARIBOR Koroška c. 9. KAVARNA »JADRAN« Jadranska klet MARIBOR ANTON JAKAC čevUarna A. PLATZER trgovina s papirjem, knjigoveznica, kartonaža, mod. časopisi, razprodaja MARIBOR Gosposka uL 3. FRANC KORMAN galanterija, pletenina in drobnlne Na veliko! Na drobno! MARIBOR Gosposka uL 3. JOSIP KARNIČNIK modna trgovina MARIBOR Slovenska uL 10, MARIBOR Slovenska ul. 26. Aleksandrova c. 36 LEOPOLD GUSEL trg. s špecerijskim kolonljalnlm blagom In dež. pridelki •Pri črnem psu» MARIBOR Koroška c. 16. FRANJO MAJER modna manufaktura EMAN ILICH slaščičarna MABIBOB JOSIP CEBOKLI parna pekama Glavni trg 9 MARIBOR Glavni trg 9. MILOŠ OSET veletrgovina špecerije, monopolno skladišče soli MARIBOR Glavni trg ADOLF KUžilCPA mehanična delavnica in popravljal niča čevljev MARIBOR Vrtna ulica. KAREL WOLF lekarna pri «Zamorcu> MARIBOR Slovenska ul 5. MARIBOR Gosposka uL 12. HOTEL »MERAN« MARIBOR Aleksandrova cesta. 1» lil n £ n n M ■I v n n SLAVKO ČERNETIČ moda, galanterija in perilo MARIBOR Aleksandrova c. 23. FRANC GROBELŠEK zastopstvo mlina Čakovački parovnlk In veletrgovina z deželnimi pridelki MARIBOR Aleksandrova c. 57-a 87. JOSIP SULIC OTMAR BIRGMAYER trgovina z lesom in premogom j MARIBOR Aleksandrova c. 71 ESPORTNA HIŠA LUNA lastnik ALBIN PRISTERNIK »TRANSPORT« mednarodni prevozi MARIBOR HOTEL »KOSOVO« M. S. RADILOVIČ MARIBOR Grajski trg 1. KAVARNA TEMENT MARIBOR Glavni trg 3 dE čevljarski mojster, trgovina s čevljij trgovina 7 galanterijo, pletenin, ve-In usnjem ' ženin, drobnarij in igrač „inwnn iNa debelo! Na drobno! MARIBOR Aleksandrova c. 30. H. J. TURAD veletrgovina MARIBOR Aleksandrova c. 7. JOSIP BRANDL tovarna za izdelovanje orgel! in glaSovirjev MARIBOR Strossmaijerjeva uL Lekarna pri Mariji pomagaj PH. Mr. W. KONIG MARIBOR Aleksandrova c. 1. ŠTEFANIJA SCHEIBL branjerija. deželni pridelki in delikatesa MARIBOR Meljska c. 41. JOŽE VOLČIČ mizarstvo MARIBOR Slovenska ul. 36 VALBURGA GLUMAC stroina pletarna MARIBOR Ulica 10. oktobra 4. DRAGUTIN CUT1CEVA vd. DUškarna MARIBOR Slovenska uL 18 MARIBOR Aleksandrova c. 19. FRANC WE1LER trgovina z mešanim blagom MARIBOR Glavni tre 10 ERNEST ZELENKA trgovina s pohištvom MARIBOR Ulica 10. oktobra 5. IVAN RESNIK MARIBOR Meljska c. 85. INa FERD. FRIEDAU generalno zastopstvo «OPEL». trgovina avtomobilov, motornih koles itd. MARIBOR Aleksandrova c. 19. GOSTILNA pri STARI POŠTI MiLAVEC MARIBOR Aleksandrova c, 49. FRANC ŽEMLJIC hotel in restavracija nri •Črnem orlu» MARIBOR Grajski trgJ J. LAUFER kolonijalno in špecerijsko blago, hlšnaj in kuhinjska oprava ANTON in FANI EMERŠIC restavracija MARIBOR Aleksandrova c. 18. MARIBOR Aleksandrova c. 28J VIN. KUHAR trgovina z železnino pri »Železnem možu« FRANJO DUHEK MARIBOR Vetrinjska ulica 26. RUDOLF KIFFMANN mestni stavbenik MARIBOR Aleksandrova Prvo jugoslovensko transportno d. d. SCHENKER & CO. MARIBOR Meljska cesta 16 FRANJO STARCIC manufaktura MARKO CUTIČ kotlarstvo MARIBOR Slovenska uL 18 MARIBOR Vetrinjska uL 15. MARIBOR MARIBOR Mdj ka cesta 25. MAKS USSAR Instalater za plin in vodovod, «tavb.| In galanterijsko kleparstvo MARIBOR Gregorčičeva ul. 4J MAKS WEISS kotlar MARIBOR Slovenska uL 28. M. KOŠAK premaz in drva MARIBOR Židovska uL 4J KIESER fotografski atelje ZLATA BRIŠNIK trgovina s papirjem in galanterijo kniigama i JAŠ in LESJAK špecerijska trgovina MARIBOR Ulica 10. oktobra 2. RUDOLF SMOLEJ tovarniška zaloga papirja MARIBOR Ruška c. 2. B. JAGODIC mizar, tapet in zaloga pohištva MARIBOR Rotovški trg 3. FRANC NEGER & SIN tovarna šivalnih strojev In koles I MARIBOR Slovenska ul. 29. Prodajalna Vetrinjska ul. 17. JOSIP BERANIC trgovina s čevlji MARIBOR Kralja Petra trg. ROMAN PELIKAN generalno zastopstvo Indian motorjev MARIBOR Kralja Petra trg 5. FRANC GOVEDIČ čevljar MARIBOR Frankopanska uL 10. MARIBOR Slovenska ul 11 Gregorčičeva uL 20. PARFUMERIJA »MAYA« MARIBOR Slovenska uL 12. ANTON SAJKO iGOSTILNA »PRI LOKOMOTIVI« krojaški mojster za civil in uniformo M. in A Rozman MARIBOR Frankopanska uL 17.; MARIBOR Frankopanska uL 29. HANS ANDRASCHITZ veletrgovina MARIBOR Vodnikov trg 4J JOS. HOFER trgovina z »niJ7ikal!'a»nl In godbe-nimi Instrumenti MARIBOR Ulica 10. oktobra 2] RESTAVRACIJA »ANDERLE« MARIBOR Koroška c. 3. IVAN TRGO L dalmatinska gostilna KATICA KOTNIK kavarna «Bristo!» MARIBOR MARIBOR V. VOŠINEK trgovina z usnjem in izdelovanje gornjih delov čevliev MARIBOR Koroška c. 13. ALOJZIJ in ALOJZIJA KAFER kavarna «Rotovž» Vetrinjska ul. 3. MARIBOR Rotovžki trg 5 JOSIP MISLEJ pekarna MARIBOR Koroška c. 21. KRISTINA VOLLGRUBER eosHIna MARIBOR Frankopanska ul. 171 TEMERL & KOVACIC trg. z ročnimi deU in šivanje perila FRANC KAGER izdelovalnica srebrnine in medenine Vetrinjska ul. 30. MARIBOR PUGEL & ROSSMANN veletrgovina z vinom MARIBOR J- HOCHMCLLER tovarna bučnega olja MARIBOR Pod mostom 71 IVAN LEGAT L špec. poprav, pisalnih strojev Stolna uL 5. MARIBOR OBLACILNICA »DRAVA« OTON PELAN VetrinjsLa ul. 30. MARIBOR Trg svobode 3. MARIBOR Koroška c. 48. Vetrinjska uL 30 F. PERC instrumenti MARIBOR Gospo IFIBB Iz Celja čestitajo tvrdke: ■i ii II 8 II ■I ! i KAROL FLORJANClC Elektrotehnično podjetje CELJE Cankarjeva ulica VINKO KUKOVEC stavbne podjetje, tesarski mojster, trgovina z lesom ia parna žaga CEIJE - LAVA JOSIP TOMA2IC civilni Ia vojaški krojač CELJE Na okopih it B ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA Strossmayerjeva ulica Celje HOTEL BELI VOL CELJE Kralja Petra trg št 9 VACLAV SCHRAMM Izdelovatelj glasbil CELJE Kralja Petra eesta F. URCH trgovina t manufakturnim In modnim blagom ■CEIJE Glavni trg FRANJO VEHOVAR tovarna pohištva CELJE Zaloga Glavni trg 12 BARAGA JAKOB restavrater CELJE Kolodvor GRILEC FRANC trgovina Špecerijskega blaga GABERJE 118 pri Celju ANTON FAZARINC špecerlja, koionijale, dellkatese CELJE Kralja Petra cesta HOTEL »BALKAN« CELJE Gosposka nllca 7 JOŽEF CVELBER čevljarski mojster CELJE. Ozka ulica št 3 KAVARNA EVROPA CELJE Kralja Petra cesta LAPORNIK IVAN CEL.!-Glavni trg Tovarna perila KAROL PAJK CELJE Zavodna CELJSKA AUTO- In STROJNA DELAVNICA t i o. t CELIE Ljubljanska cesta št 11 J. JELLENZ trgovina z usnjem In sirovimi kožami CELJE Pre$e«Tiova ullca Gosposka ul. 13. JOŽICA LESKOVSEK prva celjska čistilnica in likalnica CELJE KINO GABERJE CELJE in se za nadaljno naklonjenost obiska ceni. občnstvu priporoča. R. MARCAN - SAVNIK modna In galanterijska trgovina CELJE. Aleksandrova cesta 4 MARIJA BOROVIC trgovina šivalnih strojev in koles CELJE Kralja Petra cesta št 33 F. S. LUKAS Liker Rum Na veliko Konjak Žganje CELJE MARY SMOLNIKER modlstinja CELJE. L brv. štedlonlca pri kolodvoru VIKTOR HOHNJEC mesar CELJE Glavni trg Gradbeoo podjetje FRANJO NERAD CELJE - GABERJE FRANJO DOLŽAN galanterijsko ia stavb, kleparstvo konces. vodovodni ioštalater CELJE Za KresiJo JOS- VRANJEK dežnikarna CELIE Kralja Petra trg MESTNI KINO CELJE HOTEL »UNION« CELJE ALEKSANDER ftf. HLAVAC pri kolodvoru ANTON ORAŽEM krojač CEIJE Gledališka ulica ANTON PERMOZER mesar in gostilničar GABERJE - CELJE CELJSKA POSOJILNICA D. a Narodni dom ANTON LECNIK prej P Paccblailo urar. draguljar CELJE, Glavni trg št. 4 IGNAC & MARIJA ŠIMENC ščetarska in galanterijska trgovina CELJE Kralja Petra cesta 8 JAKOB KOVAČ krojaški mojster CELJE. Razlagova ulica t KARL LOIBNER špecerlja dellkatese CELJE. Kralja Petra cesta 17 L Jugoslov. tov. tehtnic In ključ, ter konc. instalacija vodovodov IVAN REBEK CELJE - GABERJE FISCHER & DRUG manuiakturna trgovina CELJE, Kralja Petr« c. 22 SLAŠČIČARNA JORA CELJE. Dečkov trg i ■•■•i u Srečno Novo leto i! 88 želi tvrdka Srečno Nvoo leto želi ■ ■ a ■ ■MI—MM Srečno Novo leto želi tvrdka Uspeha polno leto i i Rudolf Perdon j j ihanična delavnica S s | £ A mUmmŠ je, Krekov trg 5 if Celje, Prešernova 1 j j S$g|fl|\ ft <|1Uf(!! ii Vitomir Dolinšek, trgovska agentura I 5 S- Holobap, slikar, črkoslikar in pleskar S ii r V r o a i S CELJE - podružnica Rogaška Slatina | 51 Vpelje, UOSpOSka Ulica dO S ■ ter „b enem naznanja da je preselila svojo delavnico iz Kralja Petra £ mehanična delavnica Cel • ■■•■»■■■■■■■■•■■■•(■■■■■M ! l fliuinr 81 ter se cenjenim odjemalcem tudi v nedalje priporoča, zlatar in juvelir | p 8 m ceste v lastno hiso, v Za-Kres'jo št. 4 ad., ter se cenjenemu občinstvu g J tndi za nadahno naktonjenos priporoča. ®j ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■•a ••■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■•■»•■■b .................................. i oblast, konc. inštalacijsko podjetje, Celje, Prešernova ul. 3 [ ter se cenjenemu občinstvu priporoča. £ »»»■■»IMMMItl««!«!!««««««««««««!!«««^^«,«^,,,,,,,,,.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,; .......M>>MMMMMMMM»MMm' ■■■■■■■■■■^■■■■■■■"■"■■•■■■■■■■■■■■»■•»•■■■■■■■■■■»■■■■■■M^ Srečno Novo leto želi ■ Ek*ofl~' In skliiit In pni družba d. i El,,™'™: centrala Celie vrši vse posle pri ooarinjenju tn odprem! blag« hitro in najceneje lIlHHMimilMIlMMIlMIlMIlllllHMIHMHMIMHMIli Srečno Novo ieto j|;l i j! s želi iS Fenix CELJE, Gosposka ul. g tvornica usnjenih izdelkov Kakor dokolenice, ;: aktovke, damske torbice, i: kovčegi, gornji deli za čevlje itd. • ■ S '« Maribor, Aleksandrova c. 11 Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6 s ■ S s ŠTEFAN ZORKO trgovina mešanega blaga LAŠKO AD. RUD. GOLEŠ slaščičarna I S oooo *** Srečno Hovo letu želi Franjo Kalan trgovina premoga in drv Celje S a ■ i ■ i i Iz Laškega čestitajo: ALOJZ PRINČIC trgovina LAŠKO laško IVAN TABINA gostilničar in mesar LAŠKO (Slov.) JOSEF TEPPLI lesna industrija, trgovina in hotel VITANJE mi CELJU PREMOGOKOP DROBNIDOL LAŠKO pri CELJU FRANC PETERNEL krojaški mojster LAŠKO IVAN VRAUNIK urar In zlatar RADEČE, podružnica Laško . ^... ,.— • -j. DANIMIR F. PACNIK veletrgovina z vinom LAŠKO FRIDERIK VTVOD prva Jugoslovanska pekarna LAŠKO EMIL PERDIH gostilna, mesarija in prekajevainica LAŠKO STAVBNA DRU2BA D. D. BEOGRAD tovarna umetnega škrijja Kamenlt laško iPIPlimi * Srečno Novo leto želi KAROL in FANI SOIMMER gostilna in pekarija, La&ko. Obenem eenj. občinstvu naznanjava, da sva otvorila na tukajšnjem mestu pekarijo, ter isto, kakor tudi gostilno cenj. občinstvu toplo priporočava. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MMMI ■■■■■■■■■■■■ PODRUŽNICA »JUTRA« CELJE ♦MMUMHMMMtHMMMMMMKM Srečno Novo leto želi < • < ► i Magdalena Igričnik j: II mm uri in, Lofko i I . , l M :: ter se cenj. pjjčinstyu tudi :: za nadaljni obisk priporoča •; j mm Srečno sn veselo Novo loto 1918 želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem, ter se priporoča nadaljni naklonjenosti ftavngtelstvo Pivovarne L a i k o. »mm*«**««**«*«*«*«™«***«*! ■■■■■■■M Iz Ptuja, Ormoža in ljutomera čestitajo: PLETARNA r. z. z o. z. PTUJ — Centrala l ANTON MEDVED trgovec z deželnimi pridelki PTUJ ANTON BRENCIC trgovina z žeieznino PTUJ FLORIJAN HLEDE trgovina s sadjem PTUJ IVAN CVTKL manufakturna trgovina PTUJ FRANC IGLIC trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno BREG pri PTUJU FRANC PAVLIC brivski salon za dame in gospode PTUJ Prešernova ulica AMER. PETROLEJSKA DRUŽBA «SAP> Avto bencin postaja. Zastopnik Kart Heller PTUJ PTUJ noj & Urbančič veletrgovina z galanterijo in konfekcija perila PTUJ ANTON VAVPOTIČ trgovina z mešanim blagom in delikatesaml PTUJ C. MURKO PTUJ Slovenski trg 4 ZUPANČIČ MARIJA gostilna in prenočišče PTUJ F. MACHALKA PTUJ FRANC POTOČNIK usniarna PTUJ. Vošnjakova ulica HORVATICEK DRAGO pekarna PTUJ, Prešernova ulica 11 IGNAC VANDA umetno ln trgovsko vrtnarstvo PTUJ. Tiha pot 1 I Ormož IVAN VESELIC posestnik vinogradov čez 40 oralov Nakup ln prodaja ljutomerskega vina na debelo ORMOŽ JULIJ ŽIGER slaščičar ORMOŽ. — Podružnica Ljutomer OKRAJNA POSOJILNICA V ORMOŽU reg. zad .z om. zavezo FRANZ VOGEL zaloga stekla in porcelana Imetnik: J nI. T o g n i o PTUJ J HINKO KREFT trgovina z mešanim blagom deželnimi pridelki PTUJ JOSIP RAMŠAK pekarna. PTUJ FRIC In ANTONIJA VREG gostilna in mesarija Za LESKOVEC pri Ptuju FRANC PODGORŠEK mesar In prekajevalec PTUJ KONRAD VAJDA mehanična delavnica 7 električnim pogonom. — Avto taksa — Shell-bencin postaja PTUJ. Sp. Dravska ulica JAKOB ZAVRNIK trgovina s čevljar, potrebščinami PIUJ VINKO PERNAT mesar ln posestnik PTUJ JANJA KRHLANKO modistinja PTUJ Krekova ulica 1 FRANC NEDOG PTUJ L. F. KRAJNIK trgovina z meSanim blagom in ekšport sadja PTUJ - BREG ANDREJ PFEIFER trgovina z oljem PTUJ ob Dravi 6 VINKO COPAK brivski salon PTUJ JOŠKO SAGADIN mizarstvo za stavbe in pohištvo ter Izdelovanje posteljnih zmed PTUJ, Vrazov trg 2 JULU ŽILAVEC mesar in prekajevalec LJUTOMER, LJJutomerska c. 8 DOGŠA JAKOB mesar In prekajevalec ORMOŽ JOŠKO GOLOB brivski salon za gospode In dam« ORMOŽ FRANK & SIN kleparstvo PTUJ JOSIP PROSNIK mehanična delavnica, avtotaksa PTUJ. Panonska ulica MATIJA MAURER stavbeni in ornamentni klepar špecijalist za strelovode in brizgalka za vinograde PTUJ A. SENCAR in SIN Na debelo! Na drobno! Trgovina s špecerijskim blagom In deželnimi pridelkL Nakup in eksport Jajc. — Monopolska velikoprodaja soli. — Zamenjava bučnega olja. — Zastopstvo Vacuum Oil Comp. PTUJ FRANC PODGORŠEK mesar In prekajevalec PTUJ RUDOLF PERIC tovarna blčevnlkov PTUJ ACKERMAN & KINDL ur ar ji in draguljarji PTUJ. Krekova ulic« 1 MAKS WEIHSENSTEIN mesar in gostilničar PTUJ FRANC PINTARIC mesar PTUJ - BREG MARTIN BRENKOVIC stavbni in ornamentni klepar PTUJ FRANC KRAVINA trgovina z lesom in gostilna PTUJ Pri sejmišču Ormoška cesta PAVLE DOSTAL manufakturna trgovina PTUJ RIBISL ALBIN pekarna PTUJ. Ulica Vseh svetnikov 6 FRANC HOINIG trgovina s kratko robo. pletenino, damsko In moško modo. konfekcija in zaloga čevljev PTUJ ALOJZIJ PINOZA urar ln draguljar PTUJ. Krekova ulica 8 Gostilna »Pri Dalmatincu« CVETKO BARTULOVIC PTUJ. Vseh Svetnikov ulica 6 FRANC BREZOVNIK razpečavanje mlneralnoolinlh in kemičnih Izdelkov. Bencin postaja. PTUJ _Minoritski trg 3 IVAN VINCEKOVIC umetno trgovsko vrtnarstvo PTUJ. Ljutomerska cesta 14 Trbovlje Veselo srečno, blagoslova polno NOVO LETO 1928 želita vsem svojim prijateljem, naročnikom, odjemalcem (n znancem! Proseč hkrati nadaline naklonjenosti vdana KAROL IN MARTINA ROJS stavbno podjetje In lesna trgovina v ORMOŽU Veletrgovina LUDVIK KUHARIC ORMOŽ Podružnica: Vinica Zaloga modnega, manufakturnega ln špecerijskega blaga, cementa ter železnine. Eksportna trgovina z lesom, parna žaga in električna centrala Glavna zaloga delniškega piva * RADO POLAK trgovina s presnim žganjem in mešanim blagom ORMOŽ ANTON DOGŠA trgovin« mode. mamrfatkure in Specerije ORMOŽ RIHARD HAVLAS mesar in prekajevalec ORMOŽ ŠTEFAN BRODAR vino en gros ORMOŽ tel. interurb. št 12 Ljutomer JOSIP DROBNIK pekarna LJUTOMER MARKO ROSENBERG trgovina s špecerijo, žeieznino in deželnim pridelki LJUTOMER r, FRANC SERŠEN veletrgovina LJUTOMER RAFAEL MARŠ urar LJUTOMER MARTIN MIHALIC zaloga apna, premoga, cementa ln slatina LJUTOMER VENCESLAV VILAR trgovina z žeieznino in zaloga smodnika LJUTOMER FRANJO ŠKERLEC trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki LJUTOMER MIHAEL KOKOL pekarna LJUTOMER MATIJA MULEC stavbeno in ornamentno kleparstvo LJUTOMER Ormoška cesta FRANC SENCAR trg. mešanega blaga, nakup vseh poljskih pridelkov LJUTOMER - MALA NEDELJA Gradbeno podjetje graditelj ROCAK & KOMP. d. z o. z. TRBOVLJE se priporoča za izvršitev vseh \ stavbno stroko spadajočlh naročil in želi vsem cenj. naročnikom SREČNO in VESELO NOVO LETO! FRANC in JOSIPINA KMET gostilna in mesarija TRBOVLJE II/56 ANTE ŠUNTAJS krojaški salon za gospode In dame TRBOVJE JOSIPINA RZENICNIK Šivilja in trgovka modnih potrebščin TRBOVJE MILAN HERZ brivec RETJE. pošta Trbovlje L Prva konfekcijska tovarna MILOŠ ŠKERBIC TRBOVLJE RUDOLF PUŠENJAK trgovina mešanega blaga LJUTOMER, podruž. LIPOVCI FRANC ADAMLJE klobučarskl mojster TRBOVLJE A. K. Vfdmajer gostilna TRBOVLJE S »LUČI« Reklamni zavod LUČI FLORENINI TRBOVLJE IVAN UDRIH zaloga manulakture ter lastna Izde-lovalnica oblek TRBOVLJE i.. Loke št 62 CIRIL te ANICA MAJCEN kolodvorska restavracija ZIDANI MOST JOSIP VARGA parna pekarna TRBOVLJE A. UŠENIČNIK strojno pletenje TRBOVLJE ANTON JERELE čevljar TRBOVLJE SIMON JANC krojaški mojster RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU LAVOSLAV MRNUH trgovina z mešanim blagom ZAGORJE OB SAVI NIKOLA PAVLINIC stavbeno podjetja ZAGORJE OB SAVI JURIJ FERENC stavbeno podjetje TRBOVLJE n. VINARSKA ZADRUGA r. z. z o. z. LJUTOMER ALOJZIJ KRAINZ, trgovina modnega, manuiakturnega in špecerijskega blaga. — Zaloga stavbenega in rezanega lesa. — Umetni mlin in žaga. — Tovarna opeke. — Veletrgovina z vinom. LJUTOMER LOVRO PETOVAR trgovina ln glavna zaloga Reform-steklenlc za vkuhavanje. veletrgovina] t ljutomerskim vinom IVANJKOVCI KOLODVORSKA RESTAVRACIJA MIRKO in PAVLA ŠTRUKELJ ČAKOVEC MMMniiivviiiiNRiniinni ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I ■■•■••»■•■..............................................■•••■m .■•■■•»■■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■a ' 1 JUGOSLOVENSKA - ČEŠKA TVORNICA BOMBAŽNIH TISKANIN D. D., KRANJ Brzojavni in pismeni naslov „Jugočeškatt Kranj. Izdelovanje barvane in tiskane ko t one, flanele in blago iz umetne svile najboljše vrste. sem 1 Mihael Kavčič t trgovina z mešanim blagom s I Jesenice (■■S- I Jurij Wendiing mizarstvo Kranj i Ivan I | izdelovalnica čepic ♦ t ♦ )( ! Jesenice-Fužine s ♦ ♦ ♦ (Slovenija) £ : t Ivan Pravst, pekarija Kranj ■o m m lllll Gostilna Kunstelj j Ivan in Jerica Stiberi Radovljica ■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■i s Restavracija Pri kolodvoru" O KRANJ t m j il. Šinkovec, starejši i vrvaroa I K-r-a-n-j Hinko Ciglič trgovina z izdelanimi oblekami KRANJ B. Rangus, um in iuveilr Kranj O 'i h h h h n in f 'i innnnnnnnnnnrmnn Leopold Mohar § Kranj Motorno žaganje drv na električni pogon ter prodaja vsakovr- p ^ stnega kuriva. tjuiJuuLnjaumuiJLUUDnoa ŠTEFAN ROVŠEK fotograf IBBBBBBBBBBBBB Franjo Majdič Kranj pri ||PtiščavnikiiM Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim blagom in deželnimi pridelki. KRANJ Delikatese. Vinarna Mi pri Jetlafii" j Franc Dolžan | ♦ ♦ Radovljica | Josip Kuster trgovina z mešanim blagom KRANJ Cariasko nssredoistvo Da MM j ! Anton Stekar \ i t želi vsem čestitim komitentom sieiio Nova liti ! ter se tudi za nadalje priporoča. f Ignacij Horvat f | mesarija ! Jesenice — Gorenjsko Andrej Hermann gostilničar in mesar • m m - m m m m m Jesenice - Sava * m m m m m H m m m m * Gustav Lipovšek trgovina z mešanim blagom Jesenice, Slovenija Franfo Ban trgovina z mešanim blagom J Jesenice — Gorenjsko i Janko Novak pletilna industrija m1 B II ■ «1 Leopold Knez RADOVLJICA SHS. želi svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem srečno in veselo Novo fefto. M. PIRC 1 trgovina z 5 manufakturnfm blagom 1 v Kranlu ■ S poleg župne cerkve, ustanov. 1.1863 ■ | Velika za i osa tovarniških 1 ostankov po najnižjih cenah Srečno in veselo NOVO LETO želi in se tudi v nadalje priporoča cenjenim odjemalcem | za blagohotno naklonjenost | B——MI—iMIHBBmaHI S g FLETILP.fi IfilDUSTRiJfl £ | CIRIL VHIT9"—* 5 sB«BBflMsaaBacasa«is»KS S ■ ■ m m s Veselo in srečno Novo leto 1928 želi vsem cenj. odjemalcem oetove kisline ia in lifefls I družba z om. z. LJubljana Besijeva cesta štev 1. Brzojavke-: Merakl, Ljubljana iBSSBRSSSBBBBBBBBBBBBBB brivec Jesenice v (O delikatesna trgovina ie- Hotel Triglav m 3IOIOIOIOIOIOIOIOIOI! i Rudolf OzoaN l S kolodvorska restavra- 2 0 cija in trgovina 0 0 ^^ o o m 0 o K o • JESENICE (Gor.) 2 OBOICDIOIOIOICDICDBOBCD Vsem cenj. odjemalcem in doba- S viteljem, znancem in prijateljem S želim S i I J. Menart trgovec, Domžale IBSBBBBBBBBBBBBBBSBBSBBiBBB i žeii vsem svojim cenj. odjemalcem irSlii sikar m olesksr m }. Poljšak Restavracije*, prenočišče izvošček in trgovina Jesenice - Oorenjskio FRANC CROBATh d. z o. z. Zaloga munufskture na debelo in drobno. Ustanovljeno leta 1885 # Ustanovljeno leta 1885 VIN KO SAVN IK Moderna trgovina z manufakturnim, modnim in galanterijskim hlagom RADOVLJICA ?si izdelki so pitano ročno \iMM in nimM v Kvaliteti in iakosti. Širapacni čevlji vseh vrst iz boksa, teletine pi-tlinga in kravine. Promesiadni čevlji (visoki in nizki) iz ševro usnja, telečjega ali govejega boksa, ševreta, jelenovega usnja, laka itd. Velika zaloga. Sandale «S Mada!?uu\)a ia boksa. Specialni izdelki: Delavski čevlji kovani in nekovani. Gorzarji šivani. Športni čevlii iz nepremodljivega krom usnja Lovski čevlji &epr§mo6UlYi Ia kovaai. Ck-wiby »ometiena t»vexo s mmMk, «JIJTRO» št 1 34 Nedelja L L 1928 »»♦tM»M«MtIMMMM>»»MMM>»« i srečno Ho v o leto | svoiiin ctn)en!i^ naročnikom kieparstvo in voda- lonro Ficmon ♦ X ♦ ♦ « ♦ ♦ vodna >DStaiaci]a Liuiiljana T*h ion 2911. * IM»»»M»»«*»M»Mt«»() -»»•»»•»■■■••■■■»■•■■»»•■■■■»■■■■■■■■•M' ■ ! Anton Štele m S trgovina z usnjem in čtvi;arskimi potrebščinami // Srečno Novo leto j vsem svojim cenjenim naročnikom, pil- S lateijem in znancem želi ■ FRAN ERJAVEC ; ■ trgpvlna < snja. Ljubljani Stan t>g Ua S »■■■■»■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a* .■imimiiimimiHniimiMim ebš! Josip Ovčjak trgovina moških In damskih klobukov KRANJ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ I ■ ■ 1 ■ ■ ' ■ tli ir^ovina z mešanim blagom stavbena steklarstvo ' Š m m «tMMMMMMUMMM>IIMMM>»Mm>M»»MMIMi Peter Kristan, čevljar Kranj manufakturno in posa- menterijsko blago ▼ KRANJ 1 • canpnaDDnmimiaDaDaiTn] TDD A Q T m tvornica Flori ana, ruma in JJDIVriO 1 JLJi\UVJ likerjev. — Veležganjarna LJUBLJANA, Dunajska cesta 33 (Krisper-Balkan) : . Lakiranje oiig.; po ameiiksnskem « | sistemu .D.ico* ter speci;e n > lakiranje ! i v °gnja- i ♦ : ♦ x ♦ ♦ : i Srečko no^d leto želi vsem cenjenim odjemalcem to^rna lesisnfn Srečno m veselo Novo leto Restavracija Bellevue| ■3Shae' in oamic& Suielt Vsem cenj. odjemalcem želim sre poroča za nadaljno naklonjenost Celestina Glavnik trgpvlna južnega sodja in zelenjava LJUBLJANA, Pogačarjev trg 1. SREČNO IN VESELO NOVO LETO ieli TVRDKA JOSIP MABN, iplošno pleskarstvo in »likaretro. LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 9. IE «11t I □ JI ii H n H H rrnxmaDD{xi[i3DaD^^ Ljubljana g Miklošičeva cesta 15 □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Jakob Trček, parna pekarna LJUBLJANA, Breg šte*. 4. Veselo in srečno Novo leto A. Skedelj trgovina s papirjem In razglednicami — Ljubljana« Stari trg 11 a OIOIOIOIOIOIOIOIOIO IB a Cenjenim gostom, prijateljem 2 in znancem želita Tvrdka M. FELDIN, Maribor Grajski trg 1 Hotel „Slon" Kavarna — Kopališče — Restavracija LJUBLJANA X ♦ * ♦ ♦ X X 0 9 0 s o S 0 q I j specijalna trgovina z manufakturnim in svi- Si ■ S lenim blagom, robci in šerpami i j prav srečno Novo leto o f i o ■ 0 in se priporočata za nadaljno zaupanje želi vsem svojim cenjenim odjemalcem = srečno novo leto! = ■ , . . ,, « Z S s in se priporočava za nadaljno naklonjenost, 0 Jernej in Fanka Cerne 0 innm 0.......... """"" ■ ■ ■ ■ Srečno Novo leto Janko Rozman, krojaštvo Rožna dolina. Cesta 11/26. Ljubljana. hote! Strukei] 0 uui n ii ii nrTTnnaaiojLOjaDDaannDCEcioo □□□□□nojjjuuu Veletrgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami M. Tičar, Ljubljana Šelenburgova ni.ca štev. 1. In Sv. Petra cesta štev. 26. i oBovoioaoBoioioaoao | eni ibsbbbbss IBBBI II n n «i si Srečno in uspeha polno leto cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem Anton Krisper \ Jdjubljana, Mestni trg * ■ Tvrdka LJUDEVIT MU tovorno lohov d. d. g Domžoloh želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem in □□□□□□□□nnnn nnnmnnnnaaDnoDnnrrn n ii ii h imrujuuu VESELO SREČNO NOVO LETO želi tvrdka IVAN RODE, mesar in prekajevaiec NOVI VODMAT > ZELENA JAMA >- želita ;; Pavel in Marija Šimenc i; cvetličarna na Sv. Petra cest* in po- ;; MMMMM»MM»M»MM»MM>M»MM» Srečno Novo telo i Prvo slovenska zldarsUa zadruga v IMani i omeleno ara IIMIMMIMMM ii Srečno Novo leto! j; trgovina * Ljubljana Srečno novo leto želi trgovina s papirjem tn pisalnima, potreb* iOnemi I. Gajšek nasl. A. Sfiligoj LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 2. Prav srečno in veselo Novo leto želita vse m svojim cenjenim odjemalcem, ter a* pi iporočata za nadaljno natclonjenoet Leo In Tončka Felber specerijska in delikatesna trgovina Ljubljana VII, Podmilščakova ulica 11. Srečno in veselo novo leto želi tvrdh$ Josip Ivančič Šelenburgova ulica št. 1. — Dunajski cesta št. 7 Veselo in srečno novo leto ieli vsem svojim cenjenim gostom tn znancem Mihael Kavčič, gostilna ZGORNJA ŠIŠKA it. 125. ■■■■■■■ Veselo in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem MARIJA SCHLAMBERGER Zelena jama 170 Trgovina t premogom in prevozništvom, ter se v nadalje priporoča. 835» iiiHiMMminiMMimiimMmM—»rt Srečno in veselo novo leto želi Jože Zadnikar, mizarstvo LJUBLJANA, Verovškova ulica 48. Srečno novo letol Lovro Rozman ključavničar m Izdelovatelf tehtnic LJUBLJANA, Pred Prulami S Uspeha volno letol --«URANUS» — družba » o. z., tovarna pločevinastih i* kovinskih izdelkov, LJUBLJANA. Krakov ----tki nasip 26. e©Q@g>®g)(Dg)0OOOO Srečno in veselo novo leto ieli G. Besednik in drug LJUBLJANA, Prešernova ulica S. «Kf2&lifiigBBBBBBBBBaBBHBSBBBBBBBI Prav srečno novo leto želi vsem cenj. dosedanlim in bodočim naročnikom ključavničarstvo in inštalacija za vodovode in centralne kurjave Fr. GUČEK, Trbovlje. B&gSBSSBSBBBBBI ■—■■—»■■■■■■■■■■■■—■■■■■■■■■■■■■■m Srečno in veselo novo leto želi tvrdka E. Gostinčar, strojno pletenje LJUBLJANA — ŠMARCA PRI KAMNIKU. »■■■•■■■■■■■•■■■■i SPECIJALNA MEHANIČNA DELAVNICA za. popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni cen? Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. Telef. 2980 Zadovoljstva in sreče polno novo leto želi vsem bivšim, sedanjim in prihodnjim cenjenim klijentinjam I! MODNI ATELJE I j M. ŠARC, LJUBLJANA B m s s E m 3 Srečno in veselo novo leto ieli vsem svojim naročnikom And. Černe, stavbno podjetje LJUBLJANA, Linhartova ulica št. 9. Dalmatinska klet Dunajska c. 9 — gostilna «Zlatorog», Gosposka ulica 3 priporoča svoja prvovrstna vtna po zelo zmernih cenah ter žeti srečno in veselo novo leto vsem cenjenim gostom. St. Lozič, sinovi. Na) koncem leta vsak priseže, da z novim letom se zaveže: Uživati na zemlji ral in Piti pravi »BUDDHA« čaj! Zastopnika za Ljubljano, eventueteo za celo Slovenijo išče domača Industrija kravat. Biti mora dobro poznan m upeijan psi vs*b urosistth in detajllstih na ljubljanskem \rži§ču. Ponudbe ood »Zastopnik« na PubLcitas d. d„ Zagreb. Ounrfuličeva 11. I Ivan Kravos, Maribor j S Aleksandrova cesta 13 § ■ i S Usnjate torbice vseb vrst, gamaše, na- ■ ■ hrbtniki, opreme za konje, gonilni jer- S S meni, kovtegi za vzorce In potnike. • Kompondentinje samostojna, z večletno prakso, spretna. iSče siufbe Ponudbe pod »Koresponden-ttnja 28« na upravo »Jutra«. 111 riUUUUULlLLJUUULHJL^ Zvišali smo našo enerstio ter znižujemo cene naših proizvodov za mehanično umetno vezenje entlanje. ažuriranje, pred tiskanje Matek & Mikeš LJUBLJANA, Dalmatinova ulica Stev. 13 polee hotela »štrukelj«. gumi jam i»■« 11 n 11 ii n»i t » ii i jut 450 — 700 mm razseinega okvirja, v dobrem stanju, prvovrstne kakovosti, aujno kupim. Ponudbe pod »Takoj plačljivo 5138« na oglasni odd. >Jutra< Izstopil sem iz podjetja „Zagorka" d. d. tovarna cementa Zidani most katero je prešlo v druge roke ter je postavljeno izven obrata. Pri tej priliki si dovoljujem najiskreneje posloviti se od svojih poslovnih prijateljev, s katerimi sem bil sedem let v živahni poslovni zvezi ter se jim zahvaljujem za izkazano mi zaupanje. Vljudno pfositn, da mi blagovolijo to zaupanje nakloniti tudi v novem letu 1928. ko si osnujem nov delokrog iste stroke, o čemer bom vse itak pravočasno še posebej obvestiL — Vsem želim Srečno in veselo novo leto 19281 Ravnateli M. Rozman. Zidani most. ®QQQQQQQQQQQQQQQQQQQi •t SIDOL u najboljše sredstvo za čiščenje vseh vrst kovin, čisti tudi okna in zrcala. Da ne boste oškodovani, pazite pri nakupu v last nem interesu na ime -,,SIDOL' - ter najodločneje odklanjajte raznovrstne manje vredne ponarejene znamke. ..SIDOL —--— — se dobi v vsaki trgovini, r •JUTRO. št. 1 36 Nedelja 1. I 1028 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■■■■■■■■■■a Z Dolenjskega čestitajo sledeče tvrdke © Novo mesto Industrija perila POVH & MEDIC Novo mesto i i Kavarna RUDOLF SMOLA NOVO MESTO Parna pekama JAKOB PAUČIČ NOVO MESTO JOSIP OGOREUTZ trgovina raauufakturnega blaga NOVO MESTO Srečno novo leto želi ALOJZU MIDOFER modna kroiačnica NOVO MESTO OBLAK ALFONZ trgovina z mešanim blagom NOVO MESTO Trgovina ?. urami, zlatnino in ootiko FRANJO BLAŽON NOVO MESTO Srečno novo leto želi IVAN ŠUSTERŠIČ restavrateur Ui lesni trgovec ČRNOMELJ ZVONIMIR PODGORNIK trgovina z mešanim blagom METLIKA FRANC GUŠTIN trgovina -r mešanim blagom METLIKA Srečno novo leto želi P. KOREN preje ŠTERK ČRNOMELJ Srečno novo leto želi KONCILJA ANTON mesar NOVO MESTO ' ter se ceni. občinstvu priporoča. KUMAR JOSIP puškar in trgovec s šivalnimi stroii in koleki NOVO MESTO MIŠKO in MAMACI POULA gostilna NOVO MESTO NEŽIKA KCSSEL nasl. F. Hočevar manufakturna trgovina NOVO MESTO JOSIP KOŠIR manufaktura NOVO MESTO JULU KOBE trgovina manufakturnega blaga NOVO MESTO UDOVIC & LAMPE strojno in stavbno ključavničarstvo NOVO MESTO CIRIL DULAR Srečno novo leto želi ALOJZU MORE soda vi čar NOVO MESTO PETRINA RIFELJ steklo, porcelan in kolesarske ootrebščlne NOVO MESTO ANDREJ AGNITSCH kleparstvo NOVO MESTO Trgovina FR. KASTELIC NOVO MESTO . KANDUA Srečno novo leto želi PAVEL JEMEC NOVO MESTO Botel »UNION« ter se cenjenemu občinstvu priporočam. O. STURM METLIKA FRANJA KRIEGER-DOLINŠKOVA sodavlčarka KRŠKO JAKOB ŠINKOVEC gostilničar in mesar ČRNOMELJ AMALIJA FLAJŠMAN trgovina z mešanim blagom METLIKA STARY slaščičarna KRŠKO POCIVALŠEK JOSIP trgovina z mešanim blagom KRŠKO KRIVEC JOS. trgovina z mešanim blagom KRŠKO Srečno novo leto želi PAVEL OBID - KRŠKO urar In zlatar Zaloga ur zhtnine. srebrnine šivalnih stroiev, otročjih vozičkov, kolesov in posameznih delov. Podružnica RAJHENBURG VANIC ADOLF ključavničarstvo in mehanična delavnica KRŠKO JOSIP FABJAN urar Črnomelj IVAN MALEŠIC trgovec z mešanim blagom METLIKA Srečno In veselo novo leto želj vsem cenjenim odjemalcem ANTON TRAVIZAN trgovina z mešanim blagom nakup in prodaja deželnih kridelkov ADOLF MttLLER mesar Črnomelj JOSEF GAMBIC posestnik hi gostilničar METLIKA Srečno novo leto želi ROZA KUNEJ hotel VIDEM-KRŠKO RUMPRET IVO tiskarna KRŠKO Srečno novo leto želi HOTEL LACKNER ČRNOMELJ POZEB IVAN mesarija KRŠKO HAVELKA KARL gostilničar KRŠKO PONIKVAR ALOJZIJA kavarna KRŠKO % g Srečno &ovo leto želi JOSIP ROZMAN speče trska in delikatesna trgovina (damske in ročne torbice) Novo-mesto ter se cen|. nb nstvu i)fioora a r m ♦S * a Sr. fino Novo leto «| želim vsem svojim cenj. odjtnai- ■ ■ cem in prija eljem * g| Viktor Petan ;i mann akturna trgovina Brežice ■ a 5 jpia«aaaaBBaaaaaaa«aaMBMawffiiwairiimihiwHiaMalir Srečno Novo leto želi vsem obiskovalcem ..Šmarjeških Toplic" pri Novemmestu in se še v nadalje priporoča Uprava Šmarjeških Toplic, Iz raznih čestitajo s GENUSSI & DRUG pleskarstvo In sobosllkarstvo LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 61. FRANC ANŽIC mesar - stojnica LJUBLJANA. Vodnikov trg MATUA TERLEP kovaška in kolarska obrt ŠIŠKA UUBLIANA 7 Sv. Jerneja cesta REZIKA IN IVAN SAVŠEK gostilna podkraj zagorje o. s. FRANJO KUNŠEK fotograf celje ANTON JELLEK stavbeno kleparstvo MARIBOR. Kopitarjeva uL 4 Srečno novo leto želi KORENT Hotel »Narodni dom« brežice JOSIP LAH trgovina s poljskimi pridelki osluševci FR. J. WODENIK gostilničar velenje. Rudniški dom. GORJANC TEREZIJA gostilna «Kovač» TOMACEVO FRANC BALON gostilničar pobrezje - maribor DAVORIN BIZJAK konfekcijska trgovina LJUBLJANA. Stari trg 8. J. ROZMAN izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas LJUBLJANA, Sv. Petra c. 85. A. REBOLJ tvornica ščetk in čoolčev MEDVODE - PRESKA 32. MINKA LEBAN trgoviia s klobuki BREŽICE FRANC GROBUŠEK mesarija iti prekajevainica BREŽICE Generalno zastopstvo motociklov HARLEY • DAVIDSON Tehniška Komercijalna družba z o. z. LJUBLJANA. Tavčarjeva ul. E Srečno novo leto želi I. PINTARIC trgovina šivalnih strojev in koles brežice ob savi BRECELJNIK LOVRO čevljarski mojster, popravljanje galoš in snežnih čevljev. LJUBLJANA. Vidovdanska c. 2. Konfekcijska trgOvtna in modna kroiačnica. JOS. ROJINA LJUBLJANA. 1 ANTON DEMŠAR trgovina z meš. blagom rakek FLIGL JAKOB stavbeni in galanteriiski klepar LJUBLJANA. Turjaški trg 5. HELENA HLADNIK gostilna RAKEK MARUA DERFEL delikatesna trgovina LJUBLJANA, Mestni trg 12 ■ I I PAULI A. LJUBLJANA. Sv. Petra c. 38. Zastopstvo in zaloga paromllnov. Banatski mlini na valjke d. d. VeL Kikinda StSrzI in dr. Ba$a Luka. Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem KAROL VERBIČ Dolenji Logatec ter se za nadaljno naklonjenost priporoča. Postrežba točna. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Podružnica Rakek Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ANDREJ GRCAR rakek 43 ter se za nadalje priporoča. RAKAR ANTON pekarna DOLENJI LOGATEC 24 Srečno novo leto želi POSOJILNICA v logatcu r. z. z o. z. PRVA KRANJSKA Izdeiovalnlca blčev in dobavitelj kremenjakovega livarskega peska. MIHAEL OSOLIN. DOMŽALE. S Špedicija LUDOVIK ŠEVAR vd. RAKEK M. ANTIČEVIČ veletrgovina z vinom in lesom DOL LOGATEC Slovenija. Pcrna pekarna JAKOB KAVČIČ LJUBLJANA SCHNEIDER & VEROVŠEK trgovina z žeieznino UUBLIANA REPANŠEK MIHAEL Gostilna «PrI Viteza. LJUBLJANA Breg 18. ANTON SCHUSTER manufakturna trgovina LJUBLJANA Mestni trg 25. VID ABERŠEK ponikljanje in splošno galvanizlra-nje raznih delov Brušenje kovJn In iekla LJUBLJANA Karlovška c. 2 S laBBBaaaBBBBi Cenjene dame, oglejte si pred nakupom zalogo ravnokar došlih krasnih brzošivalnib strojev, najnovejše iznajdbe moderne tehnike. Na vsak stroj popolnoma enostavno šivate vsakovrstno blago, našitke in čipke a cikcak šivom, vezete najmodernejše in luknjičaste vezenine, gumbe in gambnice. Pouk v vezenju brezplačen. Ceniki franko. Prodaja tudi na obroke. ~ »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. Zdravilišče Rogaška Slatina Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS Svetovnoznani zdravilni vrelci «TEMPEL» «STYRIA» «DONAT» Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona; maj—september Cene zmerne. — V preda in posezoni znaten po» pust. — Koncertrira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost. — Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. Nepremočljive čevlje napravi samo KONBIN ki ga dobite v prodajalni «IDEAL* - čevljev v Ljubljani, Kolodvorska ulica št* 30. — Mazilo «Konbin» ne napravi usnje samo nepremočljivo, temveč tudi mehko in trpežno. Kamnoseška industrija ALOJZiJ HODNIK LJUBLJANA Kolodvorska ulica št 28—34 Stalna saloga čez 300 modernih spomenikov Izdelava rodbinskih grobnic, mavzolejev, oltarjev in vseh cerkvenih ter stavbnih del. Marmorne plošče v vseli barvah za pohištvo, trgovino, mesnice Stikalne plošče za elektriko, oblaga sten itd po smerni ceni. 99 SVETOL" neprekosljivo čistilo za vse kovine, okna in zrcala je pravi domač izdelek. Zahtevajte ga v trgovinah! 544*a Radi inventure po znižanih cenah vsakovrsten žaganje drva. — Žagam tudi po naročilu Fran Šuštar, lesna industrija in parna žaga. Ljubljana. Dolenjska eesta 12. Tipa 220 ii D 1 K O L O S" STANE VIDMAR nasl. AVGUST KOZMAN, TOVARNA TELOVADNEGA, GASILNEGA IN ŠPORTNEGA ORODJA. Ljubljna, Sv. Petra cesta 75. Specijalna trgovina športnih potrebščin: LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica (Sodna) 1. SREČNO NOVO LETO! A I 449/25. dne 10. januarja 1928 ob 10. uri. sa vrši v nišami notara dr. ivubara. Kolodvorska ulica 3, prostovoljna sodna dražba dveh h iS pok. Josipa Seidla, ležečih ob stari cerkvi v Spodnji Šiški Najmanjši pooudek 500.000 Din; vadi j 40.000 Din v gotovini. Dražbeni pogoji pri dr. Kuharju na vpogled, Preklic. Podpisana preklicem vse žaljive govorice, ki sem jih razširjala zadnji čas o gospodu Srečkotu VRŠIČU in njegovi soprogi Otiliji, kot neosrtovane in neresnične, obžalujem te žalitve in se zahvaljujem, da je od tožbe proti meni odstopil. LJUBLJANA, 29, decembra 19*27. ZOFIJA MENARD. strojno podjetje LJUBLJANA, Slomškova ul. 3 izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmisijske naprave, to« vorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa, prevzema projeka tiranje in opremo različnih mehanič« nih naprav ter izvršuje vsa v s trojno stroko spadajoča dela in popravila točno, solidno in po možnosti najhitreje. Tipa 220 tfcmifcžžu Cena Din 11.000*- 4-5 HP - Cilind. vsebina 223 ccm Olajševalni plačilni pogoji Že pri plačilu Din 2600 — vsak lahko kolo dobi. Motor je na ogled in pojasnila pri VIKTOR B0HINEC, Ljubljana, Dunajska c. 21 OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Svetovnoznane, prave, originalne, emajlirane V 0 in emaji rane napisne table v vseh velikosti, v raznth barvah izdeluje in prodaja po tovarniških cenah samo: Tvornica emajliranih peči „LUTZ* d. d, LJUBLJANA-ŠIŠKA, Frankopanska ulica št. 21, hiša firme »SLOGRAD« nad gorenjskim kolodvorom. PIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Prvovrstno delo, nizke cene, to je naša reklama i ANTON JANEŽIČ, knjigoveznica, črtalnica, industrija trgov» skih knjig in šotskih zvezkov LJUBLJANA, Flori lanska ulica 14. Z n zičkov. Šivalnih ž a n & cene in največje skladišče ukrako dvo-koles motorjev, otroških vozičkov. šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in pomiklanje dvokoles. otroških vo-strojev itd. — Prodala na obroke •TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles !n otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta it 4. tmnmi m.nn tnnrinmnnrrTTn^ t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da nam je umrl danes ob 3. popoldne naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, gospod Karel Vizjak pečarski monter pri tvrdki Ogorelec & Kalmus Zemske ostanke predragega pokojnika prepeljemo v ponedeljek popoldne iz Razpotne ulice št. 6 na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo brala v trnovski cerkvi Ljubljana, dne 31. decembra 1927. ŽALUJoC, OSTALI. Vsem, ki so jo poznali, naznanjam v neutolažljivi bolesti in žalosti, da je moja neporabljena in najdražja soproga, svakinja, teta, gospa Marija Gnezda soproga činovnika drž. železnic. danes, v soboto, popoldne ob pol 1. uri po dolgi in mučni bolezni, pre* videna s tolažili sv. vere, v 49. letu svoje starosti, v Gospodu za vedno zatisnila oči. Pogreb preblage pokojnice bo v ponedeljek, dne 2. januarja ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Krakovska ulica 17, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 31. decembra 1927. Žalujoči soprog. JužnoStajeFsha hranilnica g Celju" I razpisuje mesto B vodilnega uradnika. I Pismene prošnje do 15. januarja 1928. Za kleparsko, inštalacijsko, pleskarsko, ključavničar* skc, tapetniško ali drugo obrt pripravne lokale z dvoriščem, ob najbolj prometni eesti v Ljubljani PRO« DAM. Poleg lokalov (cirka 150 m1) še pisarna in 2 SOB« NO STANOVANJE S KUHINJO. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». TOVARNIŠKO ZALOGO POHIŠTVA priporoča za nakup in vabi na ogled Andref Kregar ST. VID n. Ljubljano nasproti kol. Vižmarje Zantevejte cenik Marof Srberniče Kandija, Novo mesto odda za več let Klemene v Ljubljani, Sv. Petra cesta 79. Naznanilo otvoritve. Usojam si naznanjati, da sem ustregel želji svojih eenj. naročnikov in otvoril na Aleksandrovi cesti 51 (vhod v veži) rudi DETAJLNO PRODAJO Cenj. naročnike vljudno opozarjam, da se v moji trgo* vini dobe poleg mleka tudi različne vrste sira, surovo maslo, sladka smetana, joghur in drago v vsaki množini, najboljše kvalitete domačega izdelka po najnižjih cenah. Prva mariborska mlekarna ADOLF BERNHARB, Aleksandrova 51 szem Izjava zahvalnosti Cenjeni g. dr. med. I. RaMejev, Beograd, Kosovska 43. Srčno se Vam zahvaljujem za izvrstni iek RADIO BAL« SAMIKA, katerega ste tni poklali 5 steklenice. Imela sem zelo hude revmatične bolesti v vseh telesnih sklepih, tako da nisem mogla niti hoditi. Po vsakem mazanju z Vašim lekom so po* puščale bolečine tako, da sedaj lahko hodim in se gibljem. Zato se Vam ob tej priliki na j topleje zahvaljujem m vsakemu bolniku priporočam Vaš lek. Z odličnim spoštovanjem MARIJA TKAUC. Razvanje kbr. 20 pri Mariboru. 10. VIII. 1926. Lek RADIO BALSAMIKA izradjuje, prodaje i razaMtje do* platom (pouzečem) Laboratorija RADIO BALSAMIKA dra. Rahlejeva, Kosovska 43. Lek se dobije i u s\>akoj boljoj apo* teci i drogeriji. Zahvala. Za vse premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube naše nepozabne hčerke, oziroma sestre itd., gospodične GABRIJELE ŠKERJANC izrekamo tem potom vsem našo najpri&rčnejšo zahvalo. Osobito hvaležnost pa smo dolžni Sokolskemu društvu Maribor, pevskemu zboru Glasbenega društva «Drava» za v srce segajoči žaiostinki, stolnemu vikarju gosp. Tkalcu in vsem, ki so okitili s cvetjem poslednji dom drage pokojnice ter jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Maribor, dne 30. decembra 1927. § Žalujoče rodbine: Ivan Škerjanc, Janko Skerjanc in Majer Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem, ki so spre« mili nepozabno soprogo, gospo ZINKO LEDER na njeni zadnji poti, vsem darovalcem vencev, open* nemu zboru za pretresljivo žaiostmke ter VS&B, kateri so nam izrazili sožaJje na nenadomestljivi izgubi, izrekamo zahvalo. Maša zadušnica bo darovana 2. januarja 1938 ob 7. oh v župni cerkvi Sv. Petra. Rodbini Leder-Jelnikar. * ffarrricLcu in. ust dopust, UČoca, olclUl oglasov, j*. pcAclU> ruz, OgLastu. oddtUk J&TRA ,L)oUfansz, td.4 Cduntru, nzciuv parUt irasultuc* Ljubljcuiajl nJl+i TaUforv sbuidka 2492 trgovskega, alt nidamsicga. vračajo, maka bistsLa Vlo, Najmanjši. xsustk Vuv rcr-. VnsLoftnsia za. Itfro Vut 5- Ust prtshgbt tU. j S. vpo/Lah. oban&nv z nsiro-cilon^ tuxs~s& oglasi, tu. prtobctftr SprtjtAiasjc hsrdsifo SUAS —_ malih oglasov za, prx^ __iUuilko- JUTRA zszklfiičo (Lasu prosi, vts^Lom. Ušla, ob ovt-PozJUfi /pn^tlv oglas o bodj? pru obccsiu rs ruLslcdsijo sLaotUu, lucba. patom Vino Um «Boo: 4roo po 10 la bi M« po U Dia llUr wi » Ek 41019 »»nit vtMka klat aa Psto Mati tt Avtomobile ■Ura, OMporabiJiv*. oseb-aa ln tovorne, u vožnjo umHbM, kiptm V lilo« tata pooaaezn« dele •i raalMaib osebnih in to-vonlfc avtomobilov Frane Kristan, a«li>i:tu delavska ln prsveinlitvo, Ljubljana, Dunajska MaU 54. 40798 Kroj. pomočnika starejšega zmotnega samostojnega krojenja, sprejmem ca Italijo. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 41012 Čevljar, vajenca »prejme takoj na S leta J. Zorman: Ruše. 41220 Prodajalko ia ii Tal ne »troje, veščo vpouku reženj* tor tajao-stojnega 4h>v (d nemškega KORESPONDENTA sprejmem ukoj Ponudb« 1 referencami ln zahtevo pla-4» pod Šifro »Siv «troji» na oglasni oddelek »Jutra* 41157 Trg. učenca krepkega, močnega ln poštenih staršev. sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Alojzij Pe£e, Črna pri Prevaljah. Avtomobil «Opel» mor laaako let«, telo dobro ohraajaa, Itiriaedežni, t mt« pnevmatike prodam, •veni. aa obroke, proti garanciji. Ponudb« aa oglasni oddelek «J«šra» pod šifro «80.000», IS Vnlkanizlram vt» rrrt* svtogoms ter galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam Kolesa in lorje P mo Škafa:, Ljubljana, ftunska s«su 11 12 Služkinja pridna in poštena, ki ena nekaj kuhati In oprarljati vsa hišna dela, dob! stalno ■luibo Našlo-r v oglasnem oddelku »Jetra*. 411&? 2 prodajalki izurjeni v manufakturl — sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo plače pod znamko »Dobra moč 81» na oglasni oddelek »Jutra*. 41131 Čevljarskega stroj-nega prikrojevaica Schnittfr&ser) sprejmemo v stalno službe preti dobri plači Ponudbe na naslov »Na£a dec**, Beograd, Dejanska ulica 9. 411 li Vrtnarja Uučenega. starejšega samca. ki ima veselje tudi ta ekonomske posle ter ima daljše službe, sprejme T. Kupnik, Podplat Ponudbam je priložit! spričevala. 41137 Dobrega potnika »prejme »Tribnna* F B L tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska cesta 4. 41257 Zastopnika za Ljubljano in ostala mesta Slovenije i š 6 e »Mar-stan*, posredovalnica za stanovanja, poseetva, vzorčna zastopstva itd. v Mariboru, Koroška cesta št. 10 48 Vzorčna zastopstva posebnih Izdelkov ta- in inozemstva sprejema novi odd. stanovanjske is reaii-tetne posredovalnice «Mar-stan*, Maribor, Koroška c. št. 16. 85 Službo sjuge ali kaj primernega teUffi. Nasiov T oglasnem oddelku «Jutta». 41162 Okrajna zastopstva upraviteljeva). Za razpeia-vo prvovrstnih novih, tako-zvanih »šlager> predmetov iščemo orgaisiziranja zmoi-ne delavne gospode ali dame z nekaj gotovine Pri zadovoljivem delovanju tudi fiksuro Ponudbe na oglasni zavod Emil Vodoplvec, Maribor. 15 Krojaškega vajenca spre j m* takoj F. Premi <5, Aleksandrova i. 00 Plašče ta lepe plesne obleke izdeluje Jako poceni modni «Vion v Maj-iboru, Sodua rtiira 14. 41319 Kuharico za jiodofi .-irsko m e B s o 9tirejm?mo s 1. januarjem Reflaktantie nad 40 let stare, dobijo uasiov v ogl oddelku «Jaff&>. 41086 2 mizarska vajenca ' tudi i« sts s« te učila — ; spr-rjme po4 ugodnimi posoja Jos:p Košir, mizar-— Oo- enjsko. 40768 Snežne čevlje in galOŠel šw,friiojštrana sprejema v popra vilo samo tvrdka S. T r e b a r — Sv. Petra cesta štev. 6. 40731 Gospodična se sprejme za nekaj dni t tedna popoldne v knjilnieo Ponudbe na oglat, oddelek ♦Jutra> pod »Knjižnica. 41275 Zastopnik obiskujoč priv. .stranke v Sloveniji, sprejme prodajo primernega predmeta katerekoli »troke. Ponudbe pod šifro »Uspeh* tu podrui-cioo »Jutra* v Celju. 41227 F.ancoske kon verza ci je želita 2 gosp. v poznih pop., od nosno veSernib urah. — Ker francoščino pasivno dobro obvladata, reflekti-rata le na perfektno znanje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »M, G. St K. B.» 77 Klavir poučuje oCiteljlea z dolgoletno prakso po izvrstni metodi m poceni. — Naslov pove ogiaatd oddelek »Jutra* 41809 Spretna modistlnja ie U premeni'.! sluibo v mesta Ali zunaj meeta. Ponudb« prosi n« ogiaeni oddelek »Jutra* po-1 »Stalno mesto S05», 41205 Gostilničarja hči fe'i službo natakarice na deželi Gre tudi za gospodinjo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Vestna in skrbna*. 4122S Strojnik izprašan ln izučen ključavničar, išče službe za takoj. Naslov pove oglas, oddelek •Jutra*. 24 500 Din da« tistemu, ki mi preskrbi službo sluge, skladiščnika, inkasanta ali kaj sličnega. Razpolagam z 10.000 Din kavcije in pristopim event. kot družabnik. Ponudbe na oglašal oddelek »Jutra* poj šifro »Podjeten*. 41218 Nemščino anglefiino. francoščino, italijanščino in klavir poučuj« lipi učiteljica v Keledvor-«M ullei štev. U, pritHejs »4 Fr. Smajdek ključavničarstvo — Jesenic® M priporoča za naročila vseh ključavničarskih del \jidelujem po najnižji cent azne železne ograje že-vzna okna, vrata štedil ike ca vzidavo in pioče-ina*te, končno tudi peči štedilnike ca ža^anie Vožnje i osebnimi in tovornimi avtomobili prevzame Frano Kristan, mehanična delav-siea in pre-vezništvo, Ljubljana. Dunajska cesta 54. 40707 Kralj —Šk. Loka Lastna mehanična poprsv-ljainica snežnih če vije v in faJoi. 41005 Saldakontistko ;ačetnico s ia*lo?tco pred-iiobraibo sprejmemo v tehnično pi-arno. Znanje nemščine prednost. La--tnoručno pisane ponudbe z navedbo študija ta oglasni oddelek »Jutra* pod značke »Saldo-kontistka*. 96 Kuharico poSteno, ki bi vodila obenem gospodinjstvo in tudi opravljala hišna dela, sprejmem takoj. Plača po zmot-Jos. žknlj, pekovski msjj>ter v Cerknici. 108 Trgovski potnik dobro uveden v Dalmaciji, Bosni in Srbiji, bi prevzel še nekaj predmetov trikotaže, gaiactarije ali kaj drugega Ia refwesce. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dalmacija 1938». 40929 Potujoče podjetje najmoderneje, ki potuje po celi naii državi, prevzame lučne reklame (Lichtrekla-me) in prvovrstna zastopstva. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Seriozno*. 41296 Lesni manipniant ki je ve£C vseh manipulacij v lesni stroki ter dober nakupovale« in prodajalec, teli primerne službe. Prevzame tadi vodstvo cele ieene industrije na lastao roko, ker Je isto rodil zadovoljstvo te ve* let. — Dopise na oglaenl oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv manipul&nt*. <1249 Izurjeuo pletiljo sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 41258 Damska krojačica V«ra Terstenjak se priporoča cenj. damanj za vse vrste plaščev, obleke, kostume in plesnfu toalet. — Izvršil je natančno in po nizkih cenah Dolnji Logatec, gostilna Dimnikar. 41285 Pozor! Ure in zlatnino popravlja jVJCeni ter precizno z jamstvom D. Marinko, urar v Ljubljani. — Velika zalog« lepih novoleteii daril po zmerni ceni 400^9 Pohištvo •4 najfinejše do najpripro-»tejše rote — ter vsa v stavbno stroko spadajoča dela izvršuje točno in naj-eeceje Josip Košir, splošno mizarstvo, Mojstrana 83 — Gorenjsko. 40764 Kuharico ta Ljubljana, t lepimi Izpričevali, v starosti do 40 let, katera tudi pomaga po potrebi v gospodinjstvu, iščeic. (Soiiarica in sluga v hiši). Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Samostojna in poštena.*, 41293 Učenko pridno in pošteno, ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, sprejmem takoj v fprecerijsko trgovino, proti hran! in stanovanju — Po-nudbe po možnosti s slika na oglasni oddelek »Jutra* pod »Črna*. 8 Za čiščenje uradov išče «'užbe poštena in nesijiva oseba. — Naslov č., "Hradeckega va« 46 — pri klavnici Mladenka vežca šivanja na stroj, išče zaposlitve v kaki tovarni ali kjerkoli. Sprejme tudi kako šteparijo na dom. — Cenjene naj=lp na oglasni oddelek Potnike zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudb« pod značko »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*. 41172 Knjigovodja samostojen, ureja knjige i« sestavlja bilance proti i mernemn honorarju Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Bilanca*. 41160 Velik zaslužek dobe zastopniki, gospodje b dame pri prevzemu našega novega »eriosnega predmeta — Vprašati vsak dan od 10.—12. in od 14 do 16. ure. J. H. Mariber. Meljska cesta 88. 41212 Šivilja izdeluje poceni plesne in druge obleke. Pride tudi na dom Slomškova ulica št. 28/L levo. 41271 Šivilja spretna in marljiva, igče službe r ka&em damskem ateljeju ali boljši moj&trci. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41288 Kovaškega pomočnika zanesljivega preddelavca — izurjenega zlasti v podko-vaaju, sprejme takoj A. Kedba, Ptuj. 41219 Ključavničarskega vajenca sprejme Pollak, Maribor, Meljska eeeta 12. Stanovanje in hrana proti meeeč-nemo plačilu. 41124 Kdor je priden lahko sasluži letno 85.000 Din. — Pišite na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Novo* in priložite 20 Din za vzorec in navodilo. 16 Maske, pozor! Prvovrstna šivilja izdeluje mačke in plesne toalet« po zelo nizki ceni. — Istotam se posodi več lepih mask. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4H43 Dobrega brivskega pomočnika ki zaa dobro brifl In »triči, sprejme Vrča Marke«, brivec, Radeče pri Zidanem m»«ta. 4H88 Pek. pomočnika veščega tudi pri peči, poštenega. ki bi tadi raznaša} pecivo, vzamem ta k »j v stalno službo. Ponudbe na eglasnl oddelek »Jutra* pod šifro »Pek* 41140 Služinčad kuharic«, sobarice, natakarice, hišne, itd dobe naj-iažjs slnifbo ▼ Beogradu — ako se zglase v birou Eko- »Jatra* pod šifro »Zanee- nomija. Beograd, Vasina Ifir 800». 412281 ulica 11. 41(67 Več akviziterjev »prejme zavarovalnica. — Provizija bi plača, stalna služba. Oferte na oglasni oddelek »Jutra* pod Hfro »Stal&oet*. 41180 Manufakturist s prima referencami hi večletno prakso želi pre-meniti svojo sedanjo službo. — Ponadbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Agiien 60*. 41280 Absolventinja mešCacsk« šole. z znanjem strojepisja, vajena že pisarniškega posla, tfče primernega aamrščenja. Cenj. ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Uspešna* 41276 Prodajalka začetnica, isučena v trgovini z mešanim blagom, želi službe; gre tudi Ga deželo Naslov pove oglasni oddelek »Jntn* 41286 Knjigovodja slovenski, grbohrvatski in nemški korespondent. strojepisec, eemostojeft, teli premeniti siufbo. Ponudbe ped »Veeten 15* na oglasni oddelek »Jntra*. 41159 Korespondentinja eamostojna, orna in spret- na, išče zapoelaaja ca par ur oa dan. On j. ponudb« n« oglasni oddelek »Jutra* pod »Koresipondentinja*. 20 Deklica •tai* šestnajst let, pridna, čedna in oriknpljive zunanjosti, vešča vseh doma« del, USe služb«. Naslov r »glasnem oddelku »Jutra*. 28 Podoficir ▼ pokoju želi stalne slufb« pisarja, skladiščnika. Izterjevalca ali ekonoma. C*sj. ponudbe pod »Zanesljiv* na poštni predal št. 89 — Celja. 68 Gospodična inteligentna. Išče elužb« v kentoarjn a!i odvetniški pd. sami. Gre tudi k odraslim otrokom. Obvlada perfektno slov., srhohrv., nemški In italijanski — dedoma tudi francoski jezik. S vira cisre, zna vsa ročna dela in ne-koliko šivanja. — Cenjen« ponudbe na oglas, eddeiek »Jutra* pod »Primorka« 53 Kot oskrbnik ali pa kot hišni mizar telim «užbe Sem zanesljiv trezen In z večletnimi si čevali Naslov pove oglas oddelek »Jutra* 41095 Prodajalka ki J« le delj časa samostojno vodila trgovino mešanega blaga In »pecerije, z dobrim! spričevali, ajrflna in zanesljiva, želi shtžbe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dobra postrežba*. 15-letna deklica želi stopiti kot učenka ▼ manufakturno ali špecerijsko trgovino. — Kavcij« zmožna — Naslov: Cvetfeo Amalija, Nova vsa, Rakek 104 Prodajalka sačetniea, izvetbana v mešani stroki, želi kjerkoli sluibo » 1. februarjem. — Gre 1 mesec brezplačno Je dobra v gospodinjstvu Cenjene ponudbe prosi aa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena 80». 418» Priden fant star 21 let, vztrajen, pošten In zmožen vsakega dela, vajen tudi konj, Išče službe, najraje ca takoj. Pača po dogovoru. Našle v r oglasnem oddelku Jutra. 5 Prodajalka poštena in dobro izurjena v manrcfakturl ter Ipeeeriji želi premeni« službo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41189 15-Ietnl deček dežele, zdrav, poštenih staršev, b5 g? »d izuči* tapetništva v mestu ali na deželi, po možnosti t vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 61 Zanesljiva moč s debro prakso v lesni trgovini, želi prevzeti mesto na kup. skladiš. itd. Prevzame tudi vodstvo cele lesce trg., ker i« vodil trg. fe več let na lastno roko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiva moč*. 88 Prodajalka ta trgovino i mešanim blagom, k! Je izučena tudi v stroj, pletenju, ličf službo. Nastopu lahko takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jntra* pod šifro »Pletenje*. 108 Ajdovo moko po 5 D;o- koruzni zdrob po Din 3.50; prvovrstne izdelke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedej, ometai mlin, Javornik. Gorenjsko 40596 Bukova drva popolnoma ruba in zdrava, v polenalh, žagana ah razcepljena dostavlja tadl na dom »Arbor* d d., Ljubljana, Dunajska cesta 11. S) — telefon št 2."H itXjo2 Trdih drv 180 m' prodam tri četrt ure od kolodvoru. La lepem prostoru — Cena po dogovoru Severin Rozman. Zg. Otok. Radovljica 40848 Pisalni stroj Undenrood. prav v dobrem stanju, zadnji model, proda L VTeher. Prečna ul. 8. 41147 Orehovo omaro krasno, polirajno. proda Jerše v Streliški ullr.i 18. 13 Otroški voziček dobro ohranjen, bel, naprodaj v Beethovnovi ul *9'I. 80 Linoleum 4 X 4 m, nov. boljši, poceni prodam — Naslov pove oglasni oddfelek »Jutra*. 41201 Skladiščno poslopje veEko, in skladiščni prostor na ograjenem zemljišču i lastnim industrijskim tirom, v Mariboru takoj ugodno prodam ali oddam v zakup Natančnejša pojasnila pri Plavenski-am&ri-kanski petroiejt-ki družbi z o. «., Maribor, Trg svobode K. 8. HO Pletilni stroj St. 8/50, malo rabljen, prodan Kupec dobi t«di na-•lov dobrega odjemalca — v sezoni 100 kom. tedensko. — Naslov pove ogias. eddeiek »Jutra*. 41272 Trgovino s prekajenim mesom in de-Hkatemmi, v predmestju Celja, v neposredni bllžtal treb velikih tvornic — na zelo prometni točki, brez konkurence, ugodno prodam radi odboda v Inozemstvo. Stanovanj« i 1 sobo is kuhinjo oa razpolago. — Ponudbe pod «12.000» ca po- družnico »Jutra* r Celju. 41304 Pohištvo v orehovem lesu, za tujsko sobo, prodam v prav dobrem stanju, zaradi pomanjkanja prostora 1 postelja, 1 nočna omarica, 1 umivalnik, 1 pisalna miza, 1 garnitura oblazinjena: I kanape. 4 fotelji, 2 kompl. okenski zavesi v istem blagu kakor garnitura. Nas-iov oglasnem addelka Jutra. 41318 Bukovo oglje 10 vagonov bukovih drv in 5 vagonov javorjevih polen proda Anton Kohuie] Poljčan*. Aiiekj Pohištvo naprodaj &a Sv. Petra e. št. 75/L 25 Radioaparat Štiricevni. z vsemi pritikli-nami, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4H87 Drva Hrastova, parketnt odpad* ud žage ter mehka drva pc nitki eent dostavlja oa 4os> farna žag* V 8eagn«>ttl Ljubljana za roreniskim kolodvorom Motvoz (špago) kupite najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna dinkovee Grosuplje. 861 Premog, drva koks m ogije nudi družb* »Ilirija* Dunajska ee«t» 4« : poleg Iv Zakotntka) le lefon 2820 8fle Šivalni stroj čevljarski »Singer*, prvovrsten, levoroien, po aizki ceni naprodaj — Istotam naprodaj pisalni stroj « Anton B u r g e r, Rimske toplice. 41281 Plesno obleko bel orepe georgette, « per-lami, novo, ca vitko poeta, vo. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41277 Lokalne zastopnike zanesljive, vešče za obiskovaiije privatnih strank v vseh večjih mestih Jugoslavije sprejmemo. Kavcija potrebna ali sigurna garancija. Zaslužek dober in stalen. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40914 Absolvent nižje gimnazije, vešč slov., srbohrvaščine, nemščine in strojepisja, deloma italljan-fffine, s lepo pisavo, Isll primerne službe. Vaslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41151 Izurjena prodajalka leH premeniti službo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41174 GospodJčna želi službo prodsJa'ke mei. stroke. Gre tudi kot bla-in Natančnejše podatke daje Simon Prešern, župan Poljčanah. 41063 Divjake za drevesnico 20.000 enoletnih jabolčnih, hnUovih divjakov, 5—10 mm debelih, nadalje 1000 jabolčnih, hrušovih drevesc, raznih vrst, po zel« a^ni ceni proda PeUr Ribič, Vojnik pri Celju. 4X305 Čebelnega voska prima, kupi vsako množino Drago Znidarič, Celje. 41284 Medu surovega, prodam 1500 kg. Interesenti naj se obrnejo na tvrdko Gustav M u r n. Novo mesto. 19 Brinja pravega istrskega prodam ceie vagone iracko Ljubljana 8.25 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod ' '». 41070 Ljubljanski Zvon kompleten, originalao vezan, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ljubljanski Zvon, komple. teti*. 4124T Hišo v Mariboru z vrtom, solidno, k spim Ponudbe na naslov: Milan Markovič, Pesnica. 41129 Posestvo oa Gorenjskem, rraven 6 oralov gozda, ki je dobro »araščen, 15 minut od postaje, event. tudi sam gozd prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jetra*, 40465 Hišo g' v Ljubljani oddam Pismene pouudbe pod šifro »Si guma «roča 1250* a* ogias. oddelek »Jutra*. 71 *6 &okoprilličn0, no-», bUzu Koiiaake Novo spalnico masivno, politirano, prodam ta 8900 Din. Naslov prve oglasni oddelek »Jutra*. 41170 Drsalke »Eisbhime* moške, 80 cm, poniklan«. rabljen« samo rkrat, preda za 90 Dia Clmeman, Gline«, cesta Vn/2. 83 Šivalni stroj dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov pove oglasni eddeiek »Jutra* 41247 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana. Wolfov» ulica 3 88 Recepte izdelav« krem« za čevlje, muholovce, vazeline. kolomaza, črnila itd proda Le ban. Hote pri Maribora. 14 Notri a kožuh (plašč) lop. a "v. prodam za 10.000 Din in smoking 600 Din Naslov v ogl. oddelku »Jntra*. 41288 Hlode bukove la ln hrastov« »d 20 cm naprej k u p n j « v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. 862 Igralno mizo »Marjieca* kupim Naslov pove oglasni oddelek Jutra £3 Kupimo antikvarično. Duma«, Grof Monte Christo; Trije mušketirje; Dama e kamelja-mi; Vitez iz rdeče hiše Sieaklevricz, Mali vitez; Križarji; Tolstoj, Ana Ka-renina; Vstajenje; Haggard Roža sveta: Dekle z biseri; Zejrer, Andrej Cernišev — Ponadbe na Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani 41311 Hišo s trgovino kupim najraje v Dravski dofini (Pohorje). Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod mačko »Do 200.000 Din*. 41820 «Marstan», Maribor Koroška cesta 10 posreduje za nakup ln prodajo posestev, hiš. gostiln, trgovin, za najem stanovanj, lokalov itd Ima veliko izbiro reflektantov n» manjša posušiva. Prijav« brezplačno. 41321 Skedenj stat, lesen, dobro ohranjen, v dolžini 20 metronr, vpo-rabljiv sa strešni stol manjše nove stavbe — n itavtaega podjetnika a!3 ta malega posestnika, prodam iz proste roke. Natančne Informacije daje lastnik Franc Lnšin, poeeetnffc in župan. Gosteče, p. Ik«fja Dva dijaka takoj sprejmem ca stanovanje in hrano. Naslov v oglaanem oddelku »Jutra*. 18 Stanovanje 2—4 sob s pritiklinami, v sredini mesta, najraje v šentjakobskem okraju išč« • 1. majem ali L avgustom priv uradnik, t majhno družino (4 osebo). Cenjen« ponudbe z navedbo najemnine pod šifro »Stanovali;« 2—4* na oglaenl oddelek »Jutra*. SI Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhi-nje; v bližini glavne poŠt« žeh starejša gdspa s služkinjo ta 1. tebruar I9iš. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro pitdilo*. Stanovanje sobe in kuhinje itčem »a takoj sii pozneje. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra* pod cEca oeeba*. 63 Dvoje stanovanj dvosobnih s pritiklinami oddam takoj v viii zraven hotel« BalieVa«. K9 Trg. in gostilna nasproti farne cerkve v Bromljah. skupaj v eni hiši, s gospodarskim poslopjem. dalje njive, gozd, vinograd in ml'n, telo poceni naprodaj Pojasnila daj« trgovec Viktor Petan, Br&-ile*. 40772 Gostilno v Mariboru sa prometnem kraju, s solim inventarjem oddam pod Bgednimi pogoji v čajem. Ponudbe na upravo »Jatra* v Mariboru pod iitro »Gostilna najem*. 41047 Večji lokal U&em za takoj proti skots! najemnini, čs tod.: v prvem nadstropju, ta čedno malenkostno obrt. — Ponudb« pod »Lokal št. 92* sa ogl. oddeiek »Jetra*. Stanovanje zastonj Najraje vpakojeae«. Naslov pove oglasa* oddelek »Jutra*. ft$ Trgovino delikates in točilnico sredi Ljubljane prodam z zalogo in inventarjem. Ponudbe ca oglasa! oddelek »Jutra* pod šifro »Reeso*. 41261 Lokal v Ljubljani tudi primerno sobo ta pi-sarao I š č e af v prometni ulici. Nado v pove oglasni eddeiek »Jutra*. 44 Realitetna pisarna družba z o. t. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: HISO, visoi vozi dano. tovafue, 6 stanovanj po 1 sobo in kuhinjo, 820 m* — posebej še 1 parcela 500 mi — 105.000 Din; KAVARNO iN GOSTILNO, ves inventar, 7 Ljubljani, ugodna cena; HlšO, visokopritiičao. trgovski lokali, 7 stanovanjskih prostorov, velika delavnica, prostorno dvorišče, nekaj vrta, ob Tržaški ce&ti, 130.U00 D; Hišo, novozid&nc, i sobi, kuhinja, vse pritikiine, too ms vrta, solidna stavba, Rožna dolina, 60.000 Din; VILO, viaoiopritlidao, kom-tortno, 5 sob, kuhinja, kopalnica, pritikiine, 8 cene. »kom od 6M drTsv celctr« »veta NaJ-tarejs« trgovina znamk v SFTB Izidor Stelner. Brod na Savi 40398 Diro na vzmeti eno- ali dvovprežno. dobro ohranjeno kupim oziroma naročim tudi novo — Ponudbe na naslov: Egidij Erjavec, Brad, p. 6t TO nad LJubljano 41057 Mehan. orodje tudi posamezne komad* kupim Pismene ponudbe na aaslov: Josip Ferlič. Novo a«sto 40928 Jermena gonilna, rabljena. 2—6 em širine, knpi Josip Stira v Kranju. 41255 VILO, novozidano, viseko-pritlično, 5 sob, pritikiine, lep vrt, fiiška, Din 280.000; HišO, dvonadstropno, pritlično, velika delavnica, v celem 8 stanovanj — sredi Ljubljane, 200.000 Din. Za prevzem potrebno 100.000 Din; H ISO, dvoaadstr., več stanovanj po 2 in 3 sobe. obrtni prostori, dvoriščej tik šišenske cerkve, Din 180 000; VILI S LIČNO HISO, 4 stanovanja po 2 sobi, priii-kiine, velik vrt, Rožna dolina, 125.000 Din. HISO, enonaristr., 4 stanovanja, primerna obrtnika, center Ljubljane, 62.000 Dia; HISO, pritlično, S stanova, nja, velik vrt, Trnovo — 95 000 Din; HISO, novozidano, vi&oko-pritlično, 4 sob«, pritikiine, Rožna de lina, Din 135.000; HISO, eoonadstropno, 8 sobe, pritikiine, balkon, veranda, vrt. pol ure od Ljubljane, 85 000 Din; VILO, novozidano, viaoko-priUičse, 5 sob. pritikiine ,vee komfort, 1800 m* vrta, najlepše bivališče v iru, Din 41094 Sobo takoj oddam mi rti emu gospoda Soba je v I nad str. ispo opremljena, zračna, soiačna, parketni pod ia t eiektr razsvetljavo. Cec* 450 Dia meeefco. Poizve v oglasnem oddelku Jutra. 412*3 Sobi in prazno, ■ električno razsvetljavo ia posebnim vhodom takoj oddam pod ugodnim! j»-goji. Naslov v oglasnem oddsikn »Julra*. 41270 Sobo s posebnim vboaom oddata S gospodičnama v bližini Zmajskega mostu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41288 Sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, dvema posteljama in souporabo kuhinje oddasi. Naslov v oglasnem oddsliu »Jutra*. 41165 Dvoje sob ali sobo in predsobo, strtv go separirano, event tudi opremljeni. Ž6lim Ponudbe oa oglasni oddeiek »Jutrs* pod «Doktor*. 4!f!SS Dijaka ali mladega gospoda sprejmem v popolno dobro oskrbo. — Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33 Snažno sobo parketi ln elektriko oddam v biiSls! kolodvora. — Nasiov v oglasnem oddelVu »JuUa>. iS Gostilno na račun s prostim stanovanjem oddam vpoiojenema orožniku ali financarju. oženjenesnu, brez ali z odraalmi otroci. Potrebno je nekaj kavcije in osebna pravica. — Ponudbe ln pogoje pod šifro »Neodvisnost* na oglasni oddelek »Jutra*. 41325 Mariboru, 280.000; Trgovsko hišo z dobro vpeljano trgovino mešanega blaga, r.ajraje v Savinjski dolini kupim aH vzamem v najem, takoj aii pozneje C-enj. ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Prometni in iepi kraj* 4 Gostilno debro idočo, vzamem v jem ali ca račun. Ponudbe z navedbo prostorov In drugo Kg. oglasni oddelek »Jutra® pod »Takoj IS*. 42 Prazno sobo aJi sobo s kuhinjo, v sut-e-renu oddam. Naslov pov« oglasni oddelek rs*. 41318 Gosposko sobo (Herrenzimmer) dobro ohranjeno, kupim. Ponadbe t opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutraj. pod šifro »Gosposka soba*. 41261 Sobo za 150 D3n i električna razsvetljava oddam priprostemu gospo- do. Naslov f«ve oddelek »Jutra* oglase! t Lepo, zračno sobo v sredini mesta oddam 3 gospodoma ali dijakoma z vso oskrbo. Nasiov pov« oglasni oddelek »Jutra*. S3 HISO. enonadstr., pritličje, velika delavnica, manjš« stanovanje, v prvem nad-f)ju 4 sobe, pritikiine, Vrtalni stroj za kovač« ter rezalo za enorolne vijake ("S^hneid-klnrm«) s srdlori in felja«^ kupim. Ponudb" na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kovaško orodje*. 4180-3 stropju 4 sobe, pritikiine, dvorišče — kornorasijska Kavica, Kamnik, 70.000 n. Potrebno 80.000 Din TRGOVINA mešanega blaga, vinotoč, eoonadstr. hiša. 8 sob, pritikiine, vrt. Bled, 125.000 Din; MLIN na 8 pare kamnov, 4 stop«, 9 oralov posestva, velika zidana hiša is razna gospodarska poslopja, njive, travniki, precej zaraščenega gozda, vrhniški sodni okraj. 90.000 Din; HISO. pritlično, gospodarska poslopja, hlevi, nekaj posestva, v trgu ob južni železnici, 80.000 Din; HISO. enonad&tr., pritlično, dobro vpeljana trgovin« raeš. blaga, skladišč«, ▼ nadstropju lepo sianova-rje, tik farne cerkve tr-ga ob Južni železnici. Din 90.000; Poleg tega večje število biš, vil v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, go«tllne, trgovine. Industrije, veleposestvta, razna. stavbiič® itd. 67 Stanovanje 8—4 sob. v sredini Hlasta, v stari ali novi hiši iščem za marec ali maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Brez otrok*. 101 Veliko sobo aii 2 manjši rabim v bližini sodišča Pismene ponudbe pod »Pisarna* na oglasni oddaiek »Jutra*. 19 Mladenič naobražen in miren, feli stanovanje In oskrbo v Trnovem aii bližini. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 41824 Mirna stranka brez strok, želi stanovanj« 2 sob s pritikllnami. Ponudbe na oglvni oddelek »Jutra* pod šifro »Feber ali maj*. 41278 Stanovanje obstoječe Iz 8 sob, kuhinj«, kopalnice, pralnice in pri-tiklin ugodno oddam s 1. jan 1928 v novi visokopri-tličnl vil!. — Vodovod In električna razsvetljava v hiši Pojasnila na Dunajski cesti ti. 102 — Stožiee. 41298 Prazno Sobo s strog« separiranim viio-dom. električno razsvetljavo, event obedom, v sredini mesta želi vpokojena učiteljica takoj. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna gospodična* 88 Separirano sobo prazne, z elektriko takoj oddam Štedilnik s« lahko tx>«tavi. — Pojasnila daj« Nemeth. Kodeljevo 269 — (zraven Bčakarja). 27 Sobo prazno ali opremljeno oddam na AleieviSevi cesti 86 v Sp. Silkl. 88 Opremljeno sobo oddam te-koj Naslov pov« oglasni oddelek »Jntn* 75 Gospoda ali gdč. (event. dve) sprejme uradniška družina na stanov«, nje in dobro brano po nizki ceni. Naslov po>v« wlifn| oddelek »Jutra*. m Sobo pratno .Ui opremljeno, ▼ sant'aioK-i:«B okraja »K ▼ Milini i46e gospoii- ki Je ves dajj odsoten. Ponudbe na. o?!asni odde'«k «Jutra» pod «Ljubljaas S». 50 Sobo s kuhinjo ■["iAaju teioj po<1 Rolnikom iprj Bajerj«. 55 Opremljeno sobo dam dijaka ali boljšemu »»podu v šiSki, Sloventfca vaeta (HoCnik). 73 Kabinet « elektr. raasvetljave oddam solidnemu gospodu. — Naslov ▼ ogUsntMn oddelku «Jutra»- 65 Prazno sobo » električno razsvetljavo, »Sam t mesto. Ponudbe na lajni oddelek «Jutr»» ood februar «28». TO Poroka » 30.000 Din lifte dobro podjetje proti odžkodnial Ponudbe na ogiae. oddelek pod kiiro 8» Mlad osamUenec dubro fiituiran. * tujini, želi korespondence a simpatično gospodično, v bvt-to poznejšega »videnja. — LK>pjse? bodisi t ju jo si o-vanskin, francoskem ali nemškem jeziku pod bifro *Jougo?!av(», Bareau de tu bal (Sa'o,Vi au Croa. St. Etienne (Loire), IVauce. 41301 t Priprosto sobico «4dam sredi mesti. Naslov v ojrbi-uMB oddalkti Jutra. 76 Dijaka aH gdč. »■prejmem n» hrano fav sta-«lov;jije. Ka-i'o v T oddelku «Jnt.ra>. 45 Lepo sobo » električno razsvetljavo Uj # hrano odi&m za lueeečuih C50 Din. Naslov v ogla,-»&1*fin» «JafT3». 73 Opremljeno sobo » elektr. razsvetljavo oddam takoj blizu ptfite. — X*slov t oddelku «Juira». 79 Gospodični ♦vidam parketirano »oi>o T oflntru. Naslov pove oglas. «*td«lak *Jutra» 80 Gdč. ali gospoda »■prejmem takoj kot sostanovalca * »bo oskrbo. Na-»'.<>v pove ojr^ni oddelek '-JutraV 20 2 opremljeni sobi » souporabo kuhinje oddam r Sp Sliki, Janševa ulica it 33 — ca Bežigradom 62 Elegantno sobo lipo, s posebnim vhodom oddan; takoj t Miklav&ič*-vi ulici. Naslov v oglas, oddelku «Jtti.?a». " S7 Prazno sobo fcidain v Beethovnovi ulici H. 9,11. &> Mlajšega dijaka oprete« družina brei otrok Naslov v oglasnen; oddelku «Jutr»». 106 Osamljen 40 let J-tar urudnik, akademik, Zeli suanja « sirnpa-iifao in ^otuBajso damo. — Ponudbe b sliko ua oglas, oddelek «.Jutra» pod siiro cZaupanjo. 6 Gospod inteligenten. v dobri »talni službi, premožen, teli porušiti boljSo gospodično ali vdovo lepe rnnanjosti, blago dušo in dobro gospodinjo. v starosti jS2—85 let. Le ruine. neanonimne dopise pod «Puc-t 1928» na oglaini oddelek odičiU o premoženjem, se iaii v svrho žečitve se-»nanili z sdrtvun in simpatičnim gospodom v starosti od oO—35 let. Trgovci t dobro vpeljane trgovino imsjo prednost. Cenj. dopise, če mogoče s sliko, je poslati na oglasni oddelek »Jutra» pod značko »Ugodna prilika 1938». 41206 Znanja v »vrhe poznejše Se-nitve bo!jši gu4po.*ko «Upanje». — Vdova br^z o>trok ni ir-kljuoeiia. 4A970 Inteligentna dama trgovka srednji)! let, žeH znanja s faoljiiiu gospodom od 35—50 let. Ponudbe ca o^la^ni oddtrlek *. 41308 Dobrosrčni gospod «eli poročia gospodično do SO let, ki bi imela slaSči-•2iirti0, trgovino ali glično. Re?ne dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lepa preteklost*. 41154 Železniški uradnik bi poroči! znafajno. dobrosrčno gospodično, v starosti od 20—23 !et, s primerno doto. Dopise g polnim naslovom in sliko na oglas, oddelek »Jutra* ood Šifro »Diskretnost 80*. " 41225 Brivski pomočnik 27 let star, lepe zunanjosti, išče v svrho ženitve 20—80 let staro vdovo, ki poseduje brivnif-o. Naslov pove ogl^otii oddelek »Jutra*. 89 T Akumulatorske baterije po konkurenčnih cenah izdeluje in popravlja "UATRR Mar bar Strossmayeiieva 99 ulica 3 Ufa enakega, odkritosrčnega prij.-H.eMa' posečaaje nedelj ,kih in 'drugih ored-pustnib prireditev. Dopise i"Od ši/ru »Harmonija* na oodruSnico »Jutra* r Celju 41115 Harmonike l jugoslovanska izdeloval-n;ca harmonik f Kucler Drene? grič pri VrbBiki ima v fckiogi vedno naj , harmonike Harmonike- najnovejšega »iste-r»a _ __> .u Gospodična srednjih k-t, Seli rasnega znanja z gospodom, ki ima stslao službo, v itaroati od 35 lat. Dopise ca ogiaa. oddelek »Jutra* no.i Šifro »OS£ic!jen» 3C»». * 41 ; r»a Dinloo čainih draije od obi- Gospodična reisna. inteligentna in »im-;«U:£na, no krutem udarcu uaod« osamljena, bi se radi pomanjkanja priložnosti rada sez?ia.nila v. boljšim, 'iob'o situiranlm starejšim ki razume bo!, pod »Družabnik št. 91» tal ln Mnatra tj OL,-'as zn. res-ogUsni oddelek »Jutra* i110* »e |u za Š-Jo. želi »i gj i ateie in sre*6 v uo-v&ni le-I tn 7928. Donisp na oglasni !• oddelek »Jutra* pod šifro i cCsoda treče 1S2S». 44(736 Družabnika •odelujoiega, 2a u^iaaovi-tev novega dotričkano^ega podjetja v procvitajočem aiestu. prrega te v rs,te v 6H? iSčem. Produkt v^ai.v dm-.vca hraaa. Potreben ka, pit.si 150.000 Din in trgov. «ka. izobrazba. Betfle pis. poradbe na Publicitas, Za,:reb. GuaduCoeva 11 pod iifro »Novo*. 102 Pozor! ia. ?vrt! Katera premožna oseba bi financi-7ai;i. izum, Id je svetovnega pomena. — Ponadbe na og!a»i!i o-ldelek »Jutra* pod •Letalstvo 10.331». 4130S Kot družabnik • 15.000 Did priitooim h ialiržnemkoli podjetju ali trgovini. Naslov r og!as. cd-lelku »Jutra*. 41156 Družabnika spr; jrne dobro kino pod-jetjo. event se odda isto v aajsit Potreben kapital SO- 100.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* poč »Takoj 1938». 85 Morja vai Pu-mo odposlano na »ahte-viiro v Maribor. Eisa — Marija. 47 Vera! Dvigni« pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. 58 . Blaga duša Ki saaia ^ bo T!Lmme'a o^juntjtaega ;4t9ligeEta, čigar živčen}. Ve« duševne opor« w ]jubti. m. - Ponudbe ne ogia^i Ortdelek »Jutra, pod lifro »Zapostavljen*. 51 Samotar srednje star — i?če (0_ roden par. Le samevati r,i. kar, če za mar ti Je stvar! Po-nadbe na oglas, oddelek »Jutra* nod »Srca oltar*. 62 Odpadli list! kje si? Obilo sreče v norem letu Vasi-tetin. Dopu*e pod Šifro »Metr&pobs*. 107 Kanarčki žlahtni vrvivei (Edelroller) čistokrvni, iivrrtnj pevci, ^TT H;J'che M dosegli na lil Jugoslovanski razstavi razred A 324, B 318 teck. Pobili so prvo častna prehodno .1an'o srelaTi .avorjev venec. Razen tega veliko zlato, malo zlato in veliko srebrno potlačeno kolajno. Prodam samce no in 300 Din komad samice po 50 Din komad! Kazposujam po povzetju in jamčim da pride ptič živ Golob. Hranilniška c st. 8, Ljubljana. 41239 Psa bernbardinca aH ,1ruge?a zvestega spremijevalca ku pim. Ponudbe t onisom iB ceno na oglaeni oddelek »Jutra* pod Šifro »Bern-nardmec* 412a Mlad pes ovčje pasme, ki siiši ^ iine Drinreks in ima mestno znamko št. 190, se ju izgubil. Najditelj naj ga proti nagradi odda na Ale-ševčevi cesti Sf>. u Kokoš' SUtokrvn Ccbin^hina kupim. Ponpdbe "a oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Cochinchiiis*. 4? Kanarčki naJški rolerji. izvrstni r>ev-ci, par 180—L'50 Din odda Bohoričeva ulica 16 27 Več ključkov malih (blagajniških) ee natlo v Zvezdi. Dobe m v a-a*. 106 Usnjena rokavica bela, se je izgubila od frančiškanskega mostu do pošte. Najditelj se naproia, da jo odda v Knafijevi u! St. 13/11. 54 i. M, M onporoia kot »tar» i zdelo valniea iroje najboljše tam burice troeb vrst Ceniki os razpolago 184-s Sopotnika za avto sprejme stara, renomiraua tovarna aa potovanje po vsej Sloveniji. Prekmurju in Medjimurju. V poštev pridejo le stroke z enim predmetom in ki bi potovale stalno akezi vse leto (ca 800 dni). Ponudbe ca oslasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Avto 1928» 41090 metrov razne mle razprodajemo na obroke. Cene: Din 90'-Dln 100-Din 120'- Oblačiinita « * mriia Llubljana Mestni trg 17/1 Najdebelejša dama postane vitka — če hoče Uspeh viden ie v par dneh — To dosetete g uporabo »ogleškega radioaktivnega preparata »S a n o s* čudo, ki daie moderno ravno linijo! Uspeh zajamčm, sicer povrnemo denar Cena zavojčku franko 85 Din. — Uporaba zunanja, navodilo priloženo Naročila ua naslov: »Sanitaria*, Crikve-nica, Primorje 40796 Vsem filatelistom naznanjam, da som otvortl trgovino z znamkami Dobavljam Bosno. Jugoslavijo, Balkan, Evropo — manko-listah najceneje — L Oswa!d. Prevalje. 40691 Zastopstvo «Apna» želim sprejeti za 1928. — Možnost razpečave do 900 vagonov. Imam kamnolom in velie peči po zelo ugod ni ceni za odkup na raspo lago — premog T neposredni bližini. Interesenti za prvo in drugo naj izvolijo pisati pod »Apno* na Aloma Comoanjf, Ljubljana 4119« rnsavca. plemensko ptico, « prvovrstnim rodovnikom in sobno dre&uro, kupim. Ponudbe i sliko na naslov: Z a m b o n i, Beograd, En. Ljubice 11. 13989-a ln ie sekaj provizije plačam osebam u razpečava, nje noro Iznajdanega predmeta, Id je Dujuo potreben pri vsaki hiši, pripraven tudi za dame. Ponudbe i prilogo znamke za 2 Din na poštni predal 6, Ptuj. Li6 & TI©hy oblastno koncesijonirano električno podjetje v Mariboru. Slovenska ulica štev. 16 prevzema vse v to stroko »padajoče na* prave in popravila transformatorjev, generatorjev, dynamo*strojev, motorjev in apa* ratov, inštalacije vsake vrste po V. D. E. omrežje visoke in mike napetosti po strokovni izvedbi. Prospekte pošiljam na zahtevo. J. Stjepušin, Zagreb Jnrjevska ulica 57 priporoča najbolje taoburice strune, partiture, tole in ostale potrebščine sa vsa glasbila Odli-kovan na pa-riški izložbi. Ceniki franke O o B P Nastranova moka ai samo dobra, temveč med vsemi najboljša. Zahtevajte cenik. Bdimo zastopstvo MIŽKO BELEC, konidja-aeentura. Ljubljana. Dunajska cesta št 7 Samostojni zastopnik za Slovenijo za dobro uvedeni prvovrstni računski stroj — se išče. — Ponudbe na tvrdko: M Tasch, Zagreb, Preradovičeva ul. 20. Kože vseh divjačin kupujem ln pfafeajfem po najvišjih dnevnih ceaah do 10. jan. 1928. Lepe zimske lisičje kože od Din 300.— dalje. Eiigii Eber trgov na s krznom Liubl]ana, Kongresni trs 7 (Zvezda). Vino s Brez dvoma nedosegljiv voz > OAKLAND«. šestcMindrski avtomobil. ie vedno nagrajen na raz* stavah širom sveta. Povsod ie ponos njezovih lastnikov.. Tudi oni so ponosni na brezhibno delo njegovega močnega šestcilin-drskega motoria ravnotako kot na krasno zunanjost. v. & M. BARESIC divane, fotelje, gai» niture, žimnice, posteljne mreže, zložljive železne postelje in vse tapetniške izdelke nudi najceneje Rndoli Radovan, tapetnik LJUBLJANA, Krekov trg 7 (poleg Mest* neg*a doma. Elektrotehnično podjetje Karol Florjančič v Celju Cankarjeva c. 2 (poleg davčnega urada). » Inštalacije električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev, radio • aparatov. Poprava elektro« motorjev in vsakovrstnih električnih naprav. — V zalogi: lestenci, svetil j« ke, likalniki, motorji, števci, žarnice itd. in ves elektromaterijal. — Točna postrežba. — Nizke cene! Proračuni ;oii2B[dz3jq Lepota lica! Grome Gos« Centifolia j* »edanji Ideal vsake modne dime. Krema daje fripantnl ljubki ia oetni ten, lice postane eamunljlvo, mladeni-ško in čarobno, ter t svojim miomirisom pobudjuje sploSno »»vidnost. Skriva vse greške, najbolj!« podloga u pnder ia nenadomestljiva *a plete in promenado. dO Uin COLO CREAM, originalna angleška mastna nočaa kreino, ki prodere popolnoma ▼ pore lica in jib hrani ter dnevno pomlajuje kolo, napravlja-jo8 jo elastično. Nenadoknadiva ta vsako damo, čer sprečava prerano starost in odstranjuje perfektno tm> nečistočo lie». Din 60. — Ontifolia kosmet »avod, Zagreb, Iliea 97. Zahtevaj t« brezplačne Hootrovane pro-spektel in Naraonost ozradoščeni bost• nad brzino, močio In nagttm startom novega Oaktanda. Dolg in nizek - v svrho skrajne stabilnosfi in varnosti pri velikih brzinah \7sakdo, ki ga je vide!, hvali neobičajno V prostornost in razkošnost notrajnosti novega Oakland-a »Cosmopolitan Six-a«, občudovanja vredno eleganco in učinkovitost njegovih obrisov... Toda to so saino še nadaljni pridobitki izvirajoči iz razlogov za neobičajno dolžino razstoja med osmi in karoserije. Pri »Cosmopolitan Six-u« so namreč polagali ogromni General Motors preizkuševalni laboratorji glavno pažnjo na stroj, vsled tega pa so tudi začrtali dolgo in nizko šasijo in karoserijo v dosego velike stabilnosti in možnosti opravljati ga z trdno roko na odprti cesti pri visokih brzinah, katere razvija stroj. 60 konjskih sil na zavori/ Ta velika moč in iz nje izvirajoča brzina sta praktično mogoča in varna vsled dolgosti močne šasije, ki meri skoraj 3 metre med osmi prednjih in zadnjih koles, v celosti pa 4 metre. To dolgost je vporabil Fisber, vodilni svetovni ustvaritelj avtomobilskih karoserij, za izum krasne, harmonične oblike, katera odlikuje »Cosmopolitan Six-a«. Zastopnik Oakland-a Vam bo radevolje razkaza! te posebnosti neposredno na vozu in neobvezatno predočil njegovo izvrstno izdelavo. V. in M. Barešič & Co. ZAGREB LJUBLJANA Knkovičeva ulica 30. Dunajska 12 Zastopniki širom države. OAKLAND »COSMOPOLITAN SIX" Urejuj« Davorin Ravijeu. Izdaj« m Konzorcij «Jutra» Adoti Ribniku, Za Narodno tUfcarao dd. kot tbkaraarja Fraa Za imom**