34. številka.
Ljubljana, petek 12. februarja.
Vili. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD
V državnem zboru
je ustavoverna naša nemška vlada 9. febr. zopet enkrat od lastnih privržencev tepena in zapuščena bila, tako, da bi mogla po pravilih in Šegah pravega parlamentarizma odstopiti. Na vrsti posvetovanj je bila osnova postave, katera je imela namen, postopanje pri eksekucijak in javnih dražbah zboljšati in zlajšati posebno v tem oziru, da se neprilike trgovskega in kredittega občila odpravijo. Dr. Edelbacker, ud ustavoveruega fortscbritskluba je dokazal, da predložena od ministra Glaserja izdelana postava ne poboljšuje dosedanje, nego je še slabša. Temu so pritrdili vsi drugi neodvisni elementi in minister Glaser je s svojo osnovo propal z 87 proti 77 glasovom. Osnova je vrnena dotiČnemu odboru, da jo predela še enkrat. Slabo znamenje za Glaserja pa je tudi to, da je omenjena osnova en del civiluega pravdnega postopnika, katerega je on izdelal. Ako je torej en del po napačnih in nepraktičnih principih izdelan, je sigurno tudi celota.
Vendar o poBtavi sami nam je tem menj govoriti, ker je popolnem zavržena. Važno je le dokazilo, kako ustavoverna vlada ne niore izhajati s svojim državnim zborom, ki j uha direktnim volitvam in kljubu vsem nasilstvoin, katera so se godila predno je še ta državni zbor sestavil se. Na dmgi strani pak je zopet zanimivo videti, kako nemški poslanci sami svoje ministre ponižujejo.
Vse to je za nas le koristno, ker pospešuje k rizo, katera enkrat mora priti, za katero je stanje uže tako dozorelo, da se celo „N. fr. Pr." uže na njo pripravlja. Minister Glaser je to čutil in v svojem odgovoru na Edelbacherjevc razloge naravnost svojo nevoljo in resignacijo pokazal. Rekel je to se ve, da malo z drugimi bolj diplo-matičnlmi besedami, ako nečete tega kar sem naredil, pa pustite, saj nij, da bi moral delati; ako vam nič mar, meni tudi ne. — To je gotova odpoved prijateljstva ali vsaj velika porcija slabe volje, katera sedaj vla da v vseh krogih in kateri mora do kake god odločitve privesti, ker na ta način stvari vendar dolgo ne bodo mogle naprej iti.
Politični razgled.
V Ljubljani 11. februarja.
Cesarjevo potovanje v Dalmacijo se bode baje maja meseca izvršilo.
f*o#/*#.■* list „Dzienn k Polski" poroča, da bodo federalistično misleči poljski državni poslanci izstopili iz poljskega kluba in k frakciji Iloheuvvart pristopili.
Češki „Pokrok" poleniizuje v članku „Cinnost" z mladočeško politiko, dela za pasivnost reklamo in pokazuje na politični razvoj v celej Evropi, ki malo počasnije napreduje, nego v minolem desetletji. Sploh je po celej Evropi činnost narodov prej obrnena notranje, nego vnanje. Kes, da je narod Češki uapel vse moči, da bi letu 1871 dosegel svoj  namen.   Ali on nemore
za to, da se je splošna konstelacija političnih razmer evropskih premenila v njegov neko-rist, toda zaradi tega ne bode še vrgel plodov svoje petnajstletne politike skozi okno, ker nijso obveljali fundamentalni članki. — Ko je za onega časa delil bog darove tega sveta" — končuje „Pokrok" — ,,prejeli so Madjari in Nemci tudi svoj delež, a za Slovana cis- in translejtauskega nij ostalo nič. Ko bi bila ta krat fortuna iz Bvojega roga le toliko na nas kanila, kar smo hoteli v fundamentalnih člankih, bila bi dan denes tudi pri nas mogoča taka plodna činnost v političnem ogledu, kakor je zdaj pri Hrvatih. Deset, petnajst let je v ž i ven ji naroda toliko, kakor en dan. Mi moramo zmagati, če prej ne, gotovo tedaj, ko mine doba splošnega miru. Taka doba je za politični agitatorje jako neugodna, toda ona nikogar ne izključuje od plodonosnoga delovanja „v vseh strokah", — tudi v političnem ogledu."
V ogerskem zboru je govoril v proračunskem posvetovanji 9. febr. minister financ Gbyczy poltretjo uro dolgo, llskel ie, da se mnogo reform, katere so nasveto-vali predgovorniki, ne da izvesti iu dokazoval, da če se vladni predlogi sprejino, bode državno gospodarstvo do 187 7 v redu. Naglašal je potrebo večjega obdačenja posestva zemlje. Pozdravljal je Tiszo na potu k (dinosti obeh strank.
V nanj«* <Srit*v<i'.
Španjski kralj Alfonzu nema do sedaj vojne sreče. Za to se je ,m uže pokazal kako liberalen in konstitucijonalen hoče biti kakor je obetal. Prepovedal je namreč vse politične shode in pol. društva.
Ker je pnpvš uže tako visoko v letih, da utegne vsak čas naglo umreti, ugiblje se
Metek.
Črne oči.
(Izvirna povoBt, spisal Liboriud.) I.
Lepo pojo orgije v cerkvi necega južnega mesteca in zlato solnce sije skozi visoka okna. tako milo, tako ljubeče, kakor bi se veselilo sebe, veselilo Hicčnih ljudi) na tem svetem mestu.
Iu ta pobožna muožica , ti sivolasi nn.žje, vtopljcue žene, upa polni mladeniči — sramežljive deklice ! Vse je tako praznično, tako resno, vso druži neka uepo-pisljiva harmonija. Tamkaj v kotu pa sloni samec, tujec mej tujimi. V dlan si podpira težko glavo, kakor da bi ne mogel nositi vseh teh mislij, teh spominov, teh scuČnih podob — mej u^kodaj iu sedaj. Iu ko se sem ter tja predrami iz svojih sanjarij, ob« tiči mu pogled nevedoma tamkaj moj pobožnimi molilci, kjer kleči lepa, nježna podoba. — In te črne oči, ognjene oči, zaljubljene oči — zakaj sijetđ tako milo tujcu v tujem svetu?
In   zopet zapojo  doneče orgije, petje
odmeva, zvonovi pojo iu visoko svetlo solnce sije tako milo, tako ljubeče. Tamkaj na trgu stoje tri lipe, tri starodavne lipa. Pod ujimi stoje nekoliko pozneje resni možaki z&žigaje tobak in razpravljajo gospodarske — vsakdnuje stvari.
Mladina pa so posipije še vedno iz svetišča in se razpršujo na levo, na desuo, na vse strani.
Iu tamkaj dve Črni podobi, lepi, čislani. Krog in krog se dvigujejo pokrivala pred ujiuia, kajti te čiua oči, — lepe oči. Ob zidu sloni tudi tujec mej tujimi. Ko ga do-idete črui podobi, um miruje roka, miruje poklon — veudur te črne oči — zaljubljene oči, videle so ga, videl jih je, bral nebes:, v njunem pogledu, pozabil spominov, pozabil niiuolosti iu bil nreč n vsaj za trenotek, ako-ravno tujec mej tujimi.
11.
Drugo jutro Bedite pri okuu v prvem nadstropju v hiži iz mej najlepših vse^a mesteca dve dekliei, ter si kratiti čas z vezenjem in šaljivim ponicukom. Na prvi pogled se jima bere, da ste sestri, ali vsaj v bližujcm rodu. Starejša Karlina, nježna vedno vesela in nagajiva  deklica,  se trudi
uže vse jutro mlajšo Amalijo, lepo, prav lepo brineto, bi rekel, kdor kaj ume na žensko lepot), izpraševati o mnogih rečeh, katere poslednjej nijso vsaj videzno ravno ljube, ker več potov zarudi iu vpre v sestrico lamo črno oko, tako milo, kakor bi hotela reči: prosim te, ne šali se z meuoj v zadevi, ki mi je še tuja — iu ako tudi ne — vsaj brez upa.
„0 nič ne taji in ne skrivaj", zakliče zdajci precej glasno Karlina in požuga z nježnim prstkom svoji tovaršici. n^se sem videla iu se prepričata, da ti nij vse tako tujo, kakor govoriš, in me skušaš prekaniti.
Vedno je imel o Čl vp.te le v te, na tvojo strau vedno bodi — iu včeraj — le udaj se, nič ti ne p« m ga — Čakal je tudi le tebo ua trgu — iu ti hotel pozdraviti — ali jaz, se ve da, sem bila v uap»tjiu.
Amalija še bolj zarudi iu nevedoma larue urucje vezti. Tihota nastauo potem, kakor da bi moglo molčanje piieati o ujeuej nedolžnosti.
„Kako moraš biti tako nagajiva, povzame vendar posled Amalija, boječ se, da se sicer še bolje izda. Kaj moram jaz, Če bodi v cerkev ravno v istoj uri kot me dve,
rado, kdo bode njegov naslednik. Angleški list „Times" imenuje kardinala Rauscherja. Teško vrjetno, ker da si je R. ultramontan Čiste barve, jezuitje uže dolgo ne puste dru zega na papeški stol sesti, nego kacega Italijana a Kauscher je Nemec (poleg tega tudi zagrizen sovrag Slovanov.)
\4'»iurk«t oblast v Strassbnrgu je kon fiscirala pastirsko pismo škofa Rossa, kateri je celo eden izrorj bolj miroljubnih škofov.
Dopisi.
Iz Trsta 10. februarja. [Isv. dop.] Sinoči o polunnči, kakor po navadi smo tržaški prebivalci odpravili mogočnega Pusta x ognjem in vodo. Na molo st. Karla ga je spremila velika množica in potem so ga sežgali, končali in nazadnje še njegove ostanke v morje potisnili. Pust pa je res s svojim minister-itvom čudno kraljeval ; vse je pustil, kar je kdo hotel storiti, še celo bankovce po 1—5 in 10 goldinarjev so na drobne kosce razrezane namesto sladkarij v kočije nobles metali. Da je to istina tukaj vam priložim nekaj eksemplarov. Potlej pa tožimo Tržačani o mizeriji, a na corsi na tisoče uničenih bankovcev frči po zraku, ki nijso za nič, ker so tako okroglo razrezani, kot nalašč. (Po naši sodbi so ti bankovci ponarejeni. Uredn.) Kaj posebnih alegorij nij bilo. Omenim le necega voza, ki je imel spredaj   zastavo   rumeno   s   črnimi črkami
Adria" na njem pa so bili baje črko-stavci Llojdove tiskarne, delavsko oblečeui, s torbami na obrazih, na vozu pa so po lento kuhali in jo mej množico razdeljevali in očitali gospodi npolenta, polenta, altro che confetti". To je hotela biti demonstracija oficijalnega lista („L Adria") proti ha bari jam nekaterih Tržačanov. Ljudstva je bilo vse natlačeno, in do poznega jutra se je razlegal še odmev Kurenta. Tudi tujcev amo več videli.
Tržaška čitalnica je tndi napravila včeraj zadnji dan pusta ples, kateri se more prav sijajeu imenovati.
Iz €«orlce 10. feb. [Izv. dopis.] No hvala boga, pokopali smo ga starega norca,
če čaka pod lipami, me srečuje na trgu ? To mu ne more prepovedati nihče. — K »j drnzega ne — vem, še celo njegovega imena ne". Izgovorivši zopet urnejše veže, v srcu pa se ji vzbudi skriven, prav skriven vzdih: „o ljubi bog, ko bi bilo vse to res, mirna, srečnejša, mnogo srečnejša bi bila in mirna".
„0, izgovori so dobri, da so leu oglasi se zopet Karlina, in ploska z rokami ter se smeje. „Veš, to pa nij lepo, da zakrivaš meni take reči, vsaj nijsve imeli nikedar skrivnosti mej soboj. Tega nijsem zaslužila od tebe.
In če tudi poveš, da je vse res kaj potem? Jaz te ne izdam, temuč ohranim za-se. Čeden in pameten mlad mož je ta tujec, tudi meni je povšeči, če nijsi ljubosumna; samo jezikov se varuj, in očeta — poznaš jih in pa profesor."
Kakor se pred nenadno nevihto zmrači v trenotku solnčna svitloba, in temni oblaki Mgmejo prej jasno smijnče nebo, — tako se spremeni pri teh besedah rudeče Amalijno lice. Belota, strah, tuga se vrste zapored na Djem.
Zopet je vse tiho. Kakor knmenena podoba sloni Amalija,  vezenje ji zdrsne v na
očeta Kurenta! Pa saj je bil skrajni čas, kajti marsikdo kislo gleda denes pepelaično sredo v prazne žepe in jezno vzdihuje, o predpust, ti čas nesrečni ! Smelo rečeno, goriški Slovenci smo tega norca najbolje črtili. Plesi goriške čitalnice bili so letos izredno od krasnega spola mnogo obiskani in — briljantni. Zadnji ples bil je kaj po sebno lep; človek se je mislil res prestavljenega v Elizij. Rilo je nad petdeset dam v najmičnejih toaletah, pa bile so v mes zares mnogo krasne deve. Četvorko je plesalo 50 parov v petih kolonah; vojaška godba je prav dobro svirala. Če bode društvo tako napredovalo, moralo se bode skrbeti za večje prostore. Povabljeni gostje druge narodnosti so nam zagotavljali, da je Čitalnica najbolje drnfitvo, kder se zares more prav po domače zabavati.— Goriški „korso" bil je še precej Živahen, a elegantnih ekvi-paž kakor druga leta nij bilo — nič; tudi temu je uzrok oni v vse krope prodrli „krach". Tem bolj pa je bila maskerada v mestnem gledališči dobro obiskovana, ljudstva se je vse trlo pa i tukaj nijsrao zapazili posebne elegance. —
V vašem cenjenem lista se vpraša zakaj je bil slaboglasni, prusko kulturo razširjajoči Spitaler, kateri narodne može osobno napada, — iz goriške realke Ispo-den. Kolikor je meni znano ga je ravnateljstvo zaradi javne nemoralnosti kar „staute pede" — odstranilo.
Domače stvari.
— (Naše gledališče.) Daželni odbor razpisuje v tukajšnjem c. kr. uradnem listu konkurz za najem ali prevzetje nemškega gledališča v Ljubljani. V tem razpisu letos pristavlja od strani deželnega odbora, da ima oni prosilec prednost, kateri bi prevzel tudi slovenske predstave v spo-razumljenji z slovenskim dramatičnim društvom. Ta pristavek se je zgodil na prošnjo našega dramatičnega društva, katerega odbor je to vprašanje uže lani in zopet letos temeljito  pretresel.   Slovensko dramatič-
ročje, z rokama si je pak zakrila svoj bledi obraz.
„Kaj ti je ljuba sestra ?" zakliče strmeč zdajci Karlina, prepričavši se, da je bila s svojo sodbo vendar preostra.
Da bi poravnala zopet vse svoje krivde, oklene se svojej tovarišici okrog vratu, po ljubi jo na vroče čelo in šepeče: „Ne bodi huda Amalija, odpusti mi, nikdar ti več ne omenim o tem, če ti nij po volji." V tem trenotku se zgane Amalija, lepe, Črne, mokre oči, ki so ftrmele doslej v tla, se dvignejo in srečajo s sestrinimi — in ta pogled — kdo bi mogel popisati njegovo podobo, njegovo moč, njegov pomen? To ume le oni, ki je uže k eda i ljubil prav skrivno, goreče in brezupno.
Nekoliko pozneje je zopet vse v starem redu. Deklici sediti kakor prej pri oknu, ter se pogovarjati o tem in onem, samo ta razloček je, da ostane mlajša mnogo potov odgovor na dolga, ali ga jej pak postavi napačno.
Starejša opazi vse to in razumi kaj ima to pomeniti.
A videč sestričino skrivno bolest, molči in neha dražiti svojo tovaršico.
no društvo bi prepustilo direktorja glavni del dež. podpore, skrbelo za repertoir in kolikor moč za igralce in diletante, in direktor bi lažje oskrbljeval orkester, garderobo itd., administrativne reči, katere uže itak ima opravljati, ako se vsak teden enkrat slovensko igra ali ne, — katere pa našemu društvu obilo dela dajo. — čuje se, da hočejo nekateri prosijani v Ljubljani, katerim se od srda in zavisti koža ježi, kadar Čujejo o slovenskem jeziku kaj, upirati se temu poslovnemu spojenju. Nam bo to vse eno. Vsakako pak naprej povemo, da bode od narodne strani potem drugače postopalo se proti nemškemu gledališču, ako bomo videli od nemškovalne stranke samo sovraštvo do našega jezika. Brez udeleženja naših I indij je pa nemško gledališče v Ljubljani gotovo nemogoče.
— (V čast pokojnega prof. O p -polzerja!) Iz D .maja so nam piše: V krogih „društva 7.a podporo bolnih dijakov" na Dunaji vpeljana jo subskripcija, iz katerega zneska napravljena umeteljna slika ustanovnika tega društva, pokojnega dvornega svetovalca prof. dr. Oppolzerja, bode se v uradni sobi v daljni spomin postavila. Mnogi bivši članovi, ki so dobrote od društva po nmrlem ustanovljenega uživali, gotovo ne bodo zamudili lepe priložnosti, da na altar pokojnegt položijo svoj mali dar. Doneski v to svrho naj se naravnost pošljejo imenovanemu društvu na Dunaj, lliiekerstrasse Nr. 28; sprejem se tudi s pobotnico potrdi.
— (Imenovanja) Sledeči avskultanti so imenovani za okr. sodnije adjunkte: K. Trtnik za Kostanjevico, R. Kern za Črnomelj, Avg. K«tč za Lož, von Strahl za Mokronog in dr. Kiler (kateri je pa precej nevarno zbolel) za Trebnje.
— (Služba c. kr. inženirja) v IX. dietn. razr. na Kranjskem je razpisana. Vloge naj se do 25. febr. na c. kr. deželno predsestvo izroče.
— (G. Ulaga) dosedaj urednik nSlov. Gospodarja" in učitelj v duhovenskem seminaru  v Mariboru je dobil in je bil 7. febr.
Na oknu pri katerem sedite naši dve znanki, cvete mnogo najlepših in najslajših cvetic.
Amalija je odgojila vse, one so njeno največje veselje.
Tudi zdajci jim jame prilivati ona vode, da hi vsaj s tem nekoliko bolj zakiila svojo zadrego.
Pri tem ji odplava pogled, morda ne-vedoma tja na živahno ulico — tja kjer hodi on — kjer ga vodi vsako jutro njegova pot. In — kakor v mislih — prikaže se v ravno zdaj izza ovinka in njegove oči so vprte v okno, njegov pogled tako mrl, tako ljubeznjiv velja njej.
Roka se ji trese, voda žubori iz prepolne posode, najlepši cvetka se ulomi mej njenimi prsti. — Zavzeta, prestrašena se vsede k svoji seRtri in pozabi cvetice — skrivaj prav skrivaj pa se ozre še enkrat, tja na živahno ulico in zakaj ?
Kaj si videla tako zanimivega na ulici, da si tako zamišljena ?u pravi Karlina.
„Nič, nič, prav nič" odgovori Amalija in jame urneje vezti.
„Nič, nič — majhna kratka beseda bres pomena mnogemu dokler nij imel, ni užival
instaliran — kakor v nTagespostiu čitamo, kajti mariborski prijatelji naSega lista nam žalibog premalo poročajo, — na faro v Konjicah.
— (S k o f Legat) v Trsta od mrtnda zadet, de vedno v nezavednosti leži kakor zadnja „Tr. Ztg " poroča. On je star 68 let, in je rojen Kranjec.
— (V Celje) pride za gimnazijalnega direktorja dr. Fr. Svoboda. — Ime je slovansko, a dvomimo, da bi bilo tndi sreč, da si nam mož nij znan. Ne govori zanj, da je bil pod Stremajerjem, najhujšim protivnikom slovenskih Sol, okrajni nadzornik v Pragi. Sicer bomo iz srca radi konstatirali, da smo se motili, če bode z dejanji dokazal, da zna biti Slovencem pravičen.
— (Nesreča) \t. pod Cavna Re nam piše: 6. t. m. se je v Skriljah v izprazueni apneni jami, kder je bilo še malo vode nto-pil triletni fantič Franja Rastja. — Ušel jim je bil iz hiše, iskali so ga dolgo časa in naSli mrt7ega v apneni jami. Z-pet nesreča zaradi premale skrbi od strani staršev.
— (Iz Zagreba) se poroča, da je hrvatska vlada prepovedala maske, ki nijso Magjarom prijazne.
— (Iz seje kranjske kmetijske družbe) 2. febr. V tej seji je subvencijski odbor razdelil državno podporo 1010 gld. za sadje- in vinorejo tako, da je po ukazu si. ministerstva kmetijstva pred vsem drugim ozir jemal na drevesnice in vrte ljudskih š »1 po deželi. Po tem vodilu se je na prošnjo Kranjskih šolakih svetov dalo za uravnavo šolskih vrtov in drevesnic Šolam v Radovljici, Kranji, Škefji L«.ki in Metliki po 90 gl., — Šolam v Postojni, Žužemberku, Košani in Želiinljah po 70 ^old., — šolam v nemški Loki, Ibanu, Planini in Zagorji po 50 gld., gosp. Jož. Vodetu, namestniku poddružnice kmetijske v Dolskem, za podporo v poduče-vanji kmetijske mladine v sadjereji 25 gld., — Radovljiški kmttjski poddružirci za na daljevanje zasadbe sadnega drevja poleg ceste od Lesec proti Bledu 45 gld., — vrtu kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani 100 gld. za to, da se ond: obilo saduih dre*
nič, — a gorje — neizmerno gorjo onemu, komur se vse bogastvo, ves up, vsa sreču spremeni — v kratko, nedolžno besedico: nnič, čisto nič."
Kdo vc, ali ne govori tudi naša znanka Se enkrat „nič, nič" a ne tako lahno, s tako sladkim, skrivnostuim glasom.
III.
„Cede.ii, prijazen mladenič je ta tujec Leon" pravi bolj skrivaj marmkatera deklica svojej tovarŠici, če sreča mladega uradnika, ki se je naselil še le pred nekimi meseci v mestu.
„Iu kako moder je, pametuo govori, moški se nosi" pristavi prijateljica,, samo dozdeva se mi, da ima nek skriven bol v bvo-srcu, v očeh, v obrazu v vsem vedenji se mu bere,  da nij morda  naj srečnejši Človek."
„ln kaj mu hoče biti v letib, ko se mu smeje življenje, kaj mu more greniti naj lepši dneve.?"
„Kaj ti veš," odvrne prijateljica. „Tujec je, bog ve kje je njegov dom — kjer izdi-huje gotovo zapuščeua ljubica pj njem." „Ta ko, tako!" ponavlja prva, „mogoče je," in v njenem obrazu izgiue prejšnja zvedavost in radost in zakaj V Tega morda sama ne ve.
ves zareja in vzlasti Šolam po kolikor mogoče nizki ceni sadno drevje prodaja, Ilor-julski in Koprivniški Soli pa in Jan. RorŠtui-ku v Dulah, ki so sadnega drevja prosili, se ga nekoliko brezplačuo da. Odločeno pa je bilo dalje to, da se gori omenjenem šolam polovica državne podpore krajnim šolskim svetom takoj da, polovica pa še le potem, ko se dokaže, da je drevesnica dodelana. — Dalje je bilo sklenjeno, naprositi vodstvo svi-lorejikoga poskuševališča v Gorici, naj poskrbi dražbi naši nakup 25 unč zdravega semena svilnih črvičev, da more s tem po-streči našim domačim svilorejcem. — Vodstvu Slapške šole v Vipavi se da Porentov in Sumperjev panj. — Ker o zadevi uravnanja reke Krke od Rele cerkve do Krške vasi poddružnici v Novem mestu in Krškem nijste še poročali, deželni odbor pa je družbo kmetijsko pognal za poročilo, se naprosite imc-novaui poddružnici, naj ponaglite svojo poro-ročilo, katero mora priti v obravnavo prihodnjemu deželnemu zbora.
— (Stekel pes) je pred včeran jeni bil prinesen v živinozdravnišuico tukajšnjo, ki jo popadel svojega lastnika in enega otroka.
Razne vesti.
* (Proti kupčiji s dekleti.) Ogerski miu'ster za notranje zadeve je razposlal ogerskim sodnijsm sledečo okrožnico: „Vdcd množili poročil od različuih strani j se je nakupovanje in prodajanje ogerskib in rumuns-kib mladih deklet na Seduiogradskem v Carigrad in Aleksandri j) zopet jelo močno razSirjevati in posebno «e čestikrat Kgodi, da slaboglasni krČmarji dekleta najemljejo za natakarice in kasirke, ter potem z nesre-čnicarui, ko so cnkrjt v njihovej oblasti, počenjajo nesramno kupčijo. Zaradi tega ne čem opast ti, da opozorujem na strogo spol-neuje dotičnih uredeb v tej zadevi na okrožnico še od mojega prednika v tej službi št. :J390 od 1. 18(59, in dalje tudi na to, da se mladim dekletam, da si žele celo vsled ispod badanj a, svoje žlahte aH znancev, potovati v Rumunijo ali puk še dalje na iztok, — potovanje dovoli le v tem slučaji, J»k<« dotični c. kr. poslaniki potrdijo, ka so dotičnim dekletam stavljene ponudbe, res poštene. Vrhu tega se uradom na mejah, ostrin tako je živel tujec Leon prve mesece. Hodil je sam, malo občeval z drugimi. Muo-gokrat so ga videli laziti s kujigo v roci po pečevji, iu gozdih v obl,ižju in se ga nijso upali skoraj ogovarjati, akoravno je bil z redkim prijazen.
V tem času je sklenil Leon z nekim profesorjem prijateljstvo. Mnogo potov seje prepričal, da se ujemate njuni duši in njihova mišljenja — torej je bil vesel tega znanja.
Odslej nij hodil več sam po sprehajališčih, nij slonil tih v kavarnah, temuč se zabaval vedno v druščini svojega prijatelja, iu ujegovo mračno lice se je jelo od dne do dne vedno bolj jasniti.
Kmalu so se privadili ljudje prijateljstva naših znancev tako, da se jim Čudno dozdeva, če vidijo sem ter tja katerega iz mej nju samega, a to se zgodi le redko.
Koliko potov se primeri v življenji, da ljudstvo našim dejanjem in govorjenju podlaga napačne ali prerane uzroke, da sodi bvojo nepoklicano, neopravičeno sodbo o nas, o katerej sami, niti ne mislimo. Tako se je godilo nekdaj, tako se godi in se bode menda godilo, dokler bode stal svet, in Živeli ljudje na njem.
dolžnost nalaga, tinta dekleta, ki hotć odpotovati brez potovalnih listin v podonavske kneževine, zadržati, ter po-lati domov, nazaj v svoj kraj."
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
BeTalesciere ii Banr
M let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSčenih i OtroeJb brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, daljo prane, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in hlevanje prt nosečih, otožnost, diahet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzcrja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbclla, prof. Dr. Dčdč, Dr. Urč, grofinje (-'astle-stuart, Markize de Brchan a mnogo družiti imenitnih OHob, se razpošiljava na posebno zabtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz SO.000 sprlčevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852.
Rovalescičre Dn Barry v mnogih slučajih na-gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in , griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kumuju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem hodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. 'L,. S.) Rud. \Vurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
W i n 0 h e s t er, Angleško, .1. decembra 1842.
Vaša izvrstna Rcvalescičre je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutuice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sboreland, ranoeelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp.
Dr. An gel ste in a,
Bero lin, 6. maja 18.r>«. Ponavljaje izrekam glede Kevalescičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. An ge 1 s t e i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Ob e rg i ni p er n, (Padenako), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalescičre du Barry po-poluama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranoeelnik.
M on t o na, Istra. Učinki Itevalescfere du Harry so izvrstni. v Fe r d. C1 a u sbe rge r, c. kr. okr. zdravnik. St. 80.416.   Gosp. F. V. lieneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v , B e r 1 i n e r K 1 i n i a c h o W o c h e n a c h r i f t" od 8. aprila 187J to le: „Nikdur ne zabim, da je ozdra-
Nij čuda torej, da tudi Leonovo in profesorjevo prijateljstvo nij bilo brez javne kritike, in zakaj?
Po naključji morda stanoval je profesor v tretjem nadstropju v hiži naših znank Amalijo iu Karoliue.
Da ga je moral torej Leon več potov obiskovati na domu je bilo naravno. Ljudje so hitro opazili in sodili njegovo bojo in jej podlagati uzroke. Morda je Leon v resnici večkrat, nego je bilo potreba obiskal prijatelja, se poniudil dalje pri njem, stopajo počasi po stopnjicah, se ozrl bolj skrivaj mimo grede v okno polno r>ž — in če je bilo res, bilo je naravno — in vprašal nij nikogar, kaj govori, kako sodi o tem.
Kako lepo ure, lepe večere je preživel Leon pri svojem prijatelju, vedel je naj bolje sam. V iskrenem prijateljstvu sta razdirala znanca tu učene iu neučenc stvari, domače dogodbe, skupno igrala na glasovir — skupno prepevala pesmi, milo, sladke — o daljnem domov ju je spomin j ajoče, goreče, gorečo ljubezen do nje neteče — kajti bila sta oba sinova ene domovine, enega naroda. (Dalje prih.)
vita enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bicau (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno već in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila aijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje Oldravila popolnoma v h' tetinih.
St. 64.210. Markizo de Iirehan, bolehaje sedem let, na m-spanji, tresiici na vseh udih, shnjšanji in hipohondriji.
St. 79.810, Cnspo vdovo Klcum.ovo, IMisseldort, na dolgoletnem boUliunji glave in davljenji.
St. To.NT7. Flor. K«5llerja, c. kr. vojušk. oskrbnika, Veliki Vatraidra, na pljucnena kašlji in bolehan)! dušni ka, omotici i ti.Vanji v prsih.
St. 76.970. Gospoda Gahriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske ;ik:nloiirije dunajske, na
■koro breznadejni prani bolečini in pretresu čutnie.
Št. 65.715. Gospodični de ilontlouis na nepre-bav ljenji, nespanji in hujšanji.
St. 75.9*28. Bamna Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat vec na ceni, glede hrane.
V plehattik puškah po pol funta 1 gold. 50 kr. I funt 2 gold. 50 kr., 2 fuuta 4 gold. 50 kr., 5 fuu tov 10 golil., 12 funtov 20 gol<L, 24 funtov 'J6 gold.
— Revalesciere-] iiueniten v puoicah a 2 gold. 50 ki in 4 gold. 50 kr. — Kevalosoiero-Chocolatee v piahi in v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 t:.« 2 gold 60 kr., 48 ta« 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za 889 tal 90 gold., — za 576 tas 36 golu
— Prodaje: Barry do Barry o» Comp. na Uu. nuji, WalIllaehK»sae št.  8, v LJubljani F... M .ilir, v 4*ra«l«l bratje Oboranzinevr, v Ina bruku Dioobti .i. Frank, v Celovel F. Ui r ii-bacher, v Lonel Lndvig Mflllor, vHIailborti M.   Mi.ri.':,   v Urrttp.u J. B   Stockhauaen, v KuKreliu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer* uoviculi pri N. Šnirhu,  v Oisekii pri Jul. Davidu,  lekarju, v CSradeu pri bratih Oberranz-meyr, v Teiuesvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju. pri 0. M. Jahncrju,  lekarju, v V aru/ d i n u pri  lekarju dr. A. U al ter ju, aakor v vsot mestih pri dobrih     .....-j.il m  apecerijskih trgovcih tudi razpošilja dua.Hj?ku hiša rut vte krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
80
Dunajska borza 11. februarja
(Izvirno telegrafiono poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 80 Enotni drž. dolg v arobru    .   . 76
1860 dri. posojilo.....111
Akcije narodno banke , . 960 Kreditne akcije    .... 210
Loudon........111
Napol..........8
C. k. cekini.......5
Srebro ....       .... 105
kr
75 40
90'/, 25 75
rs- ct>
s. »I
t3 b
o ur s H
•s:. < c c o c
3.1
a     n 3,
^   Cfl   - l t—.
— p ? 3
- < a
e       b —.
»2»=: .b H ~ o< r- 3
CD
N
" w
2 <">< B M
trt     -i ,
o 2 I R
o !
&
e-r-I—«•
B
&
SO
ji
a> o cr a
£l CD o -t
»» b
b  ~ <
B 5. B
5
C/3 CD
O CD
«t-r tj«
a. i a. o
5 & t b
g S S
9 B
**£c*
2 3 ° S c- S. ■■*»" rt
ca H
S • e
• 2. ^
»■j |fl
in< g P
S' ?. " « 5P
i P i
B i 5
«2.3 *
I
5 p
a
cr S* S 2.
pr B H
N 2
=r I
r™ ® b b 3 ■
I
H B g h o P
? o
n
»■ M.
Naznanilo.
Pri podpisanem, ki ne more doplačati, je na prodaj OO delnic (medcaanib listov) bnnke ..Slovoni j<— vkupno nli poHa-mezno z vHemi kuponi pocenili od 1. julija 1874 po 5 gold. — pišem pet goldinarjev kos. (48;
Matija Žvanut,
pri A. hautinaii-ii v Trstu. Iadaj.»telj in urednik Josip Jurćid.
Narodno-gospodarske stvari.
Javni dolgovi raznih držav »u zemlji.
Lani sem priobčil pregled raznih davkov po evropskih m neevropskih deželah, ter jih na podlagi JeBenkovega nOb5nega zeniljepi na" razdelil mej posamezne prebivalce.    Denes   naj   tu   priobčim pregled
javnih dolgov celega sveta. Ko bi delo ne bilo preuujno, pregledal bi razvitek te more, ki v korist nekaterih kapitalistov i — tlači uarode v njihovem duševnem in gmotnem napredku. Tudi sledeče kazalo kaže svote pre.acunene v franke, da vsak sam lehko primerja strašanske dolgove zlasti ovu pf-kh d i Za v.
Ime dežele iu leto iu sic«r konec leta
Avstrija (CiKlajtanija) 1872 O^ersko (Translajtanija) 1872
Prmko 1872 .......
Bavarsko 1871......
Saško kraljestvo 1872 .... Virtemberžko Vi 1873 ....
Uadensko 1872 ......
Druge nemške dežele 1871 — 1872 Vsa Nemčija 1871 — 1872 .   . .
Italija 1872 .......
Š^anjsko 1872 ......
Portugalko 1872 .....
Francija 1873 ......
Velika iiritanija '/< 1878   .   . .
Belgija »/, 1870 ......
Ilolandija 1872 ......
Luksemburško 1872 .....
Dansko */i 1872......
Norveško 1871......
Švedsko 1871 .......
Švajca 18G8.......
Rusko 1871 .......
Finlandija 1872 ......
Turško 1873 .......
Grško 1870 .......
Rumunsko l/7 1872 .....
Srbsko 1872 .......
Zedinjene države v Sev. Am. 1873 Republika argentinska 1871   . .
Bolivija 1871.......
Brazilija 1872 .......
Kanada 1871 .......
Britanske naselbine 1871   .   . . Naselbine v Srednji Ameriki 1872
Čilsko 1871 .......
Kolumbija 1872 .....
Haiti 1872 ........
Paragvaj 1872 ......
Peruvanflko 1872 .....
St. Doiuingo 1871.....
Urngnajsko 1872 ......
Venezuelsko 1872 .....
Egipet 1872 .......
Kaplandija 1871......
Otok Mavricij 1871.....
Republika O.ange 1872—1873 . Republika Trausvaalska 1873
Tunizija 1872 .......
Indija angleška 1871 .... Avstralija 1870—1872 ....
11 avaj 1873 .......
Japonsko 1873 ......
Pravi dolgovi
£796*9 2000-0 842 1 388 6 110 3 1034 70 3 353 8 18805 100GOO 85O0O 2500 0 227500 19024 4 400 O 1738 7
2345 41 1 56 ?
8740G 32 28080 2215 58*5
13250*0 2708 54 1 1724 0 581 0 ?
104 0 178 3 205 G 22 5 1205 0 752-5 181 273 5 025 0 7238 308 275 15 1 6 1251 2750 0 359 3 08 707 0
Papirni denar
Dolgovi na železnicah
S U u p
milijonih fra
o v
7050 117 5 76 7 45 0 45 0 129 13-9 44.2 237 7 790 0 ? ?
1330
21 4
20 2247 3
2433-5
?
420 8 54 5
?
?
25 0 805 3 455 6 3150 303 0 303 6 250 9 24334
?
?
2140
1-5
552 0
300 0 281-5 12 0 90 0 14 1709 ? V
43.4 800 0
860
1000 100 0
50*1 ?
2350 39 4
0725
818-V
125 0 ? 56*0 ? 000 0
25 0
5790*91 2310*05 1047-4 844 2 431*3 40G*5 379*8 004*6 4313-8 1O8500 8500 0 2714 1 22889-1 19024-4 760 1 2020-2 120 324 6 42 5 170 5 168-3 8740 6 46 6 3668 251 5 154-5
13250 0 370-8 154 1 1724 0 031 1 48 4 339 0 217 8 265 6 22 5 1205 0 14250 181 2735 025 0 1042 5 36 8 27 5 1-5 1*6 1250 2806 0 954 3 08 7920
Po takem imajo vae evropske dežele iknp 92 400 milijonov frankov dol^a, aae-rikanske 20 570 miiij. n v, d uge pa le 5788; \sgi dulga je 118.750 milijonov frankov. Avstrija ima tega 4*88 % (odstotkov), Ogersko pa 1 95 °/0 ; vsled zadnje vojske največ ga pride na Francijo (19 16%); potem pa na Veliko Britanijo (10 52 °/„) iu Bedi njene države (11 17 °/0), na Rusko (7-3 °/0); naj mam pa ua Srbijo namreč 0 °/0. N* vso Evropo pride j. a 77 8 %, na Ameriko le 17*82 °/o 'n ua *>»tali svet komaj 4 87 °/0,
velikanske te dolgove mej p. samezue prebivalce dotičiiiti dožil Jesenko vem „ObČuem zemljepisu"), pride ga ua v-akega
C.i razdelimo (število prebivalcev po
eluveka v						Čilskem
Franciji .	025	frank.	Virtvmberškein .	220	fi-iiuk.	
Portugalu	621	n	Egiptu     .   . P	200	»	Rusiji .
Veliki Britaniji .	012	r>	Rsp. Argeut	195	n	Nemčiji
Pernvanskf.m	570	j)	Dauijl    .   . .	180	n	Kolumbiji.
Ilolandiji      . .	540	n	Kanadi	186	n	11 1 i v ij i
Španiji    .   . ?	500	n	B ivariji .	174	n	Prnsiji
Avstraliji	475	n	Braziliji   .   . .	173	v	Švajci .
Venezueli	410	r>	Saksouiji .	169	n	Švedi ji
Italiji ....	879	rt	0 g c >• s k c m	100	n	Humaniji .
Zedl države S. A.	• 1 M • > ,).).)		Greeiji	148	n	Norvegiji .
Avstriji	285	n	Helgiji     .   . .	147	n	J.iponskem
Hadenskem .	260	n	Turčiji    .   . ?	140		(Irskem
109 i\Aiik, 109 B L06 „ 89 „ 78 „ 60 „ 05 „ 43 „ 33 „ 25 „ 25
Narodni statistika r.
Lastnina in tisk „NArodne tiskaro?1*.