4000 iztisRov
St. 6.
V Gradcu, 16. marca 1910.
59. Letnik.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List velja na leto 4 krone.	Udje družbo prispevajo na leto 2 kroni.	Udje dobd list zastonj.
Vsrbliin: Razglas glede ruskega lanenega semena. — Razglas glede prirejanja mišarskih tešajev po družbinih podružnicah. — Volitve na Angleškem. — Še nekaj o socijalnem zavarovanju. — Perutninarski list: Konzerviranje jajec v gospodinjstvu. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Od uredništva. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Spomladno gnojenje. — Nakazovanje. — Tržna poročila. — Oznanila. — Priloga: Prospekt združenih tovaren Tomasfosfata o Tomaževi žlindri.
------------..........................................
I48~‘ Razglas.
Zaloga
ruskega lanenega semena
ki je je bil cel vagon, je danes že razprodana.
C. kr. kmetijska družba.
Razglas
glede
prirejanja mišarskih tečajev po družbinih podružnicah.
Da se znanje pokončevanja krtic in miši sploh še bolj razširi, je osrednji odbor sporazumno s štajerskim sadje-rejskim društvom tudi v letu 1910. pripravljen, poslati onim podružnicam, v okolišu katerih je mnogo krtic in miši, družbinega mišarja Alojzija Kamaritscha, da bo prirejal 1—3 dnevne tečaje o lovljenju miši in krtic. Podružnice naj prosijo zanj.
V Gradcu, 15. marca 1910.
Od osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
Volitve na Angleškem.
(Našim nasprotnikom v pouk.)
Angleška ima volilni boj, poln razburjenja in divjih strasti, za seboj. Poslanska zbornica je bila, ker je odrekla proračun, razpuščena in kmalu na to so se začeli boji posameznih strank. Pravzaprav sta bili samo dve, ki sta merili svoje moči in že prej postavodaji vtisnili s voj pečat in sicer liberalna, navdušena za prosto trgovino in konservativna stranka, ki je navdušena za varstveno carino. Dosedaj je imela prva stranka v angleški poslanski zbornici pretežno večino. Pri zadnjih volitvah je premagala konservativne carinarje, iz česar se je prenaglo sklepalo, da na Angleškem ni več mogoče misliti na uvedbo varstvene carine. Zadnje volitve pa so pokazale, da angleško prebivalstvo ne veruje več tako splošno v blagor proste trgovine, kar je popolnoma umljivo. Angleški konzumenti, ki so jih naši nasprotniki slikali kot nekake ljudi, ki žive v pravi Indiji Komandiji zaradi proste trgovine, so morali počasi vedno bolj čutiti na
lastni koži, kako pogubonosno je za kak narod, če svoje kmetijstvo kratkomalo žrtvuje koristim velikokapitalistične špekulacije. Oskrbovanje Angleške z živili postaja leto za letom bolj odvisno od inozemstva, dejstvo, ki se ga je že oprijela špekulacija, ki si je znala posebno pri dobavi mesa z ustvaritvijo trustov tako zvišati cene, da je marsikatera vrsta mesa na Angleškem mnogo bolj draga ko v deželah, ki imajo varstveno carino. Tudi glede cen ostalih živil so bili angleški konzumenti mnogo bolj na slabem ko na primer mi. Te Angleške, ki je glede svojih živil predana inozemstvu na milost in nemilost, pa bi bilo kmalu konec, če bi ji kak sovražnik le za kratek Čas onemogočil dobavo živil. To je bila stvar, ki je delala tudi angleške državnike nervozne, če so nanjo mislili. Spoznali so, da bi se ta velikanska država morala sesuti, kakor kak lončen velikan, če bi se kaka vojska za angleško državo neugodno končala. K temu je še prišlo, da je angleško industrijo prekosila ona iz dežel z varstveno carino in da je tako postajalo število brezdelnih vedno večje.
Za to dejstvo je posebno značilna vest iz Londona o zadnjem volivnem boju, v katerem so carinarji porabili zelo zgovoren letak. Ta letak kaže stanovanje delavca, ki nima dela. Oče sedi, zatopljen v žalostne misli, mati joka, naj-starejša hči pa skuša utoliti jokajoče, lačno dete. Napis nad sliko se glasi: „Žrtev proste trgovine*4. To dejstvo je tem pomenljivejše, ker je prinesla vest o njem dunajska „Arbeiterzeitung’4, glasilo avstrijskih socijalnib demokratov; če bi se bravci tega lista zanimali za pravo bistvo narodnogospodarskih vprašanj, ne meneč se za strankarske krike in gesla, bi pač morali spoznati, da konzumenti v deželah, kjer ni nobenih varstvenih carin, ne spe na samih mehkih pernicah in da ves ta krik pri nas „o oderuških carinah kmetov44 ne izhaja iz čistega srca.
Takoj, ko se je volivno gibanje začelo, so priobčili znani angleški državnik Chamberlain in tovariši načrt o varstveni carini. Po tem načrtu bi se naj ne varovali samo industrijski, ampak tudi kmetijski pridelki Angleške pred inozemsko konkurenco. Nastavili bi se naj trije nastavki carine in sicer po 5, 10
in 15 odstotkov, kakor je pač blago napol, ne celo ali celo izdelano in dovršeno. Uvoz industrijskih surovin bi naj ostal carine prost, za uvoz iz kolonij bi se jemala samo mala carina, mnogo višja pa za uvoz iz onih dežel, ki delajo angleškemu izvozu težkoče. Carina za inozemsko žito bi naj znašala 2 K 40 v za 290 l. Za moko pa bi se naj plačevala večja carina, ker se je zanjo delo že porabilo. Tudi na salo in koruzo bi se naj plačevala carina.
Ta tukaj samo naznačeni načrt angleških varstvenih carinarjev je delal pri agitaciji prave čudeže, ker je le malo manjkalo, pa bi liberalna prostotrgovinska stranka v parlamentu iz pretežne večino' postala skoro neznatna manjšina. Vodilni list borznih krogov, „Neue Freie Presse4-, piše iz Londona:
„Najsi so volitve razočarale tudi vse stranke, vendar so prinesle vsem skupaj veliko presenečenje: zmago tarifne reforme v kmetijskih volivnih okrajih . . . Po rezultatih volitve se kaže tarifska reforma pred vsem kot agrarno gibanje za varstveno carino .... V zadnjih treh ali štirih letih se je pogosto govorilo o poskusih, ustvariti posebno agrarno stranko; sedaj pač ne bo nihče več posebe zahteval ustanovitve neodvisne agrarne stranke, ker je stranka varstveno carine postala agrarna stranka ali je vsaj na tem, da postane. “
S tem so tudi borzni krogi pripoznali narodnogospodarski preobrat na Angleškem, ki so se mu še pred nekolikimi tedni kot nemogočemu nasmihali, kot dejstvo, s katerim treba računati. Ta preobrat se je izvršil z neodoljivo silo naravne potrebe. Saj je bilo mogoče samo dvoje: ali poskrbeti za varstvo kmetijstva ali pa spraviti vso Angleško v nevarnost: to je bila izbera, pred katero je bila postavljena angleška nacijonalna ekonomija; sedaj nam pač ni treba več dvomiti, da bo praktični čut Angležev pravo zadel.
Že leta 1907 je angleški pisatelj J. Ellis Barker v listu „The Nineteenth Century and after44 narisal bodočnost Angleške na podlagi zgodovine narodov in podal zelo žalostno sliko. K sklepu je posnel vsoto svojega dela v stavke: „Razvijajmo naravne pomoČke dežele, osvežimo propadle narodne sile s tem, da zopet povzdignemo naše poljedelstvo. Le tedaj
se nam ni treba bati, da bi nas doletela usoda Feničanov in drugih propadlih narodov." V resnici se je angleška vlada tudi pobrigala za to, da bi s postavadajo zopet ustvarila nov kmetski stan. To pa mora ostati brez trajnih uspehov, če se gospodarski, kmetijski produkciji ne zagotovi in omogoči uspešno vnovčevanje pridelkov. In še tedaj se lahko pokaže, da se kmetski stan sicer lahko ugonobi in uniči, da pa je neizmerno težko ustvariti ga zopet na novo. S tem smo tudi prišli k zaključnim sklepom našega raziskovanja. Pri njih nas je vodilo prepričanje, da nič ne poostri bistrega pogleda kmeto-vavca bolj, ko skušnje, ki so jih naredili drugi narodi pri ohranjevanju kmetskega stanu. Angleška je ravno zaradi svojega geografskega položaja in svojih bogatih sredstev naravnost vzor industrijske in trgovske države. Po vseh morjih vihra angleška zastava, prostrane, bogato rodeče kolonije jo oskrbujejo z zemeljskimi pridelki, tako da skoro upravičeno imenujemo Angleško b&nkierja vsega sveta. Da pa je doma pustila propasti svoje domače kmetijstvo, da bi na zunaj pridobila na blešču in sijaju, to je slabost, ki bo ogromni državi lahko mnogo škodila. Iz tega pa sledi, kako potrebno je varstvo kmetijstva v državah, ki kakor naša, da-leko niso tako trdne, kakor je Angleška in kako kratkovidni in neopravičeni so vsi poskusi, da bi se naša stremljenja onemogočila.
Ta preobrat v nazoru o carinski politiki, ki se je izvršil na Angleškem, pa je še tudi z neke druge strani zanimiv za nas in poučen. Kakor znano, je Angleška zaradi svojega podnebja bolj pripravna za živinorejo ko za pridelovanje žita. Žito za krmljenje so dobivali angleški živinorejci popolnoma carine prosto. In vendar delajo tudi oni na to, da se odpravi ta prosta carina, kar lahko spoznamo iz zgore omenjenega načrta za varstveno carino. Saj so spoznali, da mora vsa država trpeti škodo, če se le kak posamezen del produkcije prepusti konkurenci inozemstva. In to spoznanje nam mora biti pouk in svarilo, da se bomo takim eksperimentom ognili, kakor daleč bo mogoče.	— r.
Še nekaj o socijalnem zavarovanju.
l.
V enem prejšnjih člankov smo jasno povedali, da se nekdaj tako blagodejna uredba, kakor je ravno prevžitek, danes od starih in mladih občuti kot neznosno breme in daje še pregostokrat povod grdim prepirom, tako da se mora vsaka spremenitev teh razmer z veseljem pozdraviti.
Nižjeavstrijska deželna zavarovalnica za življenje in rente je uvedla, napotena na to od raznih deželnih zborov, posebno rentno hranilnico za starostno zavarovanje, ki bi naj zamenila prevžitek.
Tudi tukaj lahko opažamo, da je dobrodelna uvedba zavarovanja, ki se daje v tem prevažnem življenjskem vprašanju kmetovavcu na razpolago. Pri tej priliki hočemo kmetovavce opozoriti na važno ulogo, ki jo zavzema življenjsko zavarovanje splošno v vseh krogih člo-
veške družbe, že s tem, da pokažemo, kako naravnost neverjetno se je ta panoga zavarovanja razvila v teku nekolikih desetletij. Leta 1875 je znašala v Avstriji vsa zavarovalna glavnica 588 milijonov kron, leta 1895 pa že 1852 milijonov in leta 1908 celo 4449 milijonov kron.
Te številke so pač same posebi najboljši dokaz, da je življenjsko zavarovanje dobra in koristna uredba, ki je naravnost potrebna in da se mora, če se vsi drugi zavarujejo, zavarovati tudi kmet.
Nekdaj je delal kmet res brez strojev in ni poznal posojilnic, danes pa dela rad in z veseljem s stroji in rad ali nerad prestopi prag posojilnice, ali kakega drugega hipotekarnega zavoda. Zakaj bi se ne oprijel tudi življenjskega zavarovanja, ki se ga poslužujejo vsi stanovi od delavca do učenjaka.
Življenjsko zavarovanje je v resnici ena najkoristnejših uredb na polju nove go-spodar8tvene politike, ker daje kakor nobena druga potrebna sredstva ravno v trenutku, ko se najbolj potrebujejo, n. pr. če umrje reditelj družine, če treba plačati doto, če se deli premoženje ali se kaka trgovina opusti i. t. d. Vsakega, ki svoje lasti ne zavaruje za slučaj ognja, bomo imenovali neprevidneža in nespametnika in vendar hočemo pri zavarovanju za slučaj ognja preprečiti samo škodo, ki lahko nastane, ki pa je ni treba.
Kako večja, neprimerno hujša pa je škoda, ki zadene kako družino, če ji pred časom umre njen reditelj in hranitelj in kako hudo zadene njegova smrt družino, če ni za časa poskrbel za smrt, ki nam je neizogibna. Vsaka življenjska zavarovalnica lahko navede stotine slučajev, v katerih so se zaostali spominjali v gen-ljivih besedah umrlega, ki ni samo v svojem življenju skrbel za njih, ampak ki je poskrbel za to, da je ta skrb ostala tudi po njegovi smrti.
Nešteti so slučaji, v katerih je življenjsko zavarovanje rešilo cele rodbine gospodarskega poloma, v katerih je omogočilo, da so se nedorasli otroci lahko razvili v koristne in delavne ude človeške družbe, slučaji, v katerih je ravno to zavarovanje omogočilo, da se je premoženje, kolikor ga je bilo, ohranilo in utrdilo.
Torej je dolžnost za vsakega, ki dela in pridobiva, za vsakega, ki hoče pridobljeno tudi obdržati, da zavaruje svoje življenje.
Največkrat se proti življenjskemu zavarovanju ugovarja, da se lahko z rednimi vlogami v hranilnico dobi večji dobiček.
Ta ugovor pa je popolnoma neupravičen, ker nihče ne ve, ali bo tako dolgo živel, da si bo prihranil določeno glavnico. Tudi moramo pomisliti, da je oni, ki se zavaruje, nekako prisiljen plačevati premije, nihče pa ga ne sili, da bi redno vlagal denar v hranilnico.
Kako pogosto se zgodi pri kmeto-vavcih, ki so v dobrem gmotnem položaju in ki bi lahko zavarovali sebi premoženje ali pa otrokom doto, da porabijo prihranjen denar za nakup zemljišč; s tem svoje gospodarstvo Bicer povečajo in razširijo, a imajo pri tem samo večji trud in skrbi, ker v sedanjem pomanjkanju poslov ne dobe dovolj delavnih moči. Ko pa so enkrat otroci doraščeni in bi naj postali samostojni,
pa pride do delitve premoženja, tedaj ima tisti kmetovavec, ki je naložil svoj denar v zemlji, največje težave. Otrokom, ki bi radi zapustili očetov dom, ne more izplačati nobenega denarja, in sin, ki bi po očetu rad prevzel posestvo, ne dobi nikdar tako bogate neveste, da bi lahko prevzel vse gospodarstvo in brate in sestre izplačal.
Kako mnogo boljše bi storil oče, če bi zavaroval svoje življenje, otrokom pa doto.
Ideja zavarovanja je idejo hranilnic daleč prekosila. Življenjsko zavarovanje je tudi hranilnica, dočim pa pri hranilnici glavnica le počasi raste in jo smrt vlagalca lahko v njeni rasti prekine, je tukaj glavnica že naprej določena. V tistem trenutku, ko vplača zavarovanec prvo premijo, ima njegova družina glavnico že določeno. Če umrje takoj, zapusti svoji družini isto glavnico, kakor če bi varčeval in hranil dvajset ali trideset let.
Torej lahko vsakomur prav odkrito in nujno priporočamo, da zavaruje pri nižjeavstrijski deželni zavarovalnici za življenje in rente sebi življenje, otrokom pa doto.
Ta deželna zavarovalnica daje pred vsem neomejeno varnčst, premije so nizke in ves dobiček pri poslovanju dobe zavarovanci, ker ne išče dežela pri tej panogi zavarovanja nobenega dobička, ampak jo je ustanovila samo v blagor ljudem.
Vrhu tega daje nižjeavstrijska dežela nižjeavstrijski deželni zavarovalnici za življenje in rente vsako leto podpore 40.000 K in one dežele, v katerih so ustanovljene podružnice te zavarovalnice, dajejo nižjeavstrijski deželni zavarovalnici tudi podpore v skupnem znesku 20.000 K.
Gmotni položaj nižjeavstrijske deželne zavarovalnice za življenje in rente je tako ugoden, da lahko rečemo, da bo zavod že v treh letih lahko začel izplačevati dobiček pri poslovanju v gotovini. tako da se bodo premije, ki so tako že zelo nizke, še bolj znižale.
Prospekte in cenike pošilja drage volje in brezplačno vodstvo hranilnice, Dunaj I., Lbwelstra.Be 14/16, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
2.
V prejšnji številki smo dokazovali, kako potrebno in koristno je starostno zavarovanje za kmetovavca in smo pokazali, da za kmeta, posebno če je mlad, nikakor ni težavno, dobiti starostno rento pri nižjeavstrijski deželni zavarovalnici za življenje in rente in tako popolnoma izločiti prevžitek.
Nižjeavstrijska deželna zavarovalnica za življenje in rente, ki je vsled svojega humanitarnega in socijalnopolitiČnega delovanja in stremljenja uvedla rentno hranilnico v Avstriji, je že takrat poskrbela za to, da lahko delodajavci vlagajo denar tudi za svoje posle.
Take vloge se posebe zaračunajo.
Kakor pa je starostna renta važna za vsakega kmetovavca, še bolj važna je za one osebe, ki so v kmetijskih službah, ker nimajo nobene posesti in ker so v starosti navezane le na svoje prihranke in na javno dobrodelnost.
Kako vesel mora torej pač biti vsak uslužbenec, če ima hranilno knjižico za rento in če vidi, da bo v starosti dobival vsako leto tako visoko rento, da bo rešen hudih skrbi.
Vsak delodajavee naj v svojo lastno korist dela na to, da se bodo njegovi posli seznanili z rentno hranilnico in naj jih z besedo in vzgledom navaja k pristopu. Cim bolj so posli varčni, čim manj denarja znosijo v krčmo, tem boljše bo delo in razmerje med njimi in delodajavcem, tem manj bo treba občini skrbeti za uboge.
Še boljše je seseda, če lahko delo-dajavec sam vplačuje za svoje porabne in dolgoletne posle vsako leto male doneske v rentno hranilnico, ker jih s tem navdušuje, da začnejo tudi sami varče-vati.
Na ta način si bo lahko vsak kme-tovavec trajno zasigural zadovoljne in zveste posle. Oe zapusti posel službo svojevoljno, se lahko na zahtevo one vloge, ki so se vplačale v zadnjih petih letih, prepišejo ali na delodajavca ali na kakega drugega posla.
Posamezne kronovine, ki dobivajo z ozirom na podpore, ki jih dajejo deželnemu zavodu, vsako leto del fonda za priboljšek, dajejo vsako leto precejšne zneske dolgoletnim kmetijskim poslom, da se lahko vpišejo v starostno zavarovalnico; s tem se skuša omejiti pogosto menjavanje in beg kmetijskih poslov z dežele v mesto,
N. pr.: Hlapec hoče po svojem dokončanem 60. letu dobivati rento in ne mara imeti vlog vrnjenih. Ker je njegov zaslužek zelo neenakomeren, so tudi njegove vloge različno velike in neredne. Tako vplača na primer, ko je star
24 let osnovno vlogo s povračilom K 10
24	let brez povračila
25	„
27
29
31
32
34
35
36
39
40
41
42
45
46
47 50
52
53
58
59
7)
V n
V 7)
n
7)
7)
•n
D
n
n
40
30
40
20
30
30
40
10
5
40
30
50
20
30
10
20
10
20
10
10
5
Za te vloge v skupnem znesku K 510
dobiva od svojega dovršenega šestdesetega leta naprej vsako leto rento v znesku .	.	.	. .K14717
Če pa hoče namestu te rente imeti, ko je star 60 let, izplačan ves kapital naenkrat, potem znaša ta odpravnina 10‘6 X 147-17 = 1560 K\ torej več ko trikrat več, ko je vplačal
v
Ce mu gospodar še iz svojega primakne, se ta renta lahko zviša na 200 K.
3.
Končno dodajemo še k članku o socijalnem zavarovanju v Belgiji par besed.
Onim belgijskim delavcem, ki so v času, ko je postala postava pravomočna, že dosegli starost 65 let, se dajejo iz državnih sredstev letne rente 65 frankov. Cela vrsta dodatnih in prehodnih določb urejuje državne prispevke za one reutarjc, ki zaradi svoje starosti (40 do 50 let) ne morejo več doseči popolne rente. Take osebe dobivajo prispevke do 24 frankov in sicer znaša prispevek za vsak frank 1 frank, oziroma 1 % do 2 franka, kakor je pač delavec star, 40, 45 ali 50 let. S postavo z dne 21. marca 1902 se je izvedlo obligatorično zavarovanje vo jaštva na državne stroške, ob enem pa se je šola v najširši meji pritegnila tej rentni organizaciji. Od tega časa sem nahajamo med rentarji zelo mnogo mladih, zelo mladih oseb, kar je velikega pomena, ker dajejo vloge v mladih letih pravico do neprimeroma velike penzije. Subvencije pomožnih društev so jako velike; vlada daje na vsako knjižico, v katero so se prejšnje leto vplačali najmanj 3 franki, 2 franka prispevka. Kake podpore dobivajo s tem posamezne korporacije in društva in koliko se da s tem napraviti!
Vsled teh umnih reforem je udeležba pri rentnih hranilnicah tudi naravnost ogromna. Leta 1905 je pristopilo 85.138 novih rentarjev in skupno število vseh je v tem času znašalo že 780.000, to je deveti del vsega belgijskega prebivalstva. Te osebe so vložile 2T milijona posameznih vlog v skupnem znesku
12	7 milijonov frankov. Torej odpada na vsako osebo letni prispevek 16 3 franka, na vsako posamezno vlogo 6 frankov. Število udov se je od leta 1900 do 1905 povzdignilo od 300.000 na 780.000 in premoženje rentne hranilnice od 31 na 85 milijonov frankov. Posredovalo je pri tem 5022 pomožnih društev, ki so za 513 udov vložila 6 7 milijonov frankov, to je skoro polovico letnih doneskov. Državni prispevki so leta 1905 znašali okroglo 3-5 milijonov, podpore pomožnim društvom (2 franka na knjižico) 848.000 frankov.
Od udov, ki so pristopili leta 1905, jih je bilo 17-4 odstotka v starosti od 6 do 9 let, 27-3 v starosti od 10 do 20 let, 24-1 starih 21 do 30 let, 31-2 starih nad 30 let.
Glavnica je bila v tem letu pridržana pri 5 6 milijonov frankov, pri 7T pa ne. Leta 1905, torej štiri leta pozneje, je začelo 1170 ljudij uživati rente, leta 1905 je znašalo število rentarjev 7332, letni donesek za starostne rente 1,646.000 frankov, tako da odpada na posamezno osebo okroglo 224 frankov rente. Pridržanih glavnic se je po smrti vlagavcev izplačalo 188.134 frankov. Za one delavce, ki so prekoračili 65. leto in ki jih je bilo leta 1902 212.000,leta 1903 210.000,leta 1904 pa 203.000 se je moralo leta 1904 izplačati iz državne blagajne okroglo
13	milijonov frankov. Za državne izdatke za starostno zavarovanje se je ustvaril posebni zaklad, priklopljen depozitni blagajni, v katerega je prišlo v prvem letu proračuna 12 milijonov kron. K sklepu še omenimo, da dobivajo oni
vlagavci, ki postanejo pred časom invalidni, tudi invalidne rente.
Ce si natančno ogledamo ta način socijalno oskrbe, moramo v pač reči, da nam je zelo simpatičen. Če bi se naša poštna hranilnica primerno razširila in če bi se pritegnile tudi druge javne korporacije (kmetijske družbe, rokodelska in obrtna društva, delavske organizacije in ljudska Šola) bi se tudi pri nas lahko uvedla, za kar še nikakor ni prepozno. Stotine milijonov, ki jih bode moralo plačevati kmetijstvo, obrt, meščanstvo in industrija, bi se lahko prihranile in porabile za plodonosno delo.
Konzerviranje jajec v gospodinjstvu.
Maks pl. El pon s.
Ko pride čas misenja pri kokoših in perutnini sploh, mora pridna in skrbna gospodinja misliti na to, kako si dobi primerno število jajec za zimo. V manjšem gospodinjstvu se potrebuje črez zimo kakih 500 jajec in zato je dobro, če si jih shranimo toliko množino za ono dobo, v kateri kokoši ne nesejo, kar traja navadno še februarja. Tudi imajo jajca po zimi večjo tržno vrednost. Za konzerviranje jajec imamo več načinov. Naj-navadnejši in najpogostejši način konzerviranja je vlaganje jajec v apneno vodo. Taka jajca se obdrže sicer zelo dolgo, a se ne dado piti in beljak se zelo težko ali pa sploh ne da vtepsti. Novejši način je vlaganje jajec v topljivo steklo (Wasser-glas). To se zgodi na ta način, da damo v kak sod ali kako večjo posodo na dno najprej plast takega stekla, potem vrsto jajec, zopet steklo in tako naprej. Tako shranjena jajca se zelo dobro drže, tudi okus se skoro nič ne spremeni in jajca se dado zelo dobro vtepsti. Sitno je samo to, da se tako steklo v manjših krajih ne da dobiti; tudi je na kmetih zelo nerodno in sitno ravnanje ž njim. V naslednjem hočem poročati o načinu, kako sem vsako leto shranil kakih 1000 jajec na zelo preprost in cen način, ki ga lahko vsaki gospodinji priporočam. Prvi pogoj je> se ne shranjujejo napol valjena, polomljena ali umazana jajca. Torej se naj vzamejo vsak dan, če se le da, dvakrat z gnezda in če so umazana, se naj osnažijo, pred vsem pa preiščejo, če imajo kake pokline.
Predno se vložijo, se napiše nanje datum, kedaj so bila znesena.
Sedaj vzamemo čisto navaden zaboj, kakor se rabi n. pr. za sladkor. Ko smo ga lepo očistili in na solncu posušili, denemo na dno kaka dva centimetra visoko plast lepe, čiste in zelo suhe rezi in na njo jajca po vrsti, kakor so znesena, ne da bi se dotikala. Ko je prva lega polna, jo zasipljemo z rezjo, tako da so jajca popolnoma pokrita. Nato naložimo drugo vrsto tako, da pridejo sedaj jajca med jajca v prvi legi in tako naprej, dokler ni zaboj poln. Kvišku na vrh pride zopet rez. Jajca morajo biti vložena kolikor se da trdno. Sedaj za-
bijemo zaboj, ga obrnemo, tako da je pokrov spodaj, zapišemo število vloženih jajec in čas, kedaj je bilo vloženo prvo in kedaj zadnje in shranimo zaboj na hladnem in suhem, a ne mrzlem kraju. Tako delamo z zaboji po vrsti. Ko jajca potrebujemo, odpremo najprej najstarejši zaboj in sicer na dnu, kjer so najstarejša jajca. Ostala pokrijemo zopet z rezjo. S tem načinom konzerviranja sem dosegel res izborne uspehe. Jajca so se držala do marca in so bila sveža, kakor bi bila ravnokar znesena. Ohranila so svoj okus, tako da so se dala piti in beljak se je dal lepo vtepsti. Od tisoč jajec jih je bilo samo enkrat troje pokvarjenih, sicer ne več ko navadno dvoje. Na ta način sem leta in leta shranjeval jajca. Zaboj in rez se lahko, če ju shranimo tako, da sta suha in čista, drugo leto zopet porabita.
O Božiču sem tako shranjena jajca lahko prodal po 20 do 30 vinarjev vsako.
Zborovanja podružnic.
= Sv. Jurij ob Ščavnici. Kmetijska
podružnica naznanja vsem svojim udom, kakor vsem drugim kmetovavcem, da bo priredila na Jožefovo ob 8. uri predpoldne pri gosp. Mariji Trstenjak pri Sv. Juriju ob Ščavnici gospodarsko predavanje o živinoreji. Predaval bode gosp. Martin Jelovšek, deželni inšpektor za živinorejo. Isti dan ob dveh popoldne bode gospod učitelj na (Jakovi pri veleposestniku gosp. Francu Belecu imel praktičen poduk. Pridite torej živinorejci v obilnem številu, ter pokažite, da Vam je mar v gospodarstvu napredovati.
Načelstvo.
Št. lij V Slov. gor. 6. marca 1910. Vabilo na potovalno zborovanje, ki se vrši v soboto, 19. marca ob 2. uri popoldne v gostilni gospoda Hoiniga na Pesnici in pri katerem bo predaval gospod dr. Edvard Hotter iz Gradca o „umetnih gnojilih in njih porabi“. P. n. člani in kmetovavci so prošeni, da se tega zborovanja v obilnem številu udeležijo.
Iz podružnic.
= Šmihel nad Mozirjem. (Občno
zborovanje kmetijske podružnice.) Gospod predsednik pozdravi navzoče ter poda poročilo o delovanju podružnice v preteklem letu 1909. V minulem letu je na novo pristopilo 16 udov. Naročilo se je 60 drevesec, 2 sadna mlina, 2 subvenci-jonirana bika, 4 plemenski merjasci, 100% deteljnega semena, 30 kg lucerne, 30 kg lanenega semena, 23 kg pesinega in 35 kg travniškega semena. Umetnih gnojil se je naročilo 1 vagon Tomaževe žlindre, 1 vagon kalijeve soli in 1 vagon rudninskega superfosfata. Ta gnojila so udom na razpolago. Kdor jih potrebuje, naj se oglasi pri gosp. J. Veitu v Mozirju. — Za zboljšanje planinskih pašnikov je prejelo 6 udov 1420 K podpore. Eden ud je prejel 55% kg travniškega semena za polovično ceno Brezplačno pa se je razdelilo med ude 15 petelinov in 30 kur staroštajerske pasme. Trem udom se je radi pomanjkanja krme izposlovala podpora po 50 K za plemenske bike. — Za
nakup 2 travniških bran je dobila podružnica od c. kr. kmetijske družbe 80 K podpore. — V teku leta je predaval gosp. živinorejski nadzornik M. Jelovšek o govedoreji in svinjereji. Gosp. nadučitelj Fr. Praprotnik pa o umnem sadjarstvu in sicer v Mozirju, v Nazarjih, v Kokarjih in na Rečici. Pri zborovanju podružnice dne 5. decembra v Mozirju se je slovesno izročila srebrna kolajna s častno diplomo c. kr. kmetijske družbe gosp. Fr. Praprotniku v priznanje njegovih velikih zaslug, koje si je pridobil za napredek kmetijstva sploh, zlasti pa za po-vzdigo umnega sadjarstva v našem okraju. — V času od 13. do 18. septembra se je vršil v Mozirju drenažni tečaj, ki se ga je udeležilo 8 obiskovavcev, ki so dobili po 20 K podpore in sicer 6 od deželnega odbora, 1 od občinskega odbora v Mozirju, 1 pa od tukajšnje podružnice. — Načel-ništvo gornjesavinjske posojilnice v Mozirju je poklonilo podružnici 20 K, gosp. R. Pevec, trgovec v Mozirju pa 25 K podpore, za koje darilo se obema izreka presrčna zahvala. — Na občnem zboru c. kr. kmetijske družbe sta našo podružnico zastopala gosp. J. Pušenjak in Fr. Praprotnik. — Po prizadevanju podružnice je razstavil na sadni razstavi v Gradcu, ki se je vršila lansko jesen, gosp. Fr. Praprotnik tukajšnje sadje. Bilo je odlikovano s srebrno kolajno c. kr. kmetijske družbe. To odlikovanje je dokaz, da sadjarstvo v našem okraju zelo napreduje. Glasom blagajnikovega poročila je imela podružnica 256 K dohodkov in 168 K stroškov, tedaj prebitka 88 K. — Končno so se vršile volitve novega odbora za dobo 3 let. Izid je bil sledeči: Za načelnika se je zopet izvolil soglasno J. Pušenjak, šolski vodja v Šmihelu; za njegovega namestnika Martin Šuster, posestnik v Mozirju; za tajnika se je izvolil gosp. Franc Praprotnik, nadučitelj v Mozirju in za blagajnika Anton Vajdi, posestnik v Šmihelu. Odborniki so pa za okolico Brezje Val. Kos, Jakob V eni n še k, za okolico Sv. Radegunde Jožef Turk, za Šmihel gospod Josip Gunčer, župnik in Val. Rozoničnik, za Belevode Fr. G o lični k, za Rečico Anton Turnšek in Ignac Zavolovšek, za Leponjivo Janez Atelšek in Pavel Go lični k. za Ljubijo Martin Leskovšek in za Loko-Anton Klančnik. Vsi odborniki prevzamejo tudi dolžnost, da vsak v svoji okolici pridobiva podružnici nove ude. Za odposlanca h glavni skupščini c. kr. kmetijske družbe se izvolita J. Pušenjak in Fr. Praprotnik. — Na koncu zborovanja so se sprejemala naročila za različna semena. Dosedaj je na novo pristopilo 10 udov. — Nekateri udje še dolgujejo letnino za preteklo leto. Naj jo blagovolijo poravnati čim najhitreje. — Sklenilo se je, letos naročiti aparat za beljenje „Fix‘\
Št. lij V Slov. gor. — (Razdelitev cepljenih trsov, sadnih in gozdnih drevesec.) Oni p. n. Člani, ki so naročili pri kmetijski podružnici v St. Uju cepljena sadna drevesca in gozdne rastline, so prošeni, naj jih blagovolijo v pondeljek 21. marca t. 1. ob 10. uri predpoldne vzeti pri gospodu Pollacku v St. liju, kjer bodo morali plačati kupnino.
Načelstvo.
Ljutomer. V 4. štev. nemškega glasila kmetijske družbe „Landwirtschaftliche Mitteilungen" je izšlo sledeče poročilo o zborovanju ljutomerske kmetijske podružnice, ki ga zaradi pomanjkanja prostora priobčujemo na kratko. Vršilo se je 6. februarja in udeležilo se ga je nad 100 Članov. Po predavanju gospoda deželnega inšpektorja za živinorejo Jelovška, so se člani pritoževali, da okrajni odbor ne stori ničesar za povzdigo svinjereje in da je podružnici odtegnil dosedanjo podporo, tako da se bo najbrže morala članarina zvišati za eno krono. Poročilo blagajnika se odobri. V novi odbor so bili izvoljeni: za načelnika gospod Jožef Mursa, za njegovega namestnika gospod Jožko Rajh, dalje za odbornike Tomaž Pušenjak, nadučitelj v Cvenu, Franc Stanjko, kmet v Ljutomeru in Janez Kryl, profesor, obenem za blagajnika. Za odposlanca na občni zbor sta se izvolila gospoda Jožef Mursa in Franc Stanj ko. Živahne razprave je povzročila točka: „Kam z našim vinom?“ Načelnik prečita okrožnico zveze gospodarskih zadrug, ki poziva Člane, naj ponudijo vino. Nato so se navzoči vinorejci pritoževali, da v zadnjih letih vsled takih ponudb ni zveza ne od enega kupila vina in da večkrat ni niti odgovorila. Tudi se slišijo povsodi pritožbe o zvezinem poslovanju, posebno pa se čuje, da kupuje zveza potrebno vino pred vsem pri velikih vinorejcih. Gospod načelnik pravi, da bo zveza te pritožbe pač upoštevala in poživlja člane, naj se v velikem številu udeleže ponudb. Izvolil se je odsek šestih članov, ki naj študira vprašanje, kam z našim vinom. Gospod nadučitelj C v e tko naznani, da se bo v Vučji vasi ustanovila kmetijska podružnica, občni zbor pa izjavi, da ji ne bo delal nobenih težkoČ. Na to poročilo je odgovorila zveza gospodarskih zadrug v zgore navedenem listu s „Poslanim1*, ki ga nakratko podajamo. Zveza pravi, da je leta 1909 kupila iz ormoškega in ljutomerskega okraja okoli 650 M vina in da je vsakemu ponujavcu odgovorila. Med vinorejci ormoškega in ljutomerskega okraja, od katerih je zveza kupila vino iz leta 1908. so bile tri četrtine malih in ena četrtina velikih vinorejcev. Sploh da zveza, ki se resno trudi, da bi organizirala nakupovanje vina, tudi od malih posestnikov vinogradov, vso vzorce vina, ki se ji vpošljejo v poskuŠnjo, od posebne strokovne komisije preiskati. Rezultat te preiskave se naznani vsem ponujavcem, ki večkrat na zvezine ponudbe niti ne odgovore.
Z ozirom na to, da se že dalje časa ponatlskujejo članki Iz ,, Gospodarskega Glasnika*6 in „Zadruge66 brez našega izrečnega dovoljenja in brez navedenega vira, Je podpisano uredništvo prisiljeno izjaviti, da Je ponatis katerega koli članka dovoljen le, če se navede vir.
Uredništvo.
ZADRUGA.
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzeniplati št.
I.
Zadružniška organizacija štajerskih posestnikov gozdov.
Piše inženir A. Slreinz v Gradcu.
(2. nadaljevanje.)
Ko bomo govorili o lesni trgovini, oziroma o izvozu lesa, se moramo ozirati na običajno pokrajinsko razdelbo Štajerske na tri dele: Gornjo, Srednjo in Spodnjo. Ta delitev je osnovana tudi v produkciji.
Iz Gornje Štajerske se izvaža največ mehkega lesa za stavbe; iz Spodnje Maričine in Gornje Murine doline gre po-največ v Italijo, iz Spodnje Anižke doline v Nemčijo (na Saksonsko, Bavarsko, Rensko), na Dunaj, v Pešto, deloma celo v Črno morje, iz Gornje Anižke doline.
Drugi, slabši les se porabi navadno doma.
Za veliko množino smerečje skorje se dobivajo le male cene, dasi bi se z direktnim izvozom (posebno na Turinško) lahko dobivale boljše.
Turinške strojarije cenijo zelo štajersko smrečjo skorjo; da je ne kupujejo v večji meri, tega je pred vsem krivo pomanjkanje direktnih zvez.
Iz Srednje Štajerske se sedaj še ne izvaža mnogo lesa; razun tega ga mnogo več priraste ko se ga porabi. A tudi odstotek porabnega lesa je jako majhen.
Rezni les gre na Dunaj, na Ogrsko in v Trst.
Ko bo železnica črez Wechsel otvor-jena, se bode vzbodnoštajerski les dal boljše porabiti.
Kot dokaz in primer, kako zelo je potrebna ustanovitev prodajne organizacije, naj navedemo sledeče:
Štajerske tvornice za vžigalice so z ostalimi ustvarile družbo, ki kupuje potrebni les samo pri malih posestnikih gozdov, da doseže na ta način mnogo nižje cene.
Enake razmere so tudi v izdeloval-nicah celuloze. Visoke dividende, ki jih plačujejo te in enake tvornice, so možne samo zaradi tega, ker kupujejo te tvor-niee les pri neorganiziranih malih in srednjih posestnikih za razmeroma zelo nizko ceno.
Z organizirano prodajo bi se ravno pri teh industrijah lahko v kratkem času dosegel zelo lep uspeh, ker so ravno te industrije v neki meri navezane na štajerski les.
Spodnja Štajerska izvaža velike množine žaganega lesa posebno za trgovske s vrh e.
Glavno tržno središče je Celje, od koder se izvaža les na Ogrsko v Trst, in po Savinji dalje v Srbijo in črez Črno Oiorje v južno Rusijo.
Najbolj se prodajajo in gredo v promet žagani tramovi 6 do 12 metrov dolgi, podboji, deske, tračnice, kolje in hmeljevke.
Iz vsega štajerskega izvoza pa lastniki gozdov, razun nekaterih veleposestnikov, ne dobivajo primernega dobička, ker ima vso to trgovino skoro izključno prekupČija v rokah.
Izvoz bi se lahko še mnogo bolj povzdignil in razširil, posebno pa bi se lahko z direktno prodajo bukov les mnogo boljše spravil v denar.
Ko smo v zadnjem in tem članku natančneje opisali prednosti skupnega vnov-čevanja logarskih pridelkov, prihajamo do podrobnejšega in natančnega načrta, ki se mora smotreno in odločno izvesti, če hočemo Štajerskim posestnikom gozdov pomagati.
Pred vsem treba ustvariti centralo, ki bi morala prevzeti izvršitev vseh poslov, ki bi bilo v zvezi z organizirano prodajo logarskih pridelkov.
Njene posebne naloge pa bi razun te glavne Še bile:
1.	Smotrena agitacija z besedo in pismom med lastniki gozdov, da bi se prepričali o financijelnih koristih zadružne prodaje gozdnih pridelkov.
2.	Ustvarjati bi morala zadruge za vnovčevanje lesa po enotnih pravilih in se pri tem ozirati na skušnje, ki so se v teh in enakih stvareh že dognale v Nemčiji in pri kmetijskih prodajnih zadrugah.
3.	Morala bo dajati in poskrbovati cen kredit s tem, da bo dajala posojila na stoječi in že deloma obdelani les ali s pomočjo sedanjih rajfajznovk ali pa na podlagi novo ustanovljenih zadrug za vnovčevanje lesa. Tako bo varovala lastnike gozdov prisilnih prodaj in jim dajala sredstva, da si bodo lahko oskrbeli vse one naprave, s pomočjo katerih se da gozd primerno izrabiti.
4.	Organizirati bo morala direktni izvoz lesa s pomočjo zadruge posestnikov gozdov, ki bodo na ta način lahko svoj les spravljali ugodno v denar.
5.	Dajati bo morala pojasnila v vseh stvareh, ki zadevajo vozne in carinske tarife in se potezati za znižane voznine.
6.	Prevzemati bo morala komisijske prodaje in se potezati za dosego skupnih dobav.
7.	Redoma bo morala izdajati poročila o položaju mednarodne trgovine z lesom in o cenah posebnih sortimentov. Skupno s tem bo morala voditi listo po-nudeb in zahtev in želj.
8.	Oskrbovati vse za logarstvo potrebne reči, kakor semenje, rastline, orodja, stroje in sprave za obdelovanje lesa po velikih cenah.
9.	Prositi bo morala državo in deželo za podporo, da bo ta splošno koristni program lahko izvedla v velikem štilu.
Zveza gospodarskih zadrug je pripravljena, Če bo dovolj udeležbe in zanimanja za to stvar, ta načrt izvesti in zato se obrača do vseh štajerskih lastnikov gozdov s
pozivom,
naj blagovolijo naznaniti zvezi svoje stališče v tej stvari. Tudi je zveza že sedaj drage volje pripravljena odgovarjati na vsa vprašanja, ki bi ji v tej stvari došla od Štajerskih lastnikov gozdov in ki bi se tikala tukaj navedenega načrta.
II.
Novi državni kolki.
Z odlokom c. kr. finančnega ministrstva so se od 1. januarja 1910 uvedli novi kolki v promet in stari, dosedanji ki so iz leta 1898.. veljajo le še do 31. marca 1910. Če bi se stari kolki rabili še po 31. marcu 1910, bi listine, kolkovane ž njimi, veljale sploh za nekol-kolvane in kolkovavci bi se kaznovali po pristojbinBki postavi. Zamenjajo bo lahko za nove še do 31. maja 1910.
Zato opozarjamo vse posojilnice, da po 31. marcu 1910 veljajo le samo še novi kolki.
Dobro bo, če bodo posojilnice takoj vse svoje zaloge starih kolkov zamenjale za nove.
III.
Poročila glede blagovnega prometa.
l.
Pogoji za prodajo Tomaževe žlindre v letu 1910.
Na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila „Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem" z zvezanimi nemškimi in češkimi tvornicami za Tomaževo žlindro za leto I9l0., bo dajala svojim Članom Tomaževo žlindro pod sledečimi pogoji.
Cena za Tomaževo žlindro v letu 1910. se račuua po skupni vsebini fosforjeve kisline, ki lahko znaša, kakorŠen je pač pridelek, 15 do 20°/0 (z 80% raztop-ljivostjo v citronski kislini in 75% fine moke):
A)	Od čeških tvornic od postaje Simbach.
Za dobo januar—juni po 83'/« » za kilogramodatotek.
K 532-— za 16% j K 631-75 „ 565-25 „ 17% I „ 598-50 „ 18% |
Za dobo juli—december po 383/4 v za kilogramodatotek
za 19% 665— „ 20%
K 641-25 za 19% 675— „ 20%
n. 540-— za 16%
„ 573-75 „ 17%
„ 607-50 „ 18%
B)	Od nemških tvornic od postaje Solno g ra d.
Za dobo januar—juni po 33>/, v za kilogramodatotek.
536-— za 569-50 „ 603— „
16%
17%
18%
K 636-50 670- — 703-50
za 19%
n 20% n 21%
Za dobo juli—december po 34 v za kilogramodatotek.
K 544'— za 16% „ 578-- „ 17% , 612— „ 18%
K 646'— za 19% „ 680-— „ 20% ■ 714*- „ 21%
C)	Od nemških tvornic od Trsta.
Velja samo za one kraje na Spodnjem Štajerskem, za katere so ugodnejše cene pri tovornim.
Za dobo januar—december po 36 v za kilogramodstotek.
K 576-— za 16°/0 „ 612-— „ 17% n 648-- „ 18% Vse te cene se
K 684-— za 19% „ 720— „ 20% , 756-- „ 21% razumejo za vagon 10.000 kg. Brutto za netto z vrečo vred v vrečah po 100 kg.
Če se vzame manj ko en vagon, se pošilja Tomaževa moka od naših skladišč.
V tem slučaju znaša cena za 18 odstotno Tomaževo žlindro s skladiščnino vred na pr.
Za januar—juli	juli-december
od Ljubna(G. Št.) okroglo 6.80/f		6.90 K
„ Gradca	„	7.25 „	7.35 „
„ Maribora	»	7.50 „	7.60 „
„ Celja	„	7.50 „	7.50 „
za 100 kg z vrečo vred.
Zveza daje svojim članom (zadrugam, društvom, gospodarskim podružnicam) pri celem vagonu (10.000 kg) 35 K popusta.
Vsled pogodbe z nemškimi in češkimi tvornicami za Tomaževo žlindro ne smejo posamezne zadruge in druga gospodarska društva svojim članom, torej posameznim osebam, dajati več popusta ko 25 K pri celem vagonu z 10.000 kg. Če pa bi vendar katera zadruga storila kaj takega, potem smejo tvornico, kar jim je dovoljeno vsled posebne točke v kupni pogodbi, za v sak posamezen slučaj za htevati globo 60K in takoj ustaviti nadaljnje pošiljanje.
Oddaja se vrši po naši poljubnosti od kake tuzemske ali inozemske tvornice ali skladišča.
Vožnino plača kupec in če je pri celih vagonih večja ali manjša, se mu v fakturi zaračuna. Frankatur ne moremo prevzemati.
I.	Drugi pogoji za prodajo in pošiljanje. Tomaževo žlindro prodajamo navadno po vsebini fosforjeve kisline s 75% fine moke in 80% raz-topljivosti v citronski kislini ali po vsebini fosforjeve kisline, raztopljive v citronski kislini.
Ceno si zaračunamo po vsebini, zaokroženi na cele odstotke, pri čemer pa si pridržujemo netočnost pri analizi, ki lahko znaša pri prodaji po skupni vsebini fosforjeve kisline %%, in 5 odstotkov raztopljivosti v citronski kislini, v drugem slučaju pa % odstotka fosforjeve kisline, raztopljive v citronski kislini.
II.	Kedaj se pošilja. Ker se vsebina Tomaževe žlindre vedno menjava, kakoršen je pač pridelek, pošiljamo blago po pridelku a vedno se oziramo tudi na posebne želje naročnikov. Zato tudi lahko vpošljemo blago, ki ima 1% več ali manj vsebine, ko je določa naročilo.
Ce bo računa po splošni analizi, si lahko pridržimo pravico, da izvršimo naročilo tako, da je lahko splošna vsebina, a tudi vsebina fosforjeve kisline, raztopljive v citronski kislini, za 1% manjša ali večja od zahtevane.
Če torej navedemo 16 % skupne, splošne vsebine fosforjeve kisline, potem lahko, če se zaračuna po okrogli vsebini, pošljemo in zaračunimo 15, 16 in 17% fosforjeve kisline in Če se računa po splošni analizi, blago, ki ima okroglo
15 do 17 odstotkov skupne vsebine na fosforjevi kislini.
III.	Naročila. Pri naročilih naj se nam vpošljejo uradna imena onih pošt in postaj, na katere bo naj blago postavi. Razun tega se naj navede odvzemna postaja, kar zahteva železnica v mednarodnem prometu.
IV.	Odvzema. Naročila različnih vrst v jednem vagonu ali posamezni predpisi (povzetje, poraba vposlanih tovornih listov i. t. d.) se morejo izvršiti le po možnosti in brez jamstva. Tudi ne jamčimo za to, da se spremenjena naročila pravilno izvrše, da se naročena, a potem preklicana, ne izvrše. Ako se naj izpre-membe telegrafično javijo dalje, se mora to izrečno zahtevati in vse stroške za to nosi kupec.
Odvzema kupljenega blaga naj se razdeli razmerno na posamezne mesece.
Zahtevati smemo, da se odvzamejo tudi kaki ostanki, ki pa jih lahko iz prvega polletja prenesemo tudi na drugo za našo ceno, ki bo veljala potem. Za nas ni nobene obveznosti, da bi morali odstopiti ali čakati
V.	Oddaja. Oddaja se vrši v vrečah po 100 kg, ki imajo plombo, označeno količino vsebine in varstveno znamko.
v
Ce so naročene vreče po 75 kg in če jih imamo, oddajamo blago v njih, a si pri 10.000 kg zaračunimo za to 10 K stroškov.
V nobenem slučaju nismo prisiljeni, da bi oddajali od kake tvornice ali zaloge, ki leži izven one skupine tvornie, ki pridejo vsled v pogodbi sklenjene tovorne baze v vpoštev. Za naročila, ki se i z v rš u j e j o v i s ti vr s t i, kakor so nam došla, imamo 3—4 tedenski rok prost za izvršitev; za naročila, ki se naj izvrše v avgustu, septembru in oktobru (to je, ki nam dojdejo odi.avgusta do 31.oktobra) pa 4 — 5 tedenski rok.
Za naročila z 10.000 kg se lahko raztegne ta rok na 8 tednov, za ona, pri katerih pa nam je na voljo dano, da lahko pošljemo 10.000 do 15.000 kg, to je, kolikor nesejo vagoni, ki nam jih da d etična železniška družba na razpolago, pa ostane zgore omenjeni rok, ki pa se, kakor kažejo izkušnje v zadnjih letih, navadno vedno skrajša.
Rok za izvršitev naročila se šteje od določenega roka za pošiljatev.
Ce ne moremo izvršiti kakega naročila o pravem času vsled poškodb pri železnici ali v naših tovarnah, vsled stavk ali drugih neprilik, ne prevzemamo za to nobene odgovornosti. V tem slučaju smemo razdeliti blago, kolikor nam ga je ravno na razpolago, med naše odjemalce po primernih delih.
VI.	Prejem. Blago je odločeno le za prodajo in porabo v tistem okrožju, ki se je pri pogodbi za to imenovalo.
VII.	Za preskušnje, brezplačne kontrolne preiskave in zahteve po manjši kakovosti veljajo naslednje določbe:
(Je se preskušnja ni vršila po teh določbah ali če ni rezervnih poskušenj, potem je tvorniČin vzorec merodajen.
VIII.	Kontrolne preiskave. Vsak odjemalec sme označeno kakovost po-šiljatve dati preiskati od kakega dežel-
nega preizkuševališča, s katerimi stojimo v pogodbeni zvezi. Tam se preišče vzorec brezplačno ali za skupno vsebino fosforjeve kisline in fino moko, ali za fosforjevo kislino, raztopljivo v citronski kislini, nikdar pa za oboje.
IX.	Reklamacije se naj vpošljejo tekom 4 tednov po prejemu blaga, sicer se nanje ne moremo ozirati. Ce se reklamira zaradi slabše kakovosti, naj se vpošljejo tudi spričevala o preiskušnji in preiskavi.
Ce manjkajo vreče, se morajo na vsak način priložiti potrdila dotične železniške postaje.
X.	Slabša kakovost in razkroja. Slabši odstotki skupne in v citronski kislini raztopljive fosforjeve kisline se plačajo, kakor je določeno. Ce se pošilja po vsebini na okrožene odstotke pa le tedaj, ako je razloček večji ko 1%.
Slabši, manjši odstotki razkrojlivosti v citronski kislini (pri naročilih po Bplošni vsebini fosforjeve kisline) se plačajo le tedaj, če je razloček večji ko -5% in sicer se plačajo v razmerju 80% vra-čunjene brutto-faktura cene. Da naredimo še enkrat analizo v presojo, to pravico imamo, kakor pri manjši vsebini fosforjeve kisline, mi ravno tako kakor kupec.
Ce manjka pri finosti moke kak odstotek do 75% ga plačamo pri odstotku in 10.000 kg s 3 K.
Vendar pa slabša kakovost poslanega blaga kupcu še ne daje pravice, da bi odstopil od kupne pogodbe.
; Ce pokaže kontrolna analiza manjšo odstotke skupne fosforjeve kisline, v citronski kislini raztopljive fosforjeve kisline, raztopljivosti v citronski kislini, fine moke, potem jih plačamo, ali pa se naj na našo željo in na naše stroške uvede kontrolna analiza pri jednem naših preizku-ševališč in njen rezultat je za nas merodajen pri tej poravnavi.
Odjemalec sme dati narediti pri jedni poskuševalni postaji na svoje stroške še drugo odločilno analizo. Vendar mora biti ta postaja z nami v pogodbi in Še ni smela .imeti z istim slučajem opravka. Potem se vzame za poravnavo zgorej omenjenega razločka aritmetična polovica obeh analiz.
Sploh pa veljajo glede analiz vsakokratni veljavni predpisi glede določevanja pri dotičnih preizkuševališČih.
XI.	Iz vrš e valni kraj je oddajna postaja tvornice, ki pošlje blago, oziroma zaloge, ki si jo lahko sami izberemo. Vse sporne zadeve se rešujejo pri sodišču v Gradcu.
XII.	Pogoji za nadaljnjo prodaj o. Blago prodajamo pod pogoji, da naši odjemalci
1.	pri nadaljnji prodaji, ne nastavijo nižjih cen kakor so naše in da se držijo naših prodajnih pogojev;
2.	da zavežejo pododjemalce na naše pogoje.
Vzorci za preskušnjo.
Taki vzorci se morajo vzeti kakor hitro pride pošiljatev od prejemnika ali njegovega pooblaščenca pred nepristransko pričo, kateri so ti pogoji znani. Vzorec se vzame iz sredine vsake pete vreče s posebno pripravo; najmanj od
10% vreč pa se morajo vzeti vzorci. Ne sme pa se vzeti iz onih vreč, ki so se med pošiljanjem poškodovale ali pa zmočile. Posamezni vzorci naj se na suhi podlagi dobro premešajo in iz te zmesi naj se vzamejo trije deli, vsak najmanj 250 g težek. Vsak vzorec se naj dene v suho, snažno steklenico, se zamaši, da ne pride zrak do njega, s pečatom prejemnika ali njegovega pooblaščenca zapečati (pečat priče ne sme manjkati!) in oskrbi z napisom, ki pove številko vagona, pp-stajo in dan odhoda, tvorničarja oziroma pošiljalca, število vreč, težo, znamko in zajamčeno kakovost. O vsem se napravi zapisnik v treh izvodih, ki ga morajo podpisati prejemnik, oziroma njegov pooblaščenec in priča.
V popir, mošnje, lesene in lepenkaste Škatlje se vzorec ne sme devati.
(Je se ni nič posebnega določilo, potem se mora vzeti poskus iz vsakega vagona.
Samo poskušnje, ki so se tako izvršile, kakor je tukaj predpisano, pri-poznamo kot veljavne V dokaz za to nam služi gori imenovani zapisnik.
Brezplačne kontrolne preiskave.
Jeden vzorec se naj takoj s predlogom in zgorej omenjenim natančno izpolnjenim zapisnikom poštnine prosto vpošlje takoj jednemu izmed preskuše-vališč, ki so navedena na koncu tega sestavka, ki brezplačno preišče, ali je gnojilo res tiste kakovosti, kakor je označena. Če vpošiljavec ne priloži zapisnika o preskušnji ali ne rabi golic (blanketov), ki smo jih izdali ravno za ta namen, potem se preiskava ne vrši brezplačno in tudi mi ne sprejmemo na noben način takih stroškov naknadno na naš račun.
Drugi in tretji vzorec ostaneta začasno v rokah prejemnika. Prejemnik mora vsaj tretji vzorec tako dolgo hraniti, da se pokaže slabša kakovost in doplača ali pa da se stavi predlog za končno, odločilno analizo.
Na zahtevo tvorničarja se morajo poslati vzorci poštnine prosto na naslove, ki jih sam objavi. Če gre za končno analizo, se mora vposlati tretje spričevalo o preskušnji.
Tvorničar ali odpoŠiljavec sme zahtevati nove vzorce, če je še 10% poslanih vreč celih. Novi vzorec razveljavi popolnoma vsakega prejšnjega.
Splošne določbe.
Naročila se naj delajo kolikor možno na cele vagone, ker pride tako cena in voznina ceneje.
Ker se naročila izvršujejo v isti vrsti, kakor so nam došla, prosimo, da seznam naj blagovolijo kakor hitro je mogoče poslati.
Brezplačne analize dajejo sledeča preizkuševališča: C. kr. kmetijskokemična poskusna postaja na Dunaju, kmetijskokemična poskusna postaja v Mariboru, kmetijskokemična in postaja za kontrolo semena v Gradcu.
2.
Nakup vina za deželno vzorno klet zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Ker nam je došlo izredno mnogo po-nudeb, zahteva poskušanje tokrat mnogo več Časa in truda ko druge krati, tako da mora zveza prositi vse ponudnike, naj blagovolijo na odgovor nekaj dni počakati.
3.
Cenik za umetna gnojila.
Kupne pogodbe z mnogimi dobavniki za umetna gnojila so se letos nekoliko
zakasnile, zato nam bo šele v sredi marca mogoče razposlati cenik za umetna gnojila v letu 1910. Zveza bo v prvi polovici marca 1910 naročila 30 vagonov Tomaževe žlindre s 17% v citronski kislini raztopljive fosforjeve kisline in zato prosi svoje Člane po Spodnji Štajerski, ki bodo potrebovali Tomaževo žlindro, naj ji kmalu pošljejo naročila, da lahko blago kar od Trsta odpošlje na pravi naslov. V spomladi je povpraševanje po Tomaževi žlindri veliko, tako da se na prepozna naročila že ni mogoče več ozirati.
4
Ponudba.
Ponuja se nam okoli 5000 kg krompirja za sajenje „Up to date®, dalje okoli 5000 kg krompirja za sajenje „Schnee-flocke“; vprašati je treba pri zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu, JFranzens-platz 2/1.
5.
Deželna vzorna klet v Eggenbergu pri Gradcu zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem
pošilja zajamčeno pristna štajerska bela in rdeča vina raznih vrst in letnikov v posodah od 56 l naprej in v steklenicah po 7/10 ali 3/8 1, kakor tudi
sadjevec
domačega pridelka zvezine vzorne kleti v posodah od 56 l naprej.
Osebna naročila se lahko izvrše naravnost pri upravi deželne vzorne kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Eckertstrafie štv. 335 (telefonska številka 1166) razun nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 11. in od 1. do 6. ure.
Pismena naročila se naj pošljejo zvezj kmetijskih zadrug na Štajerskem, GradeC) Franzensplatz štv. 2.
Vabimo p. n. okrajne zastope in občine, kakor tudi cenjene družbine ude, da inse-ršrajo v „Gospodarskem Glasniku^. Cena Je nizka. Ako se večkrat inserira in večji Inse-rati, damo primeren popust. Naročila se naj blagovolijo vposlati naravnost družbiui pisarni.
Spomladno gnojenje.
= O umetnem gnojenju se dandanes toliko piše, da menda pač ni kmeta, ki ne bi bil že o uspehih prepričan.
Velevažno je pa vprašanje za kmeta, kaka gnojila naj kupuje in kje?
Od hiše do hiše hodijo agenti, ki ponujajo za drag denar slaba gnojila, seveda kupujejo taka le nevedni kmetje in ti so 'tak navadno največji reveži. Resna stvar je torej, obvarovati našega itak ubogega kmeta občutne škode, ki si jo naredi, ako kupi nezajamčena, malovredna gnojila.
Zajamčena umetna gnojila prodaja po najnižjih cenah veletrgovina z železnino „Merkur® P. Majdič v Celju, ki jo lahko mirnim srcem vsakemu priporočamo.
Umetna gnojila se običajno prodajajo le proti takojšnemu plačilu, ker imajo take Pogoje tudi tovarne. Dobri posestniki dobe tudi, proti povrnitvi obresti, na up.
Ako agentje prodajajo na dolgi planini rok, mora kmet zato plačati slabo, dostikrat ničvredno blago, z dragim denarjem.
Nakazovanje.
= Tomaževa Žlindra. Današnji številki našega časopisa prilagamo tozadevni letak, na katerega vsebino še posebn opozarjamo.
Tržna poročila.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
		oi .8				g						C	
Mesto		a a> xn Ph		a		i >-		Oves		° a		oq ; o £	
	§												
		K	V	K	,	K	V	K	v	K	v 1	K	V
Celje ...	50	13	50	11	-1	10	_	9	—	8		10		
Ormož .	50	13	—	10	-	10		9	£0	8	—	8	—
Gradec	50	14	—	10	-	8	25	9	65:	863		9	50
Ljubno .	50	16	—	tl		9	—	9		J	8|	—	—	—
Maribor	50	13	50	8	I 50	8	—	8	50	9	—	9	—
Ptuj		50	12	60	8	25	9,	—	9	50	8	—	8	—
Inomost.	50				J								
Celovec	50	13	50	9	75	9	50	8	25	7	80		■	—
Ljubljana	50												
	50	12	40	10	09	_			8	75			_!			_____
Pešt ...													
Solnograd	50	13	65	9		1	8	—	8	10	8	10	—	—
Dunaj ..	50	13	70	8	73	•7	45	7	95	7	40	—	—
Line ...	50	—	—		—	—	—		—			7	83
Mesto		Ajda		Bob		Seno sladko		Seno	kislo	Ržena slama		Ježna	slama |
	S				1								
		K		K	V	K	V	1 K	V	K	V	K	V
Celje ...	50	11	50	10		4		3		3	20	2	50
Ormož .	50	7	—	14		5		4	50	3	50	3	
Gradec	50	7	25	—	—	—		-	—					—	—
Ljubno .	50			14		6	50	6	—	5		4	
Maribor.	50	7	—	22		4	50			3	25	2	75
Ptuj . ..	50	7	—	11	50	5		h	—	3	60	3	—
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 28. februarja do 6. marca 1910. Pripeljalo se je 83 vozov s 314 metrskimi stoti sena in 27 vozov s 224 metrskimi stoti slame, in je bil slabš e obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od A 9.— do A 12.—, sladko od K 9.50 do K 12.50; ržena slama od AT 6 50 do K 8.—; pšenična slama od K 6.40 do K 7.80, ječmena slama od K —. — do K -.—; ovsena slama od K -.— do K -•—; ježna slama od K do K .
Sejem z rogato živino dne 10. marca 1910. Prignalo se je 390 volov, 117 bikov, 363 krav, 77 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet,
—	svinj, — drobnic in — konj.
Izvoz na Ni^je Avstrijsko: — volov,
—	bikov, — krav, — telet; na Gornje Štajersko: 120 volov, 4 bike, 90 krav, — telet; Pred-arlberško: 21 volov, 5 bikov, 30 krav, — telet; v Nemčijo: — volov, — bikov, — krav, - telet; Moravsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd: — volov, — bikov, - krav, - telet; na Češko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst: 3 vole, — bikov, 80 krav, — telet; v Švico: 44 volov, 2 bika, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od AT 78.— do 2T 86. — (izjemoma K 90.—), poltolsti od K 68.— do K 76.—, suhi od K 60.— do K 66.— ; voli za pitanje od K 60.— do K 66.—; klavne krave, tolste od K 60.— do K 68.—, poltolste od K 50.— do K 58. — , 3uhe od K 32-— do K 48.— ; biki od K 62.— do K 76.—; dojue krave do 4. teleta od K 62.— do K 76.—, črez 4. tele od K 52.— do K 60.— ; breje od
t*3	>; >5
K 52.— do K 62-— ; mlada živina od K 60.— do K 76.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K	do -.—; svinje od K —.— do
K —.—; pitanske svinje od K —. — do K —.— Sejem klavne živine dne 11. marca 1910. Zaklana živina: 623 telet, 1662 svinj, 70 komadov drobnice.
Gena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.24 do K 1.34; teleta la (izjemna cena) od K 1.86 do K 1.46; nemške mesne svinje od do K ; nemške pitanske svinje od 1.44 do K 1.50; ogrske pitanske svinje la od -.— do K — ; ogrske pitanske svinje Ila od 1.40 do K 1.50; mesne svinje od K 1.36 do do 1.52, bošnjaške pitanske svinje, debele, od K -.— do K -.—; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -.— do K -.—; ovce od K —.76 do K —.80; kozlički in jagnjeta od K 7.— do K 9.— Cena se je zvišala.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezJic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, s.jmi z dvema zvedieama (**) pomenijo letne in živinske se^me.
Dne 26. marca na Svetini**, okr. Celje; v Brežicah (svinjski sejem); na Bizeljskem**, okr. Brežice.
Dne 29. marca v Podplatu**, okr. Rogatec; v Ljutomeru**; v Ormožu (svinjski sejem); na Ptujski gori**, okr. Ptuj; v Podčetrtku**, okr. Kozje; v Šoštanju**.
Dne 30. marca v Framu**, okr. Maribor; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 31. marca na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Novi cerkvi pri Celju**; v Gradcu*.
Dne 1. aprila na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slovenja Bistrica; v Gradcu (sejem z mlado živino).
Dne 2. aprila v Dobju*, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 5. aprila pri Sv. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje; v Vojniku*, okr. Celje; v Celju*; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu**; v Radgoni**.
Dne 6. aprila na Vranskem**; na Malih Rodnah**, okr. Rogatec; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež.
Dne 7. aprila na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem).
Dne 9. aprila v Brežicah (svinjski sejem.)
Oznanila „Sospodarskega Slasnika“ za Štajersko, f
Ure na obroke^,
dobi vsakdo.
Štv. 72. prava 14 karatna zlata Plaquč ura za gospode ali dame, fino gravirano kolesje na kamenih, X 20.— Ista z dvojnim pokrovcem X25.—
Stv. 78. Prava srebrna ura za gospode ali dame, s tremi zelo možnimi srebrnimi pokrovci, obilno gravirana, s sliko konja, jelena, leva ali pokrajine, dobro kolesje, točno regulirana X 80.—
Stv. 74. Zadnja novost: Srebrna osemdnevna remonterka za gospode, ki teče enkrat navita neprenehoma 8 dni, na rubinih vidno zunaj X 85.—
Stv. 76. Prekrasna tula remonterka za gospode ali dame s 8 pokrovci in pozlačeno krono, zanesljivo kolesje............X 18.—
Stv. 76. Niklasta remonterka za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana . ... K 8.—
Cene se razumejo na obroke po 2 Z mesečno; pri naročilu pa se mora polovica zneska poslati naprej ali pa plačati po povzetju.
Wiener Ohrenhaus Heinrich Weiss
Dunaj XIV, 1/L. O. 259—24
Razglas
glede oddaje
2 kroni mesečno.
Razglas
glede oddaje
ijstll
= koroške jezerske pasme. s
Ovni se bodo oddajali, kolikor jih bo na razpolago, primernim planinskim rejam po 20 K.
Prošnjiki jih morajo pravilno in redno krmiti in gojiti, ter jih za malo odškodnino dajati tudi drugim rejam na razpolago.
Lastnik jamči za ovna, dokler ni star dveh let, nakar preide popolnoma v njegovo last.
Poslali se bodo najbrže v aprilu ali maju; naročnik mora plačati voznino iz Solčave, postaja Železna Kaplja.
V Gradcu, 1. januarja 1910.
Od osrednjega odbora 25—w c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
Kalijevo gnojilo
najboljše in najcenejše dušikovo gnojilo naših dni, poveča, kakor so pokazali dolgoletni poskusi, pridelek in se zato izborno rentira.
Kalijev dušik učinkuje ravno tako, kakor dragi čilski soliter in amonijak.
Vzorce, navodila in priznanja razpošiljata brezplačno in zastonj
IVIarsano čc Prager
velika trgovina z umetnimi gnojili in kmetijskimi potrebščinami	112—3
Praga, Hybernskd. ulice 30
P. n. člani bodo dobili iz plemenskih vzre-jališč c. kr. kmetijske družbe po meri sredstev, ki so na razpolago, subvencijske merjasce, če bodo poslali pravilno izpolnjene reverze s 30 JE za vsakega merjasca potom naših podružnic najpozneje do 15. marca t. 1.
Prošnjiki morajo merjasce pravilno krmiti in gojiti, vpisovati vsak skok in oddajati merjasca za malo odškodnino (ne nad 50 v) tudi za druge prašiče na razpolago.
Za merjasca jamčijo, dokler ni star popolnoma 2 leti, na kar preide popolnoma v njihovo last.
Redoma se lahko nastavi v vsakem kraju le po en merjasec, če pa jih je potreba več, mora podružnica to potrditi.
V Gradcu, 1. januarja 1910.
Od osrednjega odbora 24-w c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
Lekamarjti A.Thlerry]a balzam
Ir H DI EN~1
Allein echter Balsam
bus der Schutzen$ei'A{.i>thcki des
A.Thierry in Pregrada bti Eohltich-Sautrbrunn.
(postavno zavarovan)
pristen edino z nuno kot varstveno
Dober zoper želodčne krče, napetja, za-8lnzenost, motenje prebavo, kašelj, bolezni na pljnčih, prsih, hripavost i. t. d. Zunaj čisti rane, lajša bolečine. 12 malih ali 6 velikih steklenic ali 1 posebno velika 5 kron.
Lekarnarja A. Thierryja edino pristna
centlfolilsRu mažo
učinkuje zanesljivo pri tvorih, ranah in vnetjih, pa naj so še tako stara. 2 dozi 3 krone 00 vinarjev. Pišite lekarni 69—12	„pri angelju varhu“
Oliimj, Pregrada priRogatiu.
Dobita se tndi v večini lekaren.
Za pokoncevanj8 krtic
v vrtib, gozdih, na polju in njivah so Ztlrnerjeve samo-delne	104—1
od najvišjih mest priporočane in kupovane. 1 past 5X52 v, 5 pasti 25X 80 v. Prospekt zastonj.
Bratje Ziirner
Marktleuthen 37, Bavarsko.
Za poskua zastonj.
Stroje za valjenje
za domaoo in divjo perut-nluo, patentirane, 10 let ikušane od K 30.— naprej ima IB—12
Heisenberg 127 pri Dunaju.
pre.sk
‘' za gumi
Zamaški iz papirja ,Hermeta‘ za mlečne kanglje, zavitke masla in sira.
Artur Weinberger
Hodonin. 30—W
Za spomladim gnojenje
s kalijem
je za žita, okopavine, krmo, lan, zelenjavo zaradi svoje lahke raztopljivosti in hitrega učinka najprimernejša
40odstotna kalijeva sol.
če hočemo doseči največje pridelke in najboljšo kakovost moramo poleg navadnih fosfatovib in duščevih gnojil dajati tudi kalij. 40 odstotno kalijevo sol in sploh vsa kalijeva gnojila prodajajo podružnice štajerske kmetijske družbe in zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz 2, po izvirni ceni in z Istimi pogoji kakor kalijev sindikat.
Pojasnila in brošure o rabi vseh umetnih gnojil razpošilja brezplačno
kmetijska posredovalnica kalijevega sindikata v Gradeu, Raubergasse li.
27—W
u vodi raztopljiv drevesni karbolinaj
najboljše sredstvo za drevesa. VziniHkltlohl 1907/08 Izborno preakušeno
Spričevala, vzorci, prospekti brezplačno.
Karbolineum-Falirlk R. Auenarias
Dunaj, III/*, Bechardgasse 14.
Na Štajerskem ga prodajajo:	85—4
v Gradou : A. F. Kroath, Hauptplatz 6; Lud. Wieser, Kaiserfeldgasse; Ford. Koller, trgovina s semenjem, Murplatz; v Admonta : G. Gumpel-maier; v Mostu ob Muri: Lud. Hints; v Burgavu: J. Gortnn; v Nemški Bistrici: L. Dewuty; v Loncu: P. Purkorthofer;
v Feldbaobu: J.Gortan; v Frohnleltnu: J. Hdfler; v FUrsten-feldu: A. Hengel; v Glelsdorfu : A. Grogger; v Gross-St. Florlanu: H.Kflgerl;vHartborgu: F.C. Kroath; vKttflaohu:
S. Uray; v Lipnici: A. Kada; v Ljubnem: Lud. Krempl; v Mariboru: II. Schmid & Oh. Speilel; v Neudavu : J. Gortun; na Ptuju: V. Leposcha; v Piooholsdorfu: A. Bsrghofer; v Radgoni: Franz Kleinoscheg; v St. Rupertu ob Rabi: A. Itosen-berger; v Splelfeldu: M. Polž; v Stalnzu : Ernest Kollmann; v Welzu: Jožef Fink; v Wildonu: Friedrich Unger.
r
Superfosfate
rudninske in živalske, najbolj zanesljivo, izborno in ceno gnojilo s fosforjevo kislino
= za vsako zemljo. =
Vsebina strogo garantirana. Zajamčen hiter učinek, največji pridelki.	6—12
Za poletne naseve neizogibno potrebno.
Dalje
amonijakove. kalijeve in solilrove superfosfate
pošiljajo
tvornice za umetna gnojila, trgovci, kmetijske zadruge in društva.
Pisarna: Praga, Prikopy 17.
Urejuje glavni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na alovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska, -r Tiska „Leykam“ v Gradcu.