KfcTNlNA PLAČAMA V GOTOVINI VECERNIK XIII. 1 [jtev. 267 TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-«7 UPRAVE: 25—67 la 2S-67a POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 28« postni Čekovni raCun u.m Maribor, torek 21. novembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din Cena din 1*— | Sovjetski pritisk na Karpatih Madžari so se odločili za utrditev svofih mej, zlasti onih na Karpatih — Nove sovjetske Vožnje Fincem — Sporazum med generalom Sikorskim m prezidentom Benešem — Dogodki na morju in v zraku Madžarske iitte prali Sovjetski uniji Sporami med Poljaki In Čehoslovaki ^. BUDIMPEŠTA, 21. nov. Exchan*e Telegraph. Državni odbor za obram-J? stayii vladi predlog, da se brez odlašanja prfčno graditi utrdbene črte na WtLatrSk'v. v Prvi vrsti v Karpatih, kjer se z vsakim dnem bolj čuti Vij** bližine sovjetske Rusije, zlasti med prebivalstvom Podkarpatske Rusije I* ie predlog odbora za obrambo osvojila in je zato treba pričakovati, da se utrdbena dela takoj pričela. “9nes ekspoze zunanjega ministra ^ BlMpEŠTA, 21. nov. Exchange Te-| dal od začetka vojne bo po- vrski zunanji minister grof Ittiki, Poze 0 madžarski zunanji po-najau^Poze bo podal ob priliki da« n,strstv te 0 Prora2Unu zunanjega mi-bo J,v parlamentu. Pričakuje se, da sitg azIoiil minister stališče Madžar- vbraš - Vs°b aktualnih mednarodnih uiJtin dogodkov. S posebnim za-se pa pričakuje, kaj bo pove-J odnošajev do južno vzhodnih Cwt0.v in držav Balkanskega polotoka, (i Jl6va izjava bo zanimiva tudi zara-t@9» ker bo podana tik pred izjavo ftu?skega zunanjega ministra Gafen-. bo govoril v četrtek o romunski ,8 politiki. V novem proračunu zu-. lja ministrstva je tudi postavka za ^ obnovitev madžarskega posla-ob ^.Hoskvi, ki je bilo, kakor znano, 'Pristopa Madžarske k paktu ^bjtt .. Sterni opuščeno, a po vkora-Ust3bovj-eče v°3ske na Uolisko zopet LONDON, 21. nov. Exchange Tele-graph. Pred svojim odhodom iz Londona se je sedanji poljski ministrski predsednik general Sikorski sešel z bivšim prezidentom češkoslovaške republike dr. Eduardom Benešem in z bivšim ministrskim predsednikom dr. Hcdžo. Ob tej priliki so bila odstranjena vsa stara nesoglasja, ki so obstajala med Čehoslo-vaki in Poljaki in mnogo dopomogla do katastrofe obeh narodov. Sklenjeno je bilo najtesnejše sodelovanje v sedanjosti la bodočnosti. Zdi se, da so bile določene tudi že nekatere podrobnosti glede skupnih mirovnih ciljev, katere bosta obe vladi složno in enotno zagovarjali pri zaveznikih v Londonu in Parizu. Pred svojim odhodom pa je Sikorski pripravil vse potrebno tudi za sklenitev novega poijsko-angleškega vojnega pakta, ki bo podpisan v prihodnjih dneh. Časnikarjem je izjavil, da poljska vlada ne dela nobenega razločka med po Nemcih in med po Rusih zasedenim delom Poljske in da tudi ni nobenega razloga, da bi zavzemali drugačno stališče zavezniki Angleži in Francozi. Vzroki odlaganja nemške ofenzive STEFAN CSAKY LONDON, 21. nov. Exchange Tele-graph. Pod naslovom »Zakaj Hitler okleva?« piše vojaški strokovnjak »Yorkshi-re Post«, da Hitlerjevo oklevanje glede pričetka velike ofenzive na zahodnem bojišču ni popolnoma brez strahu, da bi mogla izbruhniti na vzhodu revolucija. Nemiri na Češkem in Poljskem bi se lahko razširili in zahtevali, da se odpošljejo z zahodne fronte na vzhod deli sedaj tam zbranih čet. Mimo tega ne razpolaga Nemčija z zadostnim številom velikih topov, ki bi bili potrebni za rušenje Magi-notove črte. Po mnenju vrhovnega nemškega poveljstva je treba čez zimo izdelati zadostno število takih topov in pričeti šele pomladi generalni naskok. Nemški glas o dogodkih v Pragi mm nove žrtve nemški min ^ND?N, 21. nov. Reuter, S ,J0 ... uuv _____ Osem la- Sih"?^10 na mine, poleg že včeraj %o4.. ’ se dve maniši angleški .»>.• dve manjši angleški ladji, .'•jel ‘ 80 »zgubili okoli 4000 ton, nev-!^3,(KW- Pri irski obali je bil polj Hoč!!. . SOOO-tonski angleški parnik, \ lanev pogrešajo, 25 se jih je re- ^nbon, ' B ,lla nem; ija grobo kršila medtsa- 21. nov. Reuter. Londonski 1 so vse ponesrečene ladje > da f ' 'ieniške mine. »Times« pra- Neme w ttiorio °A,ker ie spustila, mine v pro-Antrj- * delavski list piše, da tv^orir a na neiuške mine v Kanalu i v S pocstreno blokado Nemčije. dostavlja, da ima Veli-fŠkii, J? or°žje, ki je močnejše od i . Nrjr ^his J^ 21. nov. Havas. Parnik ‘ 8 !e nn,«lo) - nega dolndlis V Poroč-i nov‘ >>Zora* Prinaša ob-Pdnji A ..k položaju na Balkanu in Az'j> ter meni, da je angleško-uw, ‘vnost na tem področju do-e re,'1,0:. ^ kratkem bo predsednik . Publike Izmet Inonii potoval r tako manifestiral za angle- ^vezanosti Turčije z interesi V a* ,rana in Afganistana. l ‘a„ . ’ morja do Indije naj se stvori !>°d vodstvom Angležev, v V V(K!st^re^15 nai bi Tur2iia ,°.ei PriPisujejo potovanju tur- n!je,!lta v Bagdad velik pomen, *i turi;‘edice se bodo morale po- na Balkanu preživelim brodolomcem s parnika »Ar-lington Gorth«. Sodijo, da se je parnik potopil že pred dnevi in brodolomci so v reševalnih čolnih tavali več dni po morju. AMSTERDAM, 21. nov. DNB. S potopitvijo angleške ladje »Arlington Court« znaša tonaža angleških trgovskih ladij, ki so bile potopljene v zadnjih dneh, okrog 40.000 ton. LONDON, 21. nov. Reuter., Holandska motoma ladja »Aliuis« je rešila 22 članov posadke angleškega parnika »Arling-tona Gortha«, ki se je potopil blizu irske obale. Glavni strojnik je umrl, preden je dospela pomoč. Truplo so spustili v morje. Enajst članov posadke, ki so se vkrcali v drug čoln, je izginilo. LONDON, 21. nov. Po uradni listi je s parnika »Simona Bolivarja« izginilo 86 oseb. Med temi je 16 članov posadke in poveljnik ladje. BERLIN, 21. novembra. DNB. Protek-tor von Neurath in njegov pomočnik minister Franck sta na poti v Berlin, kjer bosta poročala Hitlerju o dogodkih v Pragi. BERLIN, 21. novembra. DNB. Nemška diplomatsko-politična korespondenca piše o dogodkih v Pragi med drugim: Ker so diplomatski napori zahodne demokracije dovedli do uspeha le v paktu s Turčijo, so izbrali zdaj na evropski celini one narode, ki so morali sami sebe žrtvovati brltskim interesom. Posebno se zadnje čase opaža, kako Francija in Anglija spravljata na politični oder propadle ma-rionetske figure. Pri tem seveda ne računajo, kakšne posledice bo zaradi tega utrpelo prizadeto prebivalstvo. Glavno je, da obnovijo stare želje, da se tuji narodi spet upro rajhu. če zdaj trdijo češki emigranti, da so bili praški dogodki spon tan odpor naroda, potem bi se naj pobrigali vsaj za smešnost vesti, ki jih prejema sin pokojnega Masaryka po svojih tajnih zvezah z neodgovornimi praškimi elementi. Nemški odločujoči krogi ne bodo Londonu dopustili, da bi v Pragi ustvaril razmere, ki škodijo tako rajhu kakor pravim interesom Cehov. Najmanj so pa poklicani, da sodijo o praških dogodkih tisti, ki podpihujejo agitatorje in ki sami s svojim postopkom v Palestini in Damasku kažejo, kakšnega načina se poslužujejo za pobijanje narodnega odpora. LONDON, 21. novembra. Exchange Te-legraph. Po zanesljivih poročilih iz češke se sabotaža in tudi odpor še ni ponehal. Nemiri so se pričeli tudi zaradi odpusta delavstva vsled pomanjkanja surovin. Tako je bilo odpuščenih samo pri Bati in Škodovih tovarnah okoli 20.000 delavcev. Pri spopadih je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Mnono nemških policistov je bilo umorjenih in vrženih v Vltavo. V Prago je prispel sam vrhovni poveljnik Gestapa Himmler. TURŠKO-ANGLEŠKA FINANČNA POGAJANJA ANKARA, 21. nov. Havas. Generalni tajnik zunanjega ministra Numan Mene-medzoglu je odpotoval v London, kjer bo vodil finančna pogajanja z britsko vlado. Mala Pintka ograža Sovjetsko unijo Nov oster napad uradne agencije na Finsko, kateri očita, da si želi spopada s Sovjetsko unijo — italijanske informacije o sovjetskih zahtevah MOSKVA, 21. nov. Exohange Telegraph. Uradna sovjetska agencija Tass napada v nekem poročilu iz^ Helsinkov zelo ostro Finsko, kateri očita, da se obnaša agresivno nasproti Sovjetski uniji. »Ta mala država inaha s papirnatim mečem pred nosom orjaške Sovjetske unije ter mobilizira svoje čete, medtem ko je v Sovjetski uniji vse v najlepšetn miru. Dalje zatemnjuje svoja mesta, medtem ko se blesti Leningrad ves v lučeh.« Poročilo pa ne omenja niti z besedico sovjetskih zahtev nasproti Finski, pravi pa, da je zabloda, misliti na to, da bi Sovjetska unija nameravala Finsko napasti. Nasprotno, vojne željna je samo Finska. Zdi se, da je Anglija tista, ki utrjuje Finski hrbet. Angleški general Wal-ter Kirke je deloval 1. 1925. več mesecev na Finskem kot svetovalec finske vojske. Tudi sedaj sc Finci ogrevajo za tega gentlemana. RIM; 21. nov. Agencija Stefani poroča iz Moskve, da so sedaj že bolj jasno precizirane sovjetske zahteve nasproti Finski. Te zahteve so sledeče: Sovjetsko- finska meja se mora na jugu pomakniti proti severu tako, da bo Finski poslej onemogočeno ogražati Leningrad. Na tem novem ozemlju bi sovjetska Rusija zgradila utrdbe in pomorsko oporišče. Dalje zahteva dva polotoka v zahodni Finski, kjer bi zgradila istotako svoja pomorska in letalska oporišča. Končno pa zahteva Sovjetska unija tudi razne tinske otoke, na katerih naj bi se ustvarila obrambna črta. Središče teh otokov ie Hanko. Maribor, 21. novembra. Eden izmed nasledkov, katere je rodilo brezobzirno sebično, breznačelnoin cesto do ostudnosti oportunistično slovensko povojno strankarstvo, je politično atomiziranje inteligence, ki je izgubila sleherni čut za disciplino in avtoriteto. Morda ga ni naroda na svetu, katerega inteligenca bi bila manj pripravljena podrediti se načelom skupnega dela za narodne interese ter priznati komer koli izmed sebe pravico do vodstva, kakor je naša. Posebno pa velja to za progresivno inteligenco. Skoraj vsak slovenski izobraženec je zase prepričan, da gleda le on sam pravilno na sodobne probleme in da so nazori vseh dragih njegovih tovarišev zgrešeni. V debati, v katero poseže deset slovenskih izobražencev, se pojavi deset različnih mnenj in vsak vztraja trdovratno pri svojem, ne da bi bil pripravljen komer koli popustiti ali mu priznati večjo avtoriteteo. Nasledek tega je, da je bila slovenska inteligenca že doslej potisnjena v stran v se je o njej celo ukoreninilo prepričanje, da se je odtujila od naroda, da je brezpomembna ali celo naravnost škodljiva. Mnogi slovenski politiki, ki so vzeli našo politiko in vodstvo naše politične usode v zakup, so si dovolili na njeu naslov ponižujoče izjave, kakršnih izobra-ženstvo katerega koli drugega naroda ne bi nikoli tako tiho in mirno vtaknilo v žep. Toda priznati moramo, da je bilo tudi v teh izjavah le prečesto mnogo bridke resnice, kakor je na drugi strani tudi resnica, da naš povojni politični, predvsem strankarski razvoj ne bi bil nikoli mogel kreniti na tako zgrešena pota, kakor je krenil, ako bi bilo naše iz-obraženstvo sposobno vršiti tisto veliko poslanstvo v življenju naroda, kakor mu pripada, ali bi mu vsaj moralo pripadati. Kajti popolnoma zgrešeno je, ako kdo trdi ali misli, da obstaja in se normalno razvija ka!k narod lahko brez svoje, z njim povezane, z njim čuteče in delujoče inteligence. To nam dokazuje mimo drugih še prav posebno zgodovina našega slovenskega naroda. Ta naš narod je bil nepomembna, amorfna masa vse tako dolgo, dokler ni dobil svoje lastne narodne inteligence. Iz naroda vzrasli, z narodom živeči in za narod delujoči izobraženci so bili ■tisti, ki so prebudili naše ljudstvo do narodne zavesti, ki so ustvarili temelje naši narodni kulturi iti pripravili pota do ustvaritve narodne države. Tudi vsa politična gibanja so zasnovali oni, dali jim ideologijo in organizacijo ter jih vodili v boj za zmago. Kdor trdi nasprotno, je ali ignorant ali demagog. Sicer pa je bilo in je tako tudi pri vseh drugih narodih in vseh gibanjih. Toliko slavljenega hrvatskega kmetskega gibanja niso ustvarili niti ideološko niti or-ganizatorično kmetje sami. Ustvarila sta ga izobraženca in intelektualca Anton in Stefan Radič, in tudi sedaj mu ne stoje na čelu kmetje, ampak izobraženci dr. Maček. ing. Koštrtič, dr. Pernar itd. — Prav tako tudi socialistično gibanje ni izšlo iz vrst delavcev, ampak iz vrst intelektualcev Marxa, Engelsa, Lenina, Trockega, Stalina itd. Tudi Stalin, Molotov in drugi sedanji glavni voditelji sovjetske Rusije niso nc delavci ne kmetje, ampak izobraženci, intelektualci. Izobražencem, inteligentom, intelektualcem pripada tako v vsakem narodu in v vsakem gibanju veliko in odgovorno poslanstvo, ki ga pa morejo vršiti samo tedaj, kadar se teh svojih nalog zavedajo, kadar se ne umikajo v neaktivno pasivnost in ne razcepljajo v atomizirano množico absolutnih individualistov brez čuta za disciplino in avtoriteto. Narod brez svoje poslanstvo izvršujoče inteligence je brezpogojno izročen na milost in nemilost špekulantom, demagogom in izkoriščevalcem konjunkture. Da se je to moglo zgoditi našemu slovenskemu narodu po vojni, je glavna — če ne celo edina — krivica naše slovenske inteligence. In dokler slovenska inteligenca ne bo zopet prevzela svoje naravne funk cije; se naše razmere ne bodo spremenile. Šele aktivni nastop disciplinirane slovenske progresivne inteligence bo vrgel ■t. uzurpiranih vodilnih mest konjunkturi-ste, ki so v teh 20 letih samo taktizirali, s svojo breznačelnostjo prostituirali vso našo strankarsko in narodno politiko ter Nemški poleti mi Mijo in Francijo Nemci zatrjujejo, da se njihova 2©taša dosegia sv®« cilj, Angleži pa dokazujejo, da so poleti dokazal, da Angiije iz zraka ni mogoče napasti LONDON, 21. nov. Reuter. Nemška iz' vidniška letala so letela včeraj nad An glijo in severno Francijo. Bomb niso me tala. Pri izvidniškem poletu nad Orkney-skim otočjem je bilo neko nemško letalo obstreljeno. Ni znano, če se je rešilo. LONDON, 21. nov. Ministrstvo za letalstvo javlja, da so opazili včeraj nad obalami Kenta več tujih letal. Malo zatem so se pojavila sovražna letala nad Sussexom in Londonom, kjer je stopila v akcijo domača obramba. Sovražnik ni metal bomb. BERLIN, 21. nov. DNB. Nemška le-, tala so nadaljevala svoje izvidniške polete nad Anglijo in Francijo. Kljub slabemu vremenu, viharnim vetrovom in močnim nalivom so bili uspešno zaključeni izvidnišk} ogledi Scapa Flowa, južne angleške obale, Kanala in Severnega morja. Letala, ki so bila šest do sedem ur v zraku, so prinesla s seboj dragocene podatke. V severni in južni Angliji so bili povsod alarmi, v okolici Londona so se angleška lovska letala med streljanjem protiletalskih topov zaman trudila, da bi pregnala nemške opazovalce. Nemška letala so se vračala zelo visoko, topovi jih niso mogli doseči. Pri po- letu nad severno Francijo ni bilo streljanja. LONDON, 21. nov. Reuter. Današnji angleški listi objavljajo obširna poročila o včerajšnjih poletih nemških letal nad angleškim ozemljem. Listi pravijo, da so ti poleti dejansko pokazali, kako je nemogoče uspešno napasti Veliko Britanijo iz zraka. Ker je že od prej dokazano, da nemška mornarica ne more uapasti Anglije z morja, je sedaj jasno, da mora Nemčija opustiti svoj načrt o ?> strelo vi ti vojni« proti Angliji. LONDON, 21. nov. Reuter. Deset nemških velikih bombnikov je izvršilo na Severnem morju napad na štiri angleške križarke. Nemška letala so vrgla na angleške bojne ladje okoli sto bomb, dočim so pričele križarke obstreljevati nemška letala s protiletalskimi topovi. Pri tem je bilo eno nemško letalo zadeto in se je najbrže potopilo v morju. Angleške križarke so ostale nepoškodovane. LONDON, 21. nov. Reuter. Mornariško ministrstvo sporoča, da je včeraj popoldne skušala neka nemška eskadrilja v južnem delu Severnega morja z bombami napasti neki angleški rušilec, toda brez uspeha. Dr. Maček v » Predsednik vlade Dragiša je praznuje v Nišu ^stno sa • dr. Ma-dospel tudi podpredsednik ^ ček s hrvatskimi ministri. z“Pan -na prebivalstvo proglas ,z zastav& sprejem Hrvatov. _ Nis;Je *ef Slave se je udeležil tudi SDS v severni Dalmaciji Senator Sava Kosanovič ie ^ SDS obšel kraje v severni imel več zborovanj. Na kon beniku je dejal, da se je »v . strUktiv-no politika KDK pokazala bra ne no. Če bi na volitvah 11. d oraZutr-glasovalo 600.000 Hrvatov za sp je bi tega ne bilo. Hrvatstvo ra orjguo najlaže zedinita v kmetstvu.^ os|a?iji moramo reči, da srbstvo po- ni ogroženo. Srbi na Hrvatom ^ čutijo kakor doma ra na sv J flr. Oni so uvaževan činiteh ban vatske.« Sovjetska pogajanja z laponsko MOSKVA, 21. nov. Molotov in japonski poslanik sta se sporazumela za pogajanja med Rusijo in Japonsko, za katera bodo dobili delegati največja po-oblaščenja. Razpravljali bodo o pomorskem prometu med Rusijo in Japonsko ter ruskimi in kitajskimi lukami. Sporazumeli so se za osnovni princip, po katerem bodo pogajanja dovedla k dokončni trgovinski pogodbi. Dan pogajanj še ni določen. Medtem pa bosta obe vladi preučili, kateri predmeti bi pri izmenjavi blaga prišli predvsem v poštev. Vsekakor hoče Rusija s povečanjem trgovin* AMSTERDAM, 21. nov. Nedcorr. Pri dvoboju nemškega in holandskega letala je bilo nemško letalo sestreljeno. AMSTERDAM, 21. nov. Reuter. Ugotovljeno je, da je nemško letalo, ki je padlo blizu holandske meje, sestrelila holandska straža. Letalo je letelo tako nizko nad hišami, da so menili, da se bo zaletelo v zvonik. Krožilo je nekaj časa skih stikov z Japonsko razbremeniti Daljni vzhod za čim odločnejše akcije v Evropi. Uspeh te ruske politike je pa v glavnem odvisen od tega, kakšno stališče bo zavzela Moskva k položaju na Kitajskem. MOSKVA, 21. nov. Havas. Diplomatski krogi ne vidijo v bližnjih trgovinskih pogajanjih med Rusijo in Japonsko praktičnih koristi. Sovjetska Rusija bi lahko nudila petrolej za bombaž in druge proizvode. Tudi ruski petrolej je že večinoma oddan za Nemčijo in Italijo. Načela prave demo kul- Demokracija je najdrago^ -^(jbitev turna, socialna in P°lltlcI!f. 0j p# človeštva. Zanjo je človes . sttve* potoke krvi. Demokracija P Holandci sestrelili nemško letalo nad mestom Rermundom in železniško postajo, nato pa izginilo proti jugu. Po neuradnem zatrdilu so obmejne straže pilota ubile. Letalo jc padlo med Mugen-brekom in Manorhausom. Preden se je zrušilo, je zadelo s krilom ob drevo in se prelomilo. Letalo se je razbilo, pilot je obležal mrtev pod razvalinami. Fritz Thyssen v emigraciji CUR1H, 21. nov. United Press. Znani nemški veleindustrijalec Fritz Thyssen, ki je finančno pomagal narodnim socialistom, da so prišli na oblast, je napisal dopisniku agencije United Press pismo, v katerem pravi, da je moral zbežati iz Nemčije, ker je bil v opoziciji proti sedanji politiki Fritz Thyssen jc sedaj z ženo in otrokom v Locarnu. Hohenzoilernci niso v zvezi z atentatom BERLIN, 21. nov. United Press. Princ Avgust Viljem, 52-letni sin bivšega cesarja, je z ogorčenjem zanikal, da bi cesarska rodbina imela kakšno zvezo z atentatom na Hitlerja. Princ, ki je general SS-čet, je dejal, da je njegov oče poslal Hitlerju čestitke. NA FRONTI NIČ NOVEGA. PARIZ, 21. nov. Sinočnje poročilo: »Malo patruljskega in artilerijskega ognja«. ZA KONGRES NEVTRALCEV. CARIGRAD, 21. nov. Stefani. List »Jeni Saba« predlaga, naj se skliče kongres nevtralnih držav, na katerem bi se izdelal mirovni statut. »Džumhurijet« priznava napore Rima za ravnovesje sil in mir na Balkanu. laponske čete v bližini Indoklne ČUNGKING, 21. nov. Reuter. Po poročilih s kitajskega bojišča so prednje čete Japoncev, ki so se izkrcali v Pak-hoju, dosegle Tasijukoji, 80 milj od meje pokrajine Kvangsi. Prve japonske patrulje že ogražajo glavno cesto, ki veže Kvangsi s francosko Indokino. Boii se vodijo tudi v bližini Fangčenga in Cin-šava, kjer so Japonci izkrcali v petek 8000 mož. IZJAVA OSKARJA STRAUSSA PARIZ, 21. nov. Havas. Oskar Strauss, kralj dunajskega valčka, ki jc pred nekaj tedni postal francoski državljan, je izjavil, da komponira pesmi za vojake, ki se borijo za Avstrijo. Borza. Curilt, 21. nov. Devize. Pariz 9.92'A, London 17.52, Ncwyork 445< Bruselj 73.12, Milano 22.50, Amsterdam 236.62)4, Berlin 178.50, Stockholm 106.20, Oslo 101.20, Kopeuhagen 86.05, Helsinki 8.80, Buenos Aires 104. Mariborska vremenska napoved: Oblačno s snegom v presledkih ter vetrovno vreme. Obeta se izboljšanje vremena. Včeraj je bila najvišja temperatura 8.4, danes njijnižja 1, opoldne 2.8. ranost ljudstva v najširše® ^ a Ljudstvo je v njej nosilec vs $v«' dolžnosti, lastnik vseh ,oS)e(is# ta. Demokracija zahteva naJ ti & zaščito socialno šibkih, bor 00 pitalističnemu liberalizmu ra ^i- diktaturam. Demokracija pošte® Žanih in zatiranih. Sebicii ^ le borci za demokracijo so tea tisti, ki imajo socialno fflis® peDJ tudi tu ne smemo počakati, zaostal€jši dohitijo ter se to-^ > da nas doslej še niso. To ne odgovarjalo nalogam, ki sj,. J111 Postavlja naše narodno go-ars,tvo, temveč bi imelo gotovo feii ico’ da bi kmalu tudi za sej,,. Postali. Saj vidimo, da je po-firvat r- novih razmerah v banovini Važ . tudi v tem pogledu na poti 2ilaj-a Sprememba. Hrvatje so spo-Venci- Tudi mi moramo stop-ne s„ ^ektrifikacijo Slovenije in to sredi«,?,0 v posameznih industrijskih temveč tudi na zanemarjenj i;vPodeželju. Samo po sebi raz-BtHj; 0 Je> da je elektrifikacija indu-središč itd. nujna. Tudi t' edovati mora kot to zahteva teh-% VBapredek. Vendar pa mora biti Ldobrin deležen tudi malo pode-C‘l. Človek, ki danes žge drag, s V; 110 močno obremenjen petrolej, le, v Povrhu še precej slabe kvaliteti Nnogih slučajih pa ne more žga-«3 tega. Takrat, ko srečnejši od je berejo in duševno napredujejo, s&^rnje .. . brez vsake možnosti ka- bi mogle biti tudi KDE. Sprememba ni mogoča naenkrat. Potrebno bi pa bilo, da bi se tudi ta cilj zasledoval vztrajno ter po dalekosežnem načrtu, po katerem bi bila končno priključena tudi zadnja kmečka hiša na električno omrežje. Takoj na začetku pa bi bilo treba odstraniti predvsem neumestne ovire, ki hromijo napredek slovenske elektrifikacije. V prvi vrsti je tako zlo trošarina na električni tok in žarnice, ki bo morala biti odpravljena, vsaj za malega odjemalca. Dokler pa je slovenski kmet prisiljen žgati slabo petrolejko ali radi dragega petroleja mora presedeti zimske večere v temi, pa je treba odpraviti tudi to posredno davščino. Po obeh navedenih davščinah pa smo prizadeti tudi Slovenci kot celota, ker pomenita za nas eno izmed onih kulturnih davščin, ki so pomenile vedno naš previšek dajatev z ozirom na druge pokrajine naše države. —ie. Iz Slovenskih goric Tombola. Gasilska četa pri Sv. Ani v Slov. gor. priredi v nedeljo 26. nov. popoldne veliko tombolo s krasnimi dobitki. To bo zadnja tombola ob naši meji. Živahna lovska sezona. Letošnji lovski plen je zelo obilen. Sedanji lovski zakon ni v skladu s kmetskimi koristmi, ker se ČtifJa oec in zdrav/e, ustvarja dobro ra2položerye ®! TUNGSRAM JCrtfftfon pokonouje divjačina samo takrat, ko je omogočena prodaja kož, dočim so lisica, zajec in fazan, ki povzročajo našemu kmetu največjo škodo pri poljskih pridelkih in kokoših izven lovske sezone zaščiteni. Po. zakonu pa je dovoljeno pobijanje domačih mačk in psov, ki prekoračijo večjo razdaljo od domov. Ker se te določbe ponekod izvajajo v splošno kmetsko škodo, je potrebno, da oblast ta zakon, ki ni v skladu z ljudskimi koristmi, spremeni. kr^ ------------------- ..... *alueva vi ■ koristne zaposlitve. Zato prebij. ^ vprašanje duševnega na- A — . * -a « IVUHKOU. na ui žtvdiicjLU l/u i j u ju orisf aixes elektrificiranih °^r08 ‘ Sp0darsko poslopje posestnika Ivana 2um-' Vseh slovenskih občin, se v ra- Ogenj se je razširil tudi na sosednjo hi- ... 3 rtu» •• • . V . I_II__ T________—___ TT! |)nXn%< agrarnih nrpdplih slovenskega šo posestnika Lovrenca Kiseljaka. Požar in severovzhoda stanje nika- je napravil okoli 60.000 din škode. J&k,.® Preinakne. Tako ima na pr S prebivalci elektri- o Krompirja ni! Posestnikom na Dravskem polju primanjkuje krompirja. Trgov-f ■ . i ci nudijo letos znatne cene, vendar pa ?arnt) ~ par^večjih krajev ®r1. j ga ne morejo dobiti. Trgovina krompirja jc Je ^ >v vas! Tudi talil v podeželju, v ^ahl-Ze tok naPelj^ ga kmetje ne jajo v večji meri. Naše vasi F bi ekonomsko tako razvite, radi mehanizacije °iltia nj''lova elektrifikacija ren-^Mov n'J' mehanizacije- kmečkih reyeč cenene so zato od *^no °Vne s^e P° naših vaseh! Ker s ^e tudi splošno prevladuje t iub u je njihova elektrifikacija .r% Potrebna in koristna, bo v vprašanje tudi na podlagi žile s »erentabilnosti, ki bi pa k Danr eue izmed najrentabilnej- av v korist celokunneca slov j korist celokupnega slov. V,.^u gospodarstva. Priskočili bo ‘ < u. a Pomor z javnimi sredstvi. jh kt)ri„. ^ juvijuui oiuuaiv!, ■ Ue ‘ splošnosti bo treba gledali vi1* v i k°risli proizvajalcev loka. At; vprašanju bi moralo pre-Jfelo (i° on° naziranje, ki je pri-v'j£tiic ?r sedanjega načina uporabe tV j 7**cktrika danes ni nič manj .^l Po ll° . Železnice! V Sloveniji, ki V^isrr^1 sPremembah nujno jno-Ah ll na popolno reorganizacijo bM SlW;'ir°cine£>a gospodarstva ter V^ in ’ zfioli lc s stališča lastnih Vf-žalitev, bo treba rešili tudi edstvo za tako delo ta čas mrtva in z njo pragerska nakladalna rampa .ki je bila druga leta v tem mesecu vselej živahna. ne. Sedaj pa se je to stanje nenadoma spremenilo, Izvoz naše živine postaja omejen radi ponovnega pojava slinavke in parkljevke, ki se širi po raznih krajrh Slovenskih goric. Povodom tega so zopet občutno zdrknile cene goveji živini tudi v po tej bolezni neprizadetih krajih, To se je pokazalo predvsem na Leopoldovem živinskem sejmu v Gornji Radgoni, ki je bil 15. t. m..,, kjer so cene v primeru z zadnjimi sejmi v okoliških okrajih, močno padle. Naš obmejni kmet je v veliki zaskrbljenosti pred popolnim zastojem trgovine z živino in še večjim razmahom slinavke in parkljevke, kar bi močno priza--dejalo splošen gospodarski položaj, ker je živina v sedanjem času edini vir dohodkov, s katerimi je omogočeno našemu kmetu poravnati svoje davčne obveznosti, stare dolgove in preskibeti dru žimo z obleko in obutvijo za zimski čas. Cafi« c Mestno pogiavaretv« razpisuje dobavo pisalnega stroja. Ponudbe je vložiti elo Ž6. t. m. c Umrla je v javni bolnišnici 2 letna hčerkica posestnika iz Kog. Slatine Dragica Jutriša. - c Konji s« se splntfii 22 letnemu posestnikovemu sinu Ivanu Runovcu iz Trnovelj. Peljal se je z Vojnika, med potjo je srečal avto, ki je povzročil splaše-nje konj. Runovec je padel z voza, kolo je šlo preko njega in mu zlomilo levo nogo v gležnju. c NesreCeu padec. 34 letni jnkasant Martin Zupanc iz St. Jurija pri Celju je padel na teharskem klancu s kolesa m »e težko poškodoval po glavi in rokah. c Roko si je zlomila v komolcu pr*i padcu 731elna dninarica Neža Francetova iz Loke pri Zidanem mostu. c Mestno gledaHSče. Jutri ob 20. uprizorijo člani mariborskega Narodnega gledališča veseloigro v šestih slikah, »Neopravičena ura *. Režira Jože Kovič. Predstava je za abonma. c Ljudsko vseučilišče. Sinoči je pre- daval prof. dr. Fran 2geč o temi ..Nekaj problemov izvenšolske vzgoje". Njegova it-vajanja so bila vseskozi zanimiva in poučna. Danes ob 20. predava prof. Anica Ceniejeva o temi „Kako vzgajamo deklice za življenje ?“ c Dva vloma sta bila isvršena r eni zadnjih noči na Hribu sv. Jožefa. Vkv mili so pri posestniku Matiji Zupančiču . več obleke v vrednosti okoli 2500 dm m v stanovanje trcovskeaa sin« Antona Božičnika. Slednjemu so odnesli raznega blaga za okrog 600 dinarjev. Na Hnb sv. Jožefa bi bilo nujno potrebno dodeliti stalnega stražnika vsaj v nočnem času, ker so se začeli v tem okolišu nadnje čase dogajati pogosti vlomi. Stražnik P,a j®,*?® b°lj redka prikazen, zalo imam vlomila lahko delo. Občinske ceste ob severni meji Ze večkrat smo opozarjali na neznosno stanje obmejnih občinskih oest, ki morajo nadomeščati v veliki meri slabe banovinske oeste. Poudarjali smo potrebo po sistematični strokovni izvedbi skupnih kulukov, da bi se na ta način omogočilo resnično izboljšanje razdrapanih cest. Stanje cest pa je ostalo ne-iapremenjeno in še slabše kot pfej. V neki občini so opravljali redroi letni ku- luk šele jeseni prod nastopom deževja. Lahko si mislimo, v kakšnem stanju se nahajajo sedaj te ceste. Potrebno bi bito, da uvede banovina pri reševanju problema vzdrževanja občinskih oest ob naši meji potrebno nadzorstvo m s podporami omogoči izboljšanje sedanje«« stanja, ki ni samo v gospodarsko Škodo našega kmeta, ampak tudi naša narodna sramota. Ležišča „ernega diamanta" v celjski okolici Že v predvojnih letih je družba »Bo-hemia« kopala premog v Pečovniku pri Celju. Takratni premogovnik se je nahajal v bližini gostilne Krašovec. Premog je bil izvrstne kakovosti in so takrat domala z njim zalagali celo mesto Celje in bližnji celjski okoliš. V takratne rove pa je vdrla voda in so kopanje premoga nekako pred vojno opustili. Po vojni so se poizkusi kopanja severno od prejšnjega rova nadaljevali, uspeha pa ni bilo, ker je bilo vedno premalo denarja na razpolago, dokler se ni nova družba »Bohemia« lotila dela z vso intenzivnostjo. Za raziskovanje se je mnogo investiralo, dokler se ni končno pokazal uspeh. Prva leta je bila stvar kritična. Premog je bil slab. Čim globlje pa se je kopalo, tem boljši je bil premog. Kvaliteta -premoga je zdaj izborna in dosega kalorično vrednost pri kosovcu 6000 do 6500 kalorij. Rudnik se zelo hitro razvija, znak, da gre stvar svojo pravo pot. Ker se nahaja sloj v večji globini, se je napravil upadnik (poševni hodnik), t. zv. Marijin upadnik. Začelo se je odkopavati desno in levo. Po izčrpanju se je napravil novi upadnik s slepim jaškom. Rudnik je danes odprt z upadnikom in slepim jaškom. Sedaj se odkopava na drugem horizontu, da se osigura še večje množine premoga. Pred pol leta se je pričelo z delom novega jaška, s katerim se misli odpreti rudnik v še večjo globino, nekako okrog 170 m. Jama je razdeljena na za-padno in vzhodno polje. Odkopava se deloma ročno, deloma z odkopnimi kladivi. Pogonsko sredstvo je stisnjeni zrak. Za pogon služi falska elektrika. Za rezervo pa ima rudnik tudi lastno loko* mobilo z 80 do 120 konjskimi silami. Za črpanje vode služijo 1000-litrske črpalke. Jame se zračijo umetno z ventilatorjem. Premog se na delovišču po drčah srsiisti na izvozni horizont, tann se natovori v vozičke, vozači pa ga odpeljalo na slepi jašek, t dvigalom se pa dvigne na separacijo. Zunanji obrat ima suho separacijo, kjer se premog izbira. Premogovnik Ima mehanične delavnice, kovačnice, elektrike delavnice, tesamice in mizarnlce. Na * 1°, i p&t,,et,ne pisarne, Urejena je tuMavo državnega praznika Zedinjenja priredi Sokol Maribor-matica dne 1. decembra v Sokolskem' domu Slavnostni ples. vstopnice v predprodaji. ^ * Kino Union. Do vključno P4 ^ ^o-gel" prvovrstna filmska PrlP. „2a zab® čaram ženi in posledicah Marlene Dietrich, Herbert M Mariborsko glfidaW^fl y .1 Torek, 21., ob 20.: Hinavk K c#) c .i. ’ oo . /■Gostovanje ' Sreda, 22. novembra > t ys * Ljubljana: 7. Jutranji stDi ml 12 Plošče; 13.02 Slagerje » f M. Jelačin; 18. Mlad. ura; 19-"Fotog^fSi; za slov. gospodarstvo; 19oJ ]sla Ko ^ v naravnih barvah ;20. org nojet4, , " 20.45 Plošče; 21.15 Pesmice pester-in Ježek; 22.15 Tamburaš« ^ -- »# Zagreb: 21.30 »Hrvatski P1S4IR grad: 14. Ruske romance; K ffli* koncert. — Sofija: 20. Večerm^i gn". cert; 20.30 Instrumentalni ^spera karešla: 21.50 Thomasova a o,nua: — Budimpešta: 19.30 Ge«? »Faust"; 18. Ciganska g}4 , Lebarjeva opereta »Zemlja ' Ankara: 19.10 Veliki konc#1-Simfonični koncert pra,f 2t Iz Ruš Sokol. 2. dec. o-b 20. bo ^ telo' oe/aoi. z. uec. uu —■ . 50»“- .o, vadna akademija v dvora« doma v počastitev dne Akademija bo tudi letos v na višku. v,r»vli2 M' Gledališki odsek pnpraežjra S-»Izdaja pri Novari«, ki J° ^ ko Friček. .. cklenieI!fj se Na občinski seji je bilo se razipiše mesto tajnika* g. je prošnja orožniškega k p0sta!4 benika, da bi se oro*niS» stanila v občinski hiši. šnj0^ oj f Banska uprava je na P zaStoP%, skega odbora, kater!f3eiskavo 0 \ s5 Anton Stanc, uvedla PJ Herg2, .a. vanju bivšega tajnika S-. * a ugotovi višina poneverje Okrog oglov piha, po poljih m®*®,^ Pomoči je začelo briti okrog hišnih vogalov, v prvih jutranjih urah pa so začele naletavati prve snežinke, ki bodo, kakor vse kaže, zametle mesto in pokra- w „0_______ .. ,J$ pa so se začele dražitt ^®jajali s sloji, ki so do sedaj Komaj ^ stoji, KI so uu sc«« -- zpaj čarni, si bodo pac t ]agila. ,.se nabavili še potrebna d n pfl u, Zalo lak-le prvi V' skrbni gospodinji m jjj? KaK $r Kiuim* _ . čevlji* ^ no0 Kako je s fantovimi c kurivo? dekletovim pl3526”}' za mrzle ' drv Z kma^ h » volj premoga in dneve? . h0^0 m c' Otroci in mladina ^ ^ ne_kM ,j s# jino, saj je tokrat podlaga za sneg dobra, da boljša biti ne more. Zima in naletavajoči' sneg pa prinašata v mesto svojo žgočo problematiko, ki je to leto, ko so se začele z naraščajočim mrazom dvigati cene, tembolj pekoča. V mrzli dobi porabi človeško telo več toplote, zato rabi več hrane; prav te najosnovnejše življenjske potrebščine leli prve mrzle dne • ^ preva^ ^ bo dovolj snega, b ^ sAineg ke ter iskali tiste jj gt} ustvarjene klance -j za . jjji J pa bodo priprav*U terene, »JJ čevit svet in smu mar^n^horj6, toliko v neposreidn fia poh pre v kolikor n e hodajo soboto se vjakih, a jfl s P važanje »dilc« P p0horJ. Iet°;.-.,0, prenašanje »drlc izu*lrle- Pred neko izložbo ne-toUrL°d slavoloka stoji gruča ljudi.In-* ' Sovjetski Putnik vabi na eks- ob- ulic V^zstavlia slike zgradb, trgov in hoteia ? mest’ P1'®*40 ceste> na strehi Pom • ,^°'n vihra rdeča zastava s sr- motrin kladivom. Mimoidoči jo pozorno ue, !e~ Mudit* do jUj so molčeči, toda prijazni in gre Pakj j, 1,3 roko. Na ulicah se vrste le sk-ih f ^Vodili, kako ravnati ob !J4] Kr’ ™Z]im odslej štel kandelabre: od enega konca ulice do dragega. Vozila imajo neznatne lučke, ki svetijo le navzdol. Svetilke v tramvajih so tako zasenčene, da človek sopotnika ne bi spoznal. Le paglavcem je tema dobrodošla. V zgodnjih večernih urah se lovijo po ulicah. Zaljubljencem seveda tako stanje tudi ne more napak hoditi. Ali kaj, ko so fantje pri vojakih. Zgodi se, da se človek v temi kam zadene. Ce naleti na pravo mesto, na primer v naročje brhke mlade Berlinčanke, se da to še prenesti, toda če pade v izognejo takim neljubim trkom, nosijo ljudje na plaščih fosforne figure, psičke, slončke, mucke in slično živad, kar prodajajo po trgovinah pod imenom Leucht-schmuck. Resni pruski gospodje imajo le svetleče se čisto preproste kolobarje. Zastrti vhodi v razne lokale imajo nekaj skrivnostnega. Le droben, barvast, od znotraj slabotno razsvetljen napis Cafe, Tanz, kliče in vabi, nekje pa pritajena glasba. Vse to me močno spominja na kitajske čajnice in restavracije v Parizu na Montmartru, na Montparnasu ali v Ouartier Latinu. — Ko pa prestopim kremplje stare godmjavke ali v kak kan- prag: beli gostje, ob kavi in čaju, nič več delaber, je stvar že drugačna. Da se I skrivnosti, Evropa, toda Evropa v vojni, o kateri govore široko razprti napisi »Volkischer Beobachterja«, »Lokal An-zeigerja«, »Berliner Illustrierte«. V kavarnah se dobi vse brez kart, prav tako v slaščičarnah. Če rečem vse, imam v mislili pač tisto, kar je ravno na razpolago. Vsa zaloga kave je rezervirana ka-varnarjem in restravraterjem. Ples je bil takoj po izbruhu vojne prepovedan, a so ga naknadno spet dovolili. Mnogo plakatov tudi naznanja, da ima Berlin nočno življenje. Preden ga preizkusim, se hočem malo privaditi na temo. Gledališča so menda domala vsa odprta. prav tako kinematografi. Tudi šole delujejo v polnem obsegu. Včasih hite po ulicah oklopni avtomobili. Danes sem srečal dolgo vrsto kamionov z napisi proti Chamberlainu in lažniku Churchillu. O Franciji niti besede. Na oklepnih avtomobilih so visoki, plavolasi sinovi matere Germanije prepevali svoje pesmi. Boris Tušek Duhovnice v brazilskih pragozdih eneV v ’l;J;kvo in Leningrad, iiii _ ^StavHn cIIVp vcrrarlh ob^h re’ Pač novost. ....................... __ letal- ue ,'^adili. Na zidovih kažejo ogrom-.» daleč vidne puščice smer proti naj- Dos, ;■ iavnim zakloniščem. Napisi na aja,i in drugod opominjajo državija-sc’ da Pazijo na svoje besede, ker tudi ražnik posluša, te ,°fetja se je človeštvo borilo proti te-sjj’Preganjalo in končno po zaslugi • rfega razmaha elektrifikacije vsaj iz pr^! itaselj tudi pregnalo. ilaselj tudi pregnalo. Ko mi je ^ nedavnim nekdo pisal iz Pariza, da ti^^ica francoske republike ni več A 80111 80 lieieveni° nasmehnil. že sem spoznal, kaj pomeni % „, ,žatemnitov. Ko se tako v večer- Brazilski raziskovalci so ugotovili, da živi v pragozdovih Bahije najmanj 400.000 ljudi, ki so hlapčevsko podložni tucatu duhovnic. Verniki in potomci črnih sužnjev, ki so bili prodani na sejmu. Njih vera se poslužuje često zelo strogih, naravnost zločinskih pripomočkov. Navzlic svoji okrutnosti obvladujejo duhovnice ljudi s popolno avtoriteto. Seveda jo vešče izrabljajo. V mnogih primerih se da dokazati, da so duhovnice po- vzročiteljice umorov, zlasti s strupi. — Zasledovanje duhovnic je skoro nemogoče, ker so jim verniki suženjsko pokorni in vdani. Duhovnice so tudi zelo imovite, ker ne žive samo od darov svojih naivnih vernikov, marveč tudi od podkupnin. Brazilska vlada je zdaj določila posebno komisijo, ki bo raziskala razmere v Ba-hiji in predlagal primerne ukrepe proti režimu oblastnih duhovnic, Koliko žamfe gori na svetu "h* * 'Prehajam po starem cesarskem 5e't! t*,Menadoma ugasnejo vse luči. Bil Sv% \ slepec dokler ni spep bilo teflia ‘ Berlinu vlada ponoči pošastna VSa *>vSod, Posebno kadar je oblačno. ‘'»JO n , l1|°rajo biti zastrta. Ljudje ti-iec, p,red seboj, in ko človek, zlasti tu-fiot. at *aide, mu je težko najti pravo Srečo. oSeRl se 2adl,jič zgubil, sem imel bara]'.. Se^3’ ki sem jo prav ponižno po— %0 * svet, kako priti do doma, je sht-va'rUo anovala v isti hiši kot jaz in me \ ,,P!'Peljala k zaskrbljeni gospodinji. ra"ica u.e zapiisti. Naslednjega ju-^ '■t11 dognal, da ;e najboljše, če bom ^taaar Gotovo jih ni samo na milijone, temveč na milijarde. Te žarnice imajo v notranjosti ogljikovo ali kovinsko žico, ki jo električni tok vžge. Te luči pa ne oddajajo samo svetlobe, temveč, kakor lahko čutimo, tudi toploto. Smoter vseh izumiteljev je pa, da bi izumili svetilko, ki ne bi izrabila samo borih 6 odstotkov dobavljene energije temveč več. Nov korak v tej smeri so nove živo-srebrnc parne luči, ki so jih zdaj začeli izdelovati. Ultraviolični žarki, ki jih ne Ne poljubljaj otrok na usta, tudi clru-i gim tega ne dovoli. Ni treba da vidiš pod mikroskopom, kaj vse se utegne nalezli z usten. Cernu kajenje v spalnici'? Kjer boš prebil noč, potrebuješ svežega zraka, a si ga sam, dandanes še več sama, okužiš! Če pa nc moreš strpeti, vsaj pred spanjem odpri okno in prezrači. Ne oblači preveč toplega spodnjega perila pozimi! Bolje je, zgoraj obleči toplejše stvari, ki jih v zakurjeni sobi odložiš. Če ti peša vid, si nabavi o pravem času naočnike. Ne puščaj otrok samih v prostoru, kjer gori ogenj. Dvojne nogavice v lesnih čevljih so odveč, če stiskajo nogo in sc kri ne more pretakati. moremo uporabljati za razsvetljavo, v tem primeru zadenejo na površje, napojeno s snovmi, ki pod njihovim vplivom zažare — fluorescirajo. Tako lahko dobimo svetlobo, zelo podobno sončni. — Predvsem pa lahko izrabimo več dobavljene energije. V britskem imperiju raste 216 vrst vina. Najstarejše vseučilišče je bilo ustanovljeno v Kairi 1. 907. poslej (97 bril. duhovščina. Anglija ima nad 6000 zdravnic in skoro 52.000 diplomiranih babic, več ko tretjina teh je brezposelna. v Na luni je 33.000 gor, ki imajo obliko žrela ugaslih ognjenikov. Najljubša barva čebel je modra. tl •_ No, tako je že lagodneje, kajne? mm*; Zgodba e poiilnirasiem angleškem mačku Črnoprogasti maček »Tauni« je doživel že več brodolonrstev. Zadnjič je bil na krovu angleške ribiške ladje »Cal-dev« Ladja je zadela na nemško mino in se jela potapljati. Ko so se mornarji že vkrcali v reševalne čolne, je eden izmed njih skočil po mačka. Rešil ga je v zadnjem trenutku, zato je pa izgubil vso svojo prtljago. Brodolomce s »Taunijem« je sprejela na krov neka švedska ladja »Princesa Margareta«. Preden jc pa ladja dosegla švedske vode, so jo ustavili nemški rušilci. Angleške mornarice so internirali, mačko so pa prepustili švedskemu kapitanu, ki je imel z njo velik križ. Na švedski obali je zaradi ostre karantene ni smel izkrcati. Uradnik angleškega konzulata v Goieborgu je kapitanu sve- SKALAN: tiAMAS IN JORA mmVM PUDI MA ZEML3I n 11 kar mi po nesreči, v katero ^hl pabnili, še edino preostaja,« je )/-j -ff, 8,kušal osvobod sem vas pah- 8e skušal osvoboditi. %?s ■ V kakšno nesrečo ser !!iia-2pnu-Ste m0'ie snidenie z Joro Seo-sem •a* rne -ie k sebi in mi povedal, tl'ovan-. Sm zločinca, obsojenec, zazna- A vsi Pretvanajte se! Ne lazite mi! Vi „Vsi ste to vedeli, samo meni ni ..pkPovedal.« Se'H MS,ggahi vam, da tega še nikoli ni- ‘Nistf ,<( »N’ ?.oben^te’ lažete,« je kriknil, jo zagrabil rll,ca. ^ ro^ahta in stresel. »Da, sin zlo-;riSa’te mu .hodite z menoj? Čemu se rob2anie,J ^ar ne vidite, da si mali' ^atna \ dot'kom mojih rok? Vi, Ma-.Mlilc, ’ hči velikeira učeniaka in od- lsem. ;ayanTurskega, sestra glavnega t,Saiteprv®sa iijžeuirja. Pojdite in ne zame.« s'« ie vzkliknila, na pol zbegano 16 in na pol sočutno, »bolni ste in ne veste, kaj govorite. Pojdite, odpeljem vas domov. Prespite se in vse bo dobro.« »Prespim naj se in vse bo dobro! Ha-ha-ha... In ljubili me boste, cenili, spoštovali... Ljuibite me, Mana! Ljubite sedaj, ko veste, kdo sem, ko se ne smem dotakniti nobenega ženskega bitja več, da ga ne bi že z svojim golim dotikom onečastil...« Mana je vzdrhtela in zajokala od ranjene ljubezni, užaljenosti, strahu in neodločnosti, pa tudi od kesanja, da je ona s svojo ljubosumnostjo zagrešila Rama-sov duševni zlom. »Ugasnila je vaša velika ljubezen, Mana. Kakor da jo jc upihnila mrzla sapa... Ljubite me!« »Ramas!« je vzkliknila in se vzravnala. »Ne žalite me! Prišla sem, da vas rešim. Vlekla me je k vam neka tajna slutnja.« »Vest zaradi greha, ki ste ga zagrešili.« »Morda tudi vest. Toda prisegam vam, da hočem vse popraviti. Da je bil vaš oče zločinec, tega ne verujem. Morala Poidite! Izvedeti bi to že kdaj slišati, moramo resnico.« »Izvedel sem jo že.« »In ne dvomite prav nič? Ali ni morda Yagiri Seoni govoril neresnice, samo da bi vas premagali?« »Govoril neresnico?« ' r »Da.« »Ali menite, da bi bilo to mogoče? Mana, Mana...« »Mogoče je vse, zato kvišku glavo! Iti tudi če bi bilo res, ali ste vi odgovorni za grehe svojih prednikov, ki jih še poznali niste nikoli?« »Da, nisem odgovoren. In končno: kakšen zločinec je bil moj oče? Kaj je zagrešil? Zločini so različni. Šele potem bo mogoče ustvariti pravilno sodbo. Pojdiva!« V. »Poklical sem vas, je dejal Yagiri Seo-ni, »da mi poročate, koliko ste že napredovali? Vaša počasnost mi ne ugaja. Z njo me boste nazadnje res prepričali, da sem se glede vaših sposobnosti temeljito zmotil.« »Povedal sem vam že ponovno, da mi je treba rešiti samo še zadnje vprašanje,« je odgovoril nejevoljno Mahabali Patna. »In kdaj ga nameravate rešiti?« »Tega ne vem. Moral bom dognati ueke malenkosti, ki sicer niso bistvene, toval, naj mačka brez bolečin ubije. Toda dve dami sta se zavzeli za muca. Sv. Birokracij je telefoniral sem in tja, končno sta sc dami morali zavezati, da bosta med štirimesečno dobo karantene pitale mačka. Konzul je medtem obvestil angleško admiraliteto. da je bila posadka »Calde-va« zajeta in dodal: »Ladijski maček je rešen in v varstvu dveh dam s konzulata«. O usodi mačka je prinesel neki švedski lisa daljše poročilo. Iz vseh krajev so se oglasili ljudje, ki bi radi skrbeli za muco. Korespondenca o »Tauniju« je na konzulatu zrasla na kupe, sekretariat je bil v zadregi. Zdaj se nadejajo, da bodo oblasti karanteno vendarle predčasno odpravile in slavni muc bo spet prišel v svobodo na Angleško. IB——^H— II—Bmi6.ll brez katerih pa vendarle polet v vse-mirje ne bi bil mogoč.« »Nebistvene malenkosti, človek!« ie vzkliknil Yagiri. »Kakšne nebistvene malenkosti, ako brez njih polet ni mogoč?« »Stvar je neskončno zapletena. Sami veste, da je to vprašanje, s katerim se ukvarja človeštvo že stotisočletja. V vsej^ tej dolgi dobi je bilo izvršenih na tisoče in tisoče poizkusov. Cele generacije znanstvenikov so bile prepričane, da je do popolnega uspeha treba le še nekaj nebistvenih malenkosti. A prav te so bde vedno najtežje. Vsa semirska letala, ki so bila kdaj odposlana z zem-je, so se razbila in z njimi je poginilo mnogo drznih iznajditeljev. Cez jonisfe-ro se m dvignilo nikoli nobeno, razen v utopičnih romanih. Tudi naše letalo se vsak trenutek lahko dvigne, ako želite. toda živi ne bomo prišli z njim ni-kam-or.« > »Mahabali!« ga je prekinil Yagiri. »Ako mi v roku, ki vam ga bom določil, ne rešite teh ..nebistvenih malenkosti”, vas bom — tako za gotovo kakor stojim tu pred vami — prisilil, da poletite na poizkusni polet, pa če se potem že vruete živi ali mrtvi! Sedaj čakam že skorai dvajset let na vaše „zadnje odkritje”, dalje ne bonu« (Dalje jutri.) Stran 6. »Večer 11 lfe« K nitma prvi pedagoški leksikon Kdor je vestno zasledoval v zadnjih 20 letih našo domačo pedagoško literaturo, je moral opaziti tudi v njej bogate sledove pedagoških, psiholoških in tnla-dinoslovnih dogajanj, preizkušenj in izsledkov v tujini. V tej zvezi so se pa v tem razdobju pojavili tudi domači pedagoški misleci in znanstveniki, teoretiki in praktiki najrazličnejših smeri ter tako pripravljali pot do šolske reforme ali vsaj do sodobnega razumevanja vzgojnih ciljev in smeri. Tudi naš pedagoški tisk. v obliki samostojnih publikacij ali revij je pridobil na svoji veljavi ter skušal dohitevati pedagoški razvoj in napredek kulturnejših narodov. Po 20-let-nem pedagoškem prizadevanju, ki je pa doživljalo sjcer lepo vrsto razočaranj in najrazličnejših težav celo v obliki policijskih sredstev, smo končno prišli tudi Pii nas do lastnega pedagoškega leksi-'°na, ki odpira naš pogled v pedagoška ■snovanja širokega sveta in lastnega na-roda v državi. Leksikoni niso vsakdanje knjige kakor učbeniki, ki se spreminjajo iz leta v leto, od razreda do razreda, temveč knjige trajnejše vrednosti in višjega pomela. Leksikalne izdaje počasi dozorevajo ut zahtevajo od prirediteljev in sotrud-mkov obsežnejšega znanja in globljega lazgleda, kakor od piscev šolskih knjig. •Nedavno je izšel v Zagrebu tak leksikon, posvečen vzgojeslovni stroki v najširšem pomenu besede. Izdala ga je agilna zalozba Minerva v obliki debele knjige na skoro 500 straneh velikega formata. Njegov posebni pomen je v tem, da skuša .prikazati vertikalni in horicontalni pierez mednarodnega pedagoškega gibanja in šolskega življenja po možnosti z našega stališča ter v zvezi s produkti domače pedagoške kulture pri Slovencih, Hrvatih in Srbih. Leksikalno gra-ivo so zbrali in uredili za izdajo znani zagrebški pedagogi in šolniki: St. Pata- M. Tkalčič, A. Defrančeski in J; De-marln, ki so jim bili v pomoč tudi še nekateri drugi zbiratelji, med slovenskimi informatorji G. šilih, ki je poskrbel za biogra sko gradivo slovenskih pedagoških delavcev. V glavnem vsebuje leksikon strokov-no-predmetni del z razlagami strokovnih pojmov m gesel s področja filozofske in prak. hene pedagogike, psihologije raznih smeri, pedologije, didaktike in metodike ter iz ostalih disciplin, ki so v ožji zvezi z vzgojeslovno teorijo in prakso. Na nekaterih mestih so podali prireditelji ne samo informativno ali sintetično sliko pojmov, temveč so tu pa tam bolj ali manj kritično ocenili nekatere filozofske pedagoške in psihološke probleme in pojave, drugod so pa ostali le bolj pri navadni, deloma tudi podrobnejši informaciji ali karakterizaciji. Na splošno lahko rečemo, da so podali prireditelji razmeroma z razpoložljivim prostorom v knjigi pregledno in jasno sliko o najrazličnejših novejših pedagoških tokih in dogodkih, ki so zrevolucionirali umirjeno predvojno vzgojeslovje, a istotako so avtorji izluščili iz pedagoške preteklosti vse tiste ideje in zamisleke, ki so bili konstruktivni, časovno zaporedni in zgodovinsko razvojni. Morda bi si nekateri solniki želeli še detajlnejše ‘slike in raz- Soorf lage o tem ali onem geslu, pojmu in načelu, toda vedeti je treba, da so bili prireditelji vezani na določeni obseg ene same knjige. Dober del prostora so odmerili zlasti didaktiškim problemom tega časa. Ves ta strokovni del pa je izpopolnjen po zahtevah alfabetskega reda tudi še z biografskimi podatki vseh važnejših mož iu mislecev, ki so si pridobili v pedagogiki ime in sloves, bodisi naših ali tujih. Razveseljivo je dejstvo, da je slovenski biografski del (seveda poleg hrvatskega) razen nekaterih izjem (L. Lauter, R. Kukčeva, V. Mazi...) precej natančen m izčrpen. V tem seznamu srečamo zastopnike 111 pristaše filozofske, kulturne in idealistične pedagogike, predstavnike in zagovornike pedagoškega realizma, psihologizma in sociologizma, didaktične reformatorje in pod. struje. Med temi je več znanih mariborskih obrazov, ki se zbirajo v okrilju Pedagoške centrale. Lahko rečemo, da je v Sloveniji lepa vrsta resnih in zavednih pedagoških delavcev, ki pa žal nimajo ali ne morejo priti do s vej ega pravega delokroga, v katerem bi lahko s pridom in koristjo izčrpali svoje zdrave življenjske sile in sposobnosti! O vzrokih tega stanja žal ne moremo razpravljati na tem mestu, čeprav bi bila potrebna taka odkrita beseda. Tudi v pedagoškem delu je potrebna svoboda, razumevanje, spoštovanje in racionalna zaposlitev voljnih in sposobnih ljudi! Pri nas je vse premalo širokogrudnosti in zaupanja. Tudi take misli in pritožbe se porajajo človeku ob prebiranju naših revij in prvega leksikona. ki je lepo spričevalo slovenski pedagoški eliti, čeprav neenakomerno zaposleni v vsej povojni dobi. V podrobnosti leksikalnega gradiva in podatkov se v dnevniku ne bomo spuščali, take analize spadajo v strokovni tisk, kjer bo za pripombe dovolj prostora. Vendar lahko rečemo, da nam ie bila ta knjiga krvavo potrebna za medsebojno spoznavanje in merjenje sil in da so prireditelji z založbo vred dali s svoje strani, kar so pač mogli v teh nemirnih časih. Čeprav ima prvo delo te vrste pri nas tudi svoje pomanjkljivosti bodisi v ideološkem ali tehniškem pogledu^ vendar bo dosegel leksikon med našimi šolniki in vzgojitelji svoj pravi namen, nuditi tekoče informacije, pojasnjevati bolj ali manj znane probleme ter vzpodbujati ljudi k nadaljnjemu delu v okviru vzgojeslovne kulture. V tej zvezi naj omenim še nekaj drugega: Potrebovali bi bibliografski pregled vsega slovenskega pedagoškega tiska v zadnjih 30 letih. Beograjski »Učitelj« je to nalogo že opravil v svojih jubilejnih številkah lanskega leta, in sicer s seznamom srbsko-hrvatskega pedagoškega tiska, samo pri nas smo zaostali v tem pogledu. Nedavno je izšlo literarno kazalo vseh spisov, del in člankov s kmetijskega področja; bibliografija leposlovnih, znanstvenih in mladinskih publikacij pa je še vedno v ljubljanskih obljubah, ki se nočejo izpolniti. Sestaviti in izdati pedagoško bibliografijo, seveda izčrpno in pregledno, bi ne bilo v nobenem pogledu tvegano delo. -erj- Iz našega table-feniškega športa Ljubljanska Mladika je v svojih klubskih prostorih priredila v nedeljo izbirni table-te-mski turnir za državno prvenstvo, ki bo bržkone se pred božičem v Zagrebu. Na izbirnem turnirju so tekmovali klubi Hermes Mladika in Celje, dočim ljubljanski Korotan in celjska Jugoslavija nista nastopila. Za Her-'gra!i Marinko Djinovski in Kosmina, za Mladiko Belak, Krečič m Strojnik, za Celje pa Latinovič, Rebevšek, Milan in Schiffer kot rezerva. Najmočnejše moštvo je postavil Hermes, ki je zaporedoma premagal Mladiko (5:0) in Celje (5:1), medtem ko je Mladika v zadnjem dvoboju zmagala nad Celjem (5:2). Na ta način sta se Hermes in Mladika kvalificirala za nadaljnje tekmovanje za državno prvenstvo moštev, v katerem bosta za stopala slovenski table-teniški šport. V Beogradu je bil v nedeljo ustanovni obilni zbor Srbske table-teniške zveze. Za pr- vega predsednika je bil izvoljen Nikola Simič. Jugoslovanska table-teniška zveza je pozvala slovenske klube, da naj ustanovijo lastno table-teniško zvezo. Občni zbor bo radi tega najbrže v najkrajšem času. Siavije je dobila novo vodstvo Pobreška Slavija je imela svoj izredni občni zbor v gostilni Klemenšak-Kren na Pobrežju. Poleg številnega članstva so mu prisostvovali tudi nekateri oficielni zastopniki drugih jKibreškili društev, dočim je pobreško občino zastopal župan g. Stržina. Dnevni red je obsegal predvsem izvolitev novega odbora, ker so se številni prejšnji odborniki umaknili ter so tako nastale vrzeli v odborovih vrstah. Za stari odbor so poročali tajnik Dasko Viktor, blagajnik Bukovič Fric, za šahovski odsek pa Kocbek Rudolf. Poročila so bila soglasno sprejeta .nakar je dobil odbor na predlog Baierja Jindre kot elana nadzorstva razrešnieo. Sledile so volitve, /a predsednika je bil ponovno izvoljen Ferenc Franc, njegovi sodelavci so sledeči: podpreds. Baior Jiu-dra, tajnik Dasko Viktor, blagajnik Bakovič Fric, gospodar Zobar Lovrenc, odborniki Kocbek Rudolf, Kitale Maks, Kelte; načelniki odsekov so Baier Jindra za nogomet, Cimžek Vilko za šah, Zobar Franjo za dramatski odsek. Nadzorni odbor tvorijo Vezjak Danilo, Stržina Karel, razsodišče pa Kralj Stanko, Breznik Stefan ler Reiter Maks. Nato so sledile dolgotrajne debate o klubovem poslovanju, ki so zlasLi poudarjale potrebo po lastnem irišču, pri čemer bi pa morale priskočili na pomoč javne ustanove, zlasli pa pobreška občina. Navzoči župan g. Stržina je izjavil, da je občina načelno pripravljena klubu pomagati do igrišča. Pričakovati je, da bo sedaj, ko ima klub tako rekoč svojea zastopnika v občinskem odboru, akcija za irišče uspešnejša, tako da bo Slavija v doglednem času nastopala na svojih lastnih tleh. PANAMERišKE IGRE MESTO 1940 OLIMP1ADE Ameriška zveza športnih zvez je določila posebni odbor, ki naj preuči možnost prireditve panameriških atletskih iger za slučaj, da Finska ne bi mogla organizirati olimpiade 1940 v Helsinkih. V M a r i b o r u dne 21. XI. 1939. _ s. V slovensko-hrvatski ligi s0 y na sporedu tekme Gradjanski —- J liašk - Ljubljana, Sašk - bpht, Hajdu Slavija (V). Bačka m Slavija (O) sla tekmo že odigrali;.; . s. Revanžna tekma Bratislava s bo za binkošti, ako ne nastopijo predvidene ovire. v/. s. Romunija je v Bukarešti poraz* a P golom, ki ga je_ dosegel bnsi g etjo z , . Gradjanskega Sipoš Vili. j s. Praška Slavija je z nedeljsko Kladnom z rezultatom 14:0 posi* _J prvak protektorata v nogometu; Sparta istim številom toek, a s.i nikom. , „ ;c na s Beograjska nogometna d8- pcdlagi nekih dogovorov ’ od- kima zahtevala od zagrebške, «• gea. igra 1. decembra medmestna ‘e. ],jli grad—Zagreb v Beogradu, .cepra' • G a(J. medtem /ji za la dan sklenjeni1 le v • ^D0 ianski—BSK in JugoslavijarHa^- . ^ je celo, da bo beograjska po 0digra-(ega svojima kluboma zabi«mi nje obeh sklenjenih tekem. v s. Dunajski nogometaši so si pr1 ^ medmestnih tekmah tri zmage na ^oj(vr0 Moštvo A je premagalo Graz z 2;0 B Linz 7. 8:2. moštvo C pa SalzoJ‘g ■ ■ ^ s Zagrebški Maraton namerava 4. ^ do junija plavalni bazen, s trosU • računani na poldrugi milijon s Slovti! francoski smučar (ji- večkratni svetovni prvak \ . -g.r^iobj3 seiplinab. je bil po vesteh - tak° v patruljni službi težko W je njegova sporlna kariera 1»'^°| Čana. MAL! OGLAS? CENE MALIM OGLASOM: V tnalih oglasih stane vsaka beseda oglase le din 8.—. Dražbe, orekliej. dopisovanja in tenitovanjskf oglasi znesek za te oglase ie din 10.— Debelo tiskane besede se računajo ovojno 50 aaiman^ oElasi din 1-^.° 0a|asnl ilV,t « le din 10.—. Debelo tiskane besede se raiunajo ovojna i. y- ozirom* enkratno oblavo znaša din 2— Znesek za male otiase se Dlačole talcoi on »aro ■ j14(39. vooslatl v oisttin skuoal z naročilom ali ca 00 ooštni položnici na čekovni račun oismene odaevore slede malih osiasov se mora odložiti znamka za 3 din NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na, odele, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (polej tržnice) 9879-1 Hišni posestniki in najemniki oreglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RA.JŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 GOSPODINJE KOROŠKEGA PREDMESTJA! Poverite peko domačega kruha pekarni Rakuša, Koroška cesta 24. 11168-1 ALI /E VESTE da dobite najboljše vino v go stilni »Prešernova klet« v Go snoski ulici? 10918-1 Nepremočljivi HUBERTUSI in dežni plašči pri it it trn® Jurčičeva ul. 4 Prost ogled! ~) BELI KROMPIR in apneni prah se dobi pri Kmetijski družbi, Meliska c. 12. 11199-1 PREPISE, RAZMNOŽEVA N.IA z angleškim aparatom Gestet-ner in prevode prevzema Trgovska šola Legat, Maribor, Vrazova 4. 11370-1 PREMOG vseh vrst iz slovenskih in hr-vatskih rudnikov za domačo kurjavo in industrijo, dostav-Ifc dom no engros cenah od din 26.— naprej. Za vagon ska naročila zahtevajte ooseb no ponudbo. Pisarna za promet s Premogom D. Štuhec, Maribor, Kralja Petra trg 4-11 ___________ 11374-1 MARIJA HARB zona Alojza n} identična za Marijo Harb, ki ie v »Večerni ku« preklicala žaljivke. 11373-1 DARILA ZA MIKLAVŽA torbice, listnice, denarnice, aktovke, kovčege priporoča Šterbal, Meljska 2 — Trg svo bode 6. 11377-1 OTVORITVENO NAZNANILO Sporočam ceni. občinstvu, da sem opustila dosedanji frizerski salon na Kralja Petra trsu in Aleksandrovi cesti. Studen j ci tor otvorila nov higšenske-brivski salon v Erjavčevi ulici 12. Priporočam se ceni. občinstvu za obilen obisk. Ana Hauptman. 11391-1 Posesa ItZF NOVOZGRAJENA HIŠA 4 sobe. 2 kuhinji, zidana veranda, celo podkleteno z gospodarskim poslopjem, tik Ma ribora se takoj proda. Cena din 120.000. Naslov v upravi »Večernika«. 11378-2 Malo in LEPO POSESTVO na deželi okolica Ljutomera naprodaj. Vprašati Čander An toni ja, Ruše 226. 11381-2 Prodam •MOTaBRjistiia i w la CVETLIČNI MED (točen) od din 15,— naprej. O. Črepinko, čebelarstvo, prodajalna čebelarskega društva Maribor, Zrinjskega trg št. 6. 9789-1 Skoro nova KROMATICNA HARMONIKA poceni na prodaj. Vprašati v trgovini Albin Krajnc, Koroška 47. 11389-4 $tan®vam® STANOVANJE soba in kuhinja so odda dvema osebama brez otrok. Nova vas. Vrecl-Rotova 12. 11371-5 DVOSOBNO STANOVANJE se odda. Pobrežje, Nasipna ul. 62. 11373-5 Stanovanje iš&e IŠČEM 3—4-SOBNO pritlično stanovanje s kopalnico v vili. Dopisi na upravo pod »Čisto«. 11384-6 STANOVANJE enosobno s kopalnico iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe pod »500« na upravo. 11390-6 Sobo odd« mmhpmumbmi. »..& išiasa®* SOBA se odda boljšemu gospodu. — Poseben vhod. Koroščeva 5. ___________11376-7 _ ____ OPREMLJENA SOitA tekoča voda. kopalnica, telefon v hiši, se takoj odda. Vprašati v kavarni »Orient«. 11385-7 ------------------- ftOSPO® GOSPODIČNA ALI se sprejme na ’rdnocesta£ vanje. Aleksandr * j i3e>S' Maribor. mariborčanka. k koliko praKse- koliko praitsc. n3 ur j Mariboru. Pon“, »Pis?$5-»Večernika« P°a uradnica«. _____ ----------- prvovrstnega W in krojačico ^ moška dela. cesta brinetka m ka prosita event. sIiko dani most na »Večernika zi: ožla5"i,adost‘ K°doP^ odd^ek j Mla< c p od v 11386-1^ Long***’ VELIKO SKLgftji' 18' - iSMl nica«. lllilllililiHM1 - d:„Tb^ TRpl dokler traja ce nfk« Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ^ uc vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni r __ jte»'