Jože Toporišič
PREDVIDLJIVOST SLOVENSKE KNJIŽNE SAMOGLASNIŠKE KOLIKOSTI
IN KAKOVOSTI*
v slovenskem knjižnem jeziku kolikostna nasprotja, prim. brät — brät, niso posebno pogostna in prav to je nemara glavni vzrok za njihovo počasno, a vztrajno odpravljanje. Zm^agujejo dolgi naglašeni samoglasniki. Kako je to?
Kot je znano, je v slovenskem knjižnem jeziku kratek naglašen samoglasnik v bistvu mogoč samo v zadnjem ali edinem zlogu; pokop, brät —¦ pokopa, brata. Ce primerjamo spiske takih besed, ki so jih sestavili v 19. stoletju (Va-Ijevec, Škrabec), z dejanskim stanjem v današnjem knjižnem jeziku, hitro ugotovimo, da naglas ni več na končnici, temveč na osnovi v naslednjih kategorijah:
1. pri sam. sr. spola: jajce, barje, moštvo, gumno, jedrce, gumnom, jedrcem, jedrcih;
2. pri sam. m. spola: kupca, bobkä. Trsta, ovsa;
3. pri sam. ž. spola na -a: bolha, družba, služba;
4. pri pridevnikih:   mrtva sladka
mrtve sladke
mrtvega sladkega
mrtvemu sladkemu
5. pri glagolih na -im: govoriva
govorita
govorimo
govorite
6. v mest. ed.sam. ž. spola na soglasnik: v časti, v laži;
7. v daj. in mest. mn. sam. ž. spola na -a; sestram, sestrah.
Zakaj se je to zgodilo? — Zato, ker so bili tako naglašeni primeri v nasprotju z veliko številnejšimi, ki so imeli naglas na osnovi: jajce — perje, moštvo — bratstvo, jedrce — povreselce, kupca — hlebca, bobkä — dedka, bolha — volna. Trsta — prsta, sladka — dol. oblika sladka in sploh stara dol. oblika stara, enako še mrtvega — mrtvega, govoriva — govoriva in sploh nosiva, v časti — na peči, sestram — sestra, sestri.
Preostali del predavanja tujim slavistom julija 1965. (Prvi del gl. JiS XII/1967, str. 92—96.)
229
Kar takega v zapisih knjižnega jezika po naših slovnicah in v pravopisu še nahajamo, je večinoma zmota, ker to niso več nevtralna knjižna sredstva, temveč stilsko zaznamovana kot starina ali dialektizem.^
Prim. iz SP 1962:
1. m. spola: špehek, beraček, čopek, košek, laščec, igre, mostec, nožek, ploček, zaprtek, stebrček, stržek, bobek, domek, Fiancek, krcelj, krhelj, kupec, lepek, roček;
2. sam. s. spola: klobkd, latje, medstebrje, odprtje, resje, suknd, vrvje, klasje, podrtje, razprtje, satje, trstje, vresje, žganje, žrtje;
3. pridevniki: hladna, krotka, lahka, mračna, plašna, plehka, skočna, skrbna, solzna, strašna, željna, gnojna, gorka, lahna, mehka, močna, ravna, rezna rosna, sladka, drobna, brdkä, kasna, krhka, mrtva, tanka, žarka, šibka, hodna, brhka, krepka, svetla, dolžna, grenka, težka;
4. sam. ž. spola na -a: guba, trska.
Kratkemu končnemu naglašenemu samoglasniku iz tipov 5 in 6 se je odpovedala že naša slovnica, primeri iz tipa 7 pa so se odpravili oz. se še odpravljajo hkrati z dolgimi takimi naglašenimi zlogi, kot bomo videli — prav tako po analogiji.
Danes se naglašeni kratki samoglasniki v končnici oz. na glagolskem te-mat^i^em samoglasnik^^ v kategorijah drži le, če je osnova nezložna, in v elitnein knjKnemjzgoyijruJe takrat, če je v osnovi polglasnik:
1. tla žeknd,
2. psa        stebra,
3. sla tema,
4. zla temna (že stilsko zaznamovano),
5. žge        cvete (enako tudi v velelniku),
6. - --        debrl
Tako seveda tudi v sestavljankah na tej podstavi: ker žge tudi požge, ker šla tudi pošla, le pri našla tudi že našla. Po zgledu požge se ravnajo tudi nezložni korenski morfemi, ki so vezani samo na sestavljenke: načnem, ožmem ipd.
Na koncu osnove samo pred ničto končnico pa se kratki naglašeni samoglasnik drži kar dobro, četudi se tudi že tu ponekod umika. Ohranjen je v naslednjih kategorijah:
V II. sklanjatvi je to prava posebnost: miš, nit...:
V III. sklanjatvi kakim 200 samostalnikom ni mogoče predvideti kračine in se jih je zato treba učiti po vrsti: prim. brät, sir, kruh, žep, nož.^ Drugi primeri so napovedljivi. Mednje gredo najprej iizglagolske izpeljanke in zloženke z ničtim obrazilom, kadar pridejo pod naglas a, e ali o; prepasti > prepad, pre-cepiti > precep, odkositi > odkos. Glagolska podstava je lahko samo hipotetična; odnositi > odnos. Med nekaj sto takih primerov, zapisanih v SP 1962, jih je komaj nekaj, kjer je tudi pred ničto končnico dolg naglašen samoglasnik: prim. vlek, tek (toda predtek), beg (tudi pobeg), plaz (skoro nihče ne ve več, da je to v zvezi s plaziti), hod (vendar odhod itd.), čar, žar, sram, vlak, silobran, molk, golk. To je po prvih ocenah vse; kar je tega še več, je mogoče videti, da gre za glagolske izpeljanke iz samostalniške podstave: gospodar > gospodariti, plen > pleniti. Primerjaj podobno kmet > kmetovati, govor > govoriti.
230
v posebni skupini so besede na -ent; te imajo pred ničto končnico vedno j kratek naglašen samoglasnik: študent, advent, šment. — Tudi izpeljanke na -ič, \ ki pomenijo mlado, gredo sem: miadič.^ j
Pri pridevniku je besedotvorno nemotiviranih takih primerov kakih 30 \ (prim. sit, rašč, bogat, domač, znan, pijan, rjav, zdrav, plav, žal, širok, globok, \ visok, hrom, prost, nor, nov, pošten, rumen, zelen, trhlen, studen). Od predvid-i Ijivih ter besedotvorno motiviranih primerov gre sem zaključeno število iz- i glagolskih izpeljank na -av (bahav, domišljav), izpeljank z obrazilom -at (bahat), i deležnik na -en od glagolov s širokim o ali e v osnovi in od glagolov na -im j (pleten, prehoden, pokošen — pletem, prebddem, kosim). I
Predvidljivost kratkega naglašenega samoglasnika pred ničto končnico i je potemtakem precejšnja: od 261 primerov z naglašenim i, u ali a jih je obli- ; koslovno nemotiviranih samo 79. Od 348 samostalnikov z naglašenim kratkim o ; jih je samo 82 oblikoslovno nemotiviranih (hkrati s sestavljenkami seveda, ka- i kor pri a, i in u) in od 244 primerov z e je oblikoslovno nemotiviranih in torej ; nenapovedljivih 40. Ce seštejemo vse, je od 853 primerov z naglašenim kratkim j samoglasnikom pred ničto končnico oblikoslovno nemotiviranih in torej ne- , predvidljivih samo 200. Skupaj s pridevnikom torej 230 primerov. Seveda so tu : mogoči popravki navzgor in navzdol, kolikor sem pri izpisovanju kakšen primer ] prezrl; enako seveda še pri obdelavi gradiva.
Pri deležniku na -1 m predvidljiv kratki naglašeni samoglasnik pri glagolih ! na -jem — ti, če se koren končuje na samoglasnik (vendar je mogoče reči, da je [ kratek v deležniku na -i pogostnejši od dolgega); v Ruplovem pravorečju je ]
odnos kratek: dolg kakor 19 : 5). Pri glagolih na -ti--jem in vokalom pred -ti
pa je ravno obratno: samo žel, mel, mlel in klal so kratki, dolgih pa je 12. Morda se je prav tu začelo odpravljanje kračine pri glagolih, ki se jim koren končuje i na -e-: mlajša generacija npr. v Ljubljani govori vse take primere kar dolgo. (To i je prešlo tudi k glagolom -eti -im.) Nepredvidljivi so potem samo še posamezni i primeri, tako iz II. vrste minil, v peti virsti pa iskal, lagal, oral, postlal (SP ima i oral), znal. Pri glagolih na -am -äti je kratek naglašen vokal v deležniku pred ; ničto končnico obvezen (končal). (Primeri kot plel in bol so predvidljivi (v se-i danjiku široki e oz. o v korenu glagolov na -tem ali -dem), vendar je tak izgovor ; danes že narečen, knjižno je pletel ali pletel in enako seveda bodel ali bodel.) \
V velelniku je zmešnjava, če se končuje na -e;; prim. glej, jej, imej, povej, j smej, grej, vej, spej, štej, dej, sej. (Rupel je imel štej, umej, imej.) ;
Nenapovedljivi so kratki naglašeni samoglasniki še v nepregibnih besednih ; vrstah, posebno v prislovih; primeri zanje so: dokaj, dotlej, kdaj (nedoločno),} menda, morda, nalašč, naskrivaj, nikdar, precej, sem, sicer, skiip, sploh, tačas, \ takoj, takrät, täm, ven, vendar, zaman, zdaj, že. '
Posamezni zaimki: käk (vsaj po Ruplu), kaj, kar, kdor, jaz, on. ',
Kratek naglašen samoglasnik v nezadnjem (needinem) zlogu imajo poleg ; primerov, kadar gre za polglasnik, naslednje skupine besed: nepredvidljivo le! kaka beseda, npr. členek marši — ali zaimek ves v dvozložnih končnicah (prim. j vsega), sicer pa je vse predvidljivo. !
Najdemo ga pri sestavljankah, kakor so npr: podsekretar, predpriprava, \ nedomač, najmanj, nerjaveč, karkoli, vsepovsod, vsekakor, pravzaprav, kakšen j
231 i
(nedoločno); tjakaj, pravkar, vsekdar, dasi, dokler, ali, jeli, tjäle, semle, tämle, tule (vendar tukaj). Kakor se vidi, imajo sestavine takih besed s kratkim naglašenim vokalom v nezadnjem zlogu tak naglas tudi kot samostojne besede (prim. kar, vse, prav, kak, tja ipd.) ali pa ga dobe šele kot besedotvorno obrazilo (prim. pred-, ne-). — Od teh primerov je treba ločiti tiste, pri katerih ne gre za besedni, temveč stavčni naglas, za posebno poudarjenost v sporočilu (prim. vendar, ampak, te je videl; prim. še Te je videl? — Te je? ali So ga videli? — So gä? — Sd?.^
Eden največjih problemov v slovenskem knjižnem jeziku za vsakega, ki ni ravno Gorenjec ali Ljubljančan, je razvrstitev širokih in ozkih dolgih o-jev in seveda e-;'ev. Ta razlika je pomensko razločevalna (fonematična): prim, ženi se (sed.) •— ženi se (vel.) ali nosi (sed.) — nosi (vel.). Vokalna kvaliteta a priori ni predvidljiva razen v primerih, ko gre za naglašeni e pred j in o pred fonemom v, ki imata mehanično razvrstitev: nevtralna e in o v istozložnem položaju {sej, sejrii, jej, mejni — sinov, smövski, kov, sov), široka pa v raznozložnem položaju (seja, meja — sinovi, sovaj, in sicer ne glede na prvotni izgovor in po njem se ravnajoče zapisovanje takih besed z akutom ali cirkumfleksom. (Z /V so zapisani tisti primeri, pri katerih se je doslej dovoljeval samo ozki izgovor.^)
Samo še eno avtomatično pravilo imamo za razvrstitev širokega e; v mlajših izposojenkah in izpeljankah se pred r govori samo široki e, prim. atmosfera, šoier — terjam.
Nekaj malega nam za razvrstitev širokih in ozkih o-jev in e-jev pomaga tudi poznanje izvora sedanjih o-jev in e-jev: za jat, in nosna e in o navadno ni širine v našem knjižnem jeziku, za prvotna o in e pa je mogoča, in sicer — kot znano — tedaj, če je bil v praslovanšoini naglas za takim sedaj širokim e-jem ali o-jem. Pri tem opozarjamo na ruščino ali čakavščino, lahko pa bi se sklicevali tudi na redka slovenska narečja, a so premalo raziskana. Toda kaj, ko tako malo kdo pozna vse te jezikovne zadeve. Pa še to: analogije so stvar temeljito premešale, tako da presenečenj tudi za dobrega »praslovana« ne manjka (prim. npr. roka, peta, sedi, greda, bežal ipd.).
Učinkovita slovnica slovenskega knjižnega jezika bi morala take primere zbrati v posebnih seznamih, da bi se jih bilo mogoče naučiti.' Take kratke spiske imamo že pri Kopitarju ob posameznih sklanjatvah, potem pri Metelku in še pri Ruplu v Slovenskem pravorečju, kjer je zbranih največ takih primerov. Treba je pripomniti, da so ti spiski za žensko in srednjo deklinacijo posebno nepopolni, to pa zato, ker navajajo samo tliste primere, ki hkrati premikajo naglas (prim. voda vode vodi vodo) oz. tak široki o ali e iz ednine v množini premenjujejo z ozkim (prim. okno — okna, rebro — rebra). Škrabčev spisek takih besed — navaja jih v 26 skupinah — se da urediti v naslednje štiri skupine: v prvi so besede, ki imajo široki e ali o v vsej Sklanjatvi oz. spregatvi, v drugi tiste, ki imajo ta dva glasova v vseh sklonih razen pred končnico 0 oz. pred nezložno končnico, v tretji tiste, ki imajo široka e ali o samo pred edninsko končnico 0, v četrti tiste, ki ju imajo samo v kakšni ali edini obliki paradigme. Primerjaj podrobnejši pregled po oblikoslovnih tipih:
232
I
1. peta — gora
2. česen — posel
3. čelo —¦ okno
4. težek — droben.
5. nesem — bodem 6.....šotor — 6ra
7. rojen — rojenega
8. peti — osmi
II
1. zelenega-nörega (dobrega, novega)
2. meča ¦— boba
3. enega
4. pečenega
5. petiii — osmih
6. nesla — bodla*
7.....— mojega
8. stremo —----
III
1. jelen — potok
2. breme — ...
3. velik — bogat 4.....— senožet
5. ženil — molil (želel, česal, krenil)
6. ženi — moli (želi, češi, kreni, greni — množi nesi — bodi)
IV
1. ženit — molit (želet, česat, krenit)
2. nesti —¦ bosti
3. ,,., — spodaj
4. njega —
5. v peči — v kosti
6.....— na mostu
Na pripono vezana je kakovost pri naslednjih primerih, bodisi da spadajo v I. skupino (-er, -oba, -enje, -ota: biljeter, gnusoba, življenje, gluhota s pridevniškimi izpeljankami vred: biljeterski, gnusoben, življenjski, temoten), bodisi v II. skupino f-en kot obrazilo za deležnik na -n: pečena).
Skoraj vsi zgoraj našteti tipi štirih skupin s širokim o-jem ali e-jem so slabo napovedljivi, zato se jih je treba učiti na pamet. Poglejmo natančneje.
Kar zapomniti si je treba primere za tipe I. skupine 1—7, skupine II 1—3, III 1—5, pri 6 samo za množi in greni, pri IV pa 3—6. Nekateri od teh tipov so številčno šibki: primerov za 1/6 je komaj pet, šest; skoraj samega sebe predstavlja primer 1/8, saj so taki primeri, računam, le trije ali štirje. Samega sebe predstavlja tudi primer za II/3 (števnik en). Tudi za III/4 poznam samo en primer, komaj nekaj več jih je za III/3; IV/4 predstavlja samega sebe, IV 5 in 6 pa sta ne glede na nepreveliko redkost zanemarljiva, v vseh primerih tipa 6 in večinoma v tipu 5. Pri II/7 gre za sememe moj-, tvoj-, svoj- in, po novem, tudi njegov-. Tudi za III/2 ni veliko primerov: razen v primeru tele in pleče gre za samostalnike, ki pred neničto končnico podaljšujejo osnovo z n, vsega skupaj 4 primeri. Nazadnje: tudi primerov za tip IV/3 ni veliko (prim. npr. dokaj, doli, dol, gor, gori, spodaj, zgoraj).
Predvidljivi so popolnoma naslednji primeri: tip 1/8 velja za vrstilne štev-nike od 5 do 10 in 100, in sicer tudi kot sestavine večjih števil, kadar so govorno na koncu, tj. tudi 105, ne pa 125, ker govorimo sto pet in sto petindvajset. Isto velja za II/5, kjer gre za glavne števnike od 5 do 10 in 100 v sklonih z neničto končnico. V II/8 gre za primere z nezložnim korenskim morfemom (tr-em ipd.) — kjer pa je izvzet vezani mortem -jd-, kot ga imamo v najdem, pöjdem itd. V primerih kot pošljem, zajmem in nčjmem pravzaprav ne gre več za korenske
• Tako po starejšem pravorečnem določilu.
233
morfeme -šlj-, -jm-, temveč zaradi pomenske oddaljitve kar za korene pošlj-(posl), kakor dokazujejo tudi izpeljanke dopošljem namesto došljem ipd.
Ce si poleg obravnavanih napovedljivih tipov s širokim e in o in poleg prav tako že prikazanih tipov, ki so številčno šibki, končno zapomnimo še tipe I/l—^5, II/l—2 in 111/1,5 in 6 (od tega samo podtip greni — množi), si pridobimo možnost za obvladanje vseh drugih tipov na podlagi posebnih pravil, o katerih bo še beseda. Pri osvajanju teh primerov je pričakovati naslednje: Pri I/l bi se enozložne osnove dale še kar našteti, drugo pa so izpeljanke; pri 1/2 so razen redkih nesestavljenih osnov vse druge izpeljanke; pri 1/3 mora biti kar veliko število izpeljank; tako tudi pri 1/4, medtem ko bi za 1/5 bilo mogoče dovolj hitro sestaviti listo vseh primerov. Tudi v II/l primerov pravzaprav ni veliko, zato pa toliko več pri II/2, o čemer bo podrobneje še govor. Primerov za III/l je okrog 40. Silno važna je osvojitev točke III/5, ki jih ni posebno malo, kakor tudi ne za III/6 podtip greni — množi.
Primeri za paradigmatično besedotvorno izvajanje' iz usvojene podstave:
1. Ce si zapomnim primere 1/5 (nesem — bodem, berem — zovemj, vem tudi za kvaliteto naglašenih e-jev in o-jev v II/4 in 6, III/6 in IV/2 istih semenov, kolikor seveda nimajo v II/4 in 6 in v IV/2 korenske morfemske variante brez e-ja ali o-ja: prenesenega, nesla, nesi, nesti (proti samo berem — beri, ker dalje bran, bral, brati);
2. Ce si zapomnim primere III/5 ženil — molil (50 jih je: prosil, blodil, brodil, gonil, hodil, lomil močil, molil, nosil, postil, selil, sklonil, skočil, prislonil, stroju, točil, vodil, volil, vozil, ženil, česal, klepal, klecal, kopal, kresal, metal, tesal, zobal; želel, gorel, bolel, donel, hotel, letel, ležal, norel, velel, zorel; krenil, pocenil, zaklenil, poklonil, ognil, updgnil, tonil, trenil, ščenil), vem tudi za kvaliteto naglašenega samoglasnika v velelniku (III/6) in namenilniku (IV/1). Pri glagolih na -il si zagotovimo še izpeljanke z obrazili J-nja (prošnja) in neiz- .... -an (neizprosen -sna), kolikor take izpeljanke seveda obstoje.
3. Ce si zapomnim podtip III/6 greni — množi (66 jih je): bori, bremeni, debeli, doji, deli, globi, drobi, gnoji, goli, gotovi, greni, grozi, jekli, jezi, kroji, kropi, kosi, kroti, levi, lovi, meji, množi, moli, mori, noči, novi, ostri, pepeli, plodi, poji, poti, roji, rosi, roti, smodi, soli, sramoti, srebri, škropi, togoti, topi, vedri, veseli, vošči, zvoni, žalosti, govori, dobi, dvoji; vriši, ječi, sedi, bledi, bobni, čepi, dreveni, hrepeni, ohromi, onimi, sloni, slovi, otopi, otrdhni, ozeleni; stelji, örji, pridobim pri glagolih na -iti samo dovolj redke izpeljanke s sufiksom -nja (košnja); primeri kot rosna ali potna so izpeljanke iz samostalnikov rosa in pot f= zno;'j.
III
Na koncu nam je govoriti še o razvrstitvi kakovosti samoglasnikov v zvezi z že obravnavanimi kolikostnimi premenami tipa brät — bräta prav v tej kategoriji, tj. pri samostalnikih moškega spola. Stanje je naslednje:
Prosta kakovostna premena pri i, a in u je avtomatizirana: sit, brät, kriih Jsit, brAt, krUhJ: sitega, bräta, kruha.
Pri e (kmet, žep, dekadent) je, ko se v nezadnjem zlogu naglašeni samoglasnik podaljša, v 85 »/o nosilec naglasa ozek (kmeta), le v 15 »/o širok (žepa, dekadenta). Ker pa sta od teh 15«/o skoraj dve tretjini oblikovno označeni s končajem -ent (dekadenta), je predvidljivost v premem kratkega naglašenega e
234
z dolgim ozkim čez 90-odstotna. Take primere s širokim e v nezadnjem zlogu lahko kar naštejemo: cer čep, Čeh, dlesk, klek, klep (z izpeljankami), sep, ščep, šen, žep, špeh, arest, piekreh. Tudi ozki podaljšani e poznata lev in skrpetß
Kako koristno je odkrito pravilo, se vidi iz dejstva, da je besed z e po mojem štetju v Slovenskem pravopisu (SP) 1962 okrog 250.
Pri 6 je treba ločiti besedotvorno nemotivirane (nož) od motiviranih (prenos < prenesti, pokop < pokopati). Pri nemotiviranih (nekaj čez 60 jih je) je v podaljšani obliki skoraj zmeraj široki 6, torej bob — boba. Prim. še: boh, bok, boks, bor, bron, cmok, čof, čok, dvor, gomolj, gost, gozd, grob grof, grdh, hrošč, klop, klošč, köc, kol, konj, konop, koš, kroi, mošt, nož, otrok, ploh, pod, pop, prdšt, roč, sloj, slon, snop, sdrri, stol, stolp, stdrž, strok, strop, šliolj, top, štor, trop, vöi, zölj, zor. Izjeme so prav zanemarljive: SP 1962 navaja za tip škdf, škola še: boč, broč, glog, krop, por, rok, stdg. Vendar se celo najtrdnejši taki primeri, npr. škofa, govore tudi že škofa (prim. za govor neke Ljubljančanke še kropa, pora), sicer pa so take besede prešle v nepremenilni tip boč — boča (tako še glog, rok, stog).
Pri besedotvorno motiviranih primerih z o-jem je treba ločiti skupine a, b, c.
V prvo gredo izpeljanke iz glagolov na -otati (-oteti) ali sploh izpeljanko na -ot (grohot < grohotati, život < živeti), v drugo izglagolske izpeljanke s trajnim so-glasnikom za naglašenim samoglasnikom (grom < grmeti), v tretjo tiste, ki imajo za naglašenim samoglasnikom zaporni (eksplozivni) soglasnik fpoicöp < po/copdfij.
V prvi in drugi skupini je oblika s podaljšanim samoglasnikom široka (grohota, groma), v tretji pa ozka (pokopa).
Za povedano primerjaj: a) bohbt, hrbot, copdt, čofdt, grohot, hohot, ropot, sopot; bj naslednje samostojne ali vezane morfeme:
boj, kroj, soj, spoj, stroj, znoj, navoj, nagnoj, obstoj, poj;
nagon, napon, naslon, odklon;
grom, lom;
krov, rov, prislov;
molj, zakol, podmol, zobobol;
plosk, post, prenos; dovoz;
spdr, zatdr, zor, bratomor, izbor, izvor, napor, preor, ukor, prodor, stvor.
V SP 1962 je takih primerov čez 130. — Našemu pravilu se upira naslednjih 12 morfemov: kov (3 primeri), — slov (3), otrdv (1), zrakoplov (1), ogon (1 — del zorane njive), osoj (2), pokoj (2), pozdj (1), otor (1), preor (2), pogoj (1), zaton (1), vsega 17 besed. V izgovoru že omenjene Ljubljančanke je opravičen izgovor z ozkim o samo za pogoj in zaton, vse druge primere govori s širokim o. Tako je naša premena ö ~ ö pred trajnim soglasnikom pri besedotvorno motiviranih besedah skoraj 100 "/» predvidljiva, saj je razmerje med predvidenim in nepredvidenim kakor 145 : 2. . '
c) naslednje samostojne ali vezane morfeme:
hod, smdd, vod, porod, razplod;
kop, sklop, stop, oklop, potöp;
pok, skok, stok, tok, odlok, odzvdk, krvolok, obok, zvok, urok; odlog, oprog, porog; omot, oplot; toč.
235
Teh primerov je čez 90. Pojasnilna moč tega pravila je 90 "/o, ker se ji upirata le morfema bod (3 primeri) in mok (4). Tip omot po pričakovanju v izgovoru Ljubljančanke gre v skupino a), tj. tip bohdt. Morda je prav izgovorni (-öt) za bdd prevedel ta tip v skupino b. Mortem mok je morda nemotiviran, sicer mu ne vem razlage.'
V članku sem podal nekaj rešitev, ki mi jih je prineslo strukturalno obravnavanje slovenskih knjižno jezikovnih dejstev. Želel sem, da bi jih priznali kot koristne. In še: tudi iz tega prispevka se vidi, kako veliko problemov je v slovenskem knjižnem jeziku še nerešenih, kolikšne naloge čakajo redke sloveniste in kako dobrodošla bi bila pomoč od koderkoli, dobrodošla tudi v primeru, ko bi naše domače slovehistične ustvarjalne sile imele ob boljši razporejenosti večje možnosti za delo, kot jih imajo sedaj.
ODNOSNICE
1. O tem prim. podrobneje mojo razprava Naglasni tipi slovenskega knjižnega jezika, JiS 1965, str. 56—79 (dalje Slej). — 2. Te primere imaš sedaj vse naštete v Slovenskem knjižnem jeziku 1, Maribor 1965, str. 172—173, vaja 23. — 3. Prim. še Skj 1, str. 168, 1. — 4. Prim. Skj. I, str. 125—126 in članek Besede z dvema naglasoma (Jezikovni pogovori II, str. 128—135 (Ljubljana 1967). — 5. Prim. Skj. 1, str. 162, 5. odstavek za kratka nevtralna e in o in Jezikovni pogovori II, str. 117—118 (sestavek Kaj je v knjižnem jeziku prav) za tip sinovi, ide;a. — 6. Temu načelu skušajo zadostiti, kolikor v okviru učbenika le gre, moji Skj 1, 2 in 3 (Maribor 1955, 1966 in 1967). 7. Prim. sedaj tudi v Skj 3, str. 132, 139—140, že prej sem povezoval naglas deležnika na -1 in namenilnika (JiS 1958/59, str. 81—83). — 8. Rezultat tega podan v Skj 1, str. 169, 1. odstavek. — 9. Rezultati tega razpravljanja so podani v Skj 1, str. 169—170.