6. številka. Ljubljana, v četrtek 9. januvarja 1896. XXIX. leto. SLDVEMSKI MRI Izhaja vsak dan iveeer« izimfii nedeljo in praznike, ter velja po poŠti projeman za avstro-ogerBke deželo za vso loto l.r> gld., za pol leta K gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. na mesec, po ."!(> kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje bo od Btiristopne petit-vrste po <> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo jo na Kongresnem trgu 5t. 19, UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari. Abstinenca tržaških slov. dež. poslancev. Včeraj se jo otvorilo novo zasedanje tržaškega deželnega zbora. Slovenski poslanci Ivan Nabergoj, Ivan Goriup, Ivan M. Vatovee in Fran Dolenc so sklenili, ne udeleževati se sej in so ruzglasili naslednjo resolucijo: Povodom otvoritve šestega zasedanja deželnega zbora tržaškega, vršivše se dne 11. januvarja 1895, izročili so slovenski poslanci v istem deželnem zboru dan prej, v roke gosp. deželnega glavarja dra. Ferdinanda Pitteri-ja, nastopno izjavo: BPrejasni gospod deželni glavar! Uvažuje, da slovenskim poslancem okolice tržaške v deželnem zboru ob narodnostnih vprašanjih stoji nasproti' jedna sama in kompaktna večina ; uvažuje, da pričajo dosedanje skušnje, posebno pa skušnje iz sedanje legislativne dobe, da se je ta večina v vsakem slučaju pokazala nasprotno vsem opravičenim zahtevam Slovencev te mestne pokrajine, in to ne le narodnim zahtevam, ampak c lo moralnim in materijalnim; uvažuje, da je položenje slovenskih poslancev v deželni zbornici nevzdržljivo tudi zaradi dejstva, da so izpostavljeni zasramovanju od strani občinstva na galeriji, kar jim onemogočuje svobodno izvrševanje svojega mandata; uvažuje, da so v programu sedanjega deželnozborskega zasedanja razni predlogi, kateri neposredno zadevljajo narodne, moralne in materijalne koristi Slovencev v tej mestni pokrajini; uvažuje, da bi se morali slovenski poslanci postaviti v najodločnejšo opozicijo proti tem predlogom; uvažujč, da dogodki iz najnovejših časov opraviču ejo bojazen, da bodo slovenski poslanci v tem zasedanju izpostavljeni se silnejšitn napadom nego doslej in uvažuje, da visoka vlada še ni dala zaželjenih garancij, kakoršnih so zahtevali nekateri poslanci v državnem zboru z interpelacijo, predloženo v seji z dne 14. decembra 1894 glede na svobodo osebe in govora v sedanjem zasedanju deželnih zborov isterskega in tržaškega, izjavljajo slovenski poslanci, da se vzdrže vsakorŠ* nega sodelovanja v sedanjem deželnozborskem zasedanju. Zajedno prosijo Vašo Prejasnost, da blago- Prirodopisni in tehniški razgled. pil« j. u. (Konec.) Kakor v tolikih družili tehniških iznajdbah, je tudi tu novi svet prekosil starega. Amerikanec J. L. \VilBon je našel metodo, kako v veliki množici izdelovati acetylen. Mož je eksperimentiral z učinki elektriške toploto. V dotično elektriško peč je dejal oglja in peska in dobil je kot produkt lahko tekočo maso, ki se je kmalu strdila. Kos se mu je zdel brez pomena in vrednosti; zagnal ga je proč — a slučaj je hotel, da je kos padel v škaf vode. Takoj se je začel z veliko iu burno hitrostjo razvijati smrdeč plin, ki je gorel z jako svitlim plamenom ... To je bil čisti acetylen, masa, katero je zagnal Wilson v škaf vode, pa je bila kalcijev karbid, ki ima lastnost, da razkraja vodo, pri čemer ee razvija acetvlen. Opisani dogodljaj se je vršil v Ameriki in to zadošča, da se nova iznajdba ni pozabila ali no izkoristila. Takoj so Amerikanci posegli po \Vilsono-novem kalcijevem karbidu ter ga jeli fabriško izdelovati. Iz elektriške peči ga aeduj lijejo v čevelj dolge in l1/« palca debele palice, ki tehtajo jeden izvolite vzeti na znanje to izjavo ter da priobčite isto visoki zbornici. Izvolite, prejaaui gospod deželni glavar, vzprejeti izraz najglobljega spoštovanja in udanosti podpisanih. V Trstu, dne 10. januvarja 1895." Ker se razmere od tedaj niso nikakor z boljšale za Slovence tržaške pokrajine ter je italijanska kompaktna večina v zadnjem zasedanji) deželnega zbora tržaškega še bolj naglašala svoje odklanjajoče stališče proti vsem opravičenim narodnim, moralnim in materijalnim težnjam naših slovenskih volilcev, nastopajoča celo agresivno prejti mrvici naj primiti vnejših pravic, katere uživa slovenski narod v Trstu (vzprejel se je n. pr. v drugi seji zakonski načrt radi naprave in notranje uredbe nove zemljiške knjige, ki v nasprotju z obstoječimi ustavnimi zakoni in jednakopravnostjo vseh narodnostij postavlja v § 2., 3. in 4 omenjenega načrta slovenski jezik v nižjo vrsto, kakor italijanski; vzprej'da se je v tretji seji resolucija, vsled katere naj bi se slovenska krajevna imena v tržaški okolici pisala jedino le jezikovno in zgodovinsko neopravičenim italijanskim pravopisom ter je v isti seji neki poslanec današnje okoličanske Slovence nekako označil kakor potomce m orjaški h roparjev in požigalcev, proti kateri žalitvi ni reagiral nikdo v zbornici, ni gospod deželni glavar, niti navzoči vladni zastopnik ; vzprejela se je slednjič v četrti seji resolucija, naperjena proti slovenskemu bogoslužju v tržaških cerkvah, pri kateri priliki se je gosp. poročevalec, ne da bi bil pokaran za to, o Slovencih tržaških izrazil kot o „neke m" plemenu, ki ni njih (italijansko) in ki nima nikakih pravic v tržaški mestni pokrajini); ker se naša zgornja lanska izjava niti n i preči tala v deželnem zboru, 8 čimer se je nas, svobodno od ljudstva voljene poslance tudi od strani predsedništva preziralo načinom, neobičajnem v parlamentarnem življenju; ker podpisani poslanci še do danes nismo zadobili v lanski izjavi zahtevanih garancij glede na svobode osebe in govora v deželni zbornici angleški funt. če denemo tako palico v vodo, razvije se ravno 5 augleških kubičnih čevljev acetvlena. Vsa stvar seveda ne teče še tako gladko, kakor smo jo tu opisali. Kažejo se tam pa tam še razne težkoče, a zaradi tega pomen iznajdbe ni prav nič manjši. Sam »cetilen daje plamen, ki se močno kadi. Zato ga je treba mešati z drugimi plini. V Ameriki so delali poskuse z zmesjo 3 delov acetvlena in 2 delov zraka Ta plinasta zmes daje krasno belo luč, a vender ne ugaja, ker je preveč nevarna. Acetvlen z zrakom pomešan je namreč zelo eksploziven in treba je v tem slučaji velike previdnosti. Acetvlen-j&e more z relativno malim pritiskom 21'5 atmosfer Spremeniti v tekočino. Tako je mogoče ogromne množine plina nakopičiti v malih jeklenih steklenicah. Z desetimi litri tekočega acetilena bi lahko razsvetljevali veliko hišo teden dnij. Amerikanci se bavijo z vsestransko praktiško uporabo novega plina ; nekdo je predlagal, napraviti svetilnice z jeklenim otlim stajalom, ki bi se napolnilo s tekočim acetvlenom; drugi namerava izdelati svetilnice, katerim bi sa v stajalo vlagal košček kalcijevega karbida in tam močil s primerno množino vode — kratko in malo, novi plin otvarja celo vrsto koristnih uporab. Najbližja prihodnost tržaški ter niti ne vedo, je-1 i bila ona izjava kedaj predložena osrednji vladi; izjavljamo slovenski poslanci, da 86 ne moremo udeležiti niti letošnjega zasedanja tržaškega deželnega zbora ter smo ta svoj sklep prijaviti njegovi ekscelenci gospodu ministerskemu predsedniku grofu Badeniju. Deželni zbor kranjski. (IV. seja dne 9. januvarja 1 896.) Deželni glavar Dete I a otvori sejo ob poln 11. uri. Prečita in potrdi se, zapisnik zadnje seje, došle peticije in predloge pa se odkažejo pristojnim odsekom. Vlada predloži stavbeni red za mesto Ljubljano. Po8l. baron Schvvegel predlaga, naj se vladna predloga iztoči posebnemu odseku i) članov. Sprejeto. Posl. Pfeifer stavi samostalni predlog, naj se odpravi legalizacija do zneska 100 gld. Posl. Hribar utemeljuje samostalni predlog: „Deželmh naklad oproste se vsa ona poslopja in na isto dobo, katera in kakor so oproščena v smislu zakona z dne 23. junija 1896 od hišnonajemnin-skega in bišnorazrednega davka." Škoda, katero je naredil potres, je ogromna. Iz početka ni nihče mislil, da je škoda tako velika, kakor se je izkazalo. Potrebna je izredna pomoč. Mesto ljubljansko se je oglasilo najprej pri državi, dotična prizadevanja so merila na to, da se popravi škoda. Dolžnost vlade bi bila, pomagati v polni meri, ker človeški um še ni ničesar našel, kar bi zamoglo obvarovati prebivalstvo pred posledicami p< tresa. Ziva-rovalnic zoper škodo po potresu še ilolgo ne bo. Država ni dala take pomoči, kakor je bilo potrebno. Sočutje z Ljubljano in z deželo je bilo jako veliko. Nasledek pogajanj glede podpore je zakon z dne 13. junija 189"), s katerim se dovoli mej drugim 2 "det no opro-sčeuje davka za poslopja, katera se do tal podero. Mesto je delalo na to, da bi se pomagalo povzdigniti mesto iz razvalin, da bi bilo lepše, kakor prej. nas bode že učila, koliko teli nad bode mogoče spraviti v praktiško življenje. Dve veliki napaki ima acetvlen. Silno je namreč strupen, a spoznamo ga lahko po njegovem hudem duhu, tako da se ne more na skrivnem pridružiti zraku. Poleg strupenosti pa ima še drugo silno napako za občo porabo; z nekaterimi kovinskimi oksidi tvori namreč neizrečeno eksplozivne spojine. Acelvlenovo srebro in acetvlcuov baker spadata mej najbolj opasno eksplozivne tvari ne, kar jih poznamo. Pred nekolikimi leti so se v Novem Jorku in v Bonnu prigodile hude eksplozije v plinoviti ceveh. Preiskava je dokazala, da je ona neznatna množica acetvlena, ki je primešana svetilnemu plinu, spremenila vrlino plast bakrenih cevij v acetvleuov baker, ki ee je pri prvem slučajnem stresu in sunku močno razpočil. Novejše preiskave pa so dognale, da železove, svinčene in cinove spojine z acetvlenom nizo nevarne. Če tedaj odstranimo iz njegove blizine ves baker in vsako srebro, imo odstranili tudi vsako nevarnost glede eksplozije. Svetljivost acetvlena je 15krat večja, kakor navadnega svetilnega plina; to se pravi, jeden kubični meter acetvlena daje ravno toliko luči, kakor 15 kubičnih metrov svetilnega plina, v skrajnem slučaji pa še nekoliko več. Zato se je delalo na raztegnite? oprostitve od davkov, katera koncesija pa ee ni mogla doseči, pač pa je vlada dovolila za druga poslopja 18letno oprostitev; kot vel.ka olajšava, se je dovolilo finančnemu ministru dovoljevati primeren davčni odpust in davčno oprostitev. Vladna pomoč jo povzdignila zavest prebivalstva, in to upa, da mu vlada ee priskoči na pomoč. Ako je država toliko pomogla, potem je ludi dolžnost dežele, da priskoči na pomoč. Zbornica je že večkrat pomagala okrajem, prizadetim po elementarnih nezgodah, samo pogo-relcem se je dalo v treh letih 16.000 gld., ko so vendar zavarovalnice, kjer so je zavarovati zoper < genj. Tem večja je dolžnost pomagati, kjer si ljudstvo samo ne more pomagati. Dežela je sicer veliko trpela vsled potresa, a kot skupina vseh prebivalcev mora zlasti ozir jemati na tiste, katerim je potres provzročil škodo. V izrednem zasedanju je dež. zbor apeloval na vlado, zatorej je umestno, da zdaj .sam kaj stori. Dež. zakladu bo res nekaj dohodkov Odpadlo i" to se bo morebiti precej čutilo, a gledati se mora tudi na davkoplačevalce. Ker se da doklada na žgane pijače povijati, se lahko stori kaj 7,a tiste, katerim je potres provzrcčil Akode. Topo izvedbah pri finančnem ravnateljstvu znašal bode v Ljubljani v prvih petih letih ves odpis drž. davka 20.000 gld., deželne naklade bi se torej odpisalo 7000 gld., za daljših dvajset let bi znašal ves odpis največ fiO.OOO gH., deželne naklade bi ho torej odpiralo 10.000 gld. Okraji: ljubljanska okolica, Vrhnika, Kamnik, Brdo, Kranj in Škofja Loka plačujejo hišnnrazredneg.i davka 40.G19 gld. 131/« kr. Če se vzame za najvišji znesek odpis 1 4 okroglo 1000 gld., izgubi dežela za dobo 25 let 3800 gld. Ljubljana bi> v bodočnosti, če si opomore, pl losvala veliko več davkov ko doulej. V formalnem oziru predlagam, naj se predlog izroči linančnemu odseku. Se sprejme. Posl. Po v se utemeljuje samostalni predlog ,.(Vs. državna vlada, iziroroa kmetijsko ministeratvo M pozivlje, da takoj v prihodnjem zasedanju državnega zbora prulioži zakonski načrt za tsnovo kmetijskih zadrug ter da skrbi za to, da potrebni zakon Se tekom pričetega leta stopi v veljavo", Govornik pojasnjuje razmere kmetijskega stanu in dotične akcije drž. zbora ter predlaga, naj se njegov •amottalni predlog odkaže upravnemu odseku. Se vzpr. j me, Posl. K lun poroda o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin za I. 18DG. in o prošnjah za podelitev in podaljšanje miloščin ter pndlaga: naj se Heleni Ouk podaljša miloščina letnih 100 gld. za :t leta, Ani in Karolini Maleniek letnih 30 gld. za :i leta, Alojziji Malenšek naj se dovoli miloščina 30 gld. za :i It ta, Manji Praprotnik naj se dovoli miloščina letnih 130 gld. za 3 leta, prošnja Ane Sever naj se odkloni, prošnji Ane Novak pa odstopi dež. odboru, da o njej poroča. Proračun iz kazuje potrebščino 83.308 gld., pokritja 10.682 gld'., primankljaj znana torej 21 521 gld. gld. Predlogi Bilančnega odseka ne cdobro in se va prej meta se resoluciji, da je vse šolstva tičoče se prošnjo pošiljati dež. odboru po dež. šolskem svetu, ki ima poročati in da naj dež. odbor da izračunati po zavarovalnem tehniku, koliko bi veljalo zavarovanje kranjskih učiteljev po sedanjem statusu. Posl. baron Schvvegel opozarja na okolnost, da se troški za učiteljsko pokoj ništvo čedalje bolj množe. Resolucija, Daj se naroči zavarovalnemu tehniku izračunati, koliko bi veljalo zavarovanje učiteljev je zategadelj nevarna, ker bi so težko dobili zanesljivi podat« in bi stvar veljala jako mnogo. Zato naj dež. odbor prosi vlado, da zavarovalno-tehniškemu oddelku naroči to izračun iti. Sploh pa bi bilo vprašanje o penzijskeru statu dobro preštudirati. Posl. Kalan poroča o prošnji županstva v Borovuici glede podpore za popravo bolnišnice in predlaga, naj se prošnja odstopi v rešitev deželnemu odboru. Se sprejme. Posl. Kalan poroča o prošnji usmiljenih sester glede podpore za popravo po potresu poško dovane hiralnice in predlaga, naj se prošnja odstopi dež. odboru v rešitev. Sprejeto. Posl. Žitnik poroča o prošnji centralne posojilnice v Krškem za kredit do 50 000 gld. in predlaga, naj se izroči deželnemu odboru v rešitev. Sprejeto. Posl. L e n k h poroča o prošnji kmetijske podružnico v Cerknici glede podpore za vzdrževanje drevesnice in predlaga, naj se odstopi del odboru v rešitev. Sprejeto. Posl. Len kh poroča o prošnji krajnega šolskega sveta v Senožečah za vredbo šolskega vrta in čebelnjaka in predlaga, naj se odstopi dež. odboru v rešitev. Posl. Hribar omeni veliki pomen Šolskega vrta za nerodovitni senožeški okraj ; vzoren šolski vrt bi pospeševal sadjerejo; sedanji učitelj je v Ko ■tanjevioi napravil šolski vrt, da ga ni tacega ua Kranjskem, koristil bo torej tudi senožeškomu okraju. Naj torej dež. odbor nakloni kar n: jveč mogoče podpore. Predlog finančnega odseka se je sprejel. Pesi. M u r n i k je poročal o prošnji „Verein tih- Knabenhaudarbeit" na Danajl za podporo in predlagal, naj se dovoli 25 gld. Sprejeto. Posl. M u r n i k poroča o prošnji Albina Adle-šiča, učenca na umetno obrtni šoli na Dunaj i za zvišinje podpore in predlaga, naj se odstopi dež. odboru v rešitev. Sprejeto. Posl. L u c k m a n n poroča o prošnji Silvestra Oblaka; paznika v prisilni d'lavnici, za umirovljenje in predlaga, naj so dovoli letnih IGO g!d. Sprejeto. Posl. M u r u i k poroča o prošnji posestnikov v Vrbovcu pri Dobrničah za podporo vsled njim in predlaga, naj ae odstopi dežel, odiioru v rešitev. Spn jeto. S tem je bil dnevni r*d končan in vršila se je volitev devetih članov v stavb« ni odsek. Izvoljeni so bili poslane1: Grasseiii, Hribar, dr. Tavčar, dr. Sohaffer, Lnokmann, (na':, namestnik), baron \Vurz-bach, dr. Papež, (načelnik), K. 1 tn, Košak. Pomudili smo se pri BOStvlenu nekoliko dalj časa, her je njegova zgodovina jako zanimiva in kor vnovič dokaauje, kako veliko nlogo igra bIu-čaj pri premnogih epohalnih iznajdbah. Slučaj j" važen zav«-znik človeka, ki išče sledove po skriv nostnih delavnicah prirode! — Ker le govorimo 0 plinih, naj omenimo tukaj tudi najnovejših poskusov, kako dati našemu zraku obliko tekočine, Vsak plin se more namreč spre-meniti v kapljevino, če ga primerno »hladimo in dovolj stisnemo. Zrak sta najprva spremenila v tekočino lizika Cailletet in Pictet, a v najnovejšem času je te eksperimente v velikem merilu ponavljal Anglež Drvvar. On je napravil mnogo litiov kap-Ijivo tekočega i raka. Da je treba pos bnili priprav, če hočemo to kapljevino •hraniti, nam ni treba po-aobej povdarjati. Dt vv.irju se je celo posrečilo, nekoliko tekočega zraka po alati iz Londona v Ca m« bridge, kar ni ravno lahka stvar. Kapljevino je dal v posodo z dvojnimi stenami; iz prostora mej obema stenama je izsuukul /rak, potom pa »pustil vanj nekaj kapljic živega srebra. V brezzračnem prostom se živo sribro takoj izpulili in ko je Dt \var vhl tekoči zrak — ki ima jako nizko temperaturo — so se ua znotranjo. sldajeno steno zgostili živosre-brni sopari ter jo poarebrili. Srebrna stens zelo popolnoma rtflektira toplotne trakove in vnauja gur-kota ne moro do zaprtega zraka. Na ta način pri- pravljena posoda so zavije potem v trdno, sneženo ogljikovo kislino, ki invi, kakor je znano, ogromno nizko temperaturo. V takem zavitku se je tekoči zrak obdržal brez vsake spremembe, če tudi je moral na železnici prestati dokaj sunkov in stres-Ijejev. Da spozna bralec težkoče tacega pošiljanja, bodi omenjeno, da je razlika v toploti kapljivo-Ukotega zraka in trdne ogljikove kisline tolika, kakor razlika mej toploto vrelo vode in ledu. iK-vvar je imel torej isto nalogo, ko jo pošiljal tekoči zrak v Cambridge, kakor bi bil zavil za daljno pot v škatljo kos ledu ter ga obdal z vr-lo vodo I — Ogljikovo kislino, o kateri smo ravno govorili, skušajo sedaj tudi vporabljati kot gonilno moč M motorje in sicer v kapljivo tekoči podobi. Taka ogljikova kislina se premeni zopet v plin, ako prenehajo pogoji, ki so jo silili v kapljic«. V Novem .lorku aa napravili prve poskuse z dotičnim motorjem in sicer pri poulični železnici. Vsak vagon ima kotel s tekočo ogljikovo kislino, ki pritiska z močjo 70 kilogramov na vsak kvadratni centimeter. Kislina prihaja, v potrebni množini v cilinder, ter ee raztegne in požene bit na drugi konec, jednako kakor pri parni mašini. Pravijo, da se porabi za vsako konjsko moč le 4T> kilogramov ogljikove kisline v 24. urah. Po tem takem bi veljala konjska sila sumo dobrdi G0 krajcarjov na dan. V IJiihljaiii. 9. januvarja. Grof Thun, znan prijatelj češkega naroda in provzročitelj izjemnega stanja v Pragi, je našel goreče zagovornike v Staročehih in pa liberalnih Nemcih. Oboji m boje, da pride na njih mesto kdo, ki bode imel več srca za češki narod. Posebno Bohemia naglasa, da Nemci ne marajo, da bi pal namestnik Thun, ki ni je pridobil toliko popularnosti in zaslug za češko deželo. Kakšna je Thunova popularnost, je le predobro znano. Vse so le nekatere najete in umetno prirejene ovacije, ko je potoval po deželi. Liberalni Nemci so zopet pokazali, kakšni svobodo-Ijubi so, ker se navdušujejo za provzročitelja izjemnega stanja v Pragi. Seveda pri tacih razmerah ni niti miel|ti na kako spravo mej Nemci in Čehi. Mi mislimo, da grofa Tinina dolgo tudi Nemci ne bodo obdržali, prikupili se bodo pa pač nekoliko fevdalnim veleposestnikom, kateri se vedno potegujejo za Thuna. Volitev kvotne deputacije. Avstrijski in Ogerski državni zbor bodeta takoj volila kvotui deputaciji. Ti dve deputaciji imata določiti, koliko bodeta donašali obu državni polovici k vkupniui državnim stroškom. Vsaka teh deputacij šteje petnajst članov, katerih voli 10 zbirni ca poslancov in 5 gosposka zbornica. Seveda sklepo teh deputacij morata potem odobrili oba državna zbora. Pri pogajanjih z ogerskimi ministri jo grof Badoni omenil tudi, da avstrijska vlada obsoja zabavljanja proti Ogerski po protise mi takih shodih in je že podrejenim oblastvoiu naročila, da z vso odločnostjo postopajo v tacih slučajih. Pravoslavna škofija v Zagrebu se vender le osnuj««. Vlada in Srbi so ee že malo pomišljali, ko so bile v Zagrebu tuke demonstracije proti srbski zastavi. Sedaj jo pa monda hočejo še baš zaradi tega osnovati, da pokažejo hrvatski opoziciji, da se od tacih demonstracij ne dajo prestrašiti. Sestavila se bodo iz nekaterih delov pakraške in karlovske pravoslavne škofije. Misli se pa tudi grška katol ška školi j i s Križa premestiti v Z igreb. Položaj na Kubi je jako nejasen. Po vladnih poročilih je stanje vstašev popolnoma obupano in se bodo kmalu morali udati. UstašriV je tako le kacih GO0O mož, vladnih čet pa nad 100.000 mož. Po poročilu od vstaške stranij so pa vladne čete poslednji čas bile popolnoma tepene. Vstaši so baje vzeli mesto Mori in oblegajo mesto Havano. Vstaši u »a j o v kratkom vzeti Havano. Maršal Martinez C.-tmpos sam že obupuje, da bi zmagal in je baje že dal ostavko. Da vstaškim poročilom ni povse verjeti, je gotovo. Tudi ni povse jasno, kako vstaši morejo odpošiljati svoja poročila, ker jo brzojav v vladnih rokah. Vlada zatorej zatrjuje, d i so dotična poročila skovana kje na kontinentu v Ameriki. Izključno pa tudi ni, da imajo vstaši še kake zveze, če ne po brzojavu, pa pO občevanju z ladijami, kajti jako dvomljivo je, da bi Spanjoi bili otok tako okrog zaslražili, po?ebno ker je mej špansko vojsko mnogo nezanesljivih elementov. Da so pa vstaši močnejši, nego priznavajo španska vladna poročila, že sledi iz tega, da so morali Španci na Kubo poslati tako mnogobrojno vojsko. Dopisi. ■ z VI i'iS % oil. kouOOtt decembra.*) v P o občinskih v o 1 i t v a h.) Od vseh strainj dobivate v t«m razburjenem času dopise o volitvah, le iz naših krasnih Modvod ni porinila, katero bi pojasnilo tukajšnji žalostne razmere Vsakemu poštenjaku se mora krčiti src«, ako premišljuje, kako »e obdeluje nevedni, boječi kmet V volitve za deželni zbor se „liberalci" in .na pol judje" (tako so nas sedaj „gospodje" krstili) immo vtikali, ker, dokler je občinski odbor popolnoma v nasprotn škili rokah, ni bilo upati količkaj ugodnega izida; vendar so se nasprotniki posluževali raznih sredstev, katera so pri te vrste ljud«di običajua, posebno pijače ni pri m oijko'..ilo — šlo je po starem sistemu, vse na komando! Ti Bgospodjeu si gotovo imslijo, da živo že v dobi „4000". Niti jedoega inteligentnega volilnega moža niso izvolili. Ce zna vsak teh tvoje ime podpisati, kar je dvomljivo, ju vsa njihova učenost skupaj. Toraj tudi ni čudo, da velika večina ni vedela, kakošeu namen ima volitev, Štirje župniki iz Preske, Sore, s sv. Katarine in iz Smlednika so za deželnozborske volitve begali in mam li ljudstvo tem huje, ker so se bližale občinsko volitve. Z1* o svečnici se je bila pričela ta strastna agitacija. Naposled se je pridružil še peti agitator v osebi župnika iz I!-teč, kateri ima nekaj faranov v naši občini; njim je toplo na srce polagal, kakošne može naj volijo in kako žalostni bi bili uasledki, ko bi *) Zaradi pomanjkanju prostora Bakasnolo. ne volili z „gospođi". Konečno se je pridružil s svojo pomočjo še mil. knezoškof ljubljanski, da je volil po teh „junakih" z pooblastilom. To je lepo, da delajo z združenimi močmi, saj je tudi Kristus učil: „Ljubite se mej seboj" in v resnici njegovi namestniki to zapoved lepo in vzgledno izpolnujejo, — če pojde tako dalje, t>e utegnejo uresničiti besede : „po duhovnih je vera gor1 prišla in bode tudi dol'." Umljivo je, da je težko bojevati se proti takim sredstvom, osobito ker ljudstvo, nekoliko iz nevednosti, še več pa iz bojazljivosti stori, kar gospod" ukažejo. Pretili ho z vsem, kar zamore ubozega kmeta oplašiti. Nek župnik je tekal od hiše do hiše, cd vdove do vdove, da so se morale celo skrivati, ako jih ni bilo volja podpisati po oblastilo. Celo s pestjo je pretil, ako ni koj dosegel svojega smotra, češ da bode Bog ve kaj provzročil. Homeopatična zdravila bodo v prihodnje dobivali le pristaši njegove stranke, od nasprotnikov bi jih utegnilo dobiti le kako mlado dekle. Tudi je bilo pred volitvijo 5°/0 posojilo na razpolago, ako bi se kdo hotel rešiti dolga pri kakem „liberalcu". — Ćuli smo tudi trditev sorskega župnika, kateri je javno kvasil o nabrušenih nožih, češ, da je naša .stranka prevzela ulogo brusačov. — Pod krinko visokih naklad no se lizali ljudstvu, trdeč, da bode ireba graditi tovarni nov most, zidati novo nemško šolo itd. Da so pri naši stranki največji davkoplačevalci, kateti tudi plačujejo naklade, o tom so seveda modro molčali. Nič manj kot „gospodje" so hoHneli dresirani kmetje, seveda vedno v pijanosti. Neka vdova se je izgovarjala, da ne more podpisati pooblastila, a nekdo jej je pretil, da jej Bvse razbije". Tako daleč sega pretirano podpihovanje! — Res smo do sedaj te „gospode junake" pokrivali s plaščem sramožijivosti, a potrpljenje je minulo. Z radostjo se spominjamo nekdanjih časov, ko sta pri nas še vladala mir in sloga, a sedaj se je žal iz teli izcimilo sovraštvo in nesloga kot sad farov.ške gospodstvuželjnosti. Konečno mi bedi dovoljeno, da omenim uspeh volitve. Trda je sicer šla, avl volilnem razredu smo dosegli ožjo volitev. Imena vseh ^gospodov" so bila v klobuku, a ven, hvala Bogu, ni bilo nijednegal Pač ko bi „gospodje" mogli, odpravili bi takoj žreb iz občinskega reda. Tako je, „gospodjt:*, mnogo ste delali, trudili se, imeli stroške, sedaj pa uživajte sud svo|ega truda! Ako že lito izvedeti še lepih dejanj, še lepših kot so nave dena tukaj, prosim, oglasite ee pri Vaših Bliberalcih" za komentar! Vederemol „Ljubljanskoga Sokola" občni zbor dne 5. januvarija 1896 (Konec.) Potem se je vršila volitev odbora, o katere izidu smo že poročali in so se dovolile že tudi navedene podpore. Akopram ima „Sokol" za tekoče leto izkazan v proračunu primanjkljaj, ni hotel štediti ravno pri koroških bratih in pri družbah sv. Cirila in Metoda in rudečega križa, nadejajoč se, da bodo zavedni rodoljubi vedeli upoštevati njega vedno vzorno narodno delovanje ter mu z obilnejšim pristopni jem pripomogli, da skonča tudi to leto s prebitkom. Podstarosta dr. Kušar je pozdravil odhajajočega brata H>židarja Vernika, ki se je toplo zahvalil starosti in podstarosti za prijazen spomin. Mej posameznimi ptedlogi stavil je gosp. Jos. N ol I i resolucijo glede obilnejše udeležbe telovadbe. Število telovadcev ni primerno številu členet.va. Zdaj ko bode društvo iinelo lepo svojo telovadnico se bodo pač lagleje izvrševal ideal društva: da so vsi čluni telovadci. Gl* dati se bode moralo torej ua to, da se ho ta telovadnica tudi obiskovala, kakor se mora zahtevati od najstarejšega društva Sokol-skega V ta namen skleui občui zbor sledečo resolucijo: 1. Da se vspodbujajo člani k obilni udeležbi telovadbe, o! stoji naj jedna točka vzpon da naših jour iixov in jednakih shodov in zabav iz pod učnih predavanj o pomenu in važnosti telovadbe in pa o sokolatvu sploh. Agituje naj se za razširjavo telovadbo s prijavo spisov goii omeujeuH vsebine po časopisih. 2. Ustanovi naj su za vse brate Sokole poduk V korakanja, kretanju in prostih vnjah. Odboru »e nsroča, da to resolucijo vresniči kakor hitro mu ho to mogočo. Po ktatki debati, v kateri sta priporočala g. P. Skale, naj Hi .Sokol" pridobi dobrega stalnega učitelja in dr. Kušar, naj se uvede tudi borenje, se je po pojasnilnih besedah staroste dr. Tavčarja vzprejela resolucija z omenjenima dostavkoma, proti katerima ni ugovarjal predlagatelj. Preglt dovaloema računov bda sta imenovana gg. mestni inžeuer Zbrizaj in Bogomil Kaj zel G. Viktor M u r n i k je priporočal, naj se po speši nova predložitev nepotrjenih pravil „Sokolske zve z e", na kar je podstarosta dr. Kušar odgovoril, da se bode to zgodilo v kratkem. Potem je priporočal gosp. Zbrizaj, n»j bi se tudi pri nas bolj gojila telovadba mej mladino in skrbelo za sokolski naraščaj, kakor je to na Češkem, kjer ima skoro vhhk „Sokol" svoj „dorost". V mladini že naj se budi sokolska ideja. Ko je g. Jos. Nolli 8 toplimi besedsmi podpiral ta velevažen predlog, se je isti vzprejel brez ugovora. Konečno je navzoči češki Sokol, filat) Brnskega Sokola brat R a t o 1 i s k a pozdravil imenom severnih Sokolov jugoslovanske brate zahvalivši se za pozdrav stnroslo. Po jfednajsti uri zaključil je starosta dr. T a v- | čar zborovanje s prošnjo, naj vsi člani delujejo neumorno v to svrho, da ostane „Sokol" tudi ua dalje tako čvrst in čil, kakor je zdaj, ter zaklical jim prisrčen: Na zdar! Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. januvarja. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode v tretjič pela velika Bizetova opera „Karmen", v nedeljo se bo na korist g. Ine-mana igrala burka »Ugrabljene Sabinke". — (Stavbeni red ) V današnji seji deželnega zbora je vlada predložila načrt stavbenemu redu za mesto Ljubljano. — (V mestni klavnici) zaklalo se je v preteklem letu 25.430 komadov živino, in sicer: 4025 glav goveje živine, 8034 prašičev, 7379 telet, 8111 kozlov in ovac in 2881 kozličev. Poleg tega je bilo vpeljanega in ogledanega 13 040 hj svežega mesa. Konfnkovalo in uničilo se jo meso od 30 prašičev, 2 teleti, 64 hj mesa in več pljuč in jeter. — (Na včerajšnji živinski semenj) prignalo se je 732 glav konj in volov, 297 krav in 54 telet, skupaj 1083 glav. Kupčija je bila sploh pri goveji živini kakor tudi pri konjih srednja; zunanjega kupca za govejo živino ni bilo. Konje kupovati je prišlo nekaj Ldiov, pa so le bolj slabe kupovali. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. decembra 1895 do 4. januvarja 1G9G kaže, da je bilo novorojencev 9 (=14°,o0), mrtvorojenec 1, umrlih 13 (=2L32°/00), mej njimi je umrl za ošpicami 1, za vratico (davico) 1, za jetiko 3, za vnetjem Bopilnih organov 1, za želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 5. Mej njimi so bili tujci 3 (=23 0/0), iz BavodOV 4 (=30 7°;0). Za Infek-cijoznimi boleznimi »o oboleli, in sicer: za ošpicami 10, za ške.rlatico 6, za ttfuzom 1, za vratico 1 oseba. — (Žganjar — zmrznil.) Znani ljubljanski postopač in žganjar Andrej Seian sedel je v ton k popoludne v neki žganjariji v Mostah ter se „ta kratkega" navžil tako, da ni mogel v Ljubljano nazaj. Piikolovratil je do neke šupe, kjer te je vlegel v listje. Včeraj našli so Selana mrtvega. Priletni mož bil je v listju zmrznil. — (Mušica.) Moguns-ki škof Ketteler j" nekoč rekel: Ko bi sv. Pavel danes živel, bi bil katolišk žurnalist. Ker sta gospoda Žitnik in Kalan kato-toliška žurnalist a, še ni misliti, da sta slovenska sv. Pavla k večjemu sta — Pavhhi. — (Častno občanstvo) je podi lila občina Raka dež. predsednika baronu Heinu in Krškemu okr. glavarju baronu Sehonbergerju. — (Z Gorenjskega) se nam p še: Hrali smo v časopisih govor našega poslanca gosp. 1. Ažmana, in zopet vidimo, da ta naš poslanec ne po/na kmečkih razmer na Gorenjskem. Lahko mu dokažemo, da maraka te H liberalec bolje in več v cerkev hodi, kakor marsikateri klerikalec, uprašamo pa g. Ažmana: kaj so tisti možje, katerih več jo volilo njega) ki pa vendar prav redkokdaj v cerkev hodijo? Kaj so tisti kmetje, ki ne vodo, kuj je liberalec ali klerikalec, pa vendar niso vas volih? No, pa saj g. Ažman ve, da so nam ne godi tako slabo in zdaj ho pa še on izboljšal naše stanje, vemo, da se bo kmalu na Gorenjskem žito podražilo potem bomo klicali slava gospodu Ažinanu — Več vohlcev. — (Iz Ormoža) se nam piše: Na liuuiu so pri občinskih volitvah meseca maja in. 1. v vseh treh naaredib zmagali odločni Slovenci. Prišlo je takrat na volišče tudi nekoliko z nornčursko strani našuntanih in gospo tatva željnih nasprotnikov, ki pa so pri volit vi in še potem z nemško pritožbo pri c kr. naniestniji popolnoma pogoreli. Dne '2. t. m. so vsi isvoljoni odborniki izvolili za občinskega predstojnika, g Martina Janušt že v šestokrat in soglasno. S to izvolitvijo g. Januša lahko vidi, da ima zaupanje vsega saatopa in vseh odličnih volilcev. Č «st vsem, ki se zavedajo pametno svoje dolžnosti. Občinska svetovalca in odborniki so večinoma prejšnji. — (Dražbi sv Cirila in Metoda) je dne 20. decembra p. I v Plešivcu na Štajerskem umrli posestnik Josip Haj ser testarnentarično zapustil legat stotih goldinarjev. — Mir bodi dobrotvornomu pokojniku! — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za breški okraj) bode imela občni zbor v nedeljo 12. januvarja 187G. o') 5. uri popoludne v dvorani .Narodnega doma". — (Slovenski klub na Dunaju) imel bo v soboto 11. januvarja t I. tretji svoj večer v dvorani „R* staurant International" I Neuer Marki. 8. Predaval bog dr. Mat. Murko: nO narodopisni razstavi češki" (nadaljevanje in konec), Akoravno ne je za ta mesec več gospodov oglasilo za predavanje, moral je odbor na željo mnogh g. dra. Murka prositi za nadaljevanje in konec njegovega velezanimi-vega predavanja o češki narodopisni razstavi. Preskrbljena je za ta večer tudi prostornoja dvorana, jfdna najlepših v imenovani restavraciji takozvani „Kaisersaal". Začetek točno ob osmih zvečer. * (Lakota v Italiji.) Prebivalstvo v mestecu Coretto blizu Barija je tako revno, da si ne more kupiti niti kruha. Te dni sta dva kmeta v tej vasi lakoto umrla. Razburjeno ljudstvo je naskočilo pe • karije, a orožniki so je s krogljami pregnali. Prišlo je do krvavih izgredov, katerim so naredili konec iz Barija došli vojaki. Več oseb je bilo v tem boju ubitih. * (Petindvajset let v ježi.) V Korneuburgu so zaprli tri tatove, ki so oiidu in v okolici v več krajih ulomili. Vodja teh tatov je bil Karol Ludovik Hampel, kateri je bil že večkrat zaradi tatvine zaprt, in sicer vkupe 18 let in jedenkrat zaradi uboja 7 let. Z novimi tatvinami hotel je m^nda praznovati 25letnieo svojega jetniškega življenju. Ker ima šu le 45 let, je nad polovico življenja prebil v ječah. * (Srbskega Moora Spiegelberg) Srbska vlada je razpisala 6000 dinarjev nagrade tistemu, kdor prinese glavo hajduka Kuzmanovič a. Ta razbojnik sicer ni bil sam tak romantik, kakor Schillt rjev Karlo Moor, a imel je v svoji četi novo dobnega Spiegelberga, Ta je Kuamauovica v spanju odrezal glavo m jo izročil obl.istvu, da dobi obljubljeno nagrado. Darila s Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. J. N. Jeglič, nadnČitelj pri sv. Križu pri L ti ji 12 kron, nabrane novega leta dan v mali veseli družbi pri Miklavčiču v sv. Križu. — G Ivan Lipo ld iz Mozirja 8 kron. nabrane dne 29. decembra 1895 pri Dobo v on na Ret ioi m* j tam zbranimi AfOBirjSni z geslom: „V pomoč tlačenim bratom Hrvatom". — G. Fran Neubauer v Travniku eiukiir, odslovljen poštar na Kakekn, neko „Poslano" v katerprn SQ je drznil žal ti mene z neresničnimi trditvami, katere popravljam kakor sledi: Ni res, tU nem zahteval od g. Sibenikurja oni denar, katerega .sem izdal od leta 1898. do M daj pismonosam za doneseno brzojavke. Jaz nem pregledavši račune svojega trgovskega agenta na K«kekn, kateri mi jo Htavil v račun vnak mesec zneske, ki jih je nmal pL.rnti <>d prejetih brzojavk tistonoftam c. kr. poltMBS urada na Rakeku na žalitev o, le naznanil te plačila veleuluv. c. kr. postni in brzojavni direkciji u proftnjo, da naj M mi naznanijo tarife veljavne za poŠto na It ■ keku To sem storil rudi natančnosti, po kateri se običajno ravnam pri svojih poslih. Co pa je pri ti in priftlo ua dan, da g. c. kr. poštar Sebenikar na Rakeku ni pravilno postopal s prejemanjem vročnin od brzojavk, in je on tm zahtevo blagorod. gosp. preiskovalnega poStnega komisarja položil znesek al glil. tO kr. — je to le on nam zakrivil Ni ren, da unio jaz in drugi rukovski trgovci sami u polj »1 i navado, plačati pismonoSam za dostavljanje brzojavk, kakor tudi ni res, da gosp Sebenikar m vedel za ta plačevanja Kako j>a jo to, da je priftel koncem vsacega meneča pismonoša z brzojavnimi vročniiui lističi tirjat mojega trgovskega agenta g Ivana llatifild-S pristojbine po 10 kr. za vsako vi oceno brzojavko? Ni-li e. kr. poštni in lirzojavni urad, v katerem je gosp. 2Seheriik»r gospod*ril, • lajal te brzojavne prejenine lističe listotiosam, da so mogli zahtevati plttčilo koncem meseca? Ni res, da sem jaz daroval pismonosam imenovano znesk« — ampak res je le, da je moj trgovski ngent plačeval r.n donesene lnzojavke M to, ker so li.stonose gosp. Se-beuikarja te plačila tbjali. Žito t o raj tudt ni res, da sera tirjal nazaj /neske, ki sen' jih podaril. Ce bi bil jaz omenjene zneske listonoSnm podaril, bi gotovo preiskovalni c. kr. poStni komisar ne bil zahteval od gosp Šebemkarja povr-mtev istih, in so manje bi jih bil gosp. Sebenikar takoj plačal; saj se podarjene reči ne vračaj.il Kako neresnično in neopravičene ho trditve gospoda »Sehenikarja, dokazuje najbolj odlok v- lesi. c kr. postne in brzojavne direkcije za Trst, Primorsko m K ran sko z dne 28 decembru 1899 St. 48051, katerega sem dobil na svojo I rltotbo in kateri se glasi v slovenskem prevodu tako le: ,.< es. kr. postna in biv.ojavna direkcija za Trst. Primorsko m Kruujsko st. 16051, V Tisto, dne 88 decembra 1895. Č-stiti tvrdki Kratic Laurć v Trstu Na vloženo pritožbo z dne 17. t m se naznanja čestiti tvrdki, d* so se na pudingi natančnejših pioi:;kstv, ki so no vrfiile po tukajSnem pn gledovalnem organu na lici me.ita, i/.ka/alc mn čmiiii trditve omenjene pritožbe glede, nepristojnega pobiranja potoln (Hotenliihne) m brzojavke in :'l«de pobiranja Tiljih kakor zakonito normiranih pristojbin za obvestila in za v ročni no (AviSO umi BmI-llgebuhren) postnih po4ilj)itev. Postno unenje na K* kek u jo tudi zahtevi, stavljeni ji protokola? eno, da nai takoj položi v roke preiskovalnega komisarja ROesek .'ti gld l'> kr ki ga jo nepristojno i.;i-bralo v zadnjih Ireb btib za brzojavke, vročene Vašemu i'topniku Ivanu Matn"i. u na Rakeku, vstreglo in t;ik>ij nanj plačalo ta znesek. Čestita tvrdka se na to povablja, da dvigne znesek štiriintrub set ,'flj gold narjev 10 kr. pri tukajSni c. kr. kisi poitaa <1 irekcije proti uekolekovani in po tu uradnem laiMin-kem oldolkn bkvidovani pobotnici in oddaji pričujočega lista. Vsled namenu primernih nart-db, kat re j.- vkrouibi <• kr direkcija v zagotovljene korektnega poslovanja pri c kr. poštnem in hr/.njuvu mu uradu nt Kakekn, je pričakovati, da so je jede.ikrat za vselej napravil konec, potože-nim nerodnosti m kakor tudi neiznosium službenim razmeram, ki so obstajale pri imenovanom uradu. <'. kr. vitji postni direktor P oko raj m p". V Trstu, dne 81. decembra 1895. (l 756) Franc Ija.-u.rli. *) V..\ vsebino tega spisa jo uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon Si 89.856 štev. 37. Deželno gledališče v Ljubljani, pr.pr.697. Bfi&~ Operna noviteta! -tes V petek, Stanje barometra v mm. TempB-ratura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v '24 urah 8. 9. zvečer -3 7 T sr. szah. oblačno 9. 7 zjutraj i:n »> — o-5'C sr. szah. oblačno 0*6 • 9. popol 73.V7 -«-5'C p. m. jvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura iinrmaloui. -2 1°, za 0-6' nad IDuLii^Jslca. borza dne 9 januvarja 1896 Skupni državni dolg v notah..... £9 gld 90 kr. Skupni državni dole v srebru .... 10O n 55 „ avstrijska zlata reuta....... 122 , 05 „ Avstrijska kronska renta 4"/t..... 99 , 95 , Ogerska zlata renta 4°/f....... 121 n 90 . Dvorska kronska r«'nta 4"/„..... 98 , 90 , A7stro-ogerske bančne delnice .... 1005 „ - _ Kreditne delnice......... 359 , 25 t Loudon vieta........... IBt , 40 , MemAki drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ 30 20 mark............ 11 , 85 " 20 frankov........... % _ 61»/, a Italijiuinki bankovci........ 44 „ 10 C. kr. cekini........... 5 , 69 . Dne 8 januvarja 189f>. 4% državne srečke iz I. 1H54 po 250 gld. 144 gld. — kr. Državne srečke iz I. 1HH4 po 100 gld.. . 192 „ 60 , Dunava reg. srečke 5° „ po 1O0 gld. . . 12i> „ 25 - Zemlj. obč avstr. 4' „° „ zlati zast. listi . 120 , — _ Kreditne srečke po IDO gld...... 197 , — Ljubljanske srečke......... 22 , — t Rudolfove srečke po 10 gld...... 88 * 86 ■ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . lti.'l „ 75 t Trauiway-druAt. velj. 17() gld. a. v. . . . 480 „ — , Papirnati rubelj......... [ 28«/4 Dobrega prodajalca vzprejmem v trgovino z raznim blagom gospoda N1mvo|w Jetikn v l'o<-|<<» V*. Iijllllljttll€t v mojo popolno zadovolj-nost, izrekam BVOJ0 javno zahvalo in tega mojstru priporoćaui gospodom hišnim posestnikom. V Ljubljani, dne" 8. januvarja 1890. Henrik baron Lazarini. (1751) C. It. glasno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -■c-oJL}*w.oBrtfc odL 1. olcto"tora. 1685 Vuctopuo o, Karlove tsro, Vrmnjar* rare, Pr*go, ijfptko, Dnn*J tU ArastuUeu 06 ff. t*ri tO min. mjnlr7H>lwin<- oiobal Tlftk T Irl.l*. PouUb«l, Itoljak, OnloVAO, Iijtilinu. Salalhkl, DnimJ '•t 4 uri ftopolutlH« oasbal Tl«k ▼ Trbli, Beljak, OnloToo, T^Jubno, Čos 8alathaJ t S^lnograd, liond-Outeln, Zeli oa, Jeseni, lnomuatr BreKeno, Onrlh, OaneTO, l'»n/., Rteyr, Lino, Otnandao, Iaohl, Bude-Je>ioe, PlaeuJ, Marijine Tare, Hob, Kranooi o Tr.ro, Karlove vara* FrafrO- Idpiko, Dunaj rta Amatetteu. OA 7. uri vo min •fMottr motani Tlak t KooeTja, Noto metto UMann tega ob nedeljah in praanlkth ob S. uri V0 minut popoludne oaolitil Tlak t I.tiioe-Bled. Prihod v LJubljano (ju«, kol). O* *. uri 3» tmim. mfutr<\f oaebni Tlak a Diiuada tU Amatetteu, Up-ikega Prage, KranmiTlh TarOT, Karlovi!] TaroT, Ileba, Marijinih varu v, n.- nj», BndejeTio, Solnograda, Idnoa, Hterra, Omuudona, laolila, Ana • Moa, Iifiit na, OeloToa, BeUaka, Kriuir.rn*feit<, Trbiia OM S. uri 10 min. tjutr^j meaani Tlak la KooeTja, NoTOga maita. Oh tt. uri Vfl «ati«a. đopoiuđi** oaehnl Tlak • Dunaja vla Amutiaten, Idpekega Praga, TranooTth Tarov, KarloTtb Ta rov, Ileba, Marijinih TaroT, Planja, BndejeTio, BolnogTada, Unca, Bte/ra, Parlaa, (Ifnovo, Onrtha, Hraajenra, Inomoiia, Zella ua Jeeeru, I a. uri Uf min. popoluđn* oaebni Tlak a Dnnaja, I.JuIih«, 8«lathalak Beljaka, DeloTun, Tranianifeale, Pontabla, Trblia Oh 9. uri *ff u*in. «*<•«• tneaanl Tlak la KočeTja, NoTega Metto. Oft J. uri 4\ min tm^iir oaehoi vlak e Uruiaja preko Amatettena In Ujubnega, Beljaka, OeloToa, PnuUbla, Trbiaa. Odhod 1k IaJubLJano (drt. kol.> Oh T. uri V.1 anifa tjutruj t Kamuik. I I, i OS . popoludu« . . , 9. m SO . T»f»rwr . , Prihod V LJubljano (drl. kol.). ith O. uri »O mi». m)utr,,J ta Kamnika H|M , 11. . t,\ , <j>Mfta« . „ (IVO!) — b/ „ S ,, HO ii »vftfVr i, ,, c/ečpioani najufJuSttcjc ua6i ${ fi pfcon od vojaSfie goStic c. in fiz. St. 27. č/Tizevč Soče atittii-itaf (m p$fy'chhHOo6i 0OM0Or? "S-cfcti /c, A* se pviS$ v ptiptotti toafeti. Začetek ob l!i9. uri. Vstopnina 60 kr. o$6oi. ffV OtUtHf kateri bi slučajno mi i/ohili rabila, javlja se, da vdja to kot vahilo. (17 >2) Krepak vrtnarski učenec se vzprejmo takoj. Učenec dobi prosto hrann in stanovanjo in se m a je učiti tri leta. Ponudbo naj &c pošiljajo pod naslovom: A. Muh»r, vrtnar pri gospodu .1. l»«'l*l«-vl v r«».|o|inl. (1725-2) Glavne pristno ruskih peterburških gumijG?iIi galostičevljev za snea pri (1885—89) J. S. Benediktu v Ljubljani. Pobiranje Razgias. (1758-1) za 1896. leto prijelo ne je z 2. jmiuviujfin letos in je pl.u'ati ta d;n ck v okrožju ljubljanskega ni..-In toi vsaofga psa, izimŠi one, kateri 80 za varstvo samotnih po-st'r-tt'V nenbliodno potreboi. Lastniki psov naj af aaj po me je «. i