________________L« 1111 f
CENA 230 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA
KAKO JE PUNTA ŠKAMP POSTALA
str. 5
JUDOISTI MADEINIZLA str. 9
KAKO |E IZOLA SPET OTOK POSTALA
(Mef) Naj takoj na začetku povem: Kino otok je spoštovanja vredna prireditev, ki bo (ali je že) tudi letos v Izolo pripeljala vrsto dobrih filmov manj komercialnih produkcij, mnoge znane filmske ustvarjalce teh istih produkcij, kar lepo število novih filmskih gledalcev iz drugih krajev Slovenije in predvsem veliko duha ustvarjalne svobode. Srečujemo ga na ulici, kjer si bosonog in s platneno vojaško torbico na rami z zanimanjem ogleduje fasade in strehe našega mesta, ki se nam zdijo čisto nekaj običajnega. In v tem je pravzaprav čar tega filmskega festivala, ki	bo do konca tedna razgibal
dogajanje v starem delu mesta. Ta različnost, ki nikogar ne moti, ta generacijski prepad, ki ima tisoč mostov in ta mediteranska potrpežljivost, ki prenese celo takšno kulturološko nasilje kot je zabavno preimenovanje petelinjega rta v Škamp. Ampak to je pravzaprav del istrske nature, ki prenese vse, se malo potuhne, stisne zobe in čaka, da gredo prišleki mimo. Zato se na svetilniku	mimo
srečujejo	družinski
sprehajalci in nirvano iščoči kampisti, ljubitelji brazilskih telenovel in
brazilskih neodvisnih filmskih produkcij, moži v suknjičih	in mladeniči	v	kopalkah.
Spomnim se začetka 80-tih let, ko smo v Arrigoniju	organizirali	rock	koncert in
nepričakovano doživeli	obisk	nekaj tisoč
pankerjev iz cele Slovenije. S strahom sem se v nedeljsko jutro ribiškega praznika odpravil po mestu in pred lokali našel zanimive kombinacije zadnjih nočnih žuračev. Eni so spominjali na delavce Tomosa, drugi pa na ameriške Indijance, oboji pa so pili prvo kavo in govorili o nečem. Takrat sem	doživel dobro	lekcijo	tolerance za
katero ni skrbela nobena nevladna organizacija, ampak je obstajala sama po sebi, tukaj na tem otoku, ki so mu dali najbolj nedomiselno ime: Izola.
p.s. Nekaj pa mi vendarle ne gre v glavo. V Izoli imamo filmski festival in imamo letni kino Arrigoni, ki bi s pomočjo pridnih rok aktivistov njihove delovne brigade dobil vsaj malo spodobno podobo. Kako to, da se nikoli niso srečali?
i\/i 0x0 i\/i a>oc
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
iC Banka Koper
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
SEZONA
Sezona je tukaj, o tem ni več dvoma in mi se poletnih turistov veselimo.
Od hotela Delfina do upokojenskega doma za garderobo in darila mi poskrbimo. Nas ne briga Merkator ne Tuš niti Spar, mi imamo iste artikle za manjši denar. Zaenkrat ta naš izbor ni najbolj širok, zato pa našim izdelkom nikoli ne poteče rok.
Le izolski trgovci se včasih jezijo, da prav zaradi nas kupcev ne dobijo.
In vendar smo enaki, namreč v najemnini: Sto tisoč na mesec so denarci kar fini.
Zato bi bili tudi mi prav veseli, če bi za tolar kot umetniki, stojnice imeli.
AVTO C E N T E K
Avto Conter Jereb, liolo www.a-jereb.»l
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
O POSKUSIH NA ŽIVALIH
Oglašam se v zvezi s prispevkom o poskusih na živalih, ki je bil v četrtek, 5.maja, na sporedu v TV oddaji Tednik. Ne bom se spuščala v to, ali poskuse zares opravljajo v glavnem samo na insektih in miškah, kot so izjavili v oddaji, saj ni toliko pomembno, katere živali uporabljajo za poskuse, temveč predvsem to, da jih sploh uporabljajo.
V prispevku so sicer nekajkrat poudarili, da »žal« brez tega ne gre, toda v opravičilo so takoj nato dodali, da so to itak »samo« insekti in miške, na katere ljudje nismo čustveno navezani, kar z drugimi besedami pomeni, da od njih nimamo nobene koristi. In ljudje smo na žalost res vedno bolj nagnjeni k temu, da nam je nekaj vredno samo tisto, od česar imamo korist. Insekti in miške pa nam delajo celo škodo, bo rekel marsikdo in se mu bo zdelo kar prav, da jih čim več polovijo. Toda ta izjava spet kaže na sebičnost človeka, ki sebe postavlja na prvo mesto in ima pri tem seveda dvojna merila. Človek torej živalim lahko dela škodo kjerkoli se mu zljubi, nezaslišano pa se mu zdi, če se vloge kdaj tudi zamenjajo in on postane »žrtev«, če temu sploh lahko tako rečemo, saj je v primerjavi s tem, kar mi prizadevamo živalim, naša žrtev neznatna. In vprašanje je, kdo je začel prvi. Toda človek je prepričan, da je »krona stvarstva«, kar sicer pomeni, da bi moral biti modrejši od živali. Toda če njegovo obnašanje primerjamo z obnašanjem živali, bi v to velikokrat lahko več kot podvomili. Kjerkoli se namreč človek pojavi, poruši harmonijo in ravnovesje ter seje samo zmedo in trpljenje. Zato je tudi vedno bolj žrtev svojih lastnih dejanj, ki mu prinašajo čedalje več bolezni in trpljenja. Tega dejstva se ljudje morda sploh ne zavedamo ali pa ga nočemo priznati, toda bolezni smo si naložili sami.
Zato je tudi čisti nesmisel, da morajo živali, ki niso ničesar krive, trpeti in žrtvovati svoje zdravje in življenja zato, da bi se človek rešil bolezni, ki si jih je sam naložil. Toda človek se na to ne ozira in je poln samousmiljenja do sebe in tako zelo brezsrčen do drugih, da jih celo trpinči zato, da bi morda le rešil sebe. Morda - kajti nobeno zdravilo, pa naj bo še tolikokrat preizkušeno na živalih, ga ne more pozdraviti, če ne bo tudi sam pri sebi nekaj spremenil. In dokler bo hotel ozdraveti na račun trpljenja in smrti drugih, si zdravja tudi ne zasluži.
Trpljenje, ki smo ga videli na posnetkih v prispevku, je najbrž precej neznaten del tega, kar morajo živali dan za dnem doživljati zato, ker si človek želi, da bi mu šlo vsaj še nekaj časa dobro, pri tem pa mu je vseeno, kako gre drugim. Kako se pri tem počutijo, si lahko vsaj delno predstavljamo, če se spomnimo nanje v zobozdravniški čakalnici in ordinaciji ali če moramo morda na operacijo, pa čeprav z nami ravnajo veliko manj hladno in brezosebno kot z živalmi, ki jih s hladnim srcem zaprejo v kletko in nato kadarkoli se jim zljubi spet vzamejo iz nje ter z njimi ravnajo kot s predmeti, ki ničesar ne občutijo. Mar mislimo, da je živalim vseeno. Če to čutimo mi, čutijo tudi one. In mi bomo skoraj v večini primerov po končanem posegu spet srečni odšli domov. Živali pa ne bodo nikoli več tako srečne, saj jih čaka le še smrt ali pa po končanem posegu spet hladna kletka med hladnimi ljudmi, ki v njih ne vidijo živih bitij ampak zgolj stvari, ki služijo svojemu namenu.
Če se torej zamislimo in smo iskreni do sebe in do drugih: Ali so ta dejanja vredna človeka, ki bi naj bil modrejši od drugih bitij? Ali res ni druge možnosti kot iskati zdravje na račun trpljenja in smrti nedolžnih živali? Vedno, kadar to resnično hočemo, se najde veliko možnosti. Če nam je vseeno, pa izjavimo, da »žal« drugače ne gre in nato poiščemo še cel kup opravičil.
Sonja Ličof Panonska 4,2000 Maribor
SOCIALNI DEMOKRATI NE POČIVAMO
Socialni demokrati (SD) smo se v petek, 20.5., v Mariboru udeležili posveta predsednikov in tajnikov mestnih in območnih organizacij. Teme posveta so bile politične razmere po volitvah v Državnem zboru, vloga in angažiranost Socialnih demokratov ter dogovor o začetku priprav na lokalne volitve prihodnje leto ter opredelitev nalog in obveznosti.
V	soboto, 21.5., pa je potekal izobraževalni seminar, pravtako v Mariboru, kjer je bila predstavljena struktura organiziranosti stranke; podane pa so bile tudi osnovne informacije in smernice za dobro delovanje na lokalnem nivoju, ki bodo še kako prav prišle pri nadaljnjem delu z člani in pri pripravah na bližajoče lokalne volitve. Velik aplavz so požele predstavitve najuspešnejših primerov iz prejšnjih volitev.
V	svojem pozdravnem nagovoru je predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor poudaril, da so lokalne volitve 2006 za stranko priložnost in izziv, da se izkaže in pride na oblast v večini občin v Sloveniji. Poleg vodstev območnih organizacij SD Slovenije sta se posveta udeležila tudi Igor Lukšič, podpredsednik SD, in Majda Potrata, poslanka SD v Državnem zboru.
Udeležba je bila zelo številčna; območne organizacije iz Primorske so predstavljali Marjan Križman in Angel Šav (OO SD Koper), Biserka Grabar in Nina Ivančič Šavron (OO SD Izola), Patrick Vlačič, Barbara Kožar in Dragica Mekiš (OO SD Piran), Andrej Zaman (OO SD Ajdovščina), Dejan Stamenkovič (OO SD Tolmin) ter Valko Peršič (OO SD Miren-Kostanjevica).
Udeleženci so se strinjali, da je nujno zastaviti konkretne načrte, iz katerih bodo državljani razbrali cilje stranke, ki temeljijo na ustvarianiu kvalitetnih življenjskih noeoiev za čim širše množice liudi. "Socialni demokrati tako ostajamo pri svojih načelih in vrednotah, ki jih nameravamo ohranjati še naprej ter sočasno stopati po poti demokratičnosti novim izzivom naproti."
PRVI POHOD UPOKOJENCEV JE USPEL
Društvo upokojencev Jagodje-Dobrava je v soboto 21.5.05 organiziralo svoj prvi pohod od Jagodja do Portoroža. Pohod je uspel.Vsi udeleženci pohoda so prispeli na cilj, vračali pa so se po različnih poteh. Nekaj si jih je izbralo povratek z avtobusom, drugi so si izbrali bolj naporno pot preko Malije in Male Seve, glavnina pa seje odločila za povratek po isti poti.
Navdušenje nad pohodom in druženjem je bilo veliko in sklenili smo, da se bomo na pohodih družili vsako soboto, dokler nam vročina tega ne bo preprečila. Vse spremembe bomo objavljali v Mandraču.
Že v soboto 28.maja je spremenjena ura odhoda, in sicer bo start ob S.uri. Vabljeni vsi, ki se nam želite pridružiti, in ki mogoče v soboto niste mogli z nami. (Nadja Grcgorovič)
22. seja Občinskega sveta
TURISTIČNI VODIČ MORA IMETI SREPNjO ŠOLO
Danes, v četrtek, 26. maja 2005 se bodo na svoji 22. redni seji sešči izolski občinski svetniki. Čaka jih sicer ne preobsežen dnevni red a vendar je v razpravo in sprejemanje ponujenih tudi nekaj točk dnevnega reda, ki bi znale biti za javnost posebej zanimive. Ena takšnih je gotovo določitev cen storitev javnega podjetja Komunala Izola. Gre seveda za povišanje cen njihovih storitev, povišanje pa ni 1 tako nepomembno, da ne bi pričakovali, kako se bodo okrog tega spet kresala mnenja svetnikov, čeprav je na dlani, da so že pred tem na ravni svetniških klubov dosegli primerno soglasje in potrebno večino.
Poleg omenjene problematike pa bodo občinski svetniki, tako kot tudi občinski svetniki Pirana in Kopra, v drugi obravnavi sprejemali odlok o lokalnem turističnem vodenju na območju občin Koper, Izola in Piran. Predlagani Odlok so v prvi obravnavi sprejeli občinski sveti vseh treh občin, pri čemer je na predlog odloka podal nekaj vsebinskih pripomb in predlogov dopolnitev le Občinski svet Občine Piran. S tem odlokom se pravzaprav določajo kriteriji kdo lahko opravlja dejavnost turističnega vodiča na tem območju ter kako je ta služba organizirana. Register lokalnih turističnih vodnikov v imenu občin vodi pooblaščena lokalna turistična organizacija, Turistično združenje Portorož, g.i.z. občine Piran. Register lokalnih turističnih vodnikov na območju občin Koper, Izola in Piran naj bi bil vsekakor javno dostopen uporabnikom preko spletnih strani lokalnih turističnih organizacij, možna pa je tudi da bi bile informacije o lokalnih turističnih vodnikih dostopne tudi preko občinskih spletnih strani.
SREDNJA ŠOLA IN ITALIJANŠČINA
Vodenje bodo seveda lahko opravljali le šolani in izkušeni vodiči, oziroma kot je zapisano v predlogu odloka: »Lokalni turistični vodniki, ki že opravljajo dejavnost lokalnega turističnega vodenja, lahko nadaljujejo z opravljanjem te dejavnosti le na podlagi vpisa v register ob predložitvi dokazil - potrdil lokalnih turističnih agencij o vsaj triletnih izkušnjah z vodenjem na lokalnem območju treh obalnih občin in potrdila o udeležbi predstavitve programa lokalnega turističnega vodenja na omenjenem območju.
Seveda pa z odlokom, ki ga sprejmejo občine, ni dopustno omejevati ali izključevati turističnega vodenja, organiziranega na državni ravni, torej preko Gospodarske zbornice Slovenije. Tako lahko turistični vodnik z državno licenco za turističnega vodnika opravlja turistično vodenje na območju celotne Slovenije ne glede na lokalni predpis, s katerim posamezna občina ureja lokalno turistično vodenje na svojem območju.
V zvezi s pripombo, da bi morali lokalni turistični vodniki poleg uspešno opravljenega strokovnega preizkusa znanja uspešno opraviti tudi preizkus znanja iz italijanskega jezika je v odloku zapisano, da »Dejavnost lokalnega turističnega vodenja lahko opravljajo osebe, ki uspešno opravijo preizkus znanja iz programa strokovne usposobljenosti za lokalnega turističnega vodnika, ki vključuje tudi preizkus znanja iz italijanskega jezika, in so vpisani v register lokalnih turističnih vodnikov. K preizkusu znanja se lahko prijavijo osebe, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo in znanje enega tujega jezika za stopnjo najmanj srednje strokovne izobrazbe.«
NOVA VRATA V STARO MESTO
Nova vstopna cesta za severni del mesta je že dobila vso potrebno infrastrukturo, od kanalizacije in drugih inštalacij do pločnikov in novih lepih luči Odprtje ceste pa se bo verjetno zgodilo okrog občinskega praznika.
ORGANIZIRANA SKRB ZA ŽIVALI
Problem zapuščenih živali je v obalnih občinah prisoten že dalj časa. V letih 2003 in 2004 so upravljanje z zavetiščem uredili s pogodbo o začasnem upravljanju in sicer za določen čas, do uveljavitve predpisa, s katerim bodo vse tri občine trajno uredile delovanje zavetišča. S pogodbo je bilo upravljanje dodeljeno Obalnemu društvu proti mučenju živali. Zdaj pa je prišel čas, da se to področje dolgoročno uredi. Zakon o zaščiti živali namreč določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču.
Glede na skromno ponudbo organiziranja takšnega varstva v slovenski Istri so se v treh občinah odločili, da se prvo pogodbeno razmerje za izvajanje javne službe za obdobje 3 let brez javnega razpisa podeli osebi, ki ima na dan uveljavitve odloka z občinami sklenjeno veljavno pogodbo o začasnem upravljanju zavetišča za zapuščene živali, če ta oseba izkaže interes.
S sklenitvijo pogodbe bodo tako občine za daljše časovno obdobje in skladno z veljavnimi predpisi zagotovile skrb za zapuščene živali in nadzor nad izvajanjem te oskrbe. Občina Izola, Mestna občina Koper in Občina Piran imajo z Društvom proti mučenju živali že sedaj sklenjeno pogodbo o začasnem upravljanju zavetišča za zapuščene živali na podlagi katere delno financirajo delovanje zavetišča in plače zaposlenim delavcem v zavetišču, preko javnih del. Uveljavitev obravnavanega odloka in podelitev izvajanja javne službe bo sicer pomenila nekolikšno povečanje finančne obremenitve proračunov občin, hkrati pa tudi najnujnejšo ureditev sedanjih razmer, pa tudi zaposlitev strokovnega vodje zavetišča.
h
v ■ r
šifra
Izola • Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, faz: 05/ 64011 11
OBALA V MALEM	“=080 18 33
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
J
immoblli
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
Ladjedelnica Izola
VIZOU NASTAIA KONFERENČNA IAHTA ZA SUDANSKEGA PREDSEDNIKA
V Ladjedelnici Izola te dni pospešeno nastaja predsedniška jahta za afriškega državnika, predsednika Sudana, ki je naročil izdelavo konferenčne jahte namenjene za plovbo po reki Nil. Ladja bo imela deset kabin, dva glavna CATmotorja in dva CATgeneratorja ter luksuzno opremo in zelo zmogljivo klimatsko napravo.
Kot je povedal Slavko Žbogar je predsednik sudanske vlade naročil gradnjo 33 metrov dolge in nekaj več kot 10 metrov široke ladje za plovbo po Nilu in na razpisu smo mi imeli najboljšo ponudbo. Gre za plovilo, ki ga bomo v celoti izdelali tukaj v Izoli in ga potem naložili na ladjo ter odpeljali do Sudana, potem pa še kakšnih 1000 kilometrov po puščavi do Kartuma. Glede na to, da gre za plovilo težko kakšnih 85 ton si lahko mislite, za kakšno logistično nalogo gre.
Glede na to, da pripravljajo v Sudanu novembra srečanje vseh afriških predsednikov mora biti ladja narejena najkasneje do sredine septembra, kar je seveda zelo zahtevna naloga. Ladja sicer ni posebej zahtevna, saj ima manj prostorov, ki pa so večji in so namenjeni predvsem konferencam in pogovorom. Kljub temu smo morali poiskati najboljše možne kooperante in našli smo jih predvsem zunaj Slovenije. Ljudi za izdelavo same ladje smo najeli na Reki in moram reči da so res pravi mojstri, saj presenetljivo vse poteka po načrtih. Za interiere se dogovarjamo s Hrvati in Italijani, elektriko pa z Nizozemci in z domačimi dobavitelji. Zanimivo pa je, da so načrt za barko narisali v Srbiji in sicer Projektibiro iz Novega Sada, ki imajo s temi rečnimi ladjami veliko izkušenj.
Po Žbogarjevih besedah bo ta ladja tudi nekakšno preverjanje realnih zmožnosti ladjedelnice, saj bodo v primeru, če bo vse potekalo po dogovorih, dobili tudi nova naročila za izdelavo podobnih ladij. Kot je povedal je pri tem najpomembneje, da se k delu pristopi drugače kot je bilo sicer v Ladjedelnici v navadi. Z novo organiziranostjo v kateri vsak odgovarja za svoje delo in kjer se vsak preverja tudi na trgu enostavno ni več možnosti za klasični ladjedelniški način dela, kjer je sociala na prvem mestu, strokovnost in odgovornost pa nekje v ozadju. Zato je tudi zanimivo, da nekateri ladjedelniški delavci, ki sodelujejo z mojstri iz Reke zdaj delajo tako dobro, kot morda niso nikoli.
»To je naša prihodnost« je dodal. Popravljanje starih zarjavelih bark najslabše kvalitete z naj slabšimi ladjarji postaja stvar preteklosti.
NA BELVEDERJU NAJPREJ HOTEL
V restavraciji hotela Belvedcre je bila v ponedeljek javna obravnava lokacijskega načrta za območje Belvedere o katerem smo že nekajkrat poročali, zato tokrat le o poteku same obravnave.
Ruski lastnik Hotelov Belvedere Ipričakuje, da bo lokacijski načrt do jeseni sprejet in da bodo oktobra idobili gradbeno dovoljenje, kmalu zatem pa začeli gradnjo. Po načrtih nameravajo Hoteli Belvedere investirati kar sedem milijonov evrov.
Kot se je slišalo na javni obravnavi sosedje ne nasprotujejo načrtovanim gradbenim posegom na Belvederu, imajo pa nekaj zahtev med katerimi jih je večina vezanih na gradnjo nove ceste mimo samega naselja in bliže njihovim hišam. Ob južni meji turističnega naselja zahtevajo dva metra visok zid s protihrupno zaščito, vprašanje pa je tudi glede kampiranja pod cesto, ker sta tam dva vodnjaka s pitno vodo, poleg tega pa bi imeli radi ob cesti pločnik in še priključek na kanalizacijo. Vendar pa se je pokazalo, da bo cesta morala kar malo počakati, saj gre v tem primeru za občinsko investicijo, občina pa zanjo ni pretirano zainteresirana. V zvezi z gradnjo hotela in novih kapacitet pa niti sosedje niti kdo drugi nima posebnih pripomb. Torej, jeseni ali pozimi bo Belvedere postal gradbišče.
Tokratno delavnico, ki jo v Kopru (26-31.maj	2005)
organizirata Academy of Architecture and Urban design from Rotterdam (Hogeschool Rotterdam) in Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane (vodita jo znanca "izolskih" delavnic: Maarten Struijs in Lučka Ažman Momirski) je namenjena . prenovi luških in industrijskih območij na Nizozemskem, učili pa se bodo iz iz modelov slovenske obale. Naslov delavnice je: Urbani razvoj industrijskega območja na robu luke in morja Rotterdama z učenjem iz modela
Do sedaj je namreč veljalo, da v sodobnem urbanizmu ima vsaka funkcija svoj lastni prostor - Sodobna razmišljanja vodijo v hibridne modele:	mešanje raznovrstnih funkcij na relativno majhnem
območju. V tem projektu vidijo slovensko obalo kot primer možne poti/načina intenzivnega mešanja/združevanja funkcij. S preučevanjem takega modela in njegove uporabe: nov vzorec za urbanizem v drugačnem merilu
Izola se bo predstavila v petek 27.05.2005 s predstavitvijo perspektiv, dosedanjih delavnic in ogledom z avtobusom ter v nedeljo, kot lokacija odhoda v Benetke.
PETEK 3.Junij ob 2Ih
Yeah Baby;
Strategija razvoja turizma v Izoli
JE TO PAPIR BREZ VREDNOSTI ALI NEVAREN PAPIR?
V dveh številkah Mandrača smo objavili izvlečke iz pogovora z mag. Mitjo Podgornikom, ki je za izolsko občino nekaj časa vodil različne projekte povezane s turizmom. To sodelovanje je zdaj očitno prekinjeno, turistična strategija, ki je bila ena od njegovih nalog, pa je menda v enem od predalov občinske oblasti. Na vprašanje, zakaj je prišlo do prekinitve sodelovanja, ki je bilo sicer vezano tudi na različne mednarodne projekte, nismo dobili zelo konkretnega odgovora, razen da gre za .. nekompatibilnost z občinsko	^	_
oblastjo oziroma županjo.
Predvidevali smo. da bo druga stran odgovorila ali skušala pojasniti
nekatere navedbe iz pogovora, saj gre med drugim tudi za dejanja, ki so že in verjetno še bodo predmet preiskav, če ne drugih pa občinskega nadzornega odbora. Toda zgodilo se ni prav nič javnega in zato zaokrožujemo te zapise z nekaj izvlečki iz gradiva, ki bi ga moral kot osnutek turistične strategije obravnavati občinski svet. In bolj ko ga prebiramo, bolj nam je jasno, zakaj bo ostal mrtva črka na papirju.
STRUKTURNE ZNAČILNOSTI RAZVOjA IZOLE
Izola se že vrsto let vse bolj spreminja v bivalno naselje. Od vseh obalnih občin ima najvišjo gostoto prebivalstva in največji delež grajenih površin in urbanega okolja v celotni strukturi. To je neposredna posledica razvoja obalnih občin predvsem od sredine 1960-ih let dalje. Značilnosti in trende razvoja tega obdobja lahko ponazorimo na naslednji način:
Izola se, kot najmanjša obalna občina, nahaja med Koprom in Piranom, dvema obalnima občinama, katerih smeri razvoja so, glede na njihovo lego, velikost, razpoložljive in dosegljive vire, zgodovino, tradicijo in drage značilnosti, skoraj lahko rečemo predpisane. Obe opisani občni izkoriščata svoje primerljive prednosti (ki so takšne tudi v primerjavi z Izolo) in sta pri temn, glede na makroekonomske kazalce, dokaj uspešni.
Izola s svojo velikostjo, gospodarsko strukturo in tradicijo ni imela tako jasnih izhodišč za razvoj in ne tako izrazitih prednosti. Njena edina neoporečna prednost je v atraktivnosti in razpoložljivosti okolja in prostora v smislu stanovanjske gradnje in infrastrukture za specifične dejavnosti, ki pa so, razen turizma in trgovine, vezane na za Izolo trenutno neobstoječe in težko dosegljive razvojne potenciale (kadri, kapital, pogoji). Sedanje stanje je posledica opisanih dejavnikov. Koper se je že in se še naprej razvija kot gospodarski center in mestna občina-obalna »metropola«, (luka, transport, banke, zavarovalnice, storitve, izobraževanje,...), Piran kot turistični center (Portorož, Lucija,...). Izola je postala mešanica vsega. Tradicionalne panoge (ribištvo in predelava rib) so se zožile na minimum in doživljajo s priselitvijo Droge neke vrste preporod na novi lokaciji. Kmetijstvo je postalo bolj ali manj »vrtičkarstvo«. Razvil se je turizem.
Novogradnjam je bila dana absolutna prednost pred vzdrževanjem in obnovo starega mestnega jedra. Ožje priobalno področje zasedajo staro mestno jedro, marina, ladjedelnica in na zahodnem obrobju mestnega jedra hoteli in plaže. Mesto se širi na nekdanje pri mestne kmetijske površine. Število prebivalcev in gostota naseljenosti je od 1960-ih let v stalnem porastu. Staro mestno jedro je potrebno obnove, viri za to so omejeni.
Ko govorimo o rasti števila prebivalstva in turizmu, je potrebno omeniti trende, ki lahko dolgoročno močno vplivajo na razvoj turizma. Spregovoriti je treba o začasnih prebivalcih Izole (»vikendaši«, delavci na začasnem delu,...). Ta, stalno naraščajoča kategorija, ki jo lahko le stežka uvrščamo med tipične turiste, prav tako kot ne med stalne prebivalce Izole, lahko postane moteča tako za prebivalce kot prave turiste. Izgradnja in prodaja za trg je za majhno občiino, kot je Izola, dvorezen meč in je glede tega potrebno v sistem vnesti potrebne in zadostnevarovalke.
Tudi glede makroekonomskih kazalcev razvoja in razvitosti Izola dolgoročno ne more biti v dilemi. Od vseh treh obalnih občin ima Izola najnižji BDP na prebivalca, najnižjo ustvarjeno dodano vrednost na zaposlenega in najvišjo stopnjo brezposelnosti. "Maneverskega" prostora tako za oblast kot za zasebni sektorje dovolj.
DESET IN ENO ZA IZOLO (KRITIČNIH) STRATEŠKIH VPRAŠANJ
(Kritičnih zato, ker ni odgovorov!)
1.	KAJ PRINAŠA TURIZEM IZOLI IN KOLIKŠNA JE CENA ZA TO?
Zasebni sektor in lastniki to bolj ali manj vedo. Kaj pa ostali sektorji, predvsem civilni in javni?
2.	KAJ LAHKO IZOLA OD TURIZMA PRIČAKUJE V NASLEDNJIH LETIH IN KAKŠNA BO CENA DOSEGANJA CILJEV?
Vprašanje ni in ne sme biti omejeno le na zasebni sektor in na njegove razvojne cikluse! Kaj tudi okolje, prostor, civilni sektor, socialni kapital, razvoj človeka in človeških virov?
3.	KAJ LAHKO IN KAJ JE PRJPRAVLJENA IZOLA NUDITI ZA RAZVOJ TURIZMA?
Kdo, kaj in po kakšni ceni? Prostovoljno ali...? Načelno ali dejansko? Ali smo se sposobni dogovoriti in organizirati???!!!
4.	KDO SO TISTI, KI BODO CILJE UDEJANJILI, KAKO IN KDAJ? KDO VSE BO PRI TEM UDELEŽEN? V KAKŠNI VLOGI?
5.	KAKO ZAGOTOVTTI TRAJNOSTEN, SONARAVEN RAZVOJ?
Kje smo, tik pred vstopom v EU, z udejanjanjem Agende 21? Varovalke? Tudi pred lastno nepremišljenostjo in zablodami! Zaščita okolja, prostora, socialnega kapitala, civilne družbe in njenih vrednot?!
6.	VKLJUČUJEMO SE V EU. ALI JE ZA RAZVOJ TO PRILOŽNOST ALI NEVARNOST???
7.	GRADILI BOMO OBALNO CESTO IN ČISTILNO NAPRAVO. ALI SO TO PRILOŽNOSTI ALI NEVARNOSTI???
8.	PRIVABLJAMO KAPITAL-DOMAČI IN TUJI? ALI RES NATANČNO VEMO ZAKAJ?
Kratkoročini, srednjeročni, dolgoročini interesi? Čigavi?
9.	KAJ TURIZEM PREDSTAVLJA V PRIMERJAM Z DRUGIMI PANOGAMI IN DEJAVNOSTMI V IZOLI - DANES IN V BODOČE?
Razvojne prednosti? Alternative?
10.	ALI POZNAMO LASTNE ČLOVEŠKE VIRE? KAKO JIH CENIMO, VREDNOTIMO, KORISTIMO?
Ali imamo premalo programov in projektov, ali preveč kadrov?
Namesto komentarja enajsto vprašanje: ZAKAJ IZOLA NIMA ODGOVOROV NATA IN ŠE MNOGA VRAŠANJA STRATEŠKEGA POMENA?
ISKANJE ODGOVOROV
Način iskanja odgovorov na teh enajst in še stotine drugih vprašanj razvoja (ne le turizma!) je ključnega pomena za razvoj Izole. In tudi to, kdo bo iskal in zagotovil odgovore na njih? Kljub temu, da so to pomembna vprašanja, analize kažejo, da ne tovrstna vprašanja, kaj šele odgovori, niso našli mesta v dnevnih redih organov vodenja in odločanja lokalne turistične organizacije v Izoli...
p.s. Za liste, ki jih Strategija podrobnega zanima imamo izvod v uredništvu in rade volje ga posodimo v branje. (D.M.)
f Želite udobno obutev, v kateri bodo ^ noge dolgo ostale spočite in v kateri se boste odlično počutili?
Vrhunska obutev BURATTO: povsem naravni materiali, posebna mehkoba in oblazinjenost notranjega dela, nobenega šiva na mestih, ki bi vas lahko drgnila, prilagodljivost obliki stopala, ojačana in v naprej popodaljšana notranja opora za peto, ki daje nogi in vašemu koraku večjo stabilnost in zanesljivost, modni modeli.
Vse to za ceno navadnih čevljev!
Obutev Buratto je trenutno v posebni akciji - do razprodaje zalog!
Poskusite in občutite razliko - vaše noge vam bodo hvaležne!
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življen je
Tel.: 64 - 040 - 64
(Osnutek strategije razvoja turizma v Izoli - december 2002)
v--.
)h‘: .. •ii
mm
Kino Otok - Isola Cinema
KAKO )E PUNTA ŠKAMP POSTALA
Začel se je letošnji filmski festival Kino Otok, ki se mu že na začetku pozna, da ima za samo leto izkušenj, saj se večina stvari uresničuje dokaj neopazno in brez velike nevroze, čeprav organizatorjem težav tudi tokrat ni manjkalo. Da gre za pravi festival nas opozori že svetleča skulptura ribe (očesa) na vstopu v mesto, potem so tu transparenti, domiselne obvestilne table in na koncu tudi plakati, ki pa so jih organizatorji nalepili tudi tam, kjer občinska inšpekcija sicer maha z občinskim odlokom o prepovedi plakatiranja. Tistega Izolana, ki naslednji teden ne bo nič vedel o kakšnem filmskem festivalu v mestu bomo tako zlahka razglasili za ignoranta.
Da se v mestu dogaja nekaj nevsakdanjega se lahko prepričamo tudi na Manziolijevem trgu, kjer so tudi letos postavili veliko platno za t.i. velike filme, zagotovo pa je največjo spremembo doživel svetilnik oziroma punta oziroma Petelinji rt ali Punta Gallo, ki je postal prava mala afriška vas ali šotorišče afriških raziskovalcev. Še več. Spremenili so mu tudi ime, saj so ga poimenovali Škamp, kot nekakšno prispodobo za študentski kamp ob morju. Ideja seje menda porodila našemu nekdanjemu rojaku, režiserju in predavatelju na AGRFT, Franciju Slaku, organizatorji so jo povzeli in zdaj se med seboj že sporazumevajo. Eni hitijo v Manzolin, drugi v Odeon, tretji pa v Škamp.
$»*&*&*' Zadeva seveda ne bi bila prav nič pisanja vredna, saj gre vendarle za dobro domislico, če mi Izolani ne bi bili tako dojemljivi za različna poimenovanja, ki prihajajo od kdovekje in postanejo nenadoma del nas. Tak primer je Lonka, ki je dobila ime po nekdanji leseni baraki, ki jo je tja, kjer je danes šotorišče s tem imenom, postavil Alpetour. Pa se je ime tega bifeja tako prijelo, da so morali občinski svetniki sprejetiodlok o preimenovanju tega območja iz l onke v Trg ob vratih Pa si upamo trditi, da tudi to ne bo pomagalo. Podobno je bilo tudi z območjem nekdanje tovarne Argo. ki so ji ambiciozni lastniki in investitorji namenili imeArgolina. Niti zidaka še niso zazidali pa že vsi govorimo o Argolini, čeprav ima tisto območje tudi svoje ledinsko ime.
Zato je strah, ki bo za mnoge verjetno imel prevelike oči, vendarle vsaj delno upravičen. Podpisani je organizatorje opozoril na to nevarnost in svetoval, naj vendarle uporabljajo naziv punta ali svetilnik pa so bili z zamislijo očitno preveč zadovoljni, da bi se je kar tako odrekli. Vse kar nam torej ostane je to, da skušamo Izolani preimenovanje punte čimprej pozabiti, zato o njem, do nadaljnega ne bomo zapisali niti beside več.
FESTIVAL JE TUKAJ IN JE ZDAJ
Festivalsko platno je tudi letos najprej oživelo za Izolane oziroma domačine, saj so nas organizatorji povabili na Manziolijev trg, kjer so brezplačno ponudili ogled egipčanskega filma Usoda. Videli smo zgodovinski spektakel največjega egipčanskega režiserja Voussefa Chahina, ki je pred sedmimi leti ob tem filmu prejel zlato palmo za življenjski opus na filmskem festivalu v Cannesu in doživel večminutne ovacije. Žal ga ni bilo v Izolo zaradi zdravstvenih razlogov, vseeno pa smo videli enega boljših filmov zadnjega desetletja prejšnjega stoletja!
Zgodba je bila poučna tudi za današnji čas, čeprav je postavljena v dvanajsto stoletje, ko je znameniti filozof Averroes (1126-1198) v Cordobi ustanovil šolo mišljenja, ki je pravo seme evropske renesanse. Film sledi njegovi pozni biografiji, ko se razplamtijo poskusi inkvizicije, da bi zatrli svobodomiselnega starca in njegove somišljenike, duhovno in družbeno zmedo pa izkoristijo muslimanski fundamentalisti, ki želijo prevzeti oblast.
Učenci Averroesa sledijo enemu skupnemu cilju: obraniti filozofovo delo pred uničenjem in ohraniti njegovo intelektualno zapuščino za rodove, ki prihajajo.
Reakcije gledalcev so bile različne. Nekaterim se je film zdel vendarle nekoliko preveč poenostavljeno pravljični, drugi so iz vsebine potegnili številne nauke, bili so takšni, ki niso vzdržali do konca a velika večina je vendarle počakala vse do zadnjega kadra. Manjkal je sicer aplavz a tega se moramo obiskovalci festivalskih filmov še navaditi. (DM)
četrtek 26.5.
......ARTKINO ODEON
-10.00 Speči otrok Vasmine Kassari, MAROKO Iz dežele tišine Šaman Salur, IRAN -14.30 Pripovedovalci zgodb Mohammed Soudani,ŠVICA -18.00 Havanska suita Fernando Perez, KUBA -20.00 Program kratkih igranih filmov -22.00 Gospod Suave Joyce Bernal, FILIPINI
......KINO KULTURNI DOM
-10.00 Program animiranih filmov
• 14.00 Ljudje riževih polj Rithy Panh, KAMBODHA
-16.30 V imenu Kristusa RogerGnoan M’Bala, SLONOKOŠČENA OBALA
-18.15 Kralj Adanggaman RogerGnoan M'Bala, SLONOKOŠČENA OBALA
......LETNI KINO OTOK
-	21.00 Speči otrok Vasmine Kassari, MAROKO
Iz dežele tišine Šaman Salur, IRAN
petek 27.5.
......ART KINO ODEON
-10.00 Santiagovi dnevi.JosuaMendes, PERU
Družina na kolesih, PabloTrapero, ARGENTINA -16.00 Kralj Adanggaman, ponovitev -18.00 Črno-bela krava, Vang Jin, KITAJSKA -20.00 Usoda vulkana, AnaPoliak, ARGENTINA
-	22.00 Potepuške rokerske mačke - Lovec na seks, Hasebe Vasuharu, JAPONSKA
......KINO KULTURNI DOM
-10.00 Program kratkih igranih filmov, ponovitev -14.00 Spomin na veliki rop, Fernando Solanas, ARGENTINA -16.30 M rtv i.Lisandro Alonso, ARGENTINA -18.15 Pobiralec kegljev Ana Poliak, ARGENTINA
......LETNI KINO OTOK
-21.00 Santiagovi dnevi, Josua Mendes, PERU
Družina na kolesih, PabloTrapero, ARGENTINA
sobota 28.5.
......ART KINO ODEON
-10.00 Zaman mož usode, Amer Alvvan, IRAK Pri stricu Idrizu, PjerDalica, BiH -16.30 Pobiralec kegljev,ponovitev -18.15 Mrtvi, ponovitev
-20.00 Program animiranih filmov, ponovitev -22.00 Ena noč v Mongkoku, Derek Yee, HONG KONG
......KINO KULTURNI DOM
-10.00 Potepuške rokerske mačke - Lovec na seks, ponovitev -14.00 Deset, Abbas Kiarostami, IRAN -16.00 20 prstov, ManiaAkbari, IRAN -18.00 Levelland, Clark Walker, ZDA
......LETNI KINO OTOK
-21.00 Zaman, mož usode, Amer Alvvan, IRAK Pri stricu Idrizu, Pjerlalica, BiH
nedelja 29.5.
......ART KINO ODEON
-10.00 Teroristka, Santosh Šivan, INDIJA
-14.00 Črno-bela krava, ponovitev
-16.00 Peščeni p les,Henri Duparc, SLONOKOŠČENA OBALA
-18.00 20 prstov, ponovitev
-19.30 Waalo Fendo: tam, kjer zemlja zmrzuje, Mohammed Soudani, ŠVICA -21.00 Pripovedovalci zgodb, ponovitev
......KINO KULTURNI DOM
-10.00 Vojna brez podob, ponovitev
-12.00 Levelland, ponovitev
-14.00 Hijene, Djibril Diop Mambety, SENEGAL
-16.00 Havanska suita ponovitev
-18.00 Potovanja po Namibiji, Peter Liechti, ŠVICA
......LETNI KINO OTOK
-21.30 Zaključek festivala
Teroristka, Santosh Šivan, INDIJA
Mednarodni projekti
RIBIČI LOVIJO NAPAČNE RIBE OB NAPAČNEM ČASU ?
V sklopu projekta čezmejnega sodelovanja Interreg Italija-Slovenija 2000-2006 so v Besenghijevi palači predstavniki pokrajine Benetke in Italijansko raziskovalno društvo iz Kopra, pripravili zaključni simpozij o vrednotenju ribiških proizvodov. Čeprav gre za projekt, ki se ukvarja predvsem z ohranjanjem morja, morskih živali, rastlin in organizmov so tokrat obdelali tudi nekatere, bolj plebejske navade in običaje povezane z morjem. Gre torej za sodelovanje v celotni paleti, ki jo ponuja to območje - od možnosti sodelovanja proizvajalcev, gostincev in potrošnikov do skupnih promocij.
Silvano Sau je v prispevku o zgodovini ribištva v Izoli govoril o tem, kako so Benečani v Istri nabavljali sol, ribe in ribje jedi, vino in še kaj, istrskim kmetom pa odrejali višino davščin na vse, kar so pridelali. Poleg davka na ribo in davka na sol so zaračunavali tudi davek na soljeno ribo. Povedal je tudi, da je bilo v Izoli, edinem res ribiškem obalnem mestu, ob koncu 19. stoletja, 580 kmečkih, 214 ribiških in 26 pomorskih družin. Ti zlati časi ribištva so minili in skupaj z njimi je že skoraj pozabljena, nekdaj močna ribja predelovalna industrija v Izoli, ki je hranila večino prebivalstva.
Beneški novinar in gastronom Giampietro Rogato je povedal, da so bogati Benečani nekdaj jedli meso, za revne ljudi pa so bile dobre ribe. Po ribah so v Benetkah začeli povpraševati šele konec 19. stoletja, ko so se v novozgrajenih hotelih nastanili prvi premožni gostje, pravi. Receptov za pripravo rib je bilo ogromno, večino pa so Benečani "prešvercali" iz Dalmacije pa tudi iz Istre.
Nekdanji koprski župan in zagrizen oljkar, Dino Pucer, je sicer dober poznavalec istrske kuhinje. Pripovedoval je o ženah ribičev in kmetov, ki so si hrano enostavno izmenjavale po načelu jaz tebi ribo, ti meni blitvo.
ITALIJANI NALOVIJO PETKRAT VEČ
Strokovnjaki pravijo, da v Jadranu živi natanko 46 osnovnih ribjih vrst, čeprav se vse pogosteje dogaja, da zahajajo sem tudi bolj toplovodne vrste z južnega Mediterana. Vendar pa je Giuliano Orel ob tem opozoril, da se večina ribjega fonda reproducira prav v Istri, zato se je vprašal, kakšen smisel sploh ima ribolov majhnih, nedoraslih sardel v severnem delu našega morja. Po njegovem bi jih bilo treba loviti v srednji in južni Dalmaciji. V okolici Rovinja, recimo, še vedno lovijo morske liste ravno v času, ko so polni iker, namesto da bi počakali in jih polovili v juliju in avgustu ko imajo večjo naravno težo. Po njegovem tudi sardel ni smiselno loviti v severnem delu Jadrana. Za konec pa je povedal, da Italijani ob obalah severnega Jadrana ulovijo štiri petine, slovenski in hrvaški ribiči pa vsega eno petino rib.
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...

SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....
Šared

Sečovlje^ Parecag
"HRANA Z OKUSOM SLOVENIJE'" V BONNU
Dijaki SGTŠ iz Izole so v okviru projekta »Food with a taste of Europe« ali »Hrana z okusom Evrope« obiskali srednješolski center Robert-Wetzlar-Bemfskolleg v Bonnu, kjer so pod skrbnim vodstvom mentoric Dragice Sodržnik in Milice Živkovič pripravili okusno svečano večerjo za 40 uglednih gostov.
Vzporedno je potekala predstavitev projekta in aktivnosti, ki sta jih s tem v zvezi šoli izvedli v tem šolskem letu. Naša ekipa je v Bonnu
predstavila slovensko kuhinjo, MTpni našo šolo in domači kraj. Izolski
n,7v\š:i DVD i6 80ste tako navdušil, da so zahtevali celo ponovitev predvajanja.
Ekipa se je v Nemčiji mudila tri dni. Ogledali smo si katedralo v Kolnu, sodobno hotelsko naselje v kitajskem slogu Phantasialand v Bruhlu, muzej novejše zgodovine v Bonnu in se odpeljali z ladjo po Renu do letovišča Konigswinter, ki slovi po naj sever- nejših
vinogradih v Nemčiji.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam s svojimi izdelki in s finančno podporo pomagali pri izvedbi projekta in nam omogočili potovanje v Nemčijo.
(Vodja projekta: Zorka Grgurovič)
TEKMOVANJE ZA ANGLEŠKO BRALNO ZNAČKO
EPI READING BADGE 2004/05
Tekmovanje za angleško bralno značko je na SGTŠ potekalo že sedmo leto zapored. V poznavanju literarnih del se je pomerilo 19 dijakov prvega letnika in 23 dijakov drugega letnika, smeri turistični in gostinski tehnik.
Med dijaki prvega letnika je največ točk doseglaTjuša Mlinarič l.TT. Sledijo:Karmen Cizara, Andrej Vuk in Anja Žarkovič - vsi 1 .TT Med drugimi letniki pa je bila najuspešnejša Uda Grahič 2.TT Sledijo:Leticija Hribar, Petra Franca in Sanja Tomac- vse 2.TT Po mnenju tekmovalcev sta bili najlepši knjigi Love Actually in Cold Mountain. Branje in ogled filmov z enakima naslovoma pa priporočajo tudi prijateljem.
Mentorica: Zorka Grgurovič, prof.
KAPUČINO
Nogomet-2. SNL Izola-Factor 0:2 10:11
Strelci: 0:1 - Horvat (3), Jakopič (78).
Izola Argeta: Rupnik 6,5, G. Pahor 5,5, Sirotič 5,5, B. Božič 5,5, Krajcar 5,5, Šabič 5,5, Maletič 5,5, Rastoder 5,5 (od 75. Šukalo-), Ostojič 5,5 (od 78. Batista -), Čauševič 5,5, Zebec 5,5 (od 46. Meš 5,5) . Trener: Darijo Pribac.
Gostje so že zgodaj izkoristili veliko napako domače obrambe in povedli, a kljub vodstvu v nadaljevanju niso upočasnili napadalnega ritma. Ob boljši igri izolske obrambe sicer niso imeli resnejših akcij, večkrat pa so skušali Rupnika presenetiti s streli od daleč. Tik pred koncem polčasa bi lahko podvojili vodstvo, a se je domači vratar dvakrat dobro izkazal.
Izolani so kljub večinoma obrambni igri pogosto prišli v kazenski prostor Factorja, vendar njihove akcije niso imele zaključega strela, poskus Rastodeija z roba kazenskega prostora pa ni resneje ogrozil Factorjevega gola.
V drugem polčasu je vstop Meša sicer sprva nekoliko poživil izolski napad, vendar je v nadaljevanju požrtvovalna igra gostov onemogočila vse poskuse Izolanov za izenačenje.
Tudi Čauševiču iz prostih strelov ni šlo po pričakovanjih. Factor je bil nekajkrat nevaren iz hitrih protinapadov, a je domača obramba vzdržala. Ko je že kazalo na minimalno zmago gostov, je izolska obamba podcenila prisotnost napadalcev Factorja pred izolskim golom. Njeno poigravanje bi sprva kmalu kaznoval Veršnik, še eno poigravanje obrambe pa je takoj zatem izkoristil Jakopič in tako potrdil tokrat boljšo Factoijevo predstavo.
ZADNJA VEST ALUMINIJJZOLA 5:2 (2:1)
Strelca za Izolo: Batista 0:1, Čauševič 2:2 Izolani v Kidričevem sploh niso igrali slabo, čeprav je imel trener Pribac s seboj spet povsem okleščeno ekipo polno mladincev in kadetov. Vendar so IZolani celo povedli, v začetku drugega polčasa pa je ČAuševič domače razjezil z izenačenjem. Takrat so pritisnili na plin in pokazali, kdo je med najboljšimi moštvi v drugoligaškem prvenstvu. (BRANKO VUGA)
Avtoplus Korte: Kalcer Vodoterm 0:1 (0:1)
Avtoplus:Sirotič Elvis, Pucer Aleš, Stepančič Marjan, Furlanič Branko, Serdinšek David, Muminovič Elvis, Bašič Damir, Štampfer Miroslav, Božičič Zoran, Baruca Arne, Mujkič Damir
Kortežani so proti dobri ekipi Vodoterma igrali solidno, imeli svoje priložnosti a nesrečno izgubili.________________________________________
Namizni tenis
Kadeti Arrigonija so nastopili v Zagrebu na odprtem turnirju Zagreba, ki je potekal od petka do nedelje. Na turnirju je nastopilo 850 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih držav. V ekipnem delu sta Simon Frank in Luka Argenti za uvrstitev med 32 premagala ekipo Mimoze iz Bosne 3:0. Nato sta tesno s 3:2 premagala nemško ekipo Eslingen. Za med 8 najboljših sta z 1:3 klonila proti ekipi Bosne iz Sarajeva.
V	posameznem delu se je Luka Argenti uvrstil v glavni del tumiga. Za uvrstitev med 32 je izgubil z 0:3 proti Bemhardu iz Avstrije. Na glavni turnir se je uvrstil tudi Simon Frank. Za uvrstitev med 16 najboljših je z 1:3 izgubil proti Mamutu iz Zagrebškega Večemjega lista.
V	nedeljo je v Zalogu pri Ljubljani potekalo državno prvenstvo za člane in članice do 21 let. Petra Kukovec se je v posameznem delu uvrstila med 8 najboljših. Za med 4 je z 1:3 izgubila s Petro Škabar iz koprskega Istrabenza. Podobno uvrstitev je dosegla tudi v dvojicah skupaj s Katjo Tomažič iz Radelj. Za med 4 sta po vodstvu 2:0 izgubili z 2:3 proti Steinmanovi iz Zaloga in Terbučevi iz Ptuja.
balinanje super liga Jadran Izola: Lokateks Trata 14:8
Izolani nadaljujejo prvenstvo več kot uspešno. Tudi nekdanji prvaki so morali priznati poraz. Domači so pričeli res furiozno in povedli kar 8:0, gostje se sicer niso predali in znižali na 8:6. Zaključek tekme je bil zopet domači in veselja ni bilo ne konca ne kraja.
Gotovo je najsljša zmaga prve dvojke in sicer 13:0. Tudi največji optimisti si takega poteka niso upali zamisliti, tudi Izolani res premorejo potrebno kvaliteto. Jadran bo prvenstvo nadaljeval v Kranju (29:5), nato jih čaka še gostovanje v Zabičah. (4:6)
Trojka LBrčič, Mezgec,Škerjanc -Čauševič, Tomše, Berčič 11:4 Dvojica 1:	Carpenetti M.,
Kontič-Vehar,Štancer 13:0 Posamezno kl.l: Bembič-Smeh 13-12 Posamezno krog 1: Stupan-Možina 27:22
Hitrostno zbijanje: Taškar - Smeh 29:31
Natančno zbijanje:	Bembič-Vehar
9:26
Štafeta:	Stupan, Škerjanc-Smeh,
Mlinar 35:40
Trojka 2 : Carpenetti M., Mezgec, Škerjanc - Berčič, Čauševič, Štancer 13:7
Dvojica 2: brčič, KontiČ-Možina, Bence
Posamezno kl.2:Taškar-Vehar Posamezno krog 2 : Kragelj-Tomše
Športna zveza Izola Vabi na
OLIMPIJSKI TEK
4. M 2003
PARENCANA
Pričetek pohoda ob 17.00 uri Start teka ob 17.30 uri
piše ŽARKO za Kapučino Športi
Ligaški rokomet je dočakal zadnje dejanje. Celjani so
obranili naslov, veseli pa opazen nnapredek pri ostalih ekipah. Res je osralo tudi nekaj kislih obrazov, toda tudi vrh dobiva večjo dimenzijo.
Prijetno so presenetili igralci Ormoža in Kopra, na Kozini, v Slovenj Gradcu in Trebnjah pa že iščejo nova
imena. Vloženo se pač ni povrnilo, toda, vse ni v denarju kar velja tudi za višje kroge.Prvo ligo zapuščajo Ivančna Gorica in Prulc, katere najbolje poznajo današnjo ekonomijo in bodo pričeli vse od začetka. V prvo A ligo se vračata ekipi, ki sta tudi pred časom že pustili pečat. Ribnica s svojo prepoznavno šolo in igro, Slovan pa kot nosilec slovenskega rokometa. Pri nas je tudi vse znano, člani so si priigrali napredovanje, ostale selekcije lovijo priključek.
Ženska inventura jr sigurno pod pričakovanji. Članska ekipa si je res prigarala obstanek, vendar se na veliko govori o spremembi tekmovalnega sistema. Minula sezona je bila namreč tako razsejana in čudna, sploh pa brez pravega urnika. Slovenski ženski rokomet tokrat v Evropi ni pustil sledi, tudi velikemu Krimu ni šlo. V domačem prvenstvu so najbolj razočarale Žalčanke, visoko so se uvrstile Celjanke in že žugajo prvakinjam in napovedujejo skorajšnjo krono. Žal tudi v mlajših selekcijah letos ni šlovse po načrtih. Če, smo do sedaj bili glavni nas drugi že ujemajo. Razlogov je seveda
več, toda toliko poškodb kot letos pa že dolgo nc.Sigumo se je tako izmuznilo nekaj naslovov, toda število reprezentantk se veča.
Vizija o novem prvenstvu z vsemi nekdanjimi igralkami Izole je več kot pohvalna, tudi cena bi temu primemo narasla. Kombinacije in želje imajo sedaj še prosto pot, vse se bo pričelo s prestopnim rokom. Sanjariti je dovoljeno, tudi o kakšnem milijonu, vsem pa postaja jasno, da s tem tempom trošenja ne bo šlo dolgo naprej. Morda je pri ženskih ekipah še vse v mejah normale, pri moškem rokometu pa nekateri res ne skoparijo. Temu primerna so tudi razočaranja.
Domači igralni in trenerski kader je vedno boljši in kvalitetnejši, temu primemo bo potrebno tudi njih obravnavati, predvsem pa nagrajevati.
A MT(P- TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
JL\/ J L JL V>—^	AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 00
yeS|anje
KREK NADAUUJE Z ZMAGAMI
V	soboto in nedeljo (21.-22.05.) je na Češkem potekala mednarodna veslaška regata na kateri smo sodelovali tudi veslači iz vseh štirih obalnih klubov.
Regata je pred leti (v času ko se je Nemčija delila Še na vzhodno in zahodno) bila pojem mladinskega	svetovnega veslanja. No kljub
izgubljenemu lesku pa je bila zasedba več kot odlična saj je na regati sodeloval skoraj celoten vzhodni del evropskih držav.
Najbolje se je na regati,od slovenskih veslačev, odrezal mladinec Andraž Krek saj je v finalu nastopil v enojcu in dvojnem četvercu in v obeh čolnih zasedel odlično 2.mesto, takoj za predstavniki Nemčije. V enojcu je Krek ugnal vso slovensko in evropsko konkurenco in zaostal le za najboljšim nemcem. Mariborčan Kogler je zasedel 4.mesto, ostali SLO enojci se niso uvrstili v finale.
V	dvojnem četvercu je nastopila kombinirana posadka (Argo-Krek, Nautilus-Pistomik, Ljubljanica-Rogelj in Maribor-Kogler) in v finalu prav tako osvojila 2.mesto takoj za nemško posadko z minimalnim zaostankom 1,24 sekunde. V kombiniranem dvojnem dvojcu je nastopila posadka (©pik, Kogler) in prav tako osvojila 2.mesto. Mladinka izolskega Arga Veronika MACAROL je v finalu osvojila 4.mesto in kljub bolezni potrdila dobro
formo.
Veslači VK IZOLA Izola smo nastopili na regati z mlajšimi mladinci. V dvojnem četvercu (Gomjec, Krulčič, Japelj, Markuža) smo osvojili v velikem finalu odlično 4.mesto. Posadka je zaostala le za zmagovalcem Nemčijo, Hrvaško in Češko. Kljub temu, da jih je oviral močan nasprotni veter in valovi so se mladi veslači (dva sta še pionirja) pogumno borili na 1500m dolgi progi.
V enojcu je nastopil Dejan SANDIČ in z veliko prednostjo zasedel 1.mesto v malem finalu (skupno 7.mesto). V izločilnih sobotnih tekmah ga je izločil kasnejši zmagovalec iz Romunije. Pirančan Erik RE©ČIČ je nastopil v velikem finalu in zasedel odlično 2.mesto. Med dekleti je v enojcu za mlajše mladinke nastopila izolanka Tanita HOTUJEC in zasedla 2.mesto v malem finalu (skupno S.mesto), pirančanka Valentina BUDAK je v velikem finalu zasedla odlično S.mesto.
Naslednja regata bo na sporedu 29.maja v Barkovljah v Trstu...
KICKBOKING
21. maja se je v Šentilju-Velka pod pokroviteljstvom šentiljskega kickboxing kluba in Kickboxing zveze Slovenije zgodil 2.tumir v šemi contactu, ki šteje za naslov državnega prvaka.
Tudi na tem turnirju je sodeloval KBV KiT Izola z 9 tekmovalci. V kategoriji dečkov do 145 cm je v finale prišel Jaka Hudales, ki je po izenačenem zaključku regularnega dela borbe in nato še po minutnem podaljšku prišel v tako imenovani del, kjer se dosodi prva točka, ki takoj nato da zmagovalca. Žal je v tem delu, z rezultatom 2:1 izgubil proti domačemu tekmovalcu in osvojil 2.mesto.
V	kategoriji mladincev do 48 kg sta v finalni del prišla oba izolana in sicer Andrej Škergat in Tomi Pečar. Po napeti borbi, po izmenjavi v vodstvu je z rezultatom 8:7 slavil Andrej Škergat, ki je tako stopil na najvišje stopničke, na 2. mesto pa seje uvrstil Tomi Pečar.
Ravno tako v mladinski kategoriji do 63 kg je nastopil Niki Pečar, ki je že v prvem nastopu naletel na premočnega tekmovalca in se tako ni uvrstil v nadaljevanje tekmovanja.
V	kategoriji članic do 55 kg je izolske barve zastopala Damjana Tomšič, ki se je po dobljenih borbah uvrstila v finale. Tu jo je Čakala drž.reprezentantka Vuletičeva. Po izmenjavi v vodstvu se je regularni del končal neodločeno. Sicer pa je Damjana 3 sekunde pred koncem vodila za točko, vendar je zaradi njene nepazljivosti nasprotnica rezultat izenačila. Sledil je podaljšek, ki ga je nasprotnica dobila, tako da je Tomšičeva na koncu osvojila 2.mesto. Sledila je borba Andreja Bezjaka v kategoriji do 69 kg. Tu sta se žal že v prvem kolu srečala najboljša borca v tej kategoriji, tokrat je krajši konec potegnil Bezjak.
V	kategoriji do 74 kg je suvereno vladal Andrej Vindiš, ki je tako osvojil 1 .mesto za ekipo KBV Kit Izola.
V	kategoriji do 79 kg sta izolske barve zastopala Sašo Popovič in Matevž Radin. Po srečnem žrebu sta bila oba uvrščena v svojo skupino in tako napredovala do finala. Popovič je po gladkih zmagah pričel do finala, kjer je čakal na drugega finalista. Radin je ravno tako napredoval v svoji skupini, po zelo lepih zmagah, očitno se vrača v staro formo, prišel v finale. V finalu je zmagal izkušenejši Popovič, na 2.mesto pa se je uvrstil Matevž Radin. Vsekakor je ta borba pokazala, da Radin še ni pokazal vsega in da bo v prihodnosti marsikomu še prekrižal račune.
V	težki kategoriji do 94 kg je nastopil Raniš Smajlovič, ki sicer brani Zagorjanske barve, trenira pa v izolskem klubu, kije osvojil 1.mesto.
V	prihodnjem mesecu in sicer ll.in 12.6.05 nekateri člani kluba potujejo kot reprezentanti na svetovni pokal v Piacenzo.
Tu se zbere tako imenovana evropska elita, pojačana še z nekaterimi ameriškimi in arabskimi klubi oz.reprezentancami, tako da je to tekmovanje dejansko neuradno evropsko če ne celo svet.prvenstvo. Kajti m zmagati pomeni, da si lahko realno zastaviš cilj, zmagati na EP, če ne celo na SP.
Judo
IZDLANI ZMAGOVALO VPIRANU
V Piranu, natančneje na Tartinijevem trgu so ob velikem številu gledalcev pripravili tekmovanje Obalne judo lige na katerem so bili tokrat najboljši prav izolski mladi judoisti.
Prav vsi so se odlično borili in prišli do medalj, tako da je JK Izola na koncu osvojil ekipno zmago, posamično pa so po posameznih kategorijah nastopili tako-le:
Joana (1. mesto), Joel Lenocci (1), Lara Maslo (2), Guido Trifunovič (1), Dejan Maslo (2), Luka Šolaja (2), Primož Božič (3), Anton Vončina (4), Sašo Krušič (2), Petja BLažič (2)
Po. 3. tekmah obalne lige pa so v vodstvu judoisti Portoroža pred Marezigami in Izolo. Povejmo še, da je za uspeh mladih izolskih judoistov zelo zaslužen Fikret BAjramovič, ki jih je znal sestaviti v res dobro moštvo.
IZOLI POHIIENtSPVSHOW PLESIH
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bilo prejšnji teden državno prvenstvo v Show plesih, med tistimi, ki so dosegli prva tri mesta in se tako uvrstili na svetovno prvenstvo pa sta tudi dve Izolanki.
Laura Ivančič in Sara Flego sta namreč v kategoriji disco dvojic osvojili bronasto medaljo in se tako. uvrstili v reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu na Češkem.
Sara sicer živi v Kopru a ima nonote v Izoli, Laura pa je prava Izolanka, vendar tekmuje za koprsko plesno društvo Latino.
Tak uspeh je seveda rezultat številnih treningov in velikega odrekanja, vključujoč tudi skoraj vsakodnevne večurne treninge v Kopru, nastope v centrih Interspara in Mercatorja in v pravljici "Pika nogavička gre po svetu" s katero so gostovali tudi po številnih slovenskih krajih. O njunem nastopu na SP bomo seveda še poročali.
Rekreacija
Na prvo pokalno tekmovanje gasilske zveze Izola, ki se je odvijalo v soboto 21.5.2005 v lepem, toplem dnevu se je zvrstilo: 11 članskih malonogometnih ekip in 4 mladinske malonogometne ekipe ter v disciplini vedrovka 10 mlajših pionirskih in 7 starejših pionirskih.
*	V disciplini VEDROVKA (gasilska mladinska disciplina ciljanja tarče s curkom vode) so bili rezultati naslednji:
MLAJŠI pionirji:
Ekipa in končno zasedeno mesto
Čas (v sekundah) 1. Sečovlje III (142). Lucija I (172). Korte I (174). Dekani 18 . Korte II (186). Nova Vas II (207). Izola II (228). Izola I (279). Nova Vas I (301). Sečovlje I (35)
STAREJŠI pionirji: . Korte I (132). Štjak I (143). Sečovlje IV (163). Lucija III (63). Sečovlje II (166). Štjak II (186). Korte II (18)
*	V disciplini MALI NOGOMET so bili rezultati naslednji:
MLADI: 1. Korte II, 2. Sečovlje, 3. Korte I
Štjak - izven konkurence
STAREJŠI: 1. KRKAVČE, 2. PIRAN, 3. IZOLA, 4. DEKANI, 5. mesto si delijo: KORTE I, KORTE II, KORTE III, PODNANOS, ŠTJAK, GASILSKA BRIGADA KOPER, SEČOVLJE
Končni zmagovalec 1. pokalnega tekmovanja GZ Izola in prvi prejemnik prehodnega pokala gasilske zveze Izola je ekipa iz PGD KRKAVČE.
Moralni zmagovalci (ker so tako zadevo sploh prvič na obalni organizirali): PGD IZOLA IN PGD KORTE (Predsednik GZ Izola: Damjan BARUT)
Mesec študentskih izpitov
ŠTUDENTJE ODKRIVAJO NOVO REVOLUCIIO
De gustibus in tako naprej bi rekli. Časi revolucionarnih študentov so mimo, zdaj so časi žuraških študentov. Saj res. Kaj pa bi na tem svetu sploh radi spremenili? Sistem je stvar politikov, gospodarstvo stvar ekonomistov, pravo stvar pravnikov, filozofija je nepotrebna in neuporabna, torej ostane le še zabava. Zabava mora biti velika, največja, gneča mora biti nemogoča in nekaj mora ropotati nekje v bližini pa je fešta tako kot mora biti.
In je bila, študentska fešta v organizaciji Študentske organizacije. Za pokritje so bili Strawberry Jam, Pudding Fields in Soulfingers, potem pa je šlo tako kot naj bi šlo: Knockout slačifantje, pa Miss vvet t-shirt (mokre majice za manj angleško govoreče) in nato Kingstoni, ki so primerni za vrtce pa ni vrag, da ne bodo tudi za študente, saj vendar luna sije na obalo. In je sijala do pozno v noč še z dj-ji in več kot tisočglavo množico študentov in malo morgen študentov.
KO BODO VELIKI BODO SLIKARJI
V sredo, 25. maja se je s slavnostno podelitvijo nagrad avtorjem najboljših likovnih del zaključil tradicionalni (letos že peti) likovni natečaj Obalne sindikalne organizacije - KS 90 na temo »Kaj bom, ko bom velik?«
Komisija v sestavi Janez Matelič, Ljerka Kovač, Alojz Umek, Zdenka Marčič in Tinka Jamnik je med več kot sto prispelimi deli izbrala najboljše tri risbe v vsaki od treh razpisanih starostnih skupin. Imela je zelo težko deto, saj je morala izbirati med velikim številom res kakovostnih likovnih del.
Tudi letos se je likovnega natečaja udeležilo veliko vrtcev in šol iz južno primorske regije, med njimi tudi OŠ Livade, OŠ D. Alighieri, vrtec Mavrica Izola, vrtec Korte in vrtec Livade Izola.
Od Izolanov sta si nagradi prislužili učenki OŠ Livade v kategoriji učencev od 5. do 8. razreda. Astra Clavina iz 8 razreda devetletke je narisala sliko glasbenice, Tina Rendič iz 5. razreda devetletke pa je svojemu delu dala naslov: Ko odraslem bom najboljša mama na svetu.. Obe sta imeli za mentorico Ingrid Knez.
Nagrajena dela so na ogled postavili na sedežu Obalne sindikalne organizacije - KS 90, Koper, Trg Brolo 2. (Tinka Jamnik)
GLASBENA ŠOLA KOPER
STOPTOLK 1
KOPER 2005
PROGRAM: - GLASBENE DELAVNICE ZA VSE STOPNJE ZNANJA TOLKAL - KONCERT TOLKALNE SKUPINE SToP - SODELOVANJE TUJIH GOSTOV - ZAKLJUČNI KONCERT UDELEŽENCEV - KLASIČNA, ETNO IN POP-ROCK-JAZZ TOLKALA
KJE GLASBENA ŠOLA KOPER - ZANIMIVE TOČKE NA PROSTEM V KOPRU
KDAJ: 27.-30. JUNIJ 2005
CENA: Cena seminarja je 20.000 sit. Informacije o bivanju bomo sporočili ob prijavi. Bivanje se plača dodatno v namestitvenem objektu. MENTORJI: Barbara Kresnik, Franci Krevh, Matevž Bajde, Davor Plamberger, Dejan Tamše, Tomaž Lojen, Damir Korošec in gostje.
SOCIAL CHAOS - ČISTO NIČ SAMBE
V ponedeljek 23. maja smo bili v Shoto klubu priče koncertu divjih, hropnečih, kričečih, krulečih, brutalnih, nažigajočih, angažirano protest- nih in socialno borbenih brazilskih crusterjev Social Chaos.
Sicer zelo simpatični fantje (in dekle) iz Sao Paula so ne preveč množično ponedeljkovo Shoto občinstvo tako prestrašili, da se jim med koncertom nihče ni upal približati na manj kot tri metre razdalje. Popevke so bile, kot se za bend take sorte spodobi, hitre, zelo hitre, petje bolj podobno rohnenju, tematika pa seveda zelo socialna. Konec koncev, Brazilija ni samo samba, karneval nogomet in plaže Ria de Janeira... daleč od tega. Brazilija je dežela s krepko več težavami, kot naše majhno podalpsko zatočišče. Je dežela neverjetnih razlik med bogatimi in revnimi. Je dežela, kjer te lahko vsaka slabo interpretirana beseda stane kaj več, kot obisk pri dežurnemu ranocelniku. Je tudi dežela z veijetno največjim številom hardcore, crust in punk bendov na južnji polobli tega jajčastega planeta. In seveda, če bi rad prišel iz Brazilije in svoje glasbene vragolije pokazal tudi vsega vajenemu (ali razvajenemu?) evropskemu občinstvu, moraš biti prekleto dober v svojem poslu. In to so Brazilci, kakorkoli gledamo na glasbo, tudi bili.
Kot predskupina so na oder veselo priskakljali kočevski hardcorovci Pankeroschi. Mlada zelo obetavna zasedba je Shoto občinstvo dodobra ogrela v nekaj več kot štiridesetih minutah in pokazala, da se tudi v zakotnem Kočevju dobro dela. Še dobro. Sceni to definitivno ne more škoditi.
nedelja 29. maj 2005 ob 21.00
The King Khan & BBQ Show (can) -
rock'n'roll
Mojomatics(ita)
King Khan in BBQ sta kanadska Indijca, ki živita v Nemčiji... in sta senzacija posamično in senzaciji skupaji. Glasbeno pot sta začela skupaj, nato sta ubrala vsak svojo pot in čez več let, ko sta se odločila, da bosta postala solista, sta spet končala skupaj. Ukvarjata se z nekakšno vrsto rockVrolla, prežetega z bluesom, soul boogaloojem in r'n'b-jem. Drža pa je pankovska’ itak. Govori se, da je na njihovih nastopih noro. No, to bomo lahko kaj kmalu ugotovili, vsekakor pa se organizatorji iz Ljubljane ne morejo načuditi, kako smo jih dobili v Shoto klub in najavljajo posebne raziskovalne ekspedicije s kamerami in mikrofoni.
Kot predskupina bodo oder poteptali italijanski Mojomatics, duo, ki je vzel izvajanje glasbe, oziroma rock'n'rolla zelo resno. Njihov prvi single je že razprodan. Album na srečo še ne... Prispevek: 1000 sit.
prireja v Izoli, v župnijiski cerkvi sv. Mavra,
koncert posvečen rajnemu papežu Janezu Pavlu II., z naslovom: »Njemu, ki nas 'ma rad«.
Koncert bo v Izoli, v četrtek 26.5. ob 20.00 uri.
Vstopnine ni, pač pa prostovoljni prispevki.
Vljudno vabljeni na koncert cjija
Sofia Ristič - Karolina Šantl Zupan
(harfa - flauta)
v petek, 27. maja 2005 ob 20.00 uri v Manziolijevi Palači v Izoli.
Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola
Mestna knjižnica Izola
Vabimo vas na nadaljevanje predavanj Študijskega krožka
»Intelektualna samoobramba«,
na katerih predavadr.Dušan Rutar, in sicer v
petek, 27.5.2005 ob 19. uri
v čitalnici Mestne knjižnice Izola v Livadah, Ul. Osvobodilne fronte I 5 Predavanje traja 3 šolske ure. / VSTOP JE PROST.
TOMIZZA in mi 2005
V	ponedeljek, 23. maja 2005 so nosilci projekta 6. mednarodnih srečanj
»Tomizza in mi« na novinarski konferenci v Pretorski palači v Kopru podrobno predstavili program letošnjega simpozija. 6. mednarodna obmejna srečanja “Tomizza in mi” bodo med 25. in 28. majem 2005 potekala v Kopru, Umagu in Trstu. Tema tokratnega simpozija, na katerem bo sodelovalo 22 pisateljev, znanstvenikov in humanistov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Nemčije in Srbije in Črne Gore, je:	MEJAŠTVO IN
EVROPEJSTVO
Poglavitno vodilo srečanj, ki so na pobudo književnika Milana Rakovca nastala leta 2000 v Umagu, je, da bi ljudje z meje na področju kulture, znanosti in medijev trajno komunicirali simbolično naslonjeni na ime in delo Fulvia Tomizze, pisatelja in osebnosti, ki je zaradi svoje umetniške in človeške širine enako sprejemljiva za vse etnose severnega Jadrana. Sporočilo Tomizzovega književnega opusa, življenja in delovanja je motiv za poglabljanje in razvijanje tistega, kar je pisatelj imenoval	identiteta	meje,	hkrati	pa izhodišče za širše
strokovne razprave, znotraj katerih se je mogoče pogovarjati o kulturnih, znanstvenih, pa tudi gospodarskih in političnih temah. Pobuda je s sidranjem v Koper in Trst tudi fizično presegla meje in postala relevanten obmejni intelektualni forum.
V	Kopru bo simpozij v.d. direktorja direktorata za umetnost na Ministrstvu za
kulturo, Simon Kardum, v Umagu predstavnik hrvaškega Ministrstva za kulturo, v Trstu je naklonjenost projektu s prisotnostjo na tiskovni konferenci izkazal Roberto Antonaz, načelnik	za kulturo	regije	FJK.	poleg uradnega dela
simpozija so organizatorji	v	Umagu,	Kopru in	Trstu pripravili bogat
spremljevalni program. V Kopru in Umagu bo v okviru programa ISTRART izveden literarni koncert BEROČ IN POJOČ, na katerem bodo nastopili pesniki in kantavtorji, v Trstu pod naslovom MUSIKESTEUROPA.
Organizator letos razpisuje literarno nagrado za kratko zgodbo »La carega de Tomizza«
V	Kopru in Umagu bosta	v	prostorih	in v	času	simpozija odprti »mini
knjigarni« L1BRIS iz Kopra inCASTROPOLA iz Pulja z izborom slovenskih, hrvaških in italijanskih knjig z istrsko tematiko.
V	Umagu se odpreta razstava Luciana Kleve in Istrski trgi, v Kopru bo predvajan film ET(h)NOS (Bratina in TomizzajBorisa Palčiča.
Koper, četrtek, 26. 5. 2005, Pretorska palača ob 11.00
okrogla miza: TOMIZZA - EVROSINTEZA: MEJAŠTVO - EVROPEJSTVO
referenti: Janja Beč (Sarajevo), Stefane Luša (Koper), Daniel Načinovič (Pula), Iztok Osojnik (Ljubljana), Ace Mennolja (Trst), Aljoša Pužar (Rijeka), Gabi Reiterer (Wien), Neven Šantič (Rijeka), Laura Marchig (Rijeka), Boris Jaušovec (Maribor), Helena Štimac-Radin (Zagreb), Damir Grubiša (Zagreb)
Pretorska palača ob 16.00
Projekcija filma ET(h)NOS (Bratina - Tomizza) Borisa Palčiča
Skupnost Italijanov ob 20.00
ISTRART: BEROČ IN POJOČ. Sodelujejo: Boris Biletič, Rudi Bučar, Franci Blaško'ic. Edelman Jurmčič, Marko Kravos, Laura Marchig, Tahir Mujičic. Dam I Načinovič, Roberta Razzi, Alfredo Lacosegliaz, Drago Mislej Mef. Livio Morosui, Milan Rakovac, Arsen Dedič
Vliudno vabljeni na razstavo
mm
Šarm itaUjansmmidi
Predstavitev 60 kreacij italijanskih modnih oblikovalcev, ki so ponesli sloves italijanske mode v svet
v Manziolijevi Palači v Izoli.
Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji / Univerza no primorskem Razstava bo na ogled do 16. junija 2005.
galerijalNSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
razstava
Bojan Bensa
»Borilci«_________________
galerija ALGA
»Krpanke«
razstava del avtorice
Nevenke Žlender
Galerija Alga / 10.00- 12.00 18.00-20.00 sobota 10.00-12.00 tel.: 641 84 39
1 PIERRE KLOSSOVVSKI
RISBE 1954-1992
GALERIJA LOŽA KOPER. 29. APRIL - 10. JUNIJ 2005
Hommage Pierru Klossosvskemu ob stoti obletnici rojstva
Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
kjer si knjige lahko v miru pogledate, ob knjigah posedite in se o njih pogovorite. Vašim željam bomo toplo prisluhnili in vam želene knjige tudi naročili.
Obiščite nas od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 ure in od 16.00 do 19.00 ob sobotah od 9. do 13. ure ali na spletni strani www.libris.si.
Izola / Manziolijev trg 6, Izola / (05) 64 00 135
KINO ODEON.Ar.un.
30. - 31.5. oh 21.00 in 16. ob 19.00 Z ATO IC HI. Režijo: Tnkeshi Kitano i,3.6,h2l.ooMASAJI MASSAIRežija:PascalPlisson
v
l-3.Mbt9J0 ŽIVLJENJE POD VODO le&i*wesiiideisoi
Rodoslovci!
Naslednji sestanek Obalne sekcije Rodoslovnega društva bo v četrtek 2.junija ob 17.uri v Mestni knjižnici v Izoli.
Vabljeni!
D.Slekovec
Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož
Pomoč odvisnikom in njihovim staršem
tek: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.ure
Pogovor: Ana Gaberc
S HARFO IZ SLOVENIJE V ŠIRNI SVET
Proti koncu lanskega leta je na naslov Anje Gaberc iz daljne Irske prispela vesela novica o potrditvi udeležbe in nastopa na 9. mednarodnem harfističnem kongresu v Dublinu. Obetavna Izolska harfistka, ki pod taktirko prof. Rude Kosi na Akademiji za glasbo v Ljubljani zadnja leta dosega odmevne uspehe doma in v tujini, bo na tem prestižnem summitu svetovno uveljavljenih harfistk in harfistov v sekciji mladih (Focus on Vouth) edina zastopala barve Slovenije. To pa je tudi dovolj tehten razlog za krajši klepet...
Kako hi opisala svoje prve glasbene korake?
Nekateri pravijo, da se z glasbo rodiš oziroma živiš celo življenje. Morda so zato krivi tudi geni, morda družinska "tradicija" ali kaj tretjega. Pri meni je bilo vsega nekaj, saj sem že od mladih nog vedno nekaj prepevala ali požvižgavala in parala živce domačim. Doma smo Imeli stari pianino in seveda me je otroška radovednost najprej pripeljala do čmo-belih tipk. Starši so me tik pred vpisom v osnovno šolo poskušali vpisati k pouku klavirja tudi na glasbeno šolo v Izoli, kjer pa sem bila zavrnjena z obrazložitvijo, da sem se premlada In glasbeno premalo nadaijena. Kljub temu sem vztrajala in kmalu me je"na črno" začela poučevati ga. Iva Bartolini v Piranu, ki je bila znana po tem, da je nesebično sprejemala mlade glasbene talente zavrnjene na glasbenih šolah. Pod njeno taktirko sem kmalu opravila privatne razredne izpite, mednarodni klavirski tečaj v Grožnjanu pri prof. Manani Kandelaki in se nato redno vpisala na nižjo glasbeno šolo v Kopru v razred prof. Stanke Umek. Obema glasbenima pedagoginjama sem se danes hvaležna za ves njun trud in spodbujanje, kar je navsezadnje močno utrdilo mojo samozavest in popolno predanost klasični glasbi.
Kdaj sl bila uvrščena na seznam Zoisovih štipendistov?
Na Centru za glasbeno vzgojo v Kopru sem opravila štiri letnike klavirja v razredu prof. Stanke Umek, že tedaj pa se je precej iznenada pojavila zelja, da bi ob klavirju pričela tudi s poukom harfe. Sprejeta sem bila v razred prof Svetlane Joksič Perič, ki je tedaj z veliko vnemo usmerjala precej mladih učenk harfe. Tudi mene je ta "rajski instrument" popolnoma zasvojil in kmalu sem sicer s težkim srcem opustila pouk klavirja. Prvič sem se udeležila republiškega tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) v Ljubljani leta 1994. Na teh tekmovanjih sem tudi pozneje dosegala vidne uspehe, ki so mi že v osmem razredu osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli zagotovil status glasbenika, leta 1998 no vpisu na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani pa tudi status Zoisove štipendistke. Imam lepe spomine na glasbeno šolanje v Kopru, na številne nastope v Kopru in drugih obalnih mestih, na prijetna druženja z vrstniki, seveda pa je bila zame največja prelomnica uvrstitev na "seznam" Zoisovih štipendistov. Takrat se je namreč začelo "zares". Velikim odrekanjem in trdemu delu se je pridružilo veliko notranje zadovoljstvo, spoznanje, da se moja mladostna glasbena pravljica spreminja v resničnost.
Znano je, da je harfa zelo zahteven instrument, spada pa tudi v višji "cenovni razred". Muziciraš na svoji ali Izposojeni harfi?
Ob vpisu na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani sem imela kar nekaj problemov povezanih s spremembo okolja, razočaral pa me je tudi "učni program" v katerem je bilo v prvih letnikih denimo več pozornosti posvečeno matematiki kot glasbenim predmetom. Začetne težave sem premostila po dobrem letu "aklimatizacije" v novem okolju, zlasti ob "druženju" s prvo rusko harfo in ob spodbujanju mednarodne uveljavljene harfistke prof Rude Kosi, zaradi katere sem se tudi odločila za študij v Ljubljani. Moja prva harfa je sodila v nižji cenovni razred in sem jo pozneje prodala po principu "staro za novo" oziroma nabavila harfo Salvi, ki jo še danes s pridom uporabljam za študij in na koncertnih oziroma samostojnih solističnih nastopih. Ker sem tudi svojo drugo harfo, v glasbenem smislu, že prerasla, me sedaj čaka nakup novega instrumenta, kar pa je seveda povezano z veliki stroški, saj moram zbrati okrog 35.000 evrov. Zavedam se, da brez pomoči sponzorjev in donatorjev tega cilja ne bo mogoče uresničiti, vendar moji dosedanji poskusi v tej smeri niso bili preveč uspešni. Sponzorji namreč veliko bolj prisluhnejo potrebam športnikov, za projekte nadarjenih glasbenikov pa so praviloma nemi In gluhi!
Med biografskimi podatki sem zasledila, da je tvoj študij usmerjalo neobičajno veliko število harfistk oziroma glasbenih pedagogov. Je to zgolj naključje ali načrtni potek tvojega glasbenega izobraževanja?
Res se je na moji dosedanji glasbeni poti zvrstilo precejšnje število glasbenih pedagogov, vendar je to dejansko predvsem posledica različnih naključij, ki bi jih lahko povezala z nedorečenim sistemom glasbenega šolstva. Vsekakor pa moram poudariti, da imajo največ zaslug za moje dosedanje glasbene dosežke v okvir rednega šolanja predvsem harfistki prof. Svetlana Joksič in prof Ruda Kosi v izvenšolskem okviru pa sta mi na raznih tečajih in glasbenih taborih največ svojega znanja posredovala harfistka prof. Patrizia Tassini iz Vidma (Udine) In violinist prof Tomaž Lorenz iz Ljubljane, ki je poleg drugega umetniški vodja tradicionalnih poletnih glasbenih taborov "Glasbeni julij na obali".
Pripravljaš se na 9. mednarodni harfistični kongres, kar je povezano z enotedenskim bivanjem v Dublinu In verjetno precejšnjimi stroški Kako se odzivajo potencialni sponzorji?
V lanskem letu sem dosegla nekaj pomembnih rezultatov (prvo mesto na mednarodnem glasbenem tekmovanju mladih glasbenikov v Arenzanu blizu Genove, posebna nagrada in priznanje Antonia Tarsie v Kopru), doslej največje priznanje za moje delo pa je nedvomno poziv na 9. svetovni harfistični kongres v Dublinu (Focus on Vouth), kjer bom julija kot edina izbrana slovenska predstavnica nastopila s krajšim koncertnim programom ter se udeležila predavanj in nastopov najboljših svetovnih harfistk in harfistov. Že pol leta se marljivo pripravljam na ta veliki dogodek ter seveda zbiram prepotrebna finančna sredstva. Nabirka je bila doslej precej skromna, saj so se kot sponzorji odzvali le Koprska banka d.d., Občina Izola in irsko združenje glasbenikov, ki krije moje stroške kotizacije za udeležbo na kongresu v Dublinu. Omeniti velja, da sem na svoje prošnje za sofinanciranje prejela okrog 50 negativnih odgovorov, najbolj pa so me razočarali Petrol, Lek, Krka, Istrabenz, Luka Koper, Droga, Mercator In drugi večji gospodarski subjekti, ki so me poleg dobrih želja odpravili s pojasnilom, da za glasbene dejavnosti nimajo dovolj sponzorskih sredstev? Ker so se na moje prošnje "oglušili" tudi na ministrstvih za kulturo, šolstvo in delo, so mi na pomoč priskočili starši In tako smo s skupnimi močmi nekako zbrali nekaj več kot polovico potrebnih sredstev.
Čaka te še veliko garaškega dela, zagotovo pa je tvoj pogled optimistično usmerjen v prihodnost Tvoji načrti?
Letos bom zaključila drugi letnik na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kar pomeni da me čakata se dve leti študija in nato specializacija. Glede na to, da poleg solističnih nastopov rada muziciram tudi v komornih zasedbah in študentskem simfoničnem orkestru bi bilo logično, da bi svojo glasbeno pot po opravljenem študiju nadaljevala kot profesionalna glasbenica. To je moja zelja že od malih nog in vse sile zastavljam, da bi se v doglednem času tudi uresničila. Sicer pa je nekdo rekel, da smo glasbeniki kot cigani, ki so stalno na poti ter igrajo obenem za dušo in denar. Na srečo ima glasba povsod domovinsko pravico in zato si z načrti za prihodnost ne belim glave, čeprav se zavedam, da so v Sloveniji možnosti za redno zaposlitev harfistov precej omejene.
Pogovor vodila in pripravila za objavo: Nataša Koller, študentka antropologije
PREDSTAVILI SO SE GIMNAZIJSKI GLASBENI TALENTI
V soboto, 21. maja je bil v Besenghijevi palači v Izoli ob prisotnosti ravnateljice Glasbene šole Koper in pomočnice ravnateljice Podružnice Izola, izolske županje, nekdanjih učiteljev, sorodnikov in sošolcev nastopajočih, dokaj zanimiv koncert. Nastopilo je sedem nekdanjih izolskih učencev, sedaj dijakov Umetniške gimnazije Koper.
Od teh so kar štirje »s hriba« kot radi rečemo, in sicer: iz Kort violinčelistka Katja Panger (Sammartini: Sonata v G-duru, Allegro ma non troppo) in pianistka Zarja Vatovec (Rahmaninov: Moment musical št.4, Moment musical št. 5), z Malije kitarist Blaž Lamovec (Barrios Mangore: Choro de saudade), s Šareda pa violinist Uroš Bubnič (Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 5, L stavek). Predstavila sta se dva Izolana: tolkalist Aleš Bolje (Bach: Sonata za flavto in klavir št. 2 v Es-duru, 1. Allegro moderato, 2. Siciliano - priredba za vibrafon), pozavnistka Taja Tul jak (Landa: Racman Paja in pozavna). Violinčelistka Marinka Trebeč (Mendelssohn: Pesem brez besed) pa živi v Sečovljah, vendar je nižjo glasbeno šolo opravila v Izoli.
Poslušalce sta pritegnili pestrost programa in glasbil, ob interpretaciji mladih glasbenikov pa smo lahko prav uživali. Za tak uspeh je potrebno poleg talenta še veliko vztrajne in trdne volje pa neizmeren trud. Izjemnega pomena sta kajpak tudi pomoč in vzpodbuda okolice. Čestitamo njim in njihovim profesorjem Igorju Švarcu, Fulviu Hrvatiču, mag. Aleksandri Alavanja Drucker, Tanji Brecelj, Josipu Mihelčiču in Albertu Kolblu, korepetitorjem Nives Granič, Denysu Masliuku inDanijeli Masliuk, in seveda staršem!
Med temi nastopajočimi dosegajo nekateri državna in mednarodna priznanja. Ena izmed teh je prejšnji teden v Domodossoli dosegla drugo mesto, v prihodnjih dneh pa bo tekmovala še v Bologni. Srečno!
In še nekaj: Tudi na podeželju imamo prostore za nastope, kot je bil ta v Izoli in prav je, da bi svoje štiri uspešne dijake tudi podeželje slišalo in spoznalo. Tudi koncertni klavir imamo pa glasbeno nadarjeno in hvaležno mlado in starejšo publiko. Imamo pa tudi društva in ustanove, ki naj bi skrbeli za kulturni razvoj podeželja - lahko bi koncert ponovili...
NM
Izolani potujejo po svetu
KNJIŽNIČARKE SO PRIŠLE DO TORINA
Na pobudo kolegice Amalije Petronio iz koprske Osrednje knjižnice smo se tudi knjižničarke in knjižničarji iz treh obalnih splošnoizobraževalnih knjižnic podali na tridnevni izobraževalni izlet v Torino.
Slovensko obalo smo zapustili v četrtek, v zgodnjih jutranjih urah. Takoj po prihodu v Torino smo se napotili na ogled razstave Impresionisti in sneg. Ljubitelji tega likovnega sloga so zagotovo neizmerno uživali. Slovenska impresionista Grohar in Jakopič sta, poleg francoskih Moneta in Chagalla, kakovostno že na prvi pogled zelo izstopala. Polni vtisov smo se v spremstvu vodičke podali na ogled mesta. Žal Torino trenutno daje vtis velikanskega gradbišča. Prihodnje leto namreč bo mesto gostilo zimske olimpijske igre, tako da je trenutno vsa mestna infrastruktura podrejena urbanističnemu adaptiranju. Kljub temu smo si uspeli ogledati par mestnih biserov. Seveda si predvsem ženske nismo mogle kaj, da si ne bi ogledovale izložb svetovno znanih modnih kreatorjev. Po dveh urah vzdihovanj nas je avtobus končno le dostavil pred hotel. Utrujeni in brez večerje, a polni vtisov in pričakovanj smo v hipu zaspali.
V petek nas je pot vodila najprej na sejmišče, menda eno večjih v tem koncu Evrope. Takoj po vstopu smo se zavedli, da ogled zagotovo ne bo mala šala. Pred nami so se širile stojnice z zelo raznoliko literaturo, vse od slow food literature do raznih znanstveno fantastičnih prerokovanj. No, naju z ravnateljico Marino Hrs je zanimalo nekoliko »ožje« področje od zgoraj navedenega. Osredotočili sva se na tisto, kar bi obogatilo naš knjižnični fond. Založbe kot so De Agostini, Feltrinelli, Garzanti, Mondadori so imele kaj pokazati! Od zelo natančnih ter izčrpnih šolski priročnikov, do najbolj preglednih atlasov in učbenikov ter sodobnega leposlovja in še bi lahko naštevala. Razveselili sva se predvsem vsega gradiva povezanega s Slovenijo, in sicer najsodobnejšega vodiča po naši državi, slovenske slovnice razložene v italijanščini, slovensko-italijanskega slovarja. Po osmih urah ogledovanj si še vedno nismo uspeli ogledati vsega razstavljenega. A čas, ki nam je bil na razpolago, je potekel in pred nami je bil »razvedrilni« izlet na najvišji grič v mestu s tamkajšnjo cerkvijo Supergo. Lepo vreme je dopuščalo prekrasen pogled na mesto in ker je bilo razpoloženje pravo, smo s šampanjcem nazdravili ter temu primemo naredili par »gasilskih« fotografij.
Zvečer smo si polni vtisov zaželeli še sprehoda po mestecu, kjer smo bili nastanjeni. Z italijanskim sladoledom - se razume - saj ga je naša vodička neutrudno že drugi dan propagirala. Italijanski sladoled je nedvomno dober, a naš ni nič slabši, prej obratno.
Tretji dan, v soboto, nas je pot najprej vodila v Torino, kjer smo si nekateri ogledali Egipčanski muzej, nekateri pa so si privoščili še zadnji sprehod po mestu. Preden smo se poslovili do mesta, smo obiskali še dvorec Stupinigi. Prečudoviti dvorec žal propada in ker si ga v celoti nismo uspeli ogledati, nas ni posebno očaral. V domače loge smo se vrnili v poznih večernih urah, seveda polni vtisov, zanosa ter idej, kako bomo obogatili vsak svoj knjižnični fond.
Ksenija Bančič
9. CICIOLIMPIADA V VRTCU MAVRICA IZOLA
Otroci in strokovni delavci Vrtca Mavrica Izola prirejamo v soboto,
28.05.2005 ob 8.50 uri na plo aadi ob enoti Livade (Ul. OF15)
tradicionalno 9. CICIOLIMPIADO. Sodelovali bodo tudi otroci iz drugih obalnih vrtcev in vrtca iz Maribora.
Slogan 9. CICIOLIMPIADE je
OB MORJU SMO DOMA
V primem slabega vremena bo prireditev v telovadnici OŠ LIVADE. Vabljeni na ogled CICIOLIMPIADE in razstave ustvarjalnosti naših otrok in strokovnih delavk v telovadnici enote Livade. Organizacijski odbor 9. CICIOLIMPIADE
SOLARJI VELIKO VEDO O PROMETU
V četrtek 19. maja je bilo v Izoli občinsko tekmovanje "KAJ VEŠ O PROMETU?" Na poligonu osnovne šole Vojke Šmuc so se učenci in dijaki preizkusili v praktični vožnji in v teoritičnem znanju. Rezultati so naslednji:
kategorija kolo
1.	mesto ČOSIČ Bernard, 19 kazenskih točk, Scuola elementare Dante Alighieri,
2.	mesto TOMADUC Thomas, 33 kazenskih točk, OŠ Vojka Šmuc,
3.	mesto ZIBA Vanesa, 38 kazenskih točk, OŠ Vojka Šmuc,
4.	mesto KNAP Katerina, 39 kazenskih točk, OŠ Vojka Šmuc,
5.	mesto TRUMAN Miguel, 44 kazenskih točk, Scuola elementare Dante Alighieri
6.	mesto EL M0UCHL1 POŽAR Karim, 55 kazenskih točk,Scuola elementare Dante Alighieri,
7.	mesto SIROTIČ Teo, 55 kazenskih točk.Scuola elementare Dante Alighieri,
8.	mesto KRAJA Adelina, 61 kazenskih točk, OŠ Vojka Šmuc,
9.	mesto ŠTAMPAR Kevin, 123 kazenske točke, OŠ Vojka Šmuc.
kategorija kolo z motorjem
1.	mesto FRANZA Manuel, 25 kazenskih točk, Scuola Media Pietro Coppo,
2.	mesto POROPAT Marko, 31 kazenskih točk, Scuola Media Pietro Coppo,
3.	mesto JAKIČ Ardanel, 86 kazenskih točk, Srednja zdravstvena šola Izola,
4.	mesto HODŽIČ Mersim, 87 kazenskih točk, Srednja zdravstvena šola Izola,
5.	mesto SULJIČ Elvis, 217 kazenskih točk, Srednja zdravstvena šola Izola,
6.	mesto SMAJLA Luka, 218 kazenskih točk, Srednja zdravstvena šola Izola,
7.	mesto VRABEC Marko, 226 kazenskih točk.Srednja zdravstvena šola Izola.
Prvi trije so dobili medalje in praktične nagrade (ostale praktične nagrade bodo podeljene na preventivni prireditvi 16. junija, na nogometnem stadionu).
Manuel Franza in Bernard Čosič sta se uvrstila na državno tekmovanje "KAJ VEŠ O PROMETU?", ki bo v soboto 28. maja v Rogaški Slatini.
Naslednji dan, v petek, 20. maja pa je v sklopu preventivne prireditve S SKUTERJEM V VARNO POLETJE v Kopru potekalo regijsko tekmovanje "KAJ VEŠ O PROMETU?" in sicer za srednje šole. Izolska dijaka, Marko Poropat in Manuel Franza sta se dobro odrezala, saj je bil Poropat drugi, Franza pa tretji.
predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Izola: Almin Hurmeovič
Živalska zgodba z Baredov
b v	v
V skladu z 42. členom Zakona o zaščiti živali smo veterinarskim nadzorstvenim organom podali prijavo zoper lastnika psa in predlagali, da ga le-ta kaznuje z najvišjo možno kaznijo po istem zakonu. Javnosti pa posredujemo kronološki zapis dogodkov v zvezi z ravnanjem lastnika nesrečnega psa.
OBČANOVO PRVO OBVESTILO
Sobota, 14. maja 2005:
-	zjutraj:	predstavnici DDŽ Izola je občan Izole prijavil, da se na Baredih
ob neki manjši zidani hiši nahaja na prekratko privezan pes pod milim nebom, brez vode, sence in v shiranem stanju.
-	ob 12.uri istega dne:	predstavnica DDŽ Izola o tej prijavi obvesti Obalno
društvo PMŽ Koper. Na pobudo predstavnice DDŽ Izola opravljen skupni obisk članice DDŽ Izola in članice Obalnega društva PMŽ na opisanem kraju na Baredih. Ugotovljeno stanje se je ujemalo z dobljenim opisom izolskega izolskega občana, ki je vestno in srčno prijavil videno stanje. Upoštevaje stanje psa, je predstavnica DDŽ Izola članici Obalnega društva PMŽ predlagala takojšen odvzem psa.
-	v popoldanskih urah istega dne: predstavnica DDŽ Izola je sama opravila ponoven obisk na istem kraju, vendar lastnika še vedno ni bilo na spregled. Zato je psa nahranila, ga oskrbela z vodo, medtem pa ugotovila, da je pes še bolj poln klopov. Obenem je na istem območju našla neoslabljeno belo muco z mladiči. O stanju je obvestila Obalno društvo PMŽ. Dogovorjeno je bilo, da bo predsednica slednje omenjenega društva iz dokumentacije ugotovila, če je ta malomaren lastnik psa morebiti dobil iz zavetišča. V tem primeru ima namreč zavetišče pravico odvzeti psa kadarkoli, brez posredovanja nadzorstvenega organa, saj posvojitelj podpiše takšno izjavo.
PES )E BIL IZ ZAVETIŠČA
Nedelja, 15. maja:
-	ponoven obisk psa na Baredih, ki sta ga opravili dve članici izolskega Društva za dobrobit živali. Medtem je predsednica koprskega društva sporočila, da je odkrila lastnika in potrdila, da je le-ta psa dobil iz zavetišča. Predstavnica izolskega društva je tako končno prišla v stik s posvojiteljem psa (torej lastnikom) in ga ogorčena opozorila na nevzdržno stanje, v katerem se nahaja njegov pes. Naložila mu je, da je dolžan v skladu z načelom humanosti in veljavnimi predpisi psu zagotoviti njemu ustrezne pogoje, med tem tudi, da ga mora nemudoma namestiti v senco, mu za tri metre podaljšati privez, ga redno dnevno osvoboditi priveza, predvsem pa, da ga mora takoj poškropiti s sredstvom proti klopom, sicer pes ne bo preživel. Lastnik psa je obljubil, da bo vse to storil.
Ponedeljek, 16. maja:
Ponoven obisk predstavnice izolskega Društva DŽ na kraju bivališča obravnavanega psa. Opazila je, da je pes sicer poškropljen z nekim sredstvom proti klopom, vendar pa je vse kazalo, da to ne zadošča in je neučinkovito, saj je bilo na psu njem še veliko napihnjenih klopov. Lastnik bi ga namreč zaradi velike invadiranosti s klopi, moral škropiti z učinkovitim škropivom redno ves teden!
Upoštevaje nevzdržno stanje, v katerem je živel pes in na zavlačevanje predstavnikov zavetišča z odvzemom psa, ga je predstavnica izolskega društva DŽ hodila oskrbovati vsak dan vse do četrtka, medtem pa se je ves čas dogovarjala s koprskim društvom PMŽ o čimprejšnjem odvzemu psa. Hkrati je opozarjala na nepopravljive posledice na zdravju psa zaradi njihovega odlašanja.
KLOPI SO IZSESALI VSO KRI
Četrtek, 19. maja:
Predstavnica izolskega društva DŽ je opazila, da so se klopi nenormalno razmnožili in da jih je najmanj nekaj sto. Kot že večkrat prej, je tudi tokrat poklicala zavetišče v Kopru in prosila, naj ga takoj odpeljejo. Iz zavetišča so najavili, da ga bodo odpeljali naslednjega dne - to je v petek.
Petek, 20. maja:
Predstavnica izolskega Društva DŽ opravi ponoven obisk na Baredih. Pes še vedno ni bil odpeljan, vendar je bilo njegovo stanje sedaj že hudo zaskrbljujoče. Psa je namreč našla v skrajno slabem stanju. Bil je že apatičen, brez kaplje vode v posodi, odklanjal je hrano, Njegovega shiranega telesa se je držalo na stotine napihnjenih klopov.
-	istega dne: okoli 15. ure so poklicali iz koprskega zavetišča, da so psa odpeljali v zavetišče, ko pa je predsednica koprskega ODPMŽ videla psa v ugotovljenem stanju, so ga odpeljali v veterinarsko ambulanto, a očitno že prepozno. Kljub hvale in zahvale vrednemu prizadevanju veterinarjev (posebno dr. vet. Mladena Štrkalja, mag. Barbare Strmole in drugih), je do skrajnosti
fotografija je simbolična in nima povezave s člankom
izčrpan in shiran pes umrl na rokah veterinarja. Klopi so mu dobesedno izpili vso kri. Tudi na veterinarski ambulanti so potrdili, da česa takšnega nekateri še niso videli niti doživeli.
Med tem časom je Društvo za dobrobit živali Izola rešilo tudi neoslabljeno mucko z mladiči in jim poiskalo nov, varen dom in skrbne ljudi
ZAGROŽENA TUDI ZAPORNA KAZEN.
Zatrjujemo, da bo društvo zoper tega in vse druge lastnike, ki nimajo niti osnovnih čutov za humanost do živali, sprožilo kazenski postopek v skladu z veljavno zakonodajo (predvsem z Zakonom o zaščiti živali in 342. členom Kazenskega zakonika RS, po katerem je poleg denarne kazni zapretena tudi zaporna kazen do 3 mesecev. Člani društev pa bodo tudi sami pregledovali stanje živali, predvsem tiste, ki jim je namenjen kakršenkoli privez. Menimo še, da bi bilo primemo, če zavetišče za brezdome pse ne bi zaupale pse iz zavetišče ljudem, ki svojim psom ne zagotavljajo osnovnih življenjskih pogojev in življenja - brez priveza!
Iz dosedanjih izkušenj lahko mirno trdimo, da takšen in temu podoben primer še zdaleč ni edini! Zato opozarjamo in pozivamo vse imetnike živali, da jih redno in večkrat na dan oskrbijo s svežo pitno vodo, senco, dolgim privezom (če jim je privez namenjen), da se bo lahko svobodneje gibal in iskal zase bolj ugoden prostor, predvsem pa - da lastniki svoje živali redno pregledujejo in jih oskrbijo z zaščito pred zunanjimi in notranjimi zajedalci.
DRUŠTVO ZA DOBROBIT ŽIVALI IZOLA
VSAKO JUTRO OB SEDMIH IN POL SE SPOMNIM NA SLUŽBO IN GREM DELAT. KO SE VOZIM S TROLO PROTI IZOLI,
RAZMIŠLJAM, DA BOM MORAL V SAN SIMONU IZSTOPIT.
KO PRIDEM V SLUŽBO, SI KUPIM BEL KAPUČIN NA AVTOMATU IN POJEM ENE PAR PIŠKOTOV BREZ SLADKORJA IN HRUŠKO.
POTEM SE LOTIM DELA.
NAJBOLJ ME VESELI SESTAVLJANJE NAPAJALNIKOV ZA MORSKE PRAŠIČKE, ZAJČKE IN DRUGE MALE ŽIVALI, KI PIJEJO IN ŽIVIJO V KLETKI IN ČIŠČENJE ZUNAJ. MI NE ČISTIMO VEČ IGRIŠČ AMPAK TRAVNIK IN OKOLICO MORERJA, KJER DELAJO DELE ZA NAPAJALNIKE.
TAM JE TREBA POBIRATI "ČIKE" IN PAPIRČKE OD BOMBONOV, PULITI PLEVEL IN OBREZOVATI ŽIVO MEJO IN VRTNICE. JAZ BI TE VRTNICE VRGEL VEN, KER IMAJO TRNJE. NAMESTO NJIH BI POSADIL MARJETKE IN RDEČE IN RUMENE TULIPANE.
JAZ HODIM V SLUŽBO, KER RAJŠI DELAM, KOT DA BI BIL DOMA. ČE SE PRI DELU POTRUDIM, SE POZNA, KER JE MOJA NAGRADA VEČJA. JAZ RAD ŠPARAM, DA SI POTEM LAHKO KAJ KUPIM.
JADRAN
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper.
KRIMINALNE
Med vikendom je neznanec vstopil v prostore izolske Komunale. Iz pisarn je ukradel računalnik, fotoaparat, dva GSM-a, očala, kartice, ključe. Lastnika je oškodoval za 300.000 sit, za storilci poizvedujemo.
PREVEČ NOVI STANODAJALEC
Policisti so v opoldanskih urah obravnavali dva vloma v stanovanje. Najprej je neznani storilec v Livadah skozi odprto okno splezal v notranjost sobe, najemnika. V sobi se je stuširal ter iz najemnikove jakne ukradel ženski diamantni prstan, zlate večje ženske uhane in denar. Ko se je oškodovanec vrnil je sobo odklenil in v sobi našel neznanca ki je ležal na njegovi postelji. Vprašal ga je kaj dela on pa mu je odgovoril, da je njegov novi sostanovalec. Ko je oškodovanec odšel to vprašati stanodajalko, se je neznanec skupaj z predmeti izgubil v neznano.
ŠE ENKRAT JE ZBEŽAL
Nekoliko kasneje je neznanec prišel do stanovanjske hiše na Prešernovi cesti v Izoli. Skozi vhodna vrata, katera so bila odklenjena in na stežaj odprta, je vstopil v prostore navedene hiše in odšel v kuhinjo, kjer je z kuhinjske police vzel bankovec za 50 EUR. Zatem je odšel v spalnico, ter z omarice vzel opasno torbico z vsebino in mobilni telefon. V času, ko seje neznanec nahajal v omenjeni spalnici, je v hišo vstopila lastnica mobilnega telefona. Navedena je v spalnici opazila neznanca, ki jo je opazil ter skupaj z odtujenimi predmeti mimo nje, po hodniku zbežal iz hiše. Izolski policisti dejanja sumijo neznanega moškega med 20 in 30 leti, visokega 175 cm, črnih daljših valovitih las, zanemarjenega videza, kije bil oblečen v modre kavbojke, majico s kratkimi rokavi, ki ima na obrazu na obrvi uhan. Vse, ki bi kaj vedeli o opisanem moškem prosimo, da pokličete št. 113 ali o tem obvestite najbližjo policijsko postajo.
MOJSTER IN MOJSTRI
Na policijsko postajo je poklical mojster mizar in naznanil, da je neznani storilec izpred njegove mizarske delavnice ukradel 4 m3 obdelanega lesa. Z zbiranjem obvestil in pregledomn območja so policisti naslednji .dan izsledili nove mizarske mojstre, prav take pa protipravno pridobljeni material, ki so ga seveda zasegli in vrnili lastniku. Novopečene mojstre čaka kazenska ovadba.
AVANS JE ŠEL V DIM
Zoper mladeniča je bila podana kazenska ovadba zaradi suma storitve goljufije in neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Lani naj bi prejel garancijo v denarju in predmetih (izdelki iz zlata) ki jih je zastavil odjemalec. Za dostavljeno blago je mladenič prejel plačilo, vendar je že naslednji dan na zastavljene predmete odjemalca, popolnoma pozabil.
TUDI DOMA NI VSE DOVOLJENO
Policisti so intervenirali v stanovanjski hiši, kjer je možakar pijan kršil javni red in mir s kričanjem in ustrahovanjem domačih. Kljub ukazu policistov, da s kršitvijo preneha je kar nadaljeval, zato so ga pridržali do iztreznitve.
TURISTI PA TAKI
Na zasebnem zemljišču si je tujec, kljub prepovedi oziroma opozorilu lastnice zemljišča, lepo uredil kamp. Ko gaje na to opozorila, jo je nič kaj prijazno ozmerjal. Ker se kljub intervenciji policistov ni hotel umiriti, je bilo zoper kršitelja odrejeno pridržanje s privedbo ustreznemu prekrškovnemu organu.
VODA MU NE GRE
Policisti so posredovali v gostinskem lokalu, kjer se je vinjen možakar hudo razjezil in pri tem začel žaliti goste in osebje, ker mu je lastnik namesto bevande , natočil zdravo pitno vodo. Ker mu zdravje ni dišalo se bo moral zagovarjati na oddelku za prekrške.
VLAGA NI DOBRA
Premočeni nepridiprav je na dvorišču stanovanjske hiše iz sušilnika za perilo ukradel anorak in si s tem dejanjem za kratek čas zagotovil nekoliko bolj sušno obdobje.
CELO GROBOVE KRADEJO
Neznani storilec je na pokopališču z nagrobnega spomenika odtujil dva pokrova nagrobnih svetilk, s čimer je lastnika oškodoval za cca 50.000 tolarjev.
OLJKE BO ZALIVAL
Občan je prijavil tatvino štirih sadik oljk in 25 m gumijaste cevi, s čimer gaje neznanec oškodoval za cca 50.000 tolarjev.
NOVE MERE STARO STANJE
Med kontrolo prometa so policisti opazili voznika osebnega avtomobila, kije močno vijugal po cesti Voznika so zaustavili, razlog vijuganju pa je pokazal etilmeter, celih 1.33 mg l. Voznik.se z izmerjeno vrednostjo ni strinjal, zato mu je bil odrejen strokovni pregled, ki pa je odločno odklonil. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog po zakonu o varnosti cestnega prometa.
SUPER JE PARKIRAL
Policisti so obravnavali prometno nesrečo L kategorije, v kateri je bil samoudeležen voznik osebnega avtomobila, ki je z vozilom "dirkal" po parkirišču in ga je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo odneslo v bližnje drevo v katerega je čelno trčil. K sreči ni zadobil telesnih poškodb, zagovarjati pa se bo moral zaradi povzročitve prometne nesreče.
BLIZU, PREBLIZU
Druga nesreča se je pripetila ob 14.50 uri v Strunjanu, kjer je prišlo do naleta 3 vozil. Nezgodo je povzročila Izolanka, kije zaradi prekratke varnostne razdalje s svojo Škodo trčila v pred seboj vozeči Citroen AX, tega pa je obilo v Daewo Kalos, kije vozil pred njo. V nezgodi so bile lažje telesno poškodovani vsi trije vozniki in en otrok. Po nudeni pomoči v Bolnici Izoli sojih vse odpustili domov.
SAMO DA JE KAR JE
V jutranjih urah so policisti okoli Belvederja po cesti in ob njen zbujali pijane mladeniče, ki so imeli ponoči tam študentsko zabavo. Nekaj jih je omagalo kar na cesti, nekaj ob njej, nekaj pa se jih je po cesti opotekalo. Vse so napotili k počitku drugam, ker je cesta lahko nevarna.
ALKO STATISTIKA
Ponoči je na obali več patrulj izvajalo poostren nadzor. Ustavili so 161 vozil. Vozniki so opravili 60 preizkusov alkoholiziranosti, pri 7 je bil test pozitiven. Šestim so odvzeli vozniško dovoljenje, enemu registrsko tablico, največja izmerjena količina pa 1,17 mg/l. Na določenih mestih so merili hitrost, največja izmerjena je bila 159 km/h.
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
-	Najamem sobo ali garsonjero inf.na tel. 040 701 108
-	V Izoli oddam sobe za delavce ali študente (tudi čez poletje) tel. 041 233 451
-	Študentki iščeta sobo v Kopra ali Izoli tel.03 1 267 804
-	V Livadah, oddam v najem vrt v velikosti 2400 m2. Možno koriščenje vrtne barake (7x4m) in prikolice za 5 oseb. tel 01 524 563,041 786 878
■ V okolici Izole najamem kmetijsko zemljišče lahko tudi odkup veliko dol 000 m2 tel: 05 641 3691 pol9.uri.
-	SMO poštena delavska štiričlanska družina brez stanovanja, V zameno za primerne bivalne prostore smo pripravljeni nuditi popolno oskrbo starejšim osebam (osebno nego, kuhanje, pospravljanje itd.), pomoč pri vzdrževanju stavbe, vrta ali kmetije.Radi bi ostali na področju južne Primorske. Prosimo,pokličite nas na tel.št.051 339 019 ali 031 575 372.
-	Prodam istrsko hišo na Pučah (22 x 6 m) potrebno prenove in 1000 m2 vrta gsm 031 877 463
-	Kupim vrstno hišo v Izoli, Kopru alrna Markovcu gsm 040 887 005
-	V Izoli ali okolici kupim stanovanje, eno ali dvosobno gsm 051311180
-	Štiričlanska družine kupi eno ali dvosobno stanovanje v Izoli gsm 041 608 765
Motorna vozila
-	- Prodam kolo s pomožnim motorjem, letnik 2002, solex S 3800, vožen dve sezoni tel 031 201908
-	Prodam Peugeot 106 XR, letnik 97, cena po dogovora tel 041 856 855
-Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov1 te.: 040 752 708
-	Prodam Passat TD, bele barve, cena po dogovoru gsm 041958 425
-	Prodam Clio,letnik 97, bele barve, 5 vrat, 1 .lastnik tel 05 642 00 80
-	Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovoru. Info 031 285 278
-	Ugodno prodam avtomobil Xantia 1,8 ISX letnik 95 tel 031 858 826
Delo
-	Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
-	Takoj zaposlimo natakarico ali natakarja in pomivalko(ca) Canova Verdi tel. 05 641 41 90
-	Iščem delo v gospodinjstvu (pospravljanje, likanje...)gsm 031 833 605
-	Kava bar SONČEK išče natakarico, tel 040 888 518
-	Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633
-	INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603
-	POMOČ pri hišnih opravilih (likanje, pospravljanje,...) nudim. tel 031 471 566
-	Slikopleskarska dela izvajam. Tel: 031 862 579
Razno
-	PRODAM PROSTOSTOJEČI POMIVALNI STROJ BOSCH AVTOMATIC, LETNIK 2002 MALO RABLJEN, ZA 70.000 SIT. Gsm: 031 685-27
-JAGNJETA in KOZLIČI z EKOLOŠKEGA PAŠNIKA. 040342 200
-	PRODAM zakonsko posteljo, skoraj novo, po zelo ugodni ceni. (160 cm x 190 cm) tel 05 641 5212 ali 031 600 873
-	Praški krysarik, samček, rojen leta 2000 (čistokrvni) išče samičko za parjenje. Preostalo po dogovora, tel. 040 55 82 00
-Prodam dva skoraj nova ortopedska jogija (dvojno vzmetenje) - 190 X 90 cm.
Cena po dogovora, tel: 04 1 607 3 53
-	Prodam štiri knjige Gabriela d’Annunzia. Žepni formata, trda vezava, rariteta.tel 640 12 00
je tednik Izo|anov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
V IZOLSKEM ZALIVU NI VEČ MENOL
MOTOHO
Spet je bila Izola ribiško mesto. Zgodilo se je v nedeljo, ob tradicionalni "menoladi" oziroma ribiškem tekmovanju, ki ga pripravlja izolski	morsko	ribolovni
klub Menola in na katerem lovijo zgolj min samo menole. Tudi tokrat so jih nalovili toliko, da je v morju menda nastala luknja, tega pa so bili najbolj veseli turisti in drugi sprehajalci, ki so	se menol menda
najedli za celo leto.
SEAT Alhambra 1.9 IDI. Vozi in vladaj!
Vstopite v svoj dvorec ugodja. Izbirate lahko med dvema bogatima paketoma opreme - osnovnim Reference, ki vključuje ABS, električni pomik vseh stekel, daljinsko centralno zaklepanje, sprednji meglenki ter avtomatsko klimatsko napravo, in ekskluzivnim Stylance, ki nudi 5e precej več: sedem sedežev, alarmno napravo, 16" aluminijasta platišča, potovalni računalnik, tempomat, dvojno avtomatsko klimatsko napravo, radio s CD-predvajalnikom, CD-strežnik in kar osem zvočnikov.
Ugodne cene
omejene količine vozil.
SEAT Alhambra. Razkošje, vredno kraljevske družine.
AVTO CENTER JEREB
Polje 9/b, 6310 Izola, Tel.: 05/616-80-11, Faks: 05/616-80-14 www.a-jereb.si
MATURANTI DVEH GENERACIJ
Konec tedna so praznovali različni maturanti. Tisti iz letošnje leune so plesali četvorko in skakali ob brizgalni ki brizga na parkirišču, mali maturanti izpred 40 let pa so se na Belvederju zabavali ob zvokih nekdanjih rock legend. Narobe svet.
NOVE PODOBE NAŠEGA MESTA
Mesto je živ organizem, tudi v arhitekturnem ali če hočete v estetskem smislu. Včasih oblikovalcem mesta uspe, velikokrat pa udarijo mimo in ulici ali trgu vzamejo tisto, kar je imel najlepšega. Trhu republike so vzeli pergole, senco in dušo. foto: S.S./
2» -a