P*' ■ "ji *J N«jveci »io v enaki / -vnik |=j -: v Zedenjenih državah.jj jI v«lja za vse leto . .. $3.00 lTI || Za pol leta......$1.50 jjj ■ i! ii ■ i ' jhh " H >i » GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ ■ III lin Ij The largest Slovenian Daily L if m t|>€ Crated State« s- TJ Issued every day except Sudsys ? Jf and Legal Hoi idays. I | 550,000 Readers > r TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. Entered as Second-Class Hatter, September 21, 1903, at tho Post Office at New York, N. Y, under the Act of Ooacrees of March 3, 187». TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLAND! NO. 14. — ŠTEV. 14. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 17, 1917. — SREDA, 17. JANUARJA 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Situacija na Rumunskem. Galac napol razdejan. i -o- NEMCI POROČAJO, DA SE JIM JE POSREČILO PREMAGATI SOVRAŽNIKA PRI KAZINI IN FUN j DENI. — RUSI SO SE UMAKNILI IZ ZUNANJIH U- j TRDB MESTA GALAC. — ŽELEZNIŠKA POSTAJA j V GALACU RAZSTRELJENA. — VROČI SPOPADI j PRI SMORGONU. — POROČILO RUSKEGA GENE RALNEGA ŠTABA JE ZELO MALOBESEDNO. -DELOVANJE ZRAKOPLOVCEV. -o Petrograd, Rusija, 1<>. januarja. — Poročilo, ki ga je i izdal ruski generalni štab, se glasi: — Južno od Kazine in Trotusa m* vrše neprestano i vroči hoji. Posebnih uspehov ni ne na tej ne na oni stra-J ni. Itumunom h- je j »osrečilo odbiti par hov raznih napa-j do v. nakar so za par vrst napredovali. Pri Vadeni, pur vnst zapadno od Galaea, se boji na-i dal ju jejo. Naši zn*kopiov<-i so obstreljevali liariani ob reki l)o- j na vi ter povzročili preeejšnjo škodo. Par t>onib so vrgli J tudi na ladj«\ ki so zasidrane v pristanišču Brajile. Berlin, Nemčija, 1~>. januarja. — Nek vojaški strokovnjak j«« izdal sledeč«- poročilo o položaju na rumuiiskij fronti: Kljub slabemu vrein« nu in raznim transportnim I ti /k«M-am se jmlozaj za nas zelo ugodno razvija. Iz ozemlja I «»b dolenjem teku reke Se ret so se umaknile vse ruske ee-j te. — Pri zavzetju vasi Mihaele so se posebno odlikovale! Ilirske čete. Vas je ozieij in se zdaj branijo z zadnjimi napori. Nemei in Bolgari se morajo boriti s silnimi ovirami. Veliko ueprilik jim napravlja slabo vreme, poleg tega jih pa tudi vznemirjajo nenadni napadi ruskih in rumuuskih; vojakov. Naši pa kljub temu zelo dobro napredujejo. Berlin, Nemeija. l*i. januarja. — Mesto Galac je ve-1 dno bolj ogroženo. Odkar smo zavzeli vasi Mihaele, La-i burtee in Vadeni, so omejili Rusi svoje operacije na ozko. fronto. Rusi so se umaknili na južno obrambno črto mesta I Galac, Vas Vadeni smo zavzeli dne !•>. januarja z naskokom. Iz Vadeni je inogoec kontrolirati velik del železniške proge vodeče proti Galacu. Gala«* je že na|Htl porušen. Dve ali tri vojašnice so v j razvalinah, skladišča gore, veliko drugih poslopij je pa j precej poškodovanih. Vojaški strokovnjaki so prepričani, da I m ► mesto tekom par dni |>adlo. V tem slučaju bi se nemška fronta še bolj zožila. Berlin, Nemčija, IG. januarja. — Nemški vrhovni po-j veljnik |M>roča z vzhodne fronte sledeče: — Armad na skupina bavarskega princa Leopolda:} Južno od Smorgona so se boji ponovili. V splošnem se položaj ni veliko izpremenil. Petrograd, Rusija, Iti. januarja. — Vrhovno povelj-j stvo ruske armade poroča: — Na zapadni ruski fronti se ni ničesar |»osebnega i pripetilo. Razen manjših artilerijskih bojev vlada skoraj popoleti mir. "Narodni Vestnik" piše v svojem oglasu: -o- 4 4 Iz verodostojne, zanesljive strani smo izvede j li, da gotovi ljudje pod krinko brezžičnega brzoja-va izvabljajo od rojakov denar v svrho odpošiljat-ve potom brezžičnega brzojava in tudi brzojavne stroške vračunajo, denarja pa ne odpošljejo brzojavnim potom, temveč po posti; eden teh ljudi j se je izjavil, češ, da ga nikdo ne more kontrolirati." j Naše mnenje o gornjih vrsticah: Pribita resnica je, da nekateri ljudje, ki se bavijo s pošiljanjem denarja, obljubujejo veliko več v svojih ogla* sili, kakor zamorejo izpolniti. Mogoče je pa tudi resniea. da si kdo pusti plačati za pošiljutev po brezžičnem brzojavu in jo potem izvrši po pošti, ako jemljemo v pošte v, da nekateri zahtevajo precej manj za brzojavne stroške, kakor se mora istinito plačati v uradu družbe brezžičnega brzojava za skrajšani, toda dobro urejeni naslov, tako, da ga zamorejo potem na Dunaju pravilno sestaviti in denar poslati kamor spada. Da ta naša izjava odgovarja resnici, lahko vsak dan dokažemo, i sto t ako lahko vsak čas dokažemo z dokumenti ali listinami, da se vse naše denarne pošiljatve izvršujejo natanko po naročilu in želji pošiljateljev. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, J New York, N. Y. Lawsonove izjave. - Eden je po krivem prisegel. —' Dobički ix mehiških zapletijajev. Mrs. Visconti so našli. — Beni-storff ne vrjame v svojo krivde. Washington, 1). C., IG. januarja.j Pri včerajšnjem zaslišanju je pred sednik preiskovalne komisije Henry. katerejra je Lawson obdolžil, da mu je povedal uekatera imena onih. ki so delali dobičke na borzi vsled predznanja Wilsonovih posla; nie. prosil kousrres. da jra zaprise- j že in je pod prisepo zanikal vse. j kar jra je Lawson obdolžil. Lavv-son na to svečano izjavi: 4 4 Tukaj j stojim pred vami pod prisejro in j vam pravim, da je vse. kar sem rekel, resnica: čista resnica in nie drupetra kot resniea. kakor mi Bog pomaga. Nikdar v svojem življe ! nju še nisem bil vsled kake izjave tako presenečen kot vsled izjave, j katero je podal vaš predsednik.; Eden naju je prisegel po krivem."! Kongres je sklenil povabiti tu-J di "Mrs. Visconti. ki pa je nekam i izsrinila in so jo našli šele pozno j ponoči. l>rugi dan zaslišanja jc Law-j son pričel z besedami: 44Ako vaš predsednik ni rekel, kar sem jaz trdil, potem sem Kriv grde krive prisege ni ni zame nikjer drugje mesta kot za železno ograjo ječe.'' Nadalje pripoveduje, o čem sta se pogovarjala on in Henry pred tedni v zadevi preiskave. Med ! drugim j<* dejal Henry, da ne vrjame. da bi Baruch bil v zvezi s: tem škandalom in bi na ta način j škodoval demokratični stranki. Tega mnenja je bil tudi Lawson;; o Lausiugu pa je. rekel, da bi sta-j1 vil glavo, da Lansing ne bi sprejel od dobička take špekulacije niti vrednosti ene poštne znamke, tudi. ako bi take stvari kar letele o-! koli njega. Lawson pravi dalje, da so iz raz-j mer v Mehiki bankirji vedno špe-' kulirali in delali ogromne dobič-; ke. Vsaka državna izprememba 1 .ina za posledico padanje, oziro- * ma višanje cen in bankirji obrnejo vsak tak pojav v svojo korist. ;( Lawson prizna, da mu predsed-i nik Henry ni imenoval imena Me- j Adoo. imenoval pa je Barucha,j, La usluga in Berastorffa. Po Lawsonovi izjavi, je tvrdka! Kisk bila vedno najbolj informira-na in je bila z državnim zakladni-čarjern v taki zvezi, da ga je lah-1 ko poklicala, na telefon vsak čas in ob vsaki uri. celo ponoči ga je lahko poklicala v New York. Henry vse zanikuje. Nato ga vpraša Lawson. ako še vedno misli. da je vse to le "fata morga-; na", kakor jc rekel časnikarskim, poročevalcem. Henry o<3govori, t da je še vedno tega mnenja. Te-1 daj pa vzklikne Lawson: "Potem naj bo Bog inilostljiv ameriškemu narodu in ljudstvu, ako so nam j pripojene še na daljne "fate mor-j gane". Pri popoldanskem zaslišanju je bilo toliko žensk, da so morali člani komisije plezati preko stolov, i da so prišli do svojih mest. Pri tem zaslišanpripoveduje Lawson, da je Mrs. Visconti po-j skušala govoriti z Wilson ov i m pri-1 vatnim tajnikom Tumulty jem, ka-i terega je obdolžila, da je vlekel i dobiček na borzi. Tumulty Je hotel, da mu da Mrs. Visconti infor-j macijc po telefonu, ona pa tega ni; hotela. Nato jo je Tumulty ošte-, val s takimi izrazi, katerih si ne; bi pustila dopasti od nikogar. Bernstorffova izjava. Ko mi vprašali nemškega posla- j nika. kaj misli o tem, kar trdi Lawson, da jc profitiral dva mi- j ljona. jc kratko odgovoril: 44 Law-j sou sam pravi, da nc vrjame govoricam, kar se tiče meue; in jaz tudi ue vrjamem." SLOVENSKI UJETNIK v Itailji Rudolf Bartol, ki je prej j bil v Trstu. Via Blevedere St. 12., j proei svojega prijatelja IVANA j THRK-A, ki je pred časom delal! v neki slovenski tiskarni ,v New Yorklfc da se mu javi. Njegov naslov je: Rudolf BartoJ, prigionfero či twit, Ostani di Lnoi, TtiHl Francoska fronta. Francoski uspehi. — Večinoma ar-1 tilerijski boji. — Nemci se poslužujejo dušečih plinov. Pariz, Francija. 16. januarja. —j Na Somnieskem bojišču so Nemei { obstreljevali naš«1 postojanke z du-' šečimi plini in so nas nato naepad-li. Napad pa smo odbili. Na ostalih frontah ni bilo razun artilerijskih nobenih bojev. Zvečer so izdali sledeče poro- \ čilo Posebno vroči artilerijski boji I so bili na sommeskem bojišču, ka- j kortudi severovzhodno od Verdu-1 na in v Lotaringiji. Naš napad na zakope vzhodno od Vic-sur-Aisne jo bil uspešen. Berlin, Nemčija. 16. januarja. Nemško vojno vodstvo poroča: — Poizkus nekaterih francoskih oddelkov. zavzeti naše postojanke pri Beuvraisrnes blizu Roye, se je izjalovil. Drugače je bilo bojevanje zmerno, le artilerija se je oglašala. Velika nemška podmorska ladja na potu v Ameriko. Paul Hilken jrre v New London, da sprejme ladjo, ki je večja kot "Deutsehland". — 4l)eutschland' pričakujejo sredi prihodnjega teo na. — V uradu Eastern Forwarding Co. se je včeraj govorilo, da je šel jreneralni ravnatelj te družbe v New London, Conn., da sprejme nemško podmorsko trgovsko ladjo, ki je na potu v Ameriko. Newyorski trgovci, ki so v tesni zvezi s Hilkejem. so dobili prete- j čeni teden privatno obvestilo, da je podmorska trgovska ladja, ki je večja kot "Deutsehland" 2. januarja odplula iz Bremena iu je ua potu v New Loudon, kamor bo prišla v 15-tih dnevih; tedaj se pričakuje, da pride danes, v sredo. ' Pravijo, da je "Deutschland" odplula šest dni kasneje in jo pričakujejo sredi prihodnjega tedua. V skladiščih je že pripravljenih dva tisoč ton sirovega gumija, čina in niklja, da vzameta, s sevboj omenjeni nodiuorski ladji. Nemški podmorski čoln z štirimi . vjetimi kapitani. London, Anglija. 16. januarja. Ravnokar je rprišel v pristanišče nemški podmorski čoln s štirimi kapitani potopljenih trgovskih ladij. Eden je Angleža Poveljnik na čolnu je kapitan-ski poročnik Arnauld. Preteklo leto jc kapitau Ar-; nauld prišel v špansko pristanišče I Kartagena s podmorskim čolnom št. r>3 in je prinesel s seboj pismo} nemškega cesarja na španskega i kralja. sPri tej priliki je pripove-| d oval, da je potopil 50 trgovskih! ladij, med temi francoski pamikt "Provence". Pravice nevtralnih ladij. Philadelphia, Pa.. 16. januarja. Med starimi kujigami in listinami; je bilo danes na javni dražbi prodano tudi Franklinovo pismo od 3. junija 1870, kjer se izrazi o pra- j vicah nevtranlih ladij sledeče: "Rusija, Švedska. Dauska in j Nizozemska imajo močno mornari- j co, ki more varovati prosto plov-, bo po morju nevtralnim ladjam, i ako ne vozijo kontarbanda. to je: vojaške stvari. Neoborožene trgov- j ske ladje, kakor tudi ribiške &c1 morajo smatrati za koristne čl o ve- j štvu in jih nc smeio motiti v njih poslu niti njih narodnostni sovražniki. Bojevanje se naj prepn-| sti onim, ki smatrajo bolj za svoje ! rokodelstvo in ki so v ta namen oboroženi in plačani." Lloyd George, Nivelle in Haig. London, Anglija, 16. januarja. Uradno se naznanja, da je imel Llovd George in njegov vojni [ svet v pondeljek in torek s Iranco skim in angleškim vrhovnim poveljnikom Nivellejcm in Haigom konferenco, o kateri se sicer ne ve nič gotovega, vendar pa se razlikuje od konference v Rimu v tem, da je bila ona politična, ta pa samo vojaška. Mehika. Villa zopet pred vratmi Chihua hue. — Ameriška ekspedicija bo odpoklicana. — Mehiške čete bodo zasedle ozemlje, kjer so sedaj ameriški vojaki. El Paso, Texas, 16. januarja. — Potniki poročajo, da je Villa zopet blizu Chihuahue svojo glavno vojsko. Potem ko je Villa premagal Carranzove čete pod Her-nandezom pri Satevo. iih je gnal 18 milj daleč od La Jolla. Tukaj jih je zopet porazil in Hernandez' se je umaknil do Santa Isabella i in nato do Palomas. ki je oddaljeno samo 18 milj od ChihuahUa. i Washington, 1). C., 16. jan. — ! Predsednik mehiško-ameriške komisije Lane je danes poročal kon-j gresu. da je ameriška vlada skic J uila poklicati PerShingovo ekspe-' die i jo iz Mehike. To se ne bo prej; nič objavilo, temveč se bodo čete j poklicale brez vakega naznanila.; Kdaj se bo to zgodilo, se še ne ve. j Nato pa bo vlada poslala v Mexi- j co City svojega poslanika, Flet j eherja. Ker so ameriška pogajanja z! Mehiko prekinjena, je sedaj od-> visno od Wilsona. kdaj pokliče če- j te domov. Mexico City, 16. januarja. - ; Tukaj je bila z velikim veseljem, sprejeta novica, da misli ameriška, vlada odpoklieati svoje čete iz, Mehike. General Obregon je že na-| ročil generalu Murguia, da naj bet pripravljen, da zasede ono ozemlje, katero imajo sedaj zasedeno ameriški vojaki. S tem hoče mehiška vlada pokazati trdno voljo, eta hoče zabraniti Villovim četam, da bi o/.pet r»apadle ameriSka obmejna mesta. Švica oborožnje. Zvezni svet se boji vpada. -— Italija utrjuje svojo mejo proti repu bliki Švici s i Berlin, Nemčija, 16. januarja. — j Uradno se poroča, da je zvezni, svet iz previdnosti odločil, da sej' pozovejo z 24. januarjem pou orožje druga, četrta in peta divizija. Zvezni svet objavlja o tem sledeče: Pred meseci so bile razmere take, da smo lahko oslabili naše čete j ob meji; v pričetku novega leta pa smo smatrali za potrebno, da smo.; iz previdnosti podvzeli potrebne! korake in smo poklicali pod orož-! je na dan 24. januarja drugo. £etr j to in peto divizijo, ki do sedaj še j niso bile pod orožjem. Zvezni svet še nadalje zaupa bojujočiui se državam, da ne bodu kršile švicarske nevtralnosti. V zadnjem času se jc mnogo go- j vorilo. da je Švica v nevarnosti.' da jo napade kaka bojujoča se dr-' žava. da izsili prehod preko njene-! ga ozemlja. Zlasti se je to trdilo o i Nemčiji. Kakor se poroča, je Ita-j lija že utrdila svojo mejo proti Švici. ——————— ; Vprašanje glede Galicije uogo- deno. London, Anglija, 16. januarja. Avstrijski ministrski predsednik Clam-Martinic je izjavil, da se mora vprašanje glede Galicije odložiti, ker so se pokazale v tej zadevi velike težkoče. Ministrski predsednik je fekel, da se mora najprej rešiti vprašanje poljskega kralja in da jc se-j daj nemogoče kaj ukreniti eledej Galieijc. I Nemški cesar je dovolil, sme pričeti s popravilom katedrale v Rhežmsu. O tem piše " Volkszeitung" v Kolinu: Cesar se j»e izrazil, da je pripravljen od nemške strani storiti vse. i kar je mogoče, da se zavaruje rheimska katedrala proti vremenskem neprilikam. Dovoljuje, da sc jsjprbvlja pod takimi pogjj,. da ne bn sovražnik imel od tegn kak vojaški dob'ček. Falkenhayn na Grškem. Predsed. Wilson in papež. -o- IZ LONDONA POROČAJO, DA SE NAHAJA BIVŠI ŠEF NEMŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA NA GR ŠKIH TLEH. — .RAZLIČNA MNENJA. — GOVOR BIVŠEGA ŠPANSKEGA MIN. PREDSEDNIKA. — PAPEŽ BENEDIKT JE ČESTITAL PREDSEDNIKU WILSONU. — KONŠTANTIN ODLOČEN NASPROTNIK ZAVEZNIKOV. — ZDRUŽENIM DRŽA V AN JE POSLAL NOTO. -o- London, Anglija, Iti. januarja. — Angleški časnikarski poročevalci v Solunu zatrjujejo, da se nahajata gen. Falkenhayn. bivši načelnik nemškega generalnega štaba in general Fanlkenhafn na grških tleli. Poveljniki onih grških čet, ki so imele nalogo oditi na Peloponez, so izjavili, da ne bodo šli na jug države, ampak da bodo ostali na severu, češ, da preti odtam (»rš.ki največja nevarnost. General Falkenhayn je dospel ua Grško s jmh!morskim čolnom. Nekateri t tuli zatrjujejo, da je prišel /. zrakoplovom. toda to je veliko manj verjetno. Pri grški vladi je imel baje zelo velik uspeh. Posrečilo se mu je pridobiti vlado na svojo stran in prepričati kralja, da je zanj najboljše, če se enkrat za vselej iz nebi zavezniškega gospodstva. Nek časnikarski poročevalec pravi: — Ze zadnji teden je vladna stranka na vsak način poskušala dobiti toliko časa, da bi zamogla preprečiti novo grupiranje nasili čet. To najbolj jasno kaže, da je bil že tedaj Falkenhayn na Grškem. Skorajgotovo se je pogodil z grško vlado. V kratkem bomo slišali, da se je Grška pridružila centralnim zaveznikom. Milan, Italija, 16. januarja. — Dopisnik tukajšnjega "Seeolo" je sporočil, da se nahaja bivši načelnik nemškega generalnega štaba v Larisi. Tja je dospel preko Aten. Isti dopisnik pristavlja, da bodo zavezniki ojačili svojo solunsko armado. 8ele zdaj so zavezniki izprevideli, da jim ne preostaja ničesar drugega kakor prekiniti nemško zvezo med Carigradom in Berlinom. Mala Azija je izvanredno bogata žitnica, katero straži 200,000 dobrooboroženili nemških in turških vojakov. Washington, D. C., 16. januarja. — Papež Benedikt je danes potom španskega poslanika čestital predsedniku VVilsonu glede note, ki jo je poslal centralnim in boju-j očim se državam. Predsednik Wilson se bo skorajgotovo zahvalil papežu ter pristavil, da bo tudi zanaprej deloval za skorajšnjen mir. — Grški kralj Konstantin je poslal Vladi Združenih držav noto, v kateri se zahvaljuje predsedniku Wilsonu za mirovno agitacijo ter ponovno navaja vse razmere, ki so zavladale zadnji čas na Grškem. Nota vsebuje med drugim tudi sledeče odstavke: — Grška je zdaj skoraj popolnoma razorožena, nima niti brodovja niti drugih potrebščin. Zavezniki podpirajo vstaško gibanje in si iz tega gibanja kujejo dobiček. Grška je zdaj skoraj čisto odrezana od vsega sveta. Grška vlada si pa kljub temu še vedno prizadeva o-hraniti svojo nevtralnost. To naj bo zadosten dokaz, da je vsako prizadevanje za dosego miru za Grško življenske-ga pomena. V Beli Hiši ni takega pesimizma, ker imajo baje dru-ge načrte, potom katerih bodo prišli do svojega cilja. Pošiljateljem denarja* Še vedno po lahko denar i>oslje r staro domovino po breziifnmi brioj*. vn In potom poste, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsletl vojne mogoče izplača z zamudo. Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati zamorejo le zamude. Pa brezžičnem brzojavu bc zamore poslati le okrogle zneske po *ti». na primer 100, '200, «00, 400, 500, 600 In tako dalje do deset tisoč kron. '/.a brzojavne stroške je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov: ako Wxie kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. Z ozirom na sedanje razmere, fcer se veljava denarja skoraj vsak d«n iz-premeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje priobčevatl natančne cene r|o-narja, ter bodemo od zdaj naprej do prekli-a računali krone po ceni. I.aknr bode naznanjena v lu nižji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle tako. Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakazuici "pošlje naj se brzojavno". CENE: K: 10.00.......... 1.50 t K: 1'JO.UU.......... ir.r-o K: 15.00.......... 2.15 j K: i;*0.0f».......... I»;.:hi K: 'JO.OO.......... 2.75 | K: 140.1*».......... IS/JO k: 25.00.......... 3.40 I K: 150.00.......... K: «0.00 .......... 4.05 t K: 100.00...............-Jp.sn K: «5.00.......... 4.70 j K: 170.00.......... k: 40.00 .......... 5.35 j K: 1«m«i».......... ir:.4«» K: 45.00....................j K: 1! j K: :«N».00.......... «!i.oo K: 65.00.......... S. 55 | K: 350.00.......... 15.50 k: 70.00.......... !».jh | k: 400.00.......... 5200 K: 75.00.......... 0.85 | K: 500.00.......... r.5.00 K: 80.WJ.......... 10.50 I K: UUMJO.......... 7».0<» K: 85.00.......... 11.15 | K: 700.W.......... 01 k: 80.00.......... 11.80 j k: 800.00.......... 104.00 K: 100.00.......... 13.00 i K: 000.00.......... 117.00 k: 110.00.......... 14.30 i k: 1000.00.......120.00 TVRDKA FRANK 8 A USEE. M ClialliiH Btnat. N«w Mu N. X, GT,AS NARODA, 17. J AX 1M7. "O LAS NARODA" m (Slovenian Daily.) M Qwped and published by the • |B ■ LOVK NIC PUBLISHING COMPANY U oon»i*$loiL) jfl rKAXK SAKSER, Pwrtdent,_UM318 JSEXEDIK. Timurer < ■ Place of Doziness of tbe corporation and addresses of above offloera: M 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York Clty,vN. Y. M £a celo leto velja list za Ameriko in .Za pol leta za mesto New York.. 2.00 1 Canado .................... $30»; Za Evropo za vse leto....................4J50 IH Ca pol leta.................... UJ0 Z« Evropo za pol leta....................2.55 H ga <-elo leto za mesto New lork.. .4.00 Za Evropo za četrt leta....................1.70 [ H "GLAS NARODA" leheja vsak dan lzvzemM nedelj In praznikov. t H DLA8 NARODA" —_ mm ("Voice of tbe People") §| lamed every day except Sundays and HoUdaya. Sulxcriptlon^ yearly 13.00. Advertisement on cement. Dopisi brez podpira in oaebpostf se ne j»rlob£ujejo. Denar naj se blagovoli pofiljati po — Money Order. Prt spmnemU knjs naročniko«r prosimo, da ae nam tndl prcjtnje M— naznani, da hitreje najdemo naslovnika. • Dopisom in poBlIJatvam naredite ta naslov: "GLAS N A B O D A" «2 CortVsnrttBt-._ New York City Telefon 4087 Cortlandt. **"" ■ __ — _______ Kako bo? -o- Xo, kako bo, dragi prijatelji t Kaj nam bo prinesla bodočnost i Ali razmere, kot so bile pred vojno, ali avstrijsko ali zavezniško Jugoslavijo i V kateri bi nam bilo boljše! Ali bolje rečeno, v kateri bi nam bilo slabše / Vzemimo, da nas bodo res združili v deželo in nam postavili kralja. Glavno besedo bo imel tisti, ki bo kralja postavil, mi se pa ne bomo smeli veliko oglašati. Zaenkrat sta dva kandidata. Vsaka stranka ima svojega. Zavezniki kralja Petra oziroma njegovega sina Aleksandra, Avstrija 111 Nemčija pa črnogorskega princa — Mirka. 0 zmožnostih in sposobnostih teh dveh bodočih vladarjev se ne bomo veliko prepirali. Edina njuna sreča in edino njuno dostojanstvo loži v tem, da sta bila rojena na dvoru in ne v priprosti bajti. < V bi ne bilo tako, bi se najbrže že morala žrtvovati za domovino, prvi bi najbrže počival kje a- Albaniji, drugi pa ]>< >d Loveenom. Rojaki, posebno pa tovariši pri drugih slovenskih in hrvaških listih v Ameriki naj nam opronte, če pravimo, da bomo najbrže dobili Jugoslovani svojo kraljevino. Nikar nam naj pa ne očitajo nelogičnega izvajanja, češ še pred mescem dni ste govorili, da je Jugoslavija utopija, fantom, misel, ki se pod vsem božjim solneem ne more uresničit i. Ne, tega nismo mi zatrjevali. Park rat smo celo rekli, da nam bodo morda dali zavezniki liodisi avtonomijo, bodisi kraljestvo, da pa niti prvo niti drugo ne bo zaslužilo svojega imena. Zdaj se je stvar iz preobrnila: Jugoslavijo bomo imeli (če bodo Slovenci všteti v njej, tudi še ne vemo natančno), Jugoslavijo fx>1110 imeli, toda kakšno? Vprašanje je, če nam jo bodo dali zavezniki ali Nemčija. Obe stranki sta se namreč kar naenkrat strašno zavzeli za to idejo. (Jugoslovanski Odbor v Londonu naj nikar ne misli, da po njegovi inieijativi). Avstrija iiam jo vsiljuje, zavezniki so nam je v svojem odgovoru na noto predsednika Wilsons skoraj oficiel-no obljubili. Rekli so namreč, da ne nehajo prej dokler ne bodo vsi mali narmli svobodni. rudno, da ravno — zavezniki! Zakaj ne dajo Ircem svolnidf * Ali so mar iz ljubezni do malih narodov podjarmili Bun* i 1 tal 110. da nam je sili Nemčija, pri tem ko nepostav-nosti, s katerimi pita Poljake 11a Prusko Poljskem, kriče že do neba. Kandidat Nemčije za jugoslovanski prestol je črnogorski princ Mirko. Ako bi se dal pri osvajanju Črnegore Ni ki ta vjeti, bi bil najbrž*- zdaj Nikita njen kandidat. Nemški cesar je ztdo zvit lisjak, priznati mu pa moramo, da skrbi za bodočnost Nemčije. Del svojega načrta je že izvršil s tem, da j»> dal Poljakom avtonomijo in jih privezal nas«*. Na ta na«"in je zavaroval vzhodno nemško fronto. Ni treba skoraj omenjati, da ne bodo imeli Poljaki sami svoje vlade v rokah. Ne,-ne, v vladnem poljskem svetu ho tudi par nemških princev in če se ne motimo — ba* varski kralj. Tudi vse druge važnejše urade bo nadzirate nemška gospoda. Enako bi bilo tudi z našo avtonomijo na jugu. Srbi bi sicer delali Nemčiji in Avstriji veliko preglavic, toda če bi jih Nemčija ne mogla z bičem ukrotiti, bi jih ukrotila z dobrotami. Najbolj minljive vrednosti so sovraštva in prijateljstva med narodi. Prijateljstvo med fcrbi in zavezniki se je začelo precej tajati. In Če bi pri&la dane« Avstrija k Srbom s kako ugodno ponudbo, hi se najbrže dolgo ne pomišljali. Zavezniki kakor tudi Nemčija so začeli uvidevati, da morajo v naših krajih 11a Slovenskem, Hrvaškem in Srb-tkem pripraviti ugodno torišče za svoje nadaljne operacije. Zavezniška Jugoslavija bi bila klin med Turčijo in Nemčijo, zavezniška Jugoslavija hi bila ena največjih ovir na njeni poti proti Vzhodu. Kot že rečeno, bi imeli zavezniki kontfo\b uSftPtako 1 GRŠKI KRALJ KONSTANTIN, KATEREGA HOČEJO ZAVEZ-__NIKI ODSTAVITI. V kraljevino, in o naši ]K>]K>lni samostojnosti bi ne bilo niti govora. Avstrijska Jugoslavija bi Nemčiji se b<»lj odprla pot priti Vzhodu. Z Avstrijo je že zdaj gospodarsko združena. njeni izdelki so še pred vojno preplavili skoraj ves Balkan. Tako se je širila in se hoče še bolj razširiti v smer ki je edina prosta in odkoder pričakuje največjih dobičkov, — Kakšna bi bila avstrijska Jugoslavija, približno vemo, ker smo živeli v Avstriji in precej dobro poznamo ta-mošnje razmere. Težko da bi imeli toliko svobode in prostosti, kot je imajo Ogri v drugi državni polovici. In ako nam je toliko, ne samo obljubijo, nego tudi dajo. smo lahko zadovoljni. Najbolj neumne so fraze o naši moči. o svobodnem razvoju in popolni prostosti in o deležu, ki nam gre po postavi. Mi smo majhni 111 slabi, naša moč je v primeri z zavezniško močjo enaka ničli, ravno tako v primeri z močjo Nemčije in njenih zaveznikov. Na nobeno instanco ne moremo apelirati, nikjer se ne moremo pritožiti in če se pritožimo, ne dosežemo ničesar. Močni so vladarji, slabiči so hlapci; to je bilo že od nekdaj in bo toliko časa. da bo sedanji družabni red popolnoma preurejen. Skoda, da je ta čas še daleč, daleč. Niti mi niti pozni rodovi ga še ne bodo učakali. Srečen in zadovoljen bo 1 »a rod. ki bo živel v njem. ' ir - Dopisi. New York, N. Y. — V nedeljo, iue l!>. januarja se prične sinnenj « fair za d oven s ko župnijsko «t*r kev 11a St. Mark's Plaee v New York 11. Seinepj »e bo vršil ves Teden v dvorani pod cerkvijo in se bo prirel 0!» pol treh popoldn«*.i Po blagoslovu, ki »p vrši omenje-nega din* ob dveh popoldne. bo >loven*ko pevsko in dramatično društvo " Domovina" otvorilo semenj < petjem. Popoldne in zve , <~-or bo omenjeno društvo razvese-j l.jevalo navzoee občinstvo z izbi a-: nira petjem: igrale bodo pa tudi, naše vrle tamburašiee. Za zabavo ;>o tedaj vsestransko preskrb-' Ijeao. Brooklyn, N. Y. — Kakor j. marsikomu znano, je imel 'Brook-i Ivtisfci Zvon* dne 6. januarja svoj, zabavni veeer. ki jo izvanredno dobro vspel. 1'deležniki so bili ja-' ko radodarni in ni jim bilo ško-1 tla žrtvovati za dobri namen mar-J Skater cent: to zna«"-i. da olx"in-| stvo poza a vzvišeni pomen pev-i skega društva, Člani Zvona"' sej potom najiskreneje zahval ju-i jemo, ec-lokupnemu občinstvu za obilno udeležbo in izo največkrat poročila, bo dobila !<•}► dar. Za vsestransko po-.-tiežbo ho shrh-I naš dobro '.znani gostilničar <_'. Vinko Zevnik. Ne smem pozabiti da nam je z-i zadnjo veselico darov; Ia gdi'. Krna P°vše dva krasna dobitka, ki sta bila razprodana na plošče, naš pevovodja. g. Ivan Adamič, pa nam je podaril za Novo leto mnogo krasnih slovenskih narodnih pevni. za licitacijo pa j.- da! zaboj Pieloveua pi\a. Vsem darovaleeni :n obiskovalcem še enkrat iskre na hvala! — Ludvik Muc. tajnik. Middleville, N. Y. — Ker so dopisi od tukaj zelo redki, sem skle nil jaz malo opisati delavske raz-iuer»\ Dela se s polno paro. vča-^'h >e malo ]>reveč. delavcev na.i.ire'- večinoma vedno manjka. Nas pev-iea Sloveau ev je zaposlenih pri K. M. Mills Leather C<». Plača je oasdravljai|i,vae moje znance oziroma eu&nke širom Unije. — Joseph Finkšt. St, Paul. Minn. — Bureau of Naturalization je priredil v tu-; kajšnjeui mestu dne 8. januarja veliko zborovanje z godbo. Na zborovanju so nastopili govorniki vseh narodov, ki se nahajajo v St. Paulu. le noben Slovence se ni oglasil. Kje so vendar naši duhovni. kje so naši naprednjaki.' Niti enega ni bilo. ki bi pokazal, da živi tudi na« zatiiaui narotl. Ali res nimamo nobenega Sloveu-ea. ki bi mogel spregovoriti t.ekaj besed * lies, dii nas ni mnogo v tukajšnji naselbini, vendar pa nas je toliko, da bi se bil lahko kdo oglasil. Andrew ta far. Lincoln, 111. — Kar se deia tiče. še ni lakt» sh.bo. ker delamo vsak dan. S tem seveda še ni rečeno, da Jiaui gre posebno dobro, kajti draginja je zelo občutna. Poročam vua« tudi. da smo vstanovili soci-jalistični klub in tudi j>evei s«> >e začeli nekjrj gibati. Napredujemo tudi na celi črti. —- Naročnik. (Op. ured.: Nekatere stvari smo izpustili, kakor vidite.' Oprostite.) Francoska mladina. Znano je, da je bilo poljedelstvo » na Francoskem v mirnem času j na zelo visoki stopinji- Kakor sc opaža zadnji čas v Zed in jen i h državah.. tako je bila tudi v Franciji grda razvada, da so odrasli sinovi in hčere kmetovalcev k:ij ; rade zapuščale svoja domovja in * vsled bolj veselega življenja . silile v razna mesta. To povzroča kmetovalcem dosti neprilik, ker nastaja vsled tega pomanjkanje delavcev na farini Na Francoskem se osobito v zadnjih letih nis.^ hoteli sinovi in > hčere farmer je v dosti zanimati za delo na farmah vsled ueprimer- • nih dedinskih postav. Kakor v Avstriji, tako je> bila tudi na Francoskem postavna odredba, da I je dobi! običajno prvi. ali najs?a-i rejši sin kmetovalca celo kmetijo, ali največji delež. To postavo se je v Franeiji -zadnji čas spremenilo. da imajo vsi otroci kmetovalca ene in iste dedne pravice. V slučaju smrti starišev se razdeli kmetijo na parcele meti vs«-otroke enako, tla ni pri tem nika-ke razlike. Teb parcel ni dovoljeno prodati. Vse to je povzročila sedana evropska vojna. ki je tudi hudo prizadela Francijo- Na Francoskem so prišli sedaj tudi poleg tega do zaključka, da je mogoče ohraniti moč in bodočnost Francije samo z obdelovanjem kmetij, ki dajejo državi glavno oporo in glavne dohodke. Vsled tega s«* tlela na to. da se bo poslalo nazaj na kmetije vse one osebe, ki ljubijo poljedelski stan. V prvi vrsti se bo spravilo na kmetije vse francoske vojne sirote in se4 bo iste priučilo živnti na kmetijah. V to svrho s»* bo premestilo tako mladino iz raznih mest ven na deželo, kjer bo bolj trdna in zdrava. Številne barake in otroška zavetišča se bo opustila, ker to stane državo ogromno denarja. V obči* bo skušala spraviti Francija vse vojne sirote na kmetije. kjer se bodo lahko preživele. Ze dandanes je francoska vlada prevzela v svojo oskrb številno lepih in obsežnih zapuščenih kmetij, katere bo razdelila kooperativno med svoje -eojne sirote. S tem se bo dalo francoski mladini lepo priliko, tla se bo že v svojih prvih letih oprijela poljedelstva. Na kmetih bo mladina bolj trdna in zdrava, kakor pa po za-duldih ulicah velikih mest. Tudi pomanjkanja ali lakote ni pričakovati na deželi tako. kakor v mestih. • Francoska vlada je izdala ii"-davno že novo odredbo, da se mora odbrati po 15 otrok — voji,ih sirot skupaj v raznih letnih dobah, pod nadzorstvom ene i/kif-šene ženske in iste odposlati na kmetije. Varuhinja ali oskrbni"* teh otrok se naziva krušna mati. ki mladino uči v raznih panogah kmetijstva in jim je do gotov* starosti nadomestna državna ma ti- — V Pilatiere na Srancoskem se nahaja velika, doslej popolnem? zapuščena farma. Nedavno j? 1 slala vlada na to farmo 50 krei* ; kih deklic (vojaških sirot). Prvo leto so te deklice dosegle na tej i farmi izvanredno velike uspehe, j Posejale in požele so same vse žito na obsežnih poljanah, izrrdi-le so nekaj živine in 500 kokešij. Opravile so same vsa poljede'ska dela. pri liojih niso imele ra: n> enega uiošsega prav nobene lru-!ge pomoči. Koncem leta je kazala bilanca :tega zadružnega dela lepe dobičke, ker se je prodalo dosti mleka. sira, jajc. kokošij in medu v bližnja mesta. V Južni in Južnozapadni Franciji je najti še številno zapuščenih kmetij, kjer obrodi posebno dobro sadje, vrtna zllenjad in cvetlice. Ker ni dandanes dobiti v Franeiji izkušenih in odraslih ^farmerskih delavcev za obdelovanje teh kmetij, se bo iste razdelilo zadružno med francoske v^ja-' ske sirote za obdelovanje-' Gotovo bodo Franeiji sledile tudi druge evropske države. k Salvator Bosa. i __ Salvator Ilosa se je na rodil '©ta 5 1H15. Bil je sin nekega merjaša v v.isi An.nella pri Napolju. Že kot ; dečko je deklamovai rad vrstic* :z pesnikov, igral v plunko (Lau te i in risal. Oče g i je odločil z; duhovski stan. vciulai se ni poču tiK poklieanega in t«. pobegnil i. samostana. Sel je v Napol j in st tam pre/ vljal od god«»e. Kmali se je kot igra.- na plunko in zlo žitelj posmic za serenade slavni a i ime pridobil. Njegova sestra >«• j« i omožila z nekim slikarjem pri ka c tereni se je naučil risati. L. lti"{:i šele 18 let -tar je sklenil držati s. - le enega učitelja, namreč narave i V razvalinah, gozdih, gorah i< j iskal pred metov za svoje >lik' i Na teh svojih potih pade nek.-ir: ;i dne v oblast banditov in ti bi »; a bili umorili, ako ne bi oprašujc po imenu ri i. sarja in zve, da mu je ime Salva e toriello. tako so ga namreč klical - rhčniki. Laiifraneo ga spravi \ - delavnico slavnega slikarja Spa gnoletto. Ali njeg >va nemirna na - lava ni se hotela vdati zapovedin • ol.olega ISpaiijolca. on uide in išt>( - sreče v Rimu. Brez vs«»ga premo - ženja pride v Rim, Rafaelove -li ke ga navdahnejo, ali ni mu biii - po volji nobena .Slikarska šola ii >, bil bi od glada umrl, ako ne b mu piišel nek kardinal v pomo« i in pri njem naročal dela. Delo j« i izvrši no izvršil, pot do slave mi - je bila odprta, ali stanovito k ci - lju korakati, to tii bilo Rost)vo na i gnenjo. Zapusti svojega patrom . in se zopet poda nazaj v Napolj > Tukaj je z risal neko neskončni ' lepo sliko, jo pošlje enemu svojil - prijateljev v Rim. naj jo javnr » izstavi in če sc najde kupec, pro - da. Ta slika je navdušila vse zna i tel je umetnosti, poklicali so ga \ - Rim i n Rosa je bil srečen mož. Na t jel si ie hišo v ulici Babboina j Karneval Hi:'.!!, leta mu odpre pri • stop v vse imenitne in plemeniti - družbe. Voz je drdral skozi l'or > so. vlekli so ga voli s pozlačenimi rogovi, maske na vozu so pele za- i bavljive pesmi, katerih ni še ni kdo prej slišal. Glavni burklež mi - vej'.u se je imenoval Signor Formica. Vse je govorih o tem vozu. • in ko je Signor Formica vzel ma ■ sko raz lica. so spoznali Salvator i ja Roso. Bil je tudi pesnik. Za njegove slike so se začeli trgati . da so \ ceni neskočno visoko poskočile. V oni dobi nastane Masa-niellov pimt. Salvator se ptnJa v svojo domovino, da bojuje proti s.punjolccm. Vstajniki so bili pobiti. naš umetnik gre zopet v Rim. ali nemirnost njegove duše se zopet zbudi, on izpostavi dve satirični sliki, ki sta vse zasramovali in se čez vse rogali. kar je takrat imel Rim velikega in imenitnega. Moral je iz Rima pobegniti. Ferdinand H. ga v Florenci prijazno sprejme. Ro.>a živi zopet prav po gosposko in zraven še pogostoma igra v gledališču. \ endar tudi v j Florenci ni ma miru. Poda se v Puste kraje, v goste gozde, da si i obrodoviti svojo fantazijo. Slednjič je zopet smel nazaj v Rim. Njegovi sovražniki so pomrli ter njegova slava je pokrila njegove nerodnosti in napake. Kupil si je hišo na Monte Pincio in je živel i kot bogat gospodar. Ena njegovih ; poslednjih slavnih siik je 4'Zarota Katilinova". V portretih, v sli-{kanju divjih gorskih krajev, ; predstavah grozovitih mp z roparji, puščavniki itd., ni ga nobeden slikar presegel. Umrl je ta nemirni slikar ^1673 v Rimu. Admiral Dewey umrl. Wasington. 1). t*.. 16. j an. — Admiral Dewey, ki je pokazal svoje veliko junaštvo pri Manili, službenih letih najstarejši mornariški častnik na svetu, je danes popoldne malo minut pred šestim umrl v vS). letu svoje starosti. Bil je bolan le. nekaj dni. Prej šnjiin boleznim ic njegova krepka narava vedno kluhovala. sedaj pa se vsled visoke starosti ni mogel ve«"- vstavljati Murti. I.)e\vey se je posebno izkazal v pomorski bitki }>ri Manili, kjer je izvojrval prvo večjo zmago od leta 1S12. Ko je bil v španski vojni poslan v Manilo v Aziji, je misleč, tla se bo bila odločilna bitka v me-hfkanskem vodovju in je čutil vsled tega zapostavljenega, nameraval proti tej odredbi protestirati. vendar pa je nenadoma in v veliko presenečenje Spancev 30. aprila 1S9S ponoči priplul v pri Staniče v Manili in je naslednje ju tro uni'-il špansko brodovje: p< topil je 11 španskih ladij, »trugo pa vjel. Pri tem je izgubil samo enega vojaka. Za to junaštvo mu je ameriški nari»d p«Klari 1 krasno palačo v Wasliingtonu in kongres mu ie poklonil častno sabljo ter ga je imenoval admiralom. Služboval je pri moruariei (jj 1 let. — ' Ameriški poslanik gre v Berlin. Berlin, Nemčija. 15. januarja. Poslanik Združenih držav za Ru-. lnunijo. Karol -1. Vopicka. katerega je morala ameriška vlada na za-. htevo Nemčije odpoklieati iz Bukarešte, je prišel v Berlin, kjer bo j počakal nadaljuih navodil svoje , vlade. ' Novi roman. i i - • Roman "PEKLO" največja sen-i zacija vojne literature. — V Nem i čiji prepovedan. Spoznajte resnico! i - — Jutri bomo začeli izdaja- - ti ua zadnji strani našega lista roman "PEKLO", ki «ra je nt pisni - nemški pisatelj Ed. Stilecbauer. — Pisatelj opisuje vojno tako kot j«? i v resn.ci. ničesar ne olepšava, ničesar nt- pretirava. — On graja, prijatelja in sovražnika, če graje vredna, in hvali, če zaslažit.i i pohvalo. Roman j« izšel v Svi> i. • V Ji^mčiii ie i:repov?dan. — gotovih ozirih >e primerjati s -;lav- - niia oelom litrte hruttnerjeve "P >-i li 7. rožjem". ki je že pred dvemi 1 leti izšlo v našem li.-tu. — Rojaki. ; berite ga otl začetka ua konca, pa boste izvedeli kaj je vojna! VABILO na 20LETNO VESELICO -"TC katero priredi i dr. sv. Frančiška št. 4<» K. S. K.-f. i v New Yorku » v soboto dne 20. januarja v dobro znani dvoiuuii D. A. Sokolovim. •">-"» iztočna 72. u!ie;i. New York. TempfHoin najvljudneje vabimo /vsa društva iz Greater New Yor-ka. kakor tudi vse ostale rojake iu rojakinje, da !•» našo veis dico ntdnoštovilno posftiti blagovolite. Veselični odbor bode skrbel za vse potrebno, za dobro pijačo in prigrizek, da bo vsak trost dobro postrežen in \sak do zadovoljen, ki bo obiskal to veselico in nobenemu ne bo žal za stroške, ki jih bo imel. Torej na vctselo svidenje v so-(boto -JO. jan.I Odbor. _(17-1U—1 >__ NAZNANILO. Delničarjem slovanskega izobr. društva "Ro « GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D No- 1, Couemaugh, Pa. Poediiik: LOUIS BAL AN T, 112 Sterliug Ave-, Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blapajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Hlau-ajnik N. S.: LOUIS COSTELLO. Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOl ZE. Box 103, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ, orovauje J. S. K. .J., v Eveletb, milini., j«' 1 »i 1«» že vse jkiIiio protestov. Vsak posamezni • lan J. S. K. ima pravien povedati svoje mnenje, še ve<* pa eelo društvo. \ vseli protestih se je slišalo skoro vedno eden in isti ula^. Sli. se j«- /a glasilo, šlo se je za to ali ono; in tako sme lišali marsikatero željo. Nemo^oee je vsem vstreei, takt T ai trosili v svet. Pred seboj pa imam nekak steno^rafieei zapisnik, v katerem najdem sledeče: Prva dva dneva smo zborovali i>0 minut več kot jt v glavnem z;rpisniku: in vee dni zo|>et ob sejah 15 minul vrč in zadnji dan volitev smo delali eno uro in M0 minul vee. —■ Pri volitvah je bilo 71 delegatov z odborniki in volil ni \ si; le dva sta bila brzojavno pozvana domov, in sieei pozvana že prej, kar je v glavnem zapisniku zapisano. To raj so govorice o kaki nepravilnosti pri volitval nepotrebne. Kje je pobral škodoželui list te laži, ne vem Bil sem na mnogih konvencijah, bodisi slovenskih bodici drujjorodnib, in moram reei. da mirnejše konvenei l<- mm m \ idel, ko* j«' bila deseta glavna konvencija J. S K. d. Ta list pa tako piše proti naši Jednoti! Niti imenovat i ga ne maram, ker ni vreden imena. Kdof laže, tud: krade, pravi slovenski pregovor. Slovenci, ostanimo zvesti slovenskemu narodu, laž mvea in izdajalca pa prezirajmo in zaničujmo! Delovalo in debatiralo s<» je na zadnji konvenciji za lastno glasilo — mesečnik. Stalo bi pri sedanji draginji papirja samo list in papir oil sto do 150 dolarjev ena me-sečna izdaja, če Iti računali obliko magazina na 30 stranij To bi bila cena brez urednika in upravnika, kar bi gotove stalo ravno toliko. Na leto bi nas stalo tedaj lastno glasilo $2.400. morda eelo stcUKK). Tako vsak lahko preračuna, koliko bi nas stal mesečnik, zato smo tudi jk> dolgem debatiranju volili stani glasilo "(Has Narod*", katerega dobi vsak za 50c. na leto kot tednik. Dobro razširjeno gasilo je dober agitator za vsake d not o. Seveda bi ft i\j> lastno glasilo najbofce, toda pomisliti moramo na ogrdmue stroške in ker^ftsesment J. Shakespeare. William Sliake»i|N»are se j«-rodil 2U. aprila 154»4 v Stratior-lu. mestecu kraj reke Avon stoječem v grofi jst vu (countyju) NVarviekshiiv na Angleškem. Nje-jfailif (župan) mesta. Oče «e je doživel dobo slave svojega sinka. William je do 12. leta •bLskoval Rutinsko mestno šolo, :>oma^rai *>vojemiu očetu pri roko-lelstvu. ker s premoženjem ni slo( »apr'*j. Tu
  • 82 z Ano ilatha--vayevo. heerjo nekega pristav tlita v StraH'ordu, ki mu j«- dia so i nil huja ne zgodi. je po->eirnil in prišel letu 1587 v Lon-lon. V Londonu se mu je od začetka " j »udo frodilu. Služil je za hlapca ■* neki pivovarni, držal vO'otajem tijakroin • konje pred glediščnim joslopjem. postal sam gledišču i gralec in pozneje "sharer" ali leiležnik nekega gledibea. od ka-erega je dobil 9 funtov po vsaki predstavi. Iz igralca je postal po-»t. Ijeta i;>s8 sc je že igral nje-rov "'Titus Anilronieusi'' in leta 1592 je bil že ljubimec* občinstva. Kraljica Elizabeta je ruda obisko-.ala njegove ign^kaze, kralj Ja-i .iob I. se je z lasstnoroč?ilm pis-iH»m zahvalil pisatelju Macbetha. Najimenitnejši možje one dobe, vakor Southamptoii. Pembroke, Montgomery, so iskali njegovega prijateljstva. Njegovo premože-»je se jt« poboljšalo, zaniogel je udi s\ ojejra (K-eta podpirati in si : Stratfordu lepo hišo kupitL Ce-o svojemu rojstnemu mestu je .»omaga! t. izdatnim posojilonu N'akupi si zemljišča >u tudi v Lon-ionu hišo. I^eta 1613 zapusti Shakespeare London, gabilo .nn je dalje biti v glavnem mestu \ngleške. ki je šla z urnimi koraki proti svojemu propadu. Ve-;ika pozneje uastopivša revolucija že je metala xvojo senco. Shakes}>eare je živel v svojem rojstnem mestu do 23. aprila 1616 Ln je zapustil dve hčeri, eden sinček'mu je umrl v mladih letih. Pokopali so v glavni cerkvi svojega rojstnega mesta; i 1741 S. K. Jednote precej visok, zato smo na jasnem, da smo( šli pri desetem glavnem zborovanju najcenejšo pot. j Dalje smo vkrenili tudi vse potrebno za zbližauje! podpornih organizacij. j V zadevi otroškega oddelka smo tudi sklenili, da sta- j rišem ni treba plačevati zdravniške preiskave ob času pri-1 stopa; zadostuje le izjava starišev, da je otrok zdrav. Le j v slučaju kakega dvoma radi zdravja otrokovega je treba!; dati otroka preiskati po zdravniku. |i Sklenili smo tudi, da se more kdo zavarovati za več kot en dolar bolniške podpore na dan in tudi smrtuiua je lahko do 1.500 dolarjev. Tudi to je dalo povod mnogim protestom in pisanju lažnjivega lista. Cenjeni člani J. S. K. J., iz protestov smo tudi videli zmožnost dopisnikov. Le tako naprej, pišite v glasilo, saj imamo dve strani prostora. Mnogo lepih dopisov smo brali pred konvencijo. Vsak. ki le količkaj zna pisati, naj piše v glasilo, saj urednik lista popravi, kar je za popraviti. Ni se treba bati. češ, ne znam posebno dobro pisati. Le razločno je treba pisati in s črnilom, ker črkostavec ne vidi dobro, če je pisano s svinčnikom, kajti črkostavci dela-| jo tudi po dnevi večinoma pri električni luči in s svinčni-j kom pisatii rokopisi se blišči jo in jih zaradi tega ne morejo videti. j Slovenski listi pogosto pišejo v listnicah uredništva, da se naj pišejo rokopisi s črnilom, lic povedo pa, zakaj. Da to veni. so mi nekateri stavci povedali. Zato 1«' pridno pišite in ne bojte sc. da bi vam urednik vrgel dopis v koš. Nepristranski dopisi in če nikogar ne napadajo, so vedno dobrodošli uredništvu. Dopisniki se naj tudi ne jeze. ako jim urednik dopis malo skrajša, kajti pobere jedemate mi-j sli in jih natisne. Torej pišimo pridno v Jednotino Glasilo in agitirajmo za J. S. K. J. ker se s tem tudi nekaj zasluži, kajti na zad--njeni zborovanju smo tudi sklenili, da dobi agitator za< vsakega novega člana #1.00. Jugoslovansko Katoliška Jednota obhaja drugo leto | 20-letnieo svojega obstanka. Možje, ki so jo vstanovili. še večinoma žive, le nekate-j re že krije hladna zemlja. Kako se je Jednota vstanovila in kake težkoče je imela spočetka ter zapisnik prvega zborovanja nadaljujem enkrat pozneje. Matija Pogorele. ir.u je Anglija postavila spouHJiik v Westinim»tru. Shakespeare je največji vseh' dramatikov, on pn^sega stare bolj lirični in kantemplativni. Noben dramatik ni historičnih podob lepše risal j kakor Shakespeare v svojem delu ■'.Julius Csesar". j Težko je odločiti čas. kako si\ posamezni Shakespearovi igrokazi nastali. Najverjetnejši jo ta red: Perikles 15S7, Titus Androuikus , JoS7 do J5ss. Kralj Ilrjii-Ux VI. JfjSH, Blodnje 1591. Plemenitaf^r iz Yerone ter Dober konec — \"s»-.dobro ].r»91—K-omeo in .Julia 11592, Kiel..«rd III. 1593. Richard ' II 1595. Trgovec beneški 1597. j llamlet 159s, Heimk V. 1599. Vessel e ženske %v indsorske 1600. Mera za mero 10'>4. Kralj l^ear 1605. Julius C'a-sar 1(306. Antouiua i 11 Kleopatra 1607. Korolian 1608. Maebeth —10? Kralj Jaue-z 1610—11. Othello 1612. Henrik YIII. in Timon Ateučan 1612—14. Svoj«' krasna somite je zložil med leti 15H2—1««>9. Dramatični komadi Shakes-p ear o vi so rodili veliko literaturo. Najlepše so ■■ njih pisali Nemx*i: Ulriei. Gervinus. J{žH.seher in Vi-^cher. Avgust Yiljem Schlcgel ni samo v svojili "" Yorlesungen iiber drainatisehe Kuust xiud J literatur" globokounuio razkladal Shakespeare-a. temveč, tudi iz vrstno prestavil. Tudi mi Slovenci imamo iz Shakespearovih dram '4 Kralja T.earaprestavljenega p^ prezgodaj umrlem I>ragoti»iu Šauperlu, bivšem kaplanu laboške škofije; rokopis hrani slov. draJii-društvo v Ljubljani. Kazun tega je še prestavil nekih pet ali šest Shakespearovih dram Olon Zupančič. Cankar in Funtek. Shakespearovi nazori o svetu so skozinskoz krščanski, zapaziš v njih lahko še dosti katoliških idej. znamcaye. kako še je takrat katolicizem v angleškem narodu živel. Iščem JAKOBA PLEŠKO Doma je iz Blctne Breeovice pri Yrh-niki. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim ga, da ga mi naznani, ali naj sc pa sam javi. — Jajiez Heravor in Pr. Zoreli, 1033 Prasocatt St., North Chicago, 111. U6-22—1) ŽENINA PONUDBA. Fant sem še in so želim seznaniti s Slovenko v starosti od 21 do 25 let, in sicer v s vrli o ženit-ve. Predittsst imajo Gorenj ke ali Štajerke. Jaz sem vrtnar in imam stalno delo in dobro plačo ter primerno svoto že prihranjeno. Katero veseli, naj se oglasi na na slov: John Pirnat, 409 — 14. St., S. K., Canton, Oiiio. Iz delavskega sveta, K Vsak inozemee. ki išče službe, bo srotovo v prvi vrsti srledal na. da bi dobil službo v kraju, kjer so delavski pogoji najboljši in kjer i bo lahko udoftno živel. Y zapadm, Pcnnsvlvauiji. kjer je velik odstotek inozeuicev. zaposljuje skoraj' največ delavcev Westinghouse Electric & Mfff. Co.. East Pitts- i biu-jrh. Pa. Pri tej tovarni je-rapo-1 sljruih kakih dvajset tisoč ljudi, katerih je sedem ali osem tisoč inozemcev. Ti ljudje pripadajo najrazličnejšim narodnostim. Sko- ^ raj vsak novince ki pride sem. do- * bi lahko tukaj svojega rojaka. Y| okolici East Pittsburjrha so cerkve! .skoraj vseh veroizpovedanj. To- j varne zavzema j a ogromen prostor, u Za varnost je izborilo preskrb I je- • g no. — Delavni čas ni dolg. — Za \ čezurno delo se plača polovico več. i \ za delo ob nedeljah >-e plača pa t dvakrat toliko. V tej tovarni za- j«" služijo delavei več kot po vseh \ drugih tovarnah v Pittsburški o- j koliei. Skoraj v noticni tovarni na i svetu ni toliko raznovrstnega dela j t kot ravno pri nas. Za sposobnega i in marljivega je to najlepša prili-i c ka. da se povspne in se izobrazi v <. , tej ali oni stroki. ( j Ta družba zida zdaj druge to-,i I varne v North Trafford. Ure/, dvo- i ma bo tudi tja prišlo veliko ljudi, ki se nahajajo zdaj v okolici Ex- • • porta. Grecnburga in Irvvina. j j - i | Slovaške narod, pesmi, j — Pod Belgradom vrani konj stoji, a na konju tem silno razhod en mili moj sedi. — ' I Kaj je vojna, vprašaš, ljubiea ? Teže z mene kri, s konja se cedi j rdeča vodica- Hada znala bi za. moj obed? Konjsko jem meso j pečeno z vodo; to je moj obed. ! Veš li. mila, kje počival bom? j V ravnem polju tam kopljejo že nam v zemljo temni dom. i Iločrš znati, kdo zvoni v slovo?, , Ranjenih krik, stok. i puške, topa pok mi zvoni v slovo — No gorah visokih jasen ogenjeek gori. toda kdo pri njem sedi? Dvanajst razbojnikov, a glavar trinajsti v ranah težkih, smrtnih : — Dragi mi tovariši, sabljico mojo to v dvoje razloinite, mi s tem taujšim koncem glavieo vzemite, z debelejšim koncem jamico sk\;»ljite! -o — Počakajmo bratei da pride Sobjeski; da pride Sobjeski 5 tam čez vrh ta Šlezki. Tam čez vrh ta Šlezki. doli z Bele gore; doli z Bele gore, a na rdčem konju. i A na rdečem konju, j z zlatim pa kantarom: z zlatim pa kantarom na pomoč huzarom. | Na pomoč huzarom k -Dunaju cesarskem, tam se bode tolkel z vragom basurinauskim. I Češke narod, pesmi, Lepi Janek gre iz lesa. s sabo pelje pa drevesa. Pelje sem jih. tja jih pelje, kot nikdar, tak vesel je. I Ko zapelje v trg prostrani. , je pri oknu lepa pani. Naj, o Bog, bo meni dano. da večerjal bom s to pano! Včeraj mi dejala j je njegova raama, naj pustim ji sina, naj le hodim sama. Jaz sem ji pa rekla: ' — Le ga. le ga ljubi, k sebi ga privezi, m ga ne izgubi! K sebi ga privezi | na vrvi pleteni ' da ne bo zahajal ni vee v goste k meni!'; * ' ;je je MARIJA PETRICII? Bila sva skupaj na Aurora. Minn., in od tu je neznano kam izgini-; la ter pust ila pri meni še pre«*ej > ^ obleke. Ker pa nočem imel t skrbi z drugim blagom, /.:it- ? prosim eeiijcue rojake. <•<• kdo ve, kje se nahaja, da mi n :zna 1 ni nje naslov, ali naj se p;: : j nia javi. — John Petrieh. !'««•:; 255. Aurora. Minn. 16-17—1) Nove slovenske knjige! Saj se vse dogaja v ljubljanski de-ielni bolnišnici. — Izpoved očividca. — Strašne razmere. Pre par meseci se je vrnila v A-' neriko neka Slovenka, ki je bila ikoraj eelo leto bolniška strežnica ljubljanski deželni bolnišnici. — V službo je stopila takoj ko je iz-' [»ruhnila vojna in je bila navzo-•a. ko so pripeljali prve ranjence v Ljubljano. Svojo težavno službo je izvrševala skoraj neprenehoma j noč in dan. Slovenski listi v Ame-j piki so navezani samo na poročila' raznih angleških in ameriških li-i stov. — Ta poročila so dobra kar1 *e tiče splošnosti. glede raznih po drobnosti posebno pa glede ra/. mer v starem kraju, se ne moremo veliko zanesti nanje. Ko sc jc vrnila omenjena Slovenka v Ameriko, je povedala u-redništva našega lista kar je \ ljubljanski bolnišnici videla, slišala in doživela. — Uredništvo je priobčilo vse njeno razmotrivanje. v Koledarju za leto 1917. Rojaki, sezite po njem. dokler ga je še kaj v zalogi! — Razen tega obsega tudi nebroj drugih elan-kov. lenih povesti in slik. NA*I ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino oa "Glas Naroda" tn knjU». kakor tudi sa rte drum t nato stroko upadajoč« posle. Jenny Lini Arfc. ta •kaliea: lllbaal Clrar. Ran Franci m«. CaL: Jakob Lovila. Denver. Colo.: Frank Skrabec. Loadville. Colo.: Jerrj Jamnlk. PnebU, Colo.: 'Peter Coll«. Frank laneab In John Germ. Sallda, Colo, in okolica: I»uis Castello. Clinton, ind.: l^annert Bol«ka* Indianapolis, Ind.: Alola Kodnun. Woodward. la. la okollra: Lakai Podbrecar Aurora, HL: Jernej B. VerbU. Chleaeo. I1L: Frank Jorjore«. Deaoe. 111.: Dan. Badorinae. Jolit. III.: Frnnk Liiurieb, John Zaletel In Frank linmbleb. IM Salle. III.: Mat. Kotno. Nokomis, III. ni okolira: Math. Galshek. S*. Chlcaco, 111.: Frank Čorna Rprtnefleld. I1L: Matija Barborli. Orieaby. I1L: Matt. Hrlberntk Wankpan. 111. in okolira: Frank Ptkovfk'k In Mufti. Ojjrin. Cherokee. Hans.: Frank Kežlsalk Cainmbna, Kan«.: .Toe Knafele. Franklin. Kans.: Frank Lcakovee. Frontenae, Kara. In akaUca: Frank Kerne In Bok Firm. CENIK KNJIG kater« ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO * 82 CORTLANDT ST. NSW YORK, N Y, POUČNE KNJIOX: Aimov nemakoangleaki tolmač, rezan . -.90 Cerkvena zgodovina . -.70 i Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o iebelar- •tm, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.2§ Sadjereja t pogovorih — JB j Slov.-angleaki in angl.- alov. slovar >—.90: Slov.-angL in angl.-slov. alo j ▼M 1.50 i Trtna ni in trtoreja »—.40 Umna iivinorejs «—.50 Umni kmetovalea •—.M: Veliki slovensko-sngleiki tolmsi HM SABAVNX IN BAZNE DRUGI KNJIGI: Doli s orožjem! >—.80i Hubad, pripovedke, 1. in S, svesek po ^>.20 Leban, 100 beril 1 Nn rasličnih potih i Trojka, povesi —.501 Vojn« na Balkanu, 18. sves.' $1.80 Zgodovina e. in k. peipolka it. 17 s slikami »—.M Zgodovina slov. naroda K. svesek ^-.ifl! bvijsnja trnjeva pot < e—.M j Življenje na avstr. dvora sli OFOMBA: NsroMlom je prils 9Q*mi piki sail I, aM psita Mlllr -S / ■ ■ «sak-. 'Smrt cesarjevica Rudolfa i (Tragedija v Meyerlingu) —.71 RAZGLEDNICI: Newyorike s svetlieaml, j humorirtične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ,—.ft dneat po ,—.SI Album mesta New Torka s krasnimi slikami mali >-J| ZEMLJEVIDI: i ianJenih drfav mali »—.19 ! veliki Astrijsko-Italijanska vojna j ^-.11 Balkanskih driai —.11 Evrope ^Jl Evrope, vesaa —.M i Vojna atenska mapa fl.M ; Vojni atlas _ J| i Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, K~TTtT, Montana, Ohio, Pennsyl-i vania, Minnesota, Wis-eonsin, Wyoming in West j Virginia in vseh dragih drfav po — SI Avstro-Ogrsks matt _Jg veliki vesaa — M Oeli svet | Velika stenska mapa 0. 8. i aa dragi ptnal pa SeU J ' svst $i niH iW denarno vrednost. Mill v gjH ft^amkah.^P<4todna je yd rjt Kansas City. Kaos.: Peter Sebnellor. Mineral, Kans.: John Stale. Klngo, Kans.: Mike Peucti. Kitxssiller, lid. in okolica: Frani Vodoptree. Calumet, Mich, la okolica: Para* s baits, M. F. Kobe in Martin Bade. vtMilstique. Mich, la okolica: Frank lutatan — Kance. Mich, la Jlea: M. D. Ukorldi. * itoowla, M tea.: IL Zcoov. T.Loa p mI rich. Untuth. Minn.: Joseph H bara bun. Ily, Minn, in okolica: Ivan (kmfta. Joa J. Peshel In Loois M. Perniek. Evcleth. Minn.: Jurtj Kotaa. Gilbert. Minn, in okoUca: U Vasal. Hibbing, Minn.. Iran PoaSe. Kitzville, Minn, in okolira: Joe , Adamicb. Naabwaok. Minn.: Geo. Maoria. New Duloth. Minn.: John Jerlna-VlrKinia. Minn.: Frank HroraUeb. , St. lionis. Mo.: Mike GrabrUn. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont: Math Dries. Boandup, Mont.: Tomal Paul In. Dawson. N. M ex.: Mike Krir^c. Gowanda. N. If.: Karl SternlJa. Little Falls, N. Y.: Frank Grejrorka. Barberiou. O. in okolira: Math. Kraiuar in Louis Habtut. Bridgeport, O.: Frank Ro^var. CoUinwood, O.: Moth. Slapnlk. Cleveland. Ohio: Franc Sakw»r. J. i Marinel^, Chas. Karlinger. Jakub Itesnik, John Prostor in Frank Meh. Lormin. O. la okoUca: J. Kumie » 1 Nile«. Ohio: Frank Kogovflafc. Youncstown, O.: Ant. Klkeli Oregon City, Ores-: M. Justin. Allegheny. Pa.: M. Klarleh. • 4mbridge. Pa.: Frank Jak«e. BwMincr, Pa.: Louis Hribar Bridgevillc. Pa.: Uudolf P!pter«ek Rraddock, Pa.: Ivan <**»rm Burdine, Pa. in okolira: John LH'ui^JI r CMQDnbiin. Pa.: John Kokllcn. Cedi, Pa. in okoUca: Mlko Cout-maugh. Pa.: Ircn Pajk In Yld Bovaufiek. Claridge. Pa.: Anton Jertna. Darragh, Pa.: Drajrntlu 81arlA Dunlo. Pa. in okolica: Joseph Buhor« Export. Pa.: Frank Trebeta. Forest City. Pa.: K. Zaiar in Froafl Leben In Math. Kamin. Farell. Pa.: Anton ValenttntfA Greenshnrg. Pa. la okoUca: Frank I Novak. Imn. Pa. In okolira: Fr. lunular '1 Johnstown, Pa.: Frank Qabrenja la j John Pols nr. j Lurerne, Pa. In okolira: Ant»>n | Osolnik. Meadow Lands. Pa.: (*eorg Srndte. Moon Buii. Pa.: Frank Mafek. Pittsburgh. Pa. in oknllra: Z. Jaksbr ' T. Podrasnlk, I. Magister in D. K. 1 J a kobfc'li. i Sontli Brthlrhrm. Prima.: J»*rnrJ K'»i«r»Tšek. Steclton. Pa.: Anton Hren. , Unity Sla„ Pa.: Joseph SkerlJ. Yerona. Pa. in t»kolira: J. Brosl«-h. West Newton, Pa.: Josln J o van Willork, Pa,: Frank In J. | Peternel. Tooele. C tab: Anton PalOa. Wintrrqnartrrs. Utah: L. Blattcb Itbirk Diamond. Wash.: G. J. L P<»renta. Thomas. W. Ya. In okolira: A. K«>rfin,hi«r Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Wis.: Josip Trstnlk la t Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetila la Martin Kos In John Stampfel. Wi-'tuA*r. > I Bock Springs, Wro.: A. Justto. Val iaeaUoh In Valentin Marcina _qhA5NAB0PA, JAN. 1917. Slovensko katoliško [ Tip) podp, društvo B&ft svete Barbara i a —jsi ZA OBDINTEKE DRŽAVE SEVERNE % : JOŽEF PETERKEL. Bok 90 Wlllock, Pa. L podpredsednik: KAROL KAI.AR. Box 547, Forest City, Pa. IL podpredsednik: LOU18 TAUCHAR, Box 835, Bock Spring* Wj» Tfcjalk: JOHN TELBAN. Box 707, Forest City. Pa. II. tajnik: JOHN OSO LIN, Box 492, Forest City, Pa. BHjaJalk: MARTIN lfTJHIČ. Box 537. Forest City, Pa. •ontritltawe: JOSIP 7.i?,*H, 1004 North Chicago 8C, JoUst, M, VRHOVNI ZDRAVNIK« , Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St, Jollet. HL NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Ststlon St. E. E., Pittsburgh, Pa. L aadsornik: JOHN TORN I C, Box «22, Forest City, Ps_ 1 EL Mdaornlk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 70S, Conemangh, Pa. m. aadaornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Okla, ' j POROTNI ODBOR: s Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral, Kana« L porotnik: MARTIN fiTEFANČlC, Box 78, Franklin, Kana 1 n. porotnik: MIHAEL KLOPClC, 528 Dareon Are^ R. F. D. L Graea- fleld, Detroit, Mich. 1 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O, I nprarnlk: ANTON DEMftAR, Box 135, Brooghton, Pa. EL nprarnlk: PAVEL OB REG AR, Box 402, Witt, I1L Doplal naj se poilljajo L ttjnlkn Iran Telban, P. O. Box 707, Farsa! I Oty. Penna, 1 DroŠtreno glasilo: **G LAS NARODA", __________sKt.-. . I, i Rejenka. POVEST. Spihal tir. Ivan Pregelj. {Nadaljevan je). III. Ko je bila Franiea iest jet sta-J ra, ji je umrla mati. (»ostovala je! v vasi ter se preživljala od drla; svojih rok. Pokojni njen mož je bil delavce v tovarni. Po nje«rovi smrti p rese ' lila sr j«' mlada vdova iz mesta I nazaj v svojo rodno vas, prav ta-j ko ubo/na, kakor je f»ila odšla iz j vasi. I mirajoča je prosila bedna že-J na Zabrejrarja. pri katerem je bil . . „ i njen poojni moz prej nekaj let za j njen pokojni mož prej nekaj let za Zabreerar ni bil ravno eden najple-' menitejših j»o si;-u v vasi. vendar' si ni upal odreči skrbi sirote in zavrniti prošnje umirajoče. Tako je prišla mala Franci ka v Zabrejjarjevo hišo. Zabreirarja pa je imenovalo sodišče -za njene-' ^•a varuha. Zabnegar je bil mož trde nara-j ve. Z nobenim ni l»il mWiak, redko se j.» smejal, govoril je malo j In zapovedujoče. Tudi nasproti! svoji žeui bil tak. Praviti so. daj je bfl V svoji mladosti živahen in' prijeten funt; odkar jm je bil pri jel zadolženo gus|»mlarstvo in S", »ženil, j.- bil tak. Dolg mu je vzet; živahnost. Pomladil se j«' bil nekako po poroki. Žena mu je bila' prinesla lep d< lež v iilv>. Od tedaj j !«♦ Zabregar »krbel. da je gospodarstvo rastlo. Ženi naproti ni ka-1 Kal posebne ljubezni, a bil ji j« hvaležen za delo in pomoč, ki mul jo je bila .storila, in ona. tiha J ■ikroinna malce bolehna ooebica niti vee zahtevala ni. Imela sta' sina Petra. l»il je nekaj let stareii' hI Francike. Tako približno je' bilo pri Zabrrgarju. ko je prišla | Fra ieika v tilobcl. Kiualu je otrok spoznal, da se' lela razloček med njo in Petrom ' Zabrtjrar svojega sina zelo lju j bil, tuofoee bolj kot ženo, ki je imela boljše srce od njepa in se je veasih pojavila za deklico. * Nič ne jokaj, Francika! Tud^ ti si moj otrok kakor Peter iti pni v rada te imam", jc večkrat tolažila dekli« o. Deklica pa se je te svoje novo matere oklenila z vso vdanostjo in ljubeznijo. Njej jc tožila, ž njo se vcartlila, medtem ko so je Peter držal očeta, ž njim pohajal na polje, v gozd. Bila »ta malo skupaj, kakor da ne živita pod eno Hlrdio. Spremenile so se razmere sto-pr*av. ko je Zabregariea umrla. Franrika jc od tistega dne stopila v ožji stik z Zabregarjem in si-uoui; ona jc bila sedaj, ki je na-joinastovala mater, je kuhala in foapodkiijila. k Z*bregar ji Mprva ni zaupal pmoffo; Bde^s^mu je še pretrda ^ »aTlvmsIT« pa" je uvi3ei7 da je vo" ■■MHMrai* njena/inoč daleč eez njena leta. V istem času je tudi' opazil, da tudi Peter ni vee otrok' in je postal že veliko bolj samo-] svoj. kakor je želel Zabregar. j, Zakaj ga je pa vodil tolikokrat po zemljiščih, pa mu pravil: Do j tu je nase, vse to bo tvoje; le dobro pazi na mejo! »■, Peter je bil zdrav in vesel fant.I delal [»a ni nič kaj rad; in ee se ] i je že prijel kakega dela, je le i površno in kakor nekako nepo-J , tnbno sitnost opravljal. Med ša- ] jro je bil našel Ktaro puško, ž njo j je lazil do gozdu okoli, tako dol-j jiro, da s«* je bil nekega dne s sta- i ! Hm pihavnikont resiio obstreli!. , [Okreval je, in oče, ki je trste dni ■preživel neizrečeno strahu zanj, < J je bil vesH. da je zopet le zdra v, j ! Fantu pa n; bilo nič manj dolg- \ j ."as kot poproj. Sosedovi fanti ni-',1 se imeli ('av:i. da i»i pohajkovali^ ;zato je začel hoditi v vas. kjer je ; ! tiniei ve* in vesele družbe. 1'etei 'j i je pogostokrat pogledal v gostil- ] 'niške skrivnosti, začel piti, pono- j, "evati in hoditi pozno od kart do-1. n»ov. Zabregar je kmalu spoznai,' da mu je sin na slabem potu.'] vplivati je skošal nanj z besedo • in dejanjem toda Peter je bil zi»' , €sedo T»a še j i»remlad. Saj mu ni bilo £e nikoli file Nile, kako bi naj bil torej ti-' | mel. ne morejo!" lu pes je bil postal prijaznejši s Francko, ki se je vesela vrtela 1 in skakala po hiši za opravki. '"Glqj jo. oiašo gospod iiyo!" je < dejal nekega večera Zabregar si-uu, ki je bil pred nekaj dnevi < vstal. 1 "Glej jo. kako dela: veselje 1 Lma človek uad njo." < Dekle je slii&lo te besede in ' rdečica ponosa ji je vdarila v lice. 1 Peter ni rekel nič; po večerji pa -je prišel za njo h koritu. "Francika", je rekel, "hvala ti. ker si uti tako lepo stregla." 1 "O. kaj to! Ali si res že zdrav. 1 1'eter? Ni dobro, da hodiš zvečer tiuiaj." s "Govoril bi rad par besed s teboj in zato ^».m prišel", je odvr-lil fant. = "Pa govori!" "Pri nas ti ni bilo dobro doslej. < Francika; nič ne majaj z glavo. 1 že vem, kak«) je bilo. Tudi jaz ti • nisem bil dober." "O, to je vse pozabljeno. Pe- 1 ter!" i "Ali res, ali prav zares, ali si mojrla?" i "Vse!" je odvrnila deklica. "Glej. Francika, potem je vse dobro, vse!" je dejal fant in šei. ' Deklica je zamišljena obstala >b koritu. Sem gori iz vasi je nekdo prihajal. Francika je spozna-a Jurija. ^ •" Francika !'' je vesel zakiica 1 izrši deklico. "Poglej, Francika, to so mi da-J' i!" Viivtel je svoj klobuk iu bel -ist •»"• za njim. "Potrjen sem, Fra.icika. ali boš o meni? V vojske 1 »ojdcuio. ali boš kaj jokala .'" 1 "Saj ne pojdeš res, ne!" je od- 1 rrnila (»na. Č udna bolest ji jc stis-lila sr<*e. a sama ni vedela, zakaj. 1 Opolnoči ta večer še ni spala. J >kno je bilo odprto, mehka sapa ® e igrala z nagclni jkl njem, duii- 1 elo je prijetno. V nolju so murni J •vrčali. nekj<- za hlevom je zdilio 1 ralo troje žab, od nekod pa jej" :daj ni zdaj pribijalo žalostno 1 »opevanje vojakov-noviucev. I>e-iliea je imela zaprte oCi. Pred njo 1 ;ta vstajali dve sliki, dve podobi t litri j in Peter. Francika je vedela, da bodo lrihodnji d.':i odločilni za nj».-no ' iivljenje. ( IV. ^ Pa to. česar je Francika že v 1 >rihodnj"ii dneh pričakovala, ni . >rišlo takoj Skoro so bile že nj< - d ie misli na ono noT* ugasnile, tem ažje, ker je pri Zabregarju zače- 1 ■elo zop.-t staro življenje. In če je 1 »rve dni Franeika z neko ne<*trp-lostjo čakala, da začne Zabregar rovoriti ž njo o ženit bi s sinom in ' la pride IVter in jo poprosi za ' •oko, je sedaj le strahom a legi:: rsak večer, da se to drugi dan igoji. Pa zakaj? ' Peter je bil ]>o kratkem mesecu 1 Eopet tisti kot prej. Vtis bolezni ie bil izginil, ozdravel je. Zahaja- * i je začel i:nov?J v vas, in še celo reč krat kot poprej. Zabregar je postajal osoren lestrpljiv. zbadljiv; pes je mirno J ležal pred pragom, ko je morala lekliea iz biiie ali v hišo. In ona? Zvečer j«' povezovala culieo. da jc-ejntraj zopet lazreši. Vsak v svoje misli zatopljena ■4a šla nekega jutra Francika iu Zabregar na polje. Ota je pokaš-I je val, deklica pa je nehote začela lioditi hitreje. "Kam tako letiš, saj vendar vidiš, da ne morem tako,hitro!" je rekel Zabregar. Deklica je umerila korake počasneje. "Francika!" je rekel Zabregar ' i-ez hip. Deklica sc je ozria. "Ne vem, kaj bi rekel; saj vidiš. kak je!" Francika »i odgovorila nič; a čutila je. da ji postaja vroče in da se ji noge tresejo. "Križ je njim ; ni hudoben, pa slab je. Vaška še m a ga ogoljufa. Francika. žakaj molčiš "Saj veste!" "Ali je kaj govoril s teboj?" "Ne vem V je deklica od gov o-j rHa. Sama ni vedela, kaj rtgfj dragega odgovori. braz. "Da. oče", je odvrnila ter na- l laljcvala: "Toda, čc po rečem da, 1 t>om ljubila Petra ravno tako, ka-l:or l»i Jurija, če bi bil moj mož. la. £e l»olj. se bolj .. " Glas ji i<* 1 Irgetal. "Saj ve^te. oče jaz se ' !>ojim. Kdor enkrat tako pade ! ma pasti za vedno.*' 1 "Dekle", je vzklikni! staree 'ali je le to, kar te skrbi? Vedi torej. ni padel ; an:, kriv s« ;ii >il ti.z ! ' Franeika niti trenila ni z »>če-šom "Pa. jaz ga :»il pahnil!" t tuli sed«*>.* ni izginil ti skrivnostni strah iz njenega srca. Dvoje glasov se je borilo v nji. r*den prigovarjajoč, naj uslišfi prošnjo nesrečnega očeta, naj m-zavrže njega, ki nje ni zavrgel, naj prinese to prvo žrtev ž-anj. ki L:a ji je življenje postavilo za v.i-riha. "Samo ti ga moreš sprariti ra pravo pot samo ti. Francika!" je govoril starec. Dekle s? je ozrlo v njegov nbraz. Jokal je. "Oče", je vzkliknila r.ftglo in z nekako ostrim glasom, "jaz ga vzamem, če me ljubi, če :nc les ljubi!" Po teh besedah pa jo je premagal jok; sedla je v travo in si pokrila obličje z rokami. Starec jo je prepastil njeni boli. .šel ie svojo pot dalje. Kaj bi jo tolažii. Mož je bi i icndaile pošten in čudne beseuo umirajoč predse, jc počasi stopal . uivzgor. Visoko gori v bregu je &tal Juri n o klešče val mogočno lrjio Vid**l ie bil priti ZaUregarja in Francijo. Predaleč jc bil. da bi bii mo- ' rel slieiati. kaj sta govorila, videl ie le, da je dekle sedlo v travo, nož pa, je šil naprej. Splezal je ■ drevesa in jo je ubral ]>o bregu lavzdol. lludo se ga jc prestrašila Fran rika. "Jokala si!" "Kaj potem. Juri!" "Ta zanikerni dedec, jaz bi mu lal! In kaj ti pa vendar hoče?" "Oh. Juri, čiste nič. On je do-ier. predober z menoj!" To rek-A. se je deklica dvignila in hotela iti. "Tako te ne pustim: ali te je Lalil?" 'Pojdi!" je odgovorila dekli-: _*a. Bila je bleda, a zopet popol-ioma mirua. ] "Pojdi! Cisto nič ni bilo, in če >i tudi bilo. mi ti ne moreš pomagati. Ne. ne moreš, ker nočem, no-*em. nočem. .. !" Toliko, da ni zajokala izuova. Kantu iso se široko odprle oči, in •esar ni zapojKidel njegov razi.m, to je spoznalo njegovo srce. "Vsaj roko mi daj — zi ilovo!" "Tu, Juri!" <;0, Franeika", je spregovoril žalostni fant, "nikoli nisem mislil, da pride do tega. nikoli... Pa ti že veš, kaj delaš; li si tako dobra in poštena!" "Z Bogom, Juri!" Sla sta vsak .svojo pot, Juri proti domu, ona za Zabregarjem. V. Izprašala je bila Franeika svojo vest in prišla je do zaključka, da je delala prav. Popolnoma se je umirila, celo vesela je postala. Življenje je dobilo zanjo vse drugo liee. Reči, ki jih prej nikoli ni opazila, je videla sedaj in važne so s ji zdele; besede, ki niso prej imele nobenega pdmena zanjo, so postale sedaj nekam skrivnostno globoke zanjo. Vse njeuo prejšnje življenje se ji je zatrdelo kot neko čudno, tnje življenje, življenje čisto drugega bitja. Zassdela se je 6aina sebi, da jc bila takrat grozno sebična in prevzetna. Obžalovala je z vso resnostjo to avojo nadomisljeno napako in veselila se je, da je mogla pokazati, da v nji še ni zamrl čut hvaležnosti. Se na misel ji ni več prišlo, da je imela in ima pravico volit* prosto v življenju. Kako, da je bila le prej tako nespametna in mislila, da to sme, sc ji je sedaj I zdelo neumljivo. ■ Pač pa je imela tudi skrbi in j bolesti. Tako se je silno bala, da; II ljudje poreko, da je preslepila | očeta in sina, da zna. kako priti! r do veljave. Toda ljudje nikoli ni-|| so tega rekli, mnogi so jo celo po- U milovali. fl Oni so poznali Petra, oni so ve- I deli. da dela sramoto vasi in oče- j! tu; ona pa ni vedela nič drugega. I j nego da zahaja v vas, da večkrat [J pije pri oni.. . Sc nikoli ni videla one žene, ali I sedaj je začutila, da ima neko nir-žnjo do nje, in silno je postala ra- | dovedna. kakšna je neki. G Tako so ji potekali dnevi pred!/I poroko. S Petrom sta bila že na (j oklicu. Peter je sedaj ostajal do- | ma: bil je vesel in dober. r Bolj ko se je bližal dan poroke, j tem mirnejša je Franeika. Na li- P eih so je vzevele mlade rože. spreminjajoče se pri vsaki misli fl naprej v najdivnejše tulipane, r Oči so ji bile dobile nekak tih po- S koj. sanje so bile v njih, nedolžne E in krasnolepe — Njene molitve v S teh dnevih čakanja so bile vdane € in mime so bile sanje njenih oei | V hiši pa se jc kupovalo, kuha- r lo, pekle, šivalo. Šli so v cerkev. S Težje kol kdaj prej je bilo Fian T eiki to jutro; nič ni vedela, zakaj f a morala je joka-ti. In ker ni ime [ la ne mater, ne sestre, je jokala | sama in ni ji bilo veselo pri srcu f ves čas. T Tihi so stopali svati po klancu If navzdol. Dotekli so Juriji z materjo. Šla sta proti vasi. "Poroko erre gledat!" jt- pomislila nevesta Franeika. | "Z nami pojdi, Juri!" je zakli-cal ženin Peter. Jm i se je pa ognil ter dejai: "Ne gre. Peter, ne gre — v vo- , jake moram. Bog daj srečo!" I Ni pogledal Francike, pa tudi 1 ona je povesila oči iu hudo ji je I bilo, ker je vedela, kako je njemu ] hudo. | šli so skozi vas. Stopali so mi- I mo gostilne. Na vratih je stala | krčmariea. Francika jo je pogle- j dala in zdele sc ji je. da je lepa. | Ona tam pa se je smejala, kazala* dve "rsti kot sneg belih aub iu • laskavo pozdravljala mimoidoči*.J Stopila je k nevesti in ji potisni- ^ la šop rož med prste. "Niti rož nimate v Globeli. Saj sent vedela; vzemi pa te. vzemi:'* Frauiei se je zazdelo, da je ta glas drugače sladek, a njej je bil zopern. in odtegnila je roko. "Vzemi!" je rekel tudi Peter sedaj. Franiea je torejnezavedno prijela šop in se nasmehnila; v is ti ni pa ji je bilo zelo hudo. Stopili so iz cerkve in se vračali. Francika je zagledala lta cesti voz. Ob njem je stal J n-i z materjo. Za roke sta se držala in žalostna sta bila oba. Tu ste sc ozrla in vzrši svate, je Juri hitro sk_»či! v voz. "ln sedaj poženi, no!" Voz je izginil po eesti, svati so se pa vračali na dom. Dočakali so jih z bogato obloženo mizo. Za-brenar jim je prišel na klane-:- naproti in je nevesto poljubil na ,-e-lo. rekoč: "Moj otrok!" Nekak čut nestrpnosti se j" polastil Francike. Želela je, d-t bi že vse to minilo, kosilo, pi\j-\ petje, ples iu -vse.. * "Iu sedaj poženi, no!*' (Pride še). Pozor čitatelji! Naročite še danes! V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti 30c. Pegam in L&mbergar 35c. Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad knpčevalca s sužnji 15c. Lepa bolničarka Ific, Ena sama kaplja črnila 15c. Grob t svetilnika VSe. Gospa s kanarskim bri- ljantom lSc. londonski ponazejalci de-.. nuja 15c. Kako so vjeli Jacka ras- parača lSc. Skrivnost mlade vdore lfic. Plemič__15c, SLOVEHIO PUBLISHING CO, - 82 Cortiandi St HowYogfc._. H. Y. wankM TsraKut v 8TAni< ooMovmi * I f VSAKDO, KI TEŽKO DEJLAj 1 BI MORAL IMETI j VINIR D N ZDRAVILNO VINO. S ! Pijte ga j I pri zajutrku, ' kosilu in večerji. j Viniron vsebuje ŽELEZO in to je činitelj ^v« ž" krvi t Viniron vsebuje ŽELEZO in to krepi živce. Viniron vsebuje ŽELEZO in to popravi sistem. Spremeni slabotnega moža v močnega, zdravega in zmožnega moža. I Edino poznano vspešuo zdravilo, ki je naravno in dobro za / nervozne, slabotne, blede, hitro utrujene, oiuotue, trpeče na bo- v lečinali v križu, ali straneh in za one. ki vedno trpe za glavobolom. „ ^ i Rabijo ga tudi zdra-d možje, da si obdrže toliko vredno zdravje. I Cena ene steklenice je $1.00. tri steklenice $2.80, šest ste-1 ? klenie $5.00 s poštnino vred. ! CROWN PHARMACY OF CLEVELAND, \ ^,2812 East 79th St., CLEVELAND, OHIO, k ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "(i LAS NARODA' ftJVTEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. — - - Čistoča je pol življenja. Ta stari pravični pregovor m- u|xi^teva najvee pri Čistih ueponareje-nih pijačah, katere morete dobiti jm najnižjih cenah le pri stari krajun-bki tvrilki: MOKKIS FOHST COMPANY. Cmme nckaUrih »ij«<: iolo»- lltlo ali riJečo žitno igluji«.....................$_*.'»> do JI.00 Brinjevec. irin...................$L'..Vj 3.f» SZJiO 1.0O £'i*t» fini Špirit..................................:!.<■> a.50 J.<« Fini rum........................ Z <)0 3,00 4.0U Kuir.nover, kirrel................ 2.00 2 T'* 3.0«> 1.0i» Stivovka..............................................2 .£(» 4.fi0 Tpopiuievec............................................2.Bft 3 oO 4.-«) 1'urt vino.............................2.00 2.5«) Fino belo ali rd*č« vinn od....--------1.00 do D.UO l*ri naročilu ««i $•").(«» ali viv plačamo «'k->i>res>;. Na v shod do N«'\v Torka in zapad do t'hh-apa. Naročila odin>>ljemo 5e ti^ti dai. ko jih < 1< bemo. Pilite takoj i«« cenik na nav: Morris Forst Company, JOŽEF HOROWITZ, predsednik 200 Smithfield St^ Pittsburgli. Pa. [ Kaj je vojna? ! j I Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni- Z | ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v j- J t resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne * z so njene grozote. f [ Največja zločinstva | i r kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev- Z I ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj: t j čakajo rešitve. | "Boj proti boju" f I to bi morala biti deviza vsakega človeka d vaj se- t I tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-: f I sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo t 4 is ukrepe jo, kar je I ± | slabo za narod. | i I Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti t A enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice I | Berte Suttnerjeve i t \ "Doli z orožjem!" 1 i iT I Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo I I vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane i ± I 60 centov. i Slovenic Publishing Company 5 82 Cortland t Street* New York, N. Y. I KAHODA. 17. .TAV. 1917. < V smrtni senci. n»: * * f ttllrillr,! IIIII Ml. ■v, t % ' fT • W. iV ■ ■ ■■ j t Spiaai Bogdan Venod. . m. % m m -m (Nadaljevanj«). 1 /redno duhoviti in darov it i, a tudi izredno častili lupui bremenski nadvl&dika si ni ni dal miru in je na vse načine poizkušal priti čwn prej nacaj na kraljevski «Jvor Henrika IV., katerega je bil 4lo4potlnje£a It* a 1066. zapustil, primor&n: nemški knezi in mogoč-njaki so prisilili kralja Henrika, da je odslovil avojega ljubljenega vzgojitelja z dvora. Nekdanji ma-, lokaj vsemogočni gospodar na nwL.-k.-ia dvoru m v mmški dr / i \. ni na „'» 1 z. v i ti \ samoti, pa je premišljal noč in dan, po kateri poti bi zo|w»t prišel nazaj na dvor. In po dutgem premišljevanju si je rekel: čemu iskati no-l vih potov do veljave ia ugleda, i ko se je vendar stara pot še vse-'i lej kar najlepšo obnesla — pot j»odJru|K>vanja f I*a je zaliodil to « pot m eelo vrsto posestev svoje < cerkve razdal iu poklonil kralje- ] viiu priltsovaLeem. In o Božiču;i ijOSfKK)njega leta lOoti. je bila že j javna tajnost, da se Adalbert v : kratkem zopet vrne i*a dvor in na ] krmilo. L l ega krmila rja s** je pa ^aks>iii- i »ki voj vodič moral bati. Kavno on je bil napadel teiga krmilarja — i nadškofa — v njega nadrkotiji, ga j pregnal v mesto L*oe»lar in prisilil j k sramotnim mirovnim" pogod-,j bam. Sedaj se bode nadškuf za-It trdno poizkušaj maščevati nad njim. Torej mora ostati U?po pri- i pravi j en in oborožen na meji in ( zato sedaj vsaj ne more pomagati . krščanskim Uodričem. ' Kaj naj naredimo sedaj?" je < nagovorila Sla v tea Budivoja. Ja ] roslava in Gojnika, ki jih. je bila l sklicala k sebi na {»o&vetovanje. j '.M a gnusa ni mogoče napraviti, da bi šel / nami na bojni pohod ( Y bodriško de/.elo. Iu pn/.uati riu . inorair.o, da njegovi izgovori uwo i/, trte izviti. Torej Ifaj naj začne-ij 1BO*" . "1'ojtiiiuo pa sami čez Labo |h»- j izkusit bojno fcr«V*o! s** je oglasil-, tjojnik. * t "Tudi ja/ tako mislita ", je na j dsljevala Slaviej. "Na kakšen 4 večji uspeh seveda ne moremo ra . « iiiiati: nas je »e prt malo. Nekaj 5 pa le lahko dosežemo. Bog bodj j /atrduo z nami, suj se hočemo bo- j riti za njegovo east m širiti nje-.-govo kraljestvo. Že to bode lej» • uspeli, da pokažemo rojakom, da s neživi dokaj liodričev kristjanov. 3 ki so pripravljeni dati življenje ^ m vero Kristovo. In vzpodbujeni,^ osičvui bodo po na.M'ui junaškeu:'j napadu in zati'duo bode marši j kdo pribit «4 pod našo zastavo. In f da bode uspeh v saj kolikortolik , šen, nam bode pomagal dank; t-kralj Sven. Poslušajte moj načrt! } IJojmk naj odpotuje na Dausko.'-j koder ve m zna, da bode varne j**. j prijel tja. pa naj h;>oroči kralju , da vojtodič Maguus v da. j ne tuo- < re Budivoju priskočiti na jmmuo"', , ker bode najbrze i*- v kratkem j moral braniti svojo lastno kašo. j Bodo pa siimi Budriči, kar jih je r zbranih v Baideviku, in teh je š*.'!j precej, s{ o mlad i prešli I>abo ii' . poizkušali osvojiti ter zasesti kaj c obmejhih trdnjavie. Jaz mislim. ( da b; najprej zasedli Senčiu. ded- j no mesto Uotšslkovs rodbine; | tam nas bod» BmiriC-i najmanj « pričakovali, ko je ravnokar Mag i nus bil tam." ji "Krasna zamisel!" so vzklikni- < li vsi trije poslušalci. ' Torej naj GojnUc reče kralju j Svetu, naj o Veliki noči pri pluje j s svojim brc* Lov jem s severs in ] napade aii Lju"bek al: Vclegrad.j i;li pa IZozlok: toliko naj gleda, ; da bode Kruta kar se da begal in 1 ga z&drieval, da ne bode mogel J tako hitro priti na jag. ki ga bodo|< med tem časom oni napadli. Ali vam ugaja moj načrt -" "Izborno!" "Torej pa pojdiu.o o Veliki noči na vojni pohod. Za troedinega Boga, za svobodo, dom!" "/a troedinega U:*ga. za svobo-j. do, doia!" so pono*. ili ostali. >| XXI. Kdaj je žo v barueviškem lesu utihnila zelene ponladi glasnica kukavica! Poz: spale so že zdavnu tudi druge ptice po dehtečih ba»-deviškiit vrtovi h-sadovnjakih in »jenih gajih. No, saj so si pokoj; tudi peštano zaslužile: eeii ljubi* 'božji diui eo ubiral-- m svirale ti-, sto večnolepo peseiu pomladno.; l>cscm prerojen ja in vstajenja, pesem veselega, razkošnega, po-! tekočoeea mladostnega življenja,! pes^m nade iu 1 jirbt-zni. Vsi* fir ž roda že spava dtjtinje rahlo, sveže spanje in sanja sanje! le|>e, zelene, pomladile. Mesto Bardevik pa šc bdi. Ne' samo bdi. živi nenavadno žrvalmo življcmje. Z glavnega njegovega i ti^ga se toči v pomladni večer m v njega to^>li zi*ak rezge4auje iskrili konj in stote^rui vzkliki: Hura. hura. h ura! Dolgi in široki trg je natlačeno poln krepkih, do zob oboroženih vojnikov. V tesnih, gostili vrstah, ] kakor drevesa v stari šumi, stoje puskonosei in kopjaii s svojim visoko dvignjenim in grozo zavda- 1 jajočim. smrtonosnim orožjem. ] Samo po sreeli trga so pustili ne-;: kaj pednjev jirai^ega prostora — l predolje uie svetea sla nebeiškega, in zaupno 1 kakor dete na mamko zro na naj i mlajšega, zlasti ljubeznivo jih o- ! govarjajoeega vojevoja. Iu s še j živahnejšimi hura-klici se poslav- i Ijajo od jHjveljniške trojiee, ko 1 udhaja od njih k drugim, bliž- t ti ji m vojem. 1 "Bitatei, pozor!" je zaklicai » najstarejši vojevoj na migljaj i najmlajšega, ko je poveljniška ] irojiea ob^la vse oddelke in se istavila koneem trga. " Poklekni-11 :e k molitvi!" In tihi nolve-ki čuvaj mesec in j radovedne ovči'e zvezdiee so za 1 rledale na bardeviškem trgu lep, « »inljiv prizor. js Vsi vojniki pokleknili. Mia- 1 li, lepi vojevoj pa je zdrsuivŠi s. s ionja in pokleknivši na tla zaiiro- I il z glasom močnim, daleko sliš ^ nitu: 1 "Oče nebeški, Oče vsemilostivi, 1 K*e dobro rad! tllej. na prsteni 1 jemljici, ki si jo ustvaril iz niče iitr » svojo čast in zemljauoin v ^ korist in zveličauje. kleče nocoj. I Kniino kot črvički. troji po tvo-;1 I i podobi in podobtic^ii ustvarje- '' li otroci in te pršijo višiijega ' ,\ojega blagoslova m tvoje pripo- ' noči z:i svojo z*rpo«"uije. Na vojno f ,mo odpravljeni; zato se moramo 1 '.nuj-uo obrniti najprej k tebi, ki 1 »i Gospod vojnih trum. Ti &i mo-,' ročen, iu sveto jc tvoje ime. Pred 1 ebej mora molčati vsa zemlja. rvoje veiičastvo pokriva nebesa, n tv<»je hvale je i»c!iia zemlja. Ti.} »tojis na nebesnem svodu in meriš ' 'emljo: odmeri še nam vsaj k«.-'« tček bociiiškr zemlje. Ti gledaš na * '.♦'lilijo in razkropuješ naroue. jI iribi se ti uklanjajo: razkropi še "" «oga:.slie Krutovce, ukloni »ie,! >hob-g;i Kruta! Obudi proti nje- s r.u svoj lok. zamahni z bliskajo- 1 sj s-ilieo! Nad nas pa n:gni svij > slat i rt »ir. ki je v njem skrita tvo-, i I a moč in tvoja milo.»t, nagni ga * vmv zvrhanega in »azlij iz njega 1 i:t pot. ki jo mi nastopamo, v iz-,' >b(lja ^v^•ie olje. svoje kreočllno nilo^t. da Ixjdemo liouili to {»ot ! gladko koi jegulji«*3, pn»/jio kot ( >uščiea kalj'-nka! (K-e daibrortid * ' rvoji nebeški travniki so nasičeni j u prepojeni z roso tvojega bh'go- | »lova: a j, rosi vsaj nekaj. vs;ij |k.*- < fieo kapljic te rose' na jK>Ijc jiaše j lelavnosti. ernike, nad bodriške pogane, proti katerim gremo v boj! Ti. imaš legije krilatih vojnikov aii ! gelov, katerih eden sam more po ! tolči eelo jezero tvojih sovražni-. kov: ?j, še k nam milostno pošlji j enega teh svojih krilatih bojevni-j kov, da nam pomaga v boju pravičnem, v boju svetem, v boju za; sveto tvojo in našo stv?r! Oče ne-j beški, oče vsemilostivi. Oče dobro-1 rad: pomaigaj nam. saj se gremo; borit pred vsem za tvojo časi!! Podpri nas. pridi v rcŠeujc svoj«-! ga ljudstva: saj ti si naša največ-; ja moč in pomoč. Daj nam noge! kakor jelenom, podeli nam zmago j in mi bodemo tvoji in ti bode m o | vekomaj peli slavospevc. Gospod, usmili se nas. Kri ste. itsmiii se, nas. Gospod, usmili se nas..." še je klečala vojska, očividno1 glOtoko ginjena; še je vsprejela blagoslov sivolsaegs duhovnika, ki je na kom*u tnga stoječ pričakoval in pričakal poveljniško trojico, pa je starec vojevoj zamahnil z velikanskim svoiim poveljniškim kijem i^^Mn^ogočnim gla- *nn zn povelje val: "Brutei, kvišku! Naprej! trot-dinim B-^gou-Izs svobodni doin!" Iu zati\>bili so bojni rogovi. In čete in priprege so se začele ja-drno j'omikati po vzhodni cesti. Pcmikajo se čete. Niso znaane- i nite in imenitne po velikem števi- ! Iu. a !»o znamenite in ianenitne po ] pogumu, ki jim sije k žarečih lic :n gorečih oči. in po sreu, ki jim -bije v junaških prsih. t'egr.vi so voji? Kdo so poveljniki? j Poveljniki so: knezovič Budi-voj. Pluzonovii hčerka Slavica in 1 stari zapovednik Jaroslav. Sivo- i lasi duhovnik je Oskar, ki si ga je Sla";ea iz brala za vojnega du-hovnika bodriško-krščanske voj- J ske. Vojniki so j»a Budivojevi iu < Slavičini pristaši. In kam gredo čete? i i V boj za svetu stvar krščansko- t narodno. i Kakor so se bili Slaviva, Budi-voj. Jaroslav in Gojuik zgovorili 1 pozimi, tako so ste>rili. i Gojnik je bil po onem domenku 1 takoj odrinil iz Bardevika ob ve- ' stit danskega ki-aJja Svena Astrkl- < sena c narejenih načrtih: naj o <■ Veliki noči on priveski s wojimi j vesli s severa v lju$>eški pristan, t Budi voj pa bode ob istem .'-a.su po- ' izkušal bo j ji ^ .srečo od juga. Od- 1 rinil je. privzemši hi za druga ' Ljubi \x>ju, Dragouiirovega sina, 1 doeela zanesljivega mladca vojni- i ka. čtiš: boljše je. če gresta dva: i če se med lMitjo primeri njenim ^ kako zlo, kaj človeškega. jHitiese i pa drugi poročilo na Dansko. h Stari. zjjxrv« jni • og. da pri- 1 šel tudi .'-::s naš"ga vstajenja —'« vstanka. Pojdimo v bodr^ko de-ji žolo »rat in sej at. j.»rcorat zemljo! zasejat ps -nieo! Bogorodier-'" btwli z na :ii. in kot ,.0 ljudski veri M Dt»vana Mora 110. bode ona prem^-P gala zimo, t-'n:r» z!not in mrzlo^i Starokrajski najboljši zdravnik j Mlf SPECIALIST j Jflpag^^ v Slovenec, ki potrebuje dobrega zdnTBika. zname- tlite zdravnike prakse in dela. naj m »briie na nas. Mi ima- I tm 3o-tetne akušnje ▼ zdravljenju v teh tajnih molkih bolezni ter jamčimo popolno ozdravljenje. Zastrupljenje knri I*-moč občevaaja, mo^no gubljenje sernena. izprubo mueatoot: vaako- j vrvtnr iMlezm. holecioe kriui in v»o pr»r.c bolezni brez ikali* opcracije. Z nami »o lahko ' pomemte v avojem maternein jeziku. EUROPEAN MEDICAL OFFICE j 311 SmHhTieM St. Pittsburgh, Pa. i Nasproti pošte., , 1 Veliki vojni atlas I I i 1 vojskujočih se evropskih drža? in pa ko- \ \ lonijskih posestev vseh velesil. ] I ObMga 11 mzniH zemljevidov.| ! I 8TXNSX0 KAPO OKLE EVSOPB $1.60 I VELIKO STENSKO MAPO, MA ENI STRANI ZJE. < I DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OKU SVET, ] I CENA $140. J I ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- i I MAGIJE Z MEJO AT8TRO-OGR8KE z ITALIJO. i k CEHA JE 15 CENTOV. | \ CEHA flAMO 29 CENTOV. i I Nssoifls to denar pciljit* na: | I Slovenic PnbHshing Company | I »OorlMK, MrT^NT. j sna. ui strla svoji slari pekleiisk: , na v; »rotn it-i kaei struj»eiiia/?i ^la- ' vo. Jaroslav, zatrobi V7 in stari nuio^oizkušeni iu v j vseli dolgoletnih, izkušnjah potr-lj jeni zapovedi.1 k Jaroslav je veli-' konoei.i ponedeljek Gospodnjc^ leta lUGa. dal z:itiobiti in vele!: poveljnikom pos;ui:eznili voji'ili r>dle-menu ime. A six'e tega bodriškega plemena je !xVo. čisto, najbolj kr-i"čan>ko. R«-s najbolj krščansko. In kdo bi se čudil temu dejstvu: saj j«? bil tam doma doslej so najbolj krščanski bodi ink i nadknez Ootšall: Veliki! Zato moramo j»a ziitrdno to mesto najprej osvojiti. Torej 1 Lenem zavzamemo naskokoma. Potem ga še utrdimo, posebno še stari knežji grad, tako da je ne bode sile na svetu, ki bi ga mogla osvojiti. J11 to mesto naredimo za glavno svoje taborišče, /a osnovo in središče svojega vojevanja. nadaljnjega pn»dira-i:ja v ihv.elo in osvojevanja. In protlirali bodemo, če Bog tla. lahko kmalu in brzo: zjtrdno biKic privrelo k nam. vzdrauiljeuih in podž^runih po naših j»rvih hih. še polno rojakov, prikritih kritja nov somišljenikov. In navsezadnje; čeprav ne bi takoj mogli prodreti iz Lenčiua dalje v deže-! io. se lahko držimo v tem mestu nakari pol leta : saj smo se zadostno preskrbeli z živili; toliko pametni in previdni smo pač bili. da ob tem letnem času. spomladi, nismo mogli pričakovati dosti živeža v vrauski pokrajini, toliko manj. ko je bil le-to baš prejšnje leto op ust uši 1 saksonski vojvodič Maguus: Zato peljemo s seboj velike priprege '/. .živili, ki smo jih nakupili zlasti z novei Tujrumiro-vimi. Le pogumno naprej 1'' (Dalje prihodnjič). DARUJTE PAR CENTOV SLO VENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! KM ŽELODČNE HSgSBOLEZNL I "'lilHP^^'^J^^H okorela jetra, splenica, zapeka, zlata žila, revm&ti- I P-^I^IBli zero, katar, wmhiKa In funkcijonalne bolezni srca I se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z I ■^■^Kfln^Ti^^^^^^H majhnimi stroški. aBBH^^Ba^mBfc • Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim I načinom zdravljenja na domu takih fc>olezni kakor so ta n^^^H^lilir^^^lr I necuta kri, kožne bolezni, kapavica, živčna [T U^^^^^Bfij^^r I »labpst, moška nemoč, seme no tok, slabost mozga* ! nov* kongestivna striktura, bolezni na mehurju in f l«iricab in razne druge M^rni na spolno-urinar-\ v nih organi h ^na katerih mnogi moški toliko trpijo. Zdravniška knjižica, katera šteje 96 StraDi'Zasl0ni' nA«l5iniea nN^v^^^ Piiite ic danes po to knjižico in u njej bes te našli cnoatavnm |Ivl7Iu1I1VU takta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga naifo Vv^^l. ^^^^^ znanosti in vsebuj« informacije in nasvete, ki bi jik moral znati liolMs« \ vsak moiki in \-saka ženska; posebno pa so ti podatki koristni ^^ * tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej h očrte znati, kako bi do- želin«. de me p..zna vsaki mož in \\ bili nazaj svoje staro zdravje in moč. piiite takoj po to brezplačno vmnL« iea» v tej deželi, katera tipi m « l"»|lžlco ir. zvedeli boste, kaj jc potrebno glede te ali one bolezni, bolezni. Želim, da jre poznaio v*i kot —Ne pošiljajte denarja I — poiljite samo vaJe ime in naslov na p.i^d^ v.do kdo .em Uz k»j »em - spodnjem kuponu. Ne trobte denarja za kakina ničvredna M*^ ^^ t0 ^^ ^ »-ff?« * in črpajte iz vel v mediciresediio j rest aro v nii-uiaeejra se je kratko vprašanje glasilo ravno tako, kot bi bil rekel: Midva s hlapeoui bova med prvimi kosci ori ra«. . In re* sta jo primaliala o koso ere z nune. ko mj ie le manjši tie-ki pHi, kakor pravijo, ee hočejo reči ob prvi zori. Koj za njima pa pridejo, čeravno od treh strani, vendar skoraj hkratu Andrijačev Mati«' in Kočanov Tine iz Kreme-nie. Boštjan za Lomovjem iz tio-renje vasi in Jeruejec spod Kala od so^^lnj^sa trriea drusr«-strani, kakor Grititovean. Vsi so bili nekoliko manj de lavno oblečeni, kakor k drugačnem delu; saj k«*»uja je snažno «1**1«pri katerem se obleka ne o-j pruši in ne oblati. In pa še nekaj prazničnega so imeli na sebi. na-inreč vsak svoj šopek rož za klo bukom, še celo staremu Grogi je štrelelo sok,olieevo pero ere z klo-j buk. Košnje so s«- lotili teač. Kdo bo] tudi že jedel, predenj je še solnce prav izšlo in predenj je š»' kaj za-j služil? Načeli so jo na tistem ozkem pasu koj za hlevom, nekaj časa brez reda. pozneje so se pa uvrstili, tako kakor v stopnjiee. da je bil v*ak /a nekaj K<»rako\ za prejanjim in za toliko, kolikor: daleč vrira k<» v kro*ru. bolj na desno. l*rvi j» bil mladi iirogu, k, je vedno \ se vb i tel, zarinj« nje tro\ »turi «*'-e. k: je bo^j pazil na to. risk razlegal p<» hribih krog in krog K fewer i ie. \ sa dolina ni<>-ra vedeti, da (»rogov i kosijo in da so d (»brv volje. Starega iirogo so prijemali, prav resno držeč se. zakaj da ni z drugimi za v ris kal. in on j-' trdil, da j«- tudi pomagal kar j«- mogel; re* pa ni bilo, le lista je l.il odprl in delal, kot bi na \se pr. trganje vriskal. Kdor ogleduje te na pol praznično opravljane dela vee, ki so kakor MiuU.oi z šopki. okiro-ani. in ki zapor-tl vriskajo, zdaj ta. /daj ta. zdaj pa po vee njih skn i>aj, la pač ne vidi. da je to najtežje delo \ s» !fa leta. « » ravwo s«- ko-s,r skoraj ne gane. Le gornji ži-vut -se giblje za spoznanje in noge s»- prestopajo vsak mahlej čl slo neznatno, vendar boli koeea tako hudo. kot bi bila v:>a koža eez trebuh ranjena. Na to pa ne pora.itajo in so ves <-a-s veseli, ne le na videz, ker je navada vriska ti in klobuke s šopki kinčati, ampak v re>niei. Kolikor utegnejo, se menijo le o noreijaft. vsa go-vdriea je polna šale iu burke, — Koliko pa tudi gre delo lej**' iz-»nh! r«»k. koliko spretimjši je vesel elo\ek. kot •mm*«! Zadovoljen s tem. kar je opravil, .se vle-/e k«»see zv.ier, zdrav kot riba vstane zjutraj. Kako grdo je ju* videti čmernetra delavca! Vsaka ree mu je /op« rna. nad vsem in sam nad s«Ih» s,, jrzi. p©vm.n 1 se opoteka iu brez potrebe ustavlja, delo ne gi «■ i/pod rok in j«- dol-goeasito: od daleč je poznati, da ne ma rajo zanj ne ljudje, ne Bog Na Kreatenieah tak>-ga ž«* celo ne marajo. Okoli urt. ko so prikrili skoraj do srede tistima pa>u. so klieali izza hišnega vogla h kosi- "Juti j trnku, ujjuhuhuhu!" Obrisali mi kos*- in izgijiili na delilo v gnnovje. da grvdo po stezi domov, firedoči so se z Zalo moškim Boštjanom šalili, kar ni bilo ravno težko. Boštjan sieer ni bil neumen, le malo neroden v govorit, zraven tega pa sladko-suedež, ki je zelo rad kaj dobrega; pojedel, zato so ga radi imeli za l«epeta ". "Boštjan", mu je rekel Griu-tovaki hlapce, "pri kosilu bo ješ-pren natlačen z jetrno klobaso in s preštčjim uhom. to ti je nekaj; dobrega." Boštjan bi se bil rad hudoval., pa ni mogel, ker ni pravih besedi našel. '4 Odkod pa to ves?" je vprašali nekam jezno. "Zjutraj sem videl Marjano.! ko je klobase rezala, tisti veliki leseni krožnik je bil vrhan takih lepih kosov, ki le sami pravijo, jej me.** Mladi Groga, ki jc bil najviše prikovil, pa ni hotel zadnji biti. * *Jfftl jo je kar po, strugi in je moral, da ne pade, tako dirjati, jda sc še. spodaj xu mogel vstavi. t ti, ampak loputnil jc z obema ro-, i kaina ob skedujeve vrata, če ne.1 j bi bil z glavo ob steno telebuil.l Komaj da so prišli drugi kosci do j stez«', j«* bil že doma. Mati še za hišnim voglom stoje ča ga j«* posvarila: "Mar bi šel po stezi, saj ni ta-i ko daleč I" "E. čemu", je odvril malomarno. skoraj brez sape, "čemu bi; tako polževo lazil, do kosila mo-; ram še poklasti". in izginil je v senik nad hlevom, ne da bi bil ho-j tel dalje poslušati mater. H ko ! silu je tudi res prišel z drugimi | kosei vred. hlapel je pa se vedno, kot bi bil zato plačan. Po kosilu so morali koj zopet j na «lelo. Vsako leto so dopoiUUC prikosili dovrha. zato je treba podvizati, ker ue smejo zaostati.i Nekateri vnanjih koscev s«> pri-' čeli tožiti, da ko.se ne režejo ve*" j pos»*bin». zato jc gospodar kratko. ukazal mlademu Grogi. naj gre klepati. Dobro je vedel in dobro so vedli tudi drugi kosci, da Uro-j tra. čeravno najmlajši med njimi . najhitreje iu najboljše skleplje.j Odgovoril ni ničesar, ubogal *><*• j tudi ni, iit še poteui se. ko ga jej Grintovčan še enkrat naprosil.! Rekel ni nik«lo liičesar. v mislili se je pa vsem za malo zdelo, da j« • tako trmast, še le. ko je Grintovčan klcpišče v tla zabil. «la bi sani klepal. je prišel Grogs bliže mr-uirajm-. «la je tako klepauje neuin ; no iti je izpulil klepišče zopet rt [ tal. Prebrisan je Groga res bil. in I ■ ti slovel i»o krivici blizo in daleč za takega. Klepati ga ni nikdo u | čil in tudi v knjigah ni našel takega poduka, vendar je znal ta' posti vse drugače. kot drugi. Na vadili klepar s«- (<• v sedel na lav , li** tla. je zabil klepišče med ko h noma \ tla iu j*- naslonit kos.|» na viliec do ramen visoke za hrb tem v tla zapičene. Zato je moral; ves čas nog«- držati stegnjeue. da I so -ra v kolenih bolel*', iu če j« < hotel dobn. videti in tan.fko skle- j pati. <«• j«* moral «lržati kakoi kljuka. «la ira j»- v križu bolelo , kot bi sc hot«*l prelomiti, in da s* . j** moral še krivo ta njegova nesrečna trma. tista j nestrpnost. ne ubogljivost! Sami bi>tri um pa<" ni nikaka zasluga, ampak le božji dar. Gotovo bi bili j G logo vsi rajši iiseli. doma in; druginl, «••■ l»i bil manj brihten.i zato pa p<»hicvnejši Ln mirnejši. ' \*rh »lraste, katero so k«»silt, ^ stojite dve košati smreki, podob ni rezancu velikih od prt f h vrat. skozi kal«-re se vstopi na "pla-; nineo . kakor imenujejo gorenjo' senožet. Ko je zap«-l na Kremeni-! « ah poldauski zvon, so že stali pod tema dvema smrekama. Mo lili so atigeljsko češčenje, .si o«Jko-sili toliko ravnega prostora, ko , likor ga jim je bilo treba za pri-j ložeu sedež, da se mal« počijejo.l in «la tam južnajo. in so polegli, •lujjuhuhu! Kakor bi jih bil posamezen j vrisk privabil, je bilo videti po| stezi prihajajoči dve ženski poMa ! vi. Bili ste Marjajiča in domača I dekla, vsaka s svojim jerbasom liai glavi. Grintovški hlapec je začel zo-' pet Boštjana dražiti: "Boštjan, žganei bodo. zganet.j pa dobro z ocvirki posuti." Tako prorokcA-auje je v.sem do-t>a«llo. dopadal jim je pa še bolj; Bošt janov obraz, ki je od vese-i Ija svetil in ki se je hotel likratu j jezno držati. "Saj jih tudi ti rad ješ", je re-i kel razžaljen. "Potem pa š*- omočena potica r. maslenikom zabdjena. Le pazi ; B drugi kosci. "te te pa jaz v zrak vržem", je pristavil Matic, "boš letel tak«.t daleč, «la za lakoto umreš, predenj nazaj padeš." Glasen krohot j«- hlapcu poka zal, da se je lože norčevati z Bo I štjanom. kot s tema dvema. K«m je bila pa 1«- šala. sc Je š«* sirm sme jal. "Enega vaju dveh"', je ugovarjal. "bi š«- jaz. kakor sem ši-. buk. užugal." "Takega, kot .si ti", pravi Ma tie. "za malojužuo pojem. t»a bon : š»- lačen." "Samo t«> bi bilo narobe", me ni Tine. "da bi ti v želodcu ostal in ti bi pa moral zdravnika pla ■ čevati". in zo|»«-t je spremljal smeh «*«'le družb«' njih priekanje. K*-r jut s šalami nob«'iio dele sam«« ne |MMb'Ia, so se morali koj zopet vzdigniti iu /a koso prij«-ti S.- p« kaj trenutkov s,. j<» gal<» po gričih: jtihuhu. jujuhu ujjuhujh uj. in zopet so zahrščale • k«»se: hše, hše. "p<> vi*stkakor! s«» hiše v Trst." Dekli jt- naroči" gr>sp«Nlar, naj iivini. kar j.- ni pasterica Izgna !a. ž«-usk.- poklad.-jo. k»-r so bili vsi moški na plauiuei. Oba jerba « sa, prazne loiiee in skbd«- je ne-, da vso dekla dmnov. Marjaiica ; je pa vzela kol in j«- trosila, kal >o «lopoJdn*' pi»k«»sili, vsaksebi.' Kosa navali vs«» travo na kou«*c ivoje poti. *la jc videti, kar.or bi . bila senožet zorana na široke bra-'.d«*. iu tiste redi »e morajo stro-siti. drugače se .suši seiui le po vrhu in ostane pri tleli predolgo su-, "OVO. Proti v*'«"-*-ru je bilo od spo«laj že toliko osušeno. da so ženske nekaj skupaj pograbile in na kupe spravile. To pa zato. da se črez noč ne namoči rose iu se zjutraj, ia solneu streseno hitreje suši. ker drugače porabi vsaj dve uri toplega so I uea sama rosa. Kosci so ves iH>poldan pridno sukali kose. da jim je lil s curkom znoj po licu. le za četrt ure •o posedli o malojužni, potem so jo pa brž mahali dalje. Zvečer so bili — kaj čudo — zelo trudni. Pa nič za to. vriskali so domov -rrede. kot bi šli na svatbo, fantje so celo zapeli, kot bi prihajali iz krčme. Po večerji s«j pa koj iskali počitka. Grintovška dva kosca in Jerneje« spod Kala so šli doiuov. vsak na svojo stran, na Kremeniee ali eelo v Gor«-njo vas jc biio pa predaleč. zato so ostalim trem v hiši postlal i. Krščansko so pomolili kratek rožni venec, polegli in pospali. Boštjan je sanjal vso noč o jetrnih kloba-sh. o zabel jen i h žgan-eih. o omočenih poticah in o drugih dobrih rečeh, katerih mu je prinašal sveti Miklavž, patron Go-renjevaakc cerkvice. 1 Prihodnje jutro je našlo fcolnee že vse kosce zbrane na planinci, ko je še le z enim očesom črez Kremeniee pokukalo. ____njride še). ROJAKI IN ROJAKINJE! Ako hočete dobrega čtiva, dnevnih vesti, pouka in šale. se pred-pličajto na prvi slovenski dnev-l nik v Ameriki. "Glas Najrxia.".' «2 Cortland t St.. New York, N.Y Stane samo tri dolarje za vse leto. HI^apromT johv zoura, Iv v Isce se HČI A VfT Stalno delo. l/EiLiiTlL Dobra plača, dobre ure in lepa prilika napredovati. Pridite osebno na urad za službe, Westinghouse Electric & Mfg. Co., East Pittsburgh, Pa. ORGANIST iš«"--.- primerilo službo j>ri slovenski ali hrvatski cerkvi. Zmožen je ! poučevati cwkveno pelje ter tud; •razna jn-vska društva. Kjer ^a (potr-bujejo. naj se «>g!asijo na I naslov: Organist, e o Glas Naroda. 'IK2 l.'ortlandt St.. New York N. \ . (2x 17*24—1) i---- Iščem svojega prijatelja Kl£AN KA DlfcGAN, doma iz Zagorja ' ol> Savi. V tamkajšnjem pre mogokopu sva . Wiek Haven Pa. 17-19—1 ZAHVALA. Spošl o\ an i l. Kr. S.ikser : N«i/.na:ijam Vam LK j l it . I loma je i/ \:fsi Vrbova pri lli»*sl.i liis?ri«-i na Notrauj-skf-nt. Prosim «-« ujen»- rojak«', če kdo \ e . njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj s«- j«;« sam javi. Anton Kastelic. ' amp Crestmont. N C. : (lti-ls- 1 HARMONIKE VxJisi kakršiH*koli vrsre izdelujem in popravljam jh> najnižjih irimli. a de Jo trpežno in zanesljivo. V jiopraro zanesljivo vsa kilo |>o^lje, ker sem Že na«l 18 tet tukaj v tem i>oslu In eetlaj : r svojem lastnem «lomu. v popravek I vzamem kranjske kakor vse «lrugf> harmonike ter raCuuam po detu ka korMJo k«io zahteva, brez natlaljuib vprašauj. JOHN WENZEL. 1017 East G2nd St.. Cleveland. Ohio POZOR ROJAKI Ml«*D«t*Ut »Mik lini« IMC. kakor tud •• brk* <■ brmdo. Od tan towdU srmateio v todalb kiMi rntl Ib »VUsri Jm^k kakor tudi ■ dMu kts*»! hrki la twada la iKbodo odpadali ic wlTaU. Itofmtiva. kaMtibol al< trrani« r rokah travah In v kriln. t oaa»lb dnab popolnoma oadra vim. r»w. opekline, bol«, tura. kisa ta ln ciintc. pota* no*« kurja oiaaa. arabhoe v par dneh po-polnoma odatranim. Kdor bi m«je adravila trw nspaba rabil ma jamčici za M~00. Miite tako po iar«V. U n rak o j ho*H«>tt! zaatocp j Kra*ni lepil. KOLEDAR za l«to 1917 lobtte ako pošljete 4 c«nte za r-raStn-no. JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. j Of. LORENZ, j I Jaz wm edini hrvafko povore- I M fi Kjieeialist moških bolezni v k X rittsburghu. Pa. I { ^ I % X Uradne ure: dnevno od D. do-1 T poldne do S. ure zvečer. V pet- f 9 klb od 9. dopoldne do popoldne, f ■ a Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL š X ipeeialist mobkih hoirtni X I ML LOEENZ, X J »44 Pran Ave. U. nadst. na oUm. J SLOVENSKO A MF.RTK A NSKI | KOLEDAR za leto 1917 se ck»bi pri sledečih zastop-i nikih: Anton Hren, Steelton, Pa. Antou Osolnik. Luzerne, Pa. Jos. Peternel, "Willo'.'k, Pa. Frank Jakše, 112 Marcliant St., Arnbridge, Pa. Frank Novak. Greensburg, Pa. Val. Babicli, New Alexandria, Pa. L. Hribar, Bessemer. Pa. Jerrv- Koprivšek, 411 Church So. Bctblehem, Pa. John Demshar, Burdine. Pa. John Pajk, Conemaugh, Pa. Frank Demšar, Manor, Pa. J. Polanc, 409 Ohio St , John stown. Pa. Anton Valentinčič Farrell, Pa. Frank Gabrenja, Johnstown, Pa N. R. Jakopieh, 1037 Peralta St. NT. S. Pittsburgh, Pa. Zvonko Jakshe, 614 Tripoli St.. Pittsburgh, Pa. Ignac Magister, Pittsburgh, Pa Matt. Klarieh, 832 E. Ohio St. Pittsburgh, Pa. J. J o van, West Newton, Pa. Jos. Skerlj, Turtle Creek, Pa-Anton Jcrina, CI arid ge, Pa. Mat. Kamin, Forest City, Pa. Frank Trcbetz, Export, Pa. Vide Rovanšek, Coneniaugh. Pa. Podružnica Frank Sakscr, Cleveland, O. J. Resnik, Cleveland, O. Chas. Karlinger, Cleveland. 0. L. Bal ant, 1777 E. 29th St., Lo rain,O. J. Kuui.se, 1735 E. 33rd St-, Lorain, O. Ma tt. Slapnik, f'ollinwood, 0. Ant. Kik«'l, 1116 Franklin Ave., Youngstown. O. Frank Hoeevar, Brid«;ep«>rt. O H. Svetlin. 101 ti St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. John Staiupfe!, K27 Indiana Ave. Sheboygan, Wis. Aug. Hollander, -r»75 Reetl St.. Milwaukee, Wis. Frank Skok, West AIIis. Wis. J«>bn Obereh. l>e Puc. III. Mat. <»«rriu. North Chieago, 111 Fr. Petkovsek. Waukegan, HI. Frank Bambich, 1107»/^ N. Hickory Ave., Juliet. III. Math. Komp, La Salle, 111. F. Ch« rne. So. Chieago, 111. Fran kJurjovec, Chicago, 111. J. B. Verbič. Atirora, IIL Frank Skrabce, Stockyard St., Denver, Colo. Peter Chulig, Pueblo, Colo. Frank Janes, Pueblo, Cloo. John Germ, Pueblo, Colo. Mike Pencil, Ringo. Kans-FVank Režisnik, Cherokee. Kans. Rok Firtp, Frontenac. Kans. P<-ter Srhiu'ler. t>l:S N. 1th St., Kansas City. Kans. Frank Grcgorka, Little Falls, n. v. Karl Strniša, Gowanda, N. Y. Math. Kobe, Calumet. Mi«'h. Fr. Kri/.:uan. Chisholra, Minn. Jakob Petrieh, Chisholui, Minn. Louis Perushek, Ely, Minn. Geo. Kotze. Eveleth. Minn. Louis \'«'sel, Gilbert. Minn. Joe Adatnich, Hibbing, Minn, 51. Grabrijan, St. Louis, Mo. A. Rudman. Indianapolis, Ind. L. Bolskar. Clinton, Ind. Fr. Vodopiree, Kitzuiiller, Md-Grcgor Zobec, Klein, Mont. Anton Justin, Rock Springs, Wvo. Jakob Laushin. 70ti Kansas St., San Francisco, Cal. Gregor Porenta, Black Diamond, Waah. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko Plosko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo sli rojaki t vsek ozi-rih na roko> ' n» i i *** jUTMUUHTOti Kadar j« kako drnitvo namenjeno knpitt binder®, Matara, regalje, «odbene Instrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro. rertUoo, priveske, •ratane Itd., ne kapite prej nikjer, da tudi naa aa ceoe vprašate. Upraiaajs Vaj •tana le 2c. j>a al t>odete prihranili dolarje. Cenike, reC vrat pošiljamo brezplačno. Pišite ponj IVAN PAJK, & CO., Box 323, CONEMAUGH, PA. l EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR I M ! (Notary Public) 1! v GREATER NEW YORKU g S ANTON BURGAR I 8 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y, i IZDELUJE IN PRESKRBUJE j J a vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne < i 1 nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti 8 ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. t ! Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno i i £ ! postrežem. m ■iwMiii^Mi hm« »mii mm i»mhi i»mi inaci r>nrci ">irr r?->rri iwftffi ——^——_——— MODERNO UREJENA I JTISKURHA KLAS MOM £51 VSAKOVRSTNE TISKOVINE TmSn IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • » • DELO OKUSNO. • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. « • • UNIJSK0 ORGANIZIRANA. • * • POSEBNOST »i: DRUŠTVENA P R A V i L A, OKROŽNICE — PAMFLETE, I CENIKI L T. D. j VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Cc„ | , 82 Cortlandt St., New York, N. Y. j i V^m ®'zvrstno vino. ®; a ^Hp- \ M tn mojim starim odjemaIrem in prija- I I Jb i»»!j»'ni naznanjam. žlaht- j 1 ^ ^fe VH nepi ur.■/.■tja tor iiuam v zaT««jji saiu>> naravna, j I .£ doiu.ua vin:«. X ^^^^ ^žr ^ Pr»xiaj:im ^a duma p«» »'no ealono ali j t A^fe^tete. " Jm ^ tp».»šiljam na vnc strani Zt-in svojo tri prijatelje: FRAN K A RT TAR. VAI.FNTINA I ItUANČR tu ANL»KEJA PKttimi \si so doma iz Volna 1'riinorskem. Prosim eenjtiic rojake. <'e k«!o v«> za ka!er»ir:i izmed teh. da sni ti.i'.nani nje 1 S'»v na-1. \. ali naj mi pa s;-. ! mi javijo. - .Mike Rntiir. 1 TTit | K. 2'.». St.. Lorain, t »hi.«. ' 17 1!'—1> ŽELIM DOBITI kuharico za kuliati % kainpi, ki je ..soOna silil i gt»spt*dinjiti. No i oziram s«-, »"e je vdova / Otrokoiu ali pa možem, samo da razume s\oj p.kSi l. Plaeam od na- Iprej na m»jsec. Katero veseli, naj I mi piše na naslov: Tony škerl, Morrisons. Box '2. t (1B-17—1 ' P. Kin/iia. Pa.