Izh;.;a vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pobijanjem na dom za celo leto 4 K, pol lata 2 K in v.a četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo S IC, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sani ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se poSilja na: Upravnistvo .,Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoS5',a do odpovedi. — Udje ..Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — "Uredništvo: Koroška resta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo. — UpravniStvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inseraii se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprie reklamacije so poštnine proste. Uvoz srbske živine. Zadnjo nedeljo dne 15. marca je podpisal av-stro-ogrski minister za zunanje zadeve baron Eren-tal trgovinsko pogodbo s' Srbijo. Dve leti so trajala pogajanja, ker kmečki poslanci niso hoteli privoliti nobenega uvoza srbske živine. Toda ko so prišli novi poslanci v državno zbornico, našli so se med njimi možje (med njimi tudi Roblek), od katerih je bilo vsled glasovanja za znani Rennerjev predlog pričakovati, da dovoljujejo uvoz srbske živine. Vlada se ni dalje obotavljala, ampak dokončala pogajanja s Srbijo. V novi trgovinski pogodbi so določila, ki bodo v mnogih kmečkih krogih našla najhujši upor. Usoda razmer je hotela, da bosta ravno Savinska dolina in Saleško-mislinjska dolina, torej okraja žalostnih poslancev Robleka in Ježovnika, najhujše prizadeta. Ta dva okraja kupujeta vse žitne vrste. V novi pogodbi s Srbijo pa so se zvišale carine na razna žita, kar se pravi, da bo vsakdanji kruh Je-žovnikovih in Roblekovih volilcev zopet dražji. To je huda kazen za ljudstvo, j ki si voli nesposobne poslance, katere mu priporočajo liberalni advokatje in liberalni učitelji! r' Carina je zvišana po novi,pogodbi za: pšenico od 1 K 7h v kakor je bilo dosedaj na t> n « rt «i i' laži-Narodni stranki. Na tak škodljiv način skrbi ona za slovenski narod! Carina znaša za cent žive teže: za govedo 9 K 40 h, prej 60 K za komad živine. Ce tehta živina 450 kg, pomeni to 18 K carine manj nego prej! Za svinje v teži do 110 kg znaša carina 11 K, prej 12 K, za mastne svinje prej 10 K, zdaj 5 do 6 K manj. In še več! Da se ne zanese k nam živinska kuga, ki ravno v Srbiji neprenehoma razsaja, morala bi se sprejeti živino-obrambna (veterinarska) določila. To se ni zgodilo, in imeli bomo torej v prihodnje ne samo nižje cene ! živini, ampak tudi živinsko kugo! Vsa čast Narodni stranki! Komaj je poslala prve svoje poslance v državni zbor, že,mora naš kmet čutiti to tudi na svojem lastnem telesu! Kar je mogla, je.storila v njegovo škodo! Narodna stranka se bo trudila odvrniti pozornost od sebe. Prireja zborovanja, na katerih ne govori o,srbski pogodbi, ampak o volilni preosnovi in vseučilišču. Naše mnenje pa je, da stranka, ki jemlje našemu narodu kruh, nima pravice govoriti o i njegovih prosvetnih potrebah, kajti tudi tukaj se je i treba bati njene nesrečne roke, da nam izda koristi j našega naroda. Ljudstvo, pokaži povsod vrata tej | škodljivki! rž ječmen oves „ ■ tariieo „ — Povsod 1 79 t)U 43 60 na se K 30 r r 80 „ r «O „ „ 80 „ » 80 „ skrbno Spodnjem Štajerskem goji sadjarstvo. Carina za uvoz različnega sadja pa se je znižala, nova pogodba bo torej neugodno uplivala na cene našega sadja. Zopet škodljiva pridobitev poslancev Narodne stranke! Carina za uvoz svežega sadja se je znižala kakor v pogodbi za Italijo. Carina na posušene češplje za 100 kg znaša 8—10 K. Se carina, za češpljin sok se je znižala za 2 K približno.^ Naravnost uničevalne za naše kmete so določbe glede uvoza živine. Srbija sme vsled nove pogodbe uvoziti v Avstrijo 35.000 govede in 70.000 svinj v zaklanem stanju. Dunajsko mesto, v katerem se ravno delajo cene za našo živino, si je že zasigu-ralo večino srbske govede in veliko število svinj. To pomeni, da imamo pričakovati novo padanje cen naši živini. Zahvala za to gre tudi naši/liberalni — Kdaj pride do sloge? Naši liberalci so razdrli slogo na Spodnjem Štajerskem. Korist od tega imajo nekateri sebičneži v njihovi stranki, največjo korist pa narodni nasprotniki. Vkljub temu nočejo nič slišati o slogi. V Narodnem svetu bi bilo treba, da so zastopane vse stranke. Liberalci in prvaki pa so naše somišljenike vrgli ven iz tega sveta, s tem da so izrabljali večino v strankarske namene. Se sedaj nočejo niti liberalci niti prvaki nič vedeti o slogi. Le eno vedno hočejo, slogo med liberalnimi in našimi poslanci v državnem zboru. (Zakaj pa? Ker bi samo tam imeli korist od sloge. Njihovi poslanci so nesposobni, za to bi jim le koristilo, če se lahko naslonijo na naše poslance. Naši poslanci bi morali potem delati, liberalni pa bi želi slavo. Poznamo dobro celjske tiče. Kolikor pa mi vemo iz krogov naših poslancev, so ti vedno za slogo in edinost s Hrvati. Toda tukaj ima svoje roke Ploj vmes, ki brez liberalcev noče združenja Slovencev in Hrvatov. Ce je slovenskim politikom res toliko na slovensko-hr-vatski slogi, naj žrtvujejo svoje štiri liberalne poslance, na Dunaju nastane velik složen klub in Bosna bo mirna! Toda Ploj tega ne dovoli, on je zvest odvetnik slovenskih liberalnih poslancev. — Koroška kmetijska družba in Slovenci. Omenjena družba je zopet pokazala, kako naklonjena je Slovencem. Kakor je namreč za nemški del dežele imela potovalne učitelje za čebelarski pouk, tako jih je v preteklem letu nastavila tudi ::n slovenski del, in sicer v osebah g. A. Martinjaka, nad-učitelja v Medgorjah, g. J. Krebsa, učitelja na Le-šah, in g. Horvata, učitelja v Cačah. Pa ravno za pliberški in velikovški okraj, ki je najbolj slovenski, si je poskrbela za slovenskega potovalnega učitelja (za čebelorejo) Nemca! Kajti g. Krebs ne zna nobeno besede slovenski. To se pravi s Slovenci norce briti! — Volitve na Goriškem za našo Slov. ljudsko stranko niso izpadle ugodno. Mi imamo 5 poslancev, liberalci 9. Sicer so manjšine ljudske stranke zelo velike, vendar uspeh se sodi po izvolitvi. Nočemo nič olepšati, niti se po nepotrebnem tolažiti. Ni pa tako slabo, kakor si domišljajo nasprotniki, niti od-daleč ne. S. L. S. na Goriškem je mlada, zelo mlada. Volilni boj je razvnel politiško nezrelo ljudstvo, v tolminskem okraju in v goriški okolici so se za S. L!. S. pokazale take večine, da smo bili veselo iznenadeni. Shodov je bilo veliko, tudi časopisje je storilo svojo dolžnost. Ako se' v goriškem deželnem zboru izcimi liberalno-agrarna večina, bo S. L. S. prijetnem položaju opozicije, kar neizmerno mnogo pomenja za agitatorično in organizatorično delo med ljudstvom. Izobraževalne organizacije na Goriškem skoro nič ni! Tudi vzgoje zaupnikov manjka! Tu nemudoma na delo! Marljiva je duhovščina, pa žali-bog, ne povsodi. So gotovi obstanki, iz stare dobe. Preko tega treba iti brez pardona! Povdarjamo tudi, da je o pravi delavski organizaciji na Goriškem komaj kaj duha in sluha. Sicer pa v tem oziru tudi na Štajerskem nismo bogve kako daleč prišli. Trbovlje bi morale prednjačiti. Naši poslanci na Goriškem so: ■ dr. Gregorčič, Klančič, Zega, Berbuč, Kosmač; liberalni poslanci: dr. Gregorin, dr. Franko (dvakrat izvoljen), J. Strekelj. Križnič, A. Strekelj, Gabršček, Obljubek, Kovač. — Odprtje srbskih mej. Kakor se nam poroča iz Dunaja, je bil sedanji poljedelski minister Eben-hoch vedno nasprotnik odprtja mej. Pogodbo glede Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubec. T z hrvatskega Barko Krajnc. (Dalje.) Zaklinjamo se pri krvi Kristusovi, da se maščujemo nad Tahom, odgovorijo kmetje in v svetem navdušenju dvigajo roke. Orožja imamo nekaj sami, nadaljuje Gubec. nekaj nam ga je poslal gospod Gregorijanec, za smodnik pa nam je podarila gospa Uršula sto dolarjev. Vi poznate, bratje, vsakdo dobro svoj domači kraj, a treba je še dogovora! Delajte in vzbujajte kmete, a oprezno, da nas ne zasledijo! Tah mora pasti! Bog naj sodi!, grmijo kmetje. Mato, se vzdigne Pasanec, mi se pripravljamo za vojsko,, a v vojski je treba poveljnika. Ti znaš brati in pisati, pametnejši sj ko mi, bodi nam ti poveljnik ! Gubec mora biti poveljnik!, zakllčejo vsi v en sam glas. Da, vodil vas bom v svetem boju za našo pravico! Tako mi pomozi Bog!, konča Gubec. Za svojo pravico hočemo živeti in umreti!, za-fiiiejo enoglasno ti teptani in zaničevani bojevniki »a božjo pravico in ljudsko dostojanstvo ter si krepko stiskajo fculjavo rok» r slovo. XX. „Ali je to moja Janica?" Nekega jutra se niso malo začudili brdovski vaščani. Konjenik, opravljen bolj po turško, je dirjal po cesti proti Brdovcu; samo po dolgih laseh ih kučmi si mogel spoznati, da je kristjan. Jahač na krasnem turškem konju ne gleda ne na levo in ne na desno, le' zmerom hitreje poganja svojega žrebca proti vasi, Pri prvi hiši sreča deklico ter jo vpraša, mu li ne bi mogla povedati, če je slepec Jurko in njt-gova Janica doma. Dekle ga začudeno pogleda, potem pa mu pove, da ne stanujeta več tu, ampak pri Matiji Gubcu na Stubici. Na mestu obrne jezdep konja in jo udari v urnem teku proti Stubici. Ravno je zvonilo na Gornji Stubici opoldne, ko je prišel Juro Mogaič — kajti nikdo drugi ni bil ta jezdec — do Gubčeve hiše. Bliskoma skoči raz konja, ki ga priveže za ograjo, sam pa gre dalje proti orehu. A žive duše ni doma. Oko mu zastane na deklici, ki je sedela pred hišo nai kamnu in bulila s srpimi očmi v pisan svet. Juro spozna v tem velem, porumenelem obrazu, iz katerega nisi mogel brati nikakega čuvstva. in preko katerega so padali razmršeni lasje, — svoje Janico. Pristopi k njej, prime jo za rame, kliče jo z imenom in vprašuje, ali se nič ne spominja več svojega Jura. !A dekle se neumno zareži in začne izgovarjati njemu popolnoma neznane besede brez vsakršne zveze. Iz vsega njenega govorjenja in iz vseh kretenj je Juro s strahom spoznal, da je njegova nevesta Jani,ca znorela. Ves obupan se prime za glavo, vrže se na travo in stokaje pritiska vroče čelo na mrzlo zemljo. Kdo je to?, se začuje s ceste krepek moški glas. Juro skoči s tal. Ujec! — Sin moj!, zakličeta oba naenkrat in mladenič se vrže na prsi ujcu, ki ga s svojo železno roko pritisne k sebi in vzdihrte: J uro, sin moj! Odkod te < nosi Bog ? Ne vprašujte, za Boga! Rajši mi povejte: Ali je to moja Janica? Je!. pritrdi Gubec. fin kdo ji je to storil? Tah! Tah!, zatuli Juro in seže po puški. Pomiri se, moj Juro, ubogaj me! Bol in žalost ti trga srce; moje srce se je že spremenilo v trd kamen. O pravem času te je rešil Bog, dobro si mi došel. Tah ti je oskrunil nevesto, znorela je. Kamor koli pogledaš, povsod, v vsaki koči krvavijo rano kakor tebi! Povsod med kmeti mrmranje kakor gromoviti tok: Dosti je muk, dosti trpinčenja! Dot z gospodo! Razvalimo vsa ta krvološka gnezda in z mečem zapišimo postavo, da nnj bodo vsak človek enak pred Bogom in ljudmi! Naši bratje so pripravljeni in še kak mesec, pa liajd nad grajščine! Jaz jih »bom vodil v sveti boj! Dali smo si sveto prisego, da ne mirujemo, dokler se rte osvetimo! Ob vaši strarn bom tudi jaz vihtel sabljo in poleg vas bom poginil! Na tem svetu itak nimam iskati ničesar več! Odšla sta v hišo. Jnro je zdaj pripovedoval stricu, kako je bil z več kristjani ujet pri i>ekem begu v Banjaluki. Neko noč zažare begove žitni,c» vse Srbske meje so odprte ? živine je sklenil prejšnji minister; Auersperg. Eben- j hoch je zadržaval sklep pogodbe do zadnjega. V , parlamentarnih krogih se govori, da ni izključeno, , da Bbenhoch odstopi. — Žalitev vere in cerkve. Vseučiliščni prof. iVarmund v Inomostu je v govoru in pisavi razžalil versko čustvo katoličanov. Veliko razburjenje je zavladalo med Tirolci nad to predrznostjo. Tirolski državni poslanci so se • pritožili pri ministrskem predsedniku in naučnem ministru. Spis profesorjev je že zaplenjen. Tirolski poslanci zahtevajo zadoščenje za katoliško cerkev in ne bodo dali prej miru, dokler ga ne dosežejo. Liberalni ¿isti, tudi slovenski, pa zagovarjajo grdo dejanje inomoškega profesorja. — Prepir za poljedelsko ministrstvo. Češki agrarei zahtevajo zase poljedelsko ministrstvo, češ, \ da imajp pravico nanj, ker so najmočnejša češka j stranka. Vlajda baje hoče ustreči češkim agarcem i in ponuja krščanskim socialcem ministrstvo notranjih zadev, Agrarei krščansko-socialne stranke z vladnimi načrti niso zadovoljni in naglašajq. da je več krščansko-socialnih agrarcev, kakor čeških, in da zato niso voljni izročiti češkim agrarcem poljedelskega ministrstva. — Hrvatska. Dne 12. marca se je otvoril hrvaški sabor. Otvoritev se je izvršila mirno. Vllada je odredila obširne varnostne naredbe, pripravila vojaštvo, a vse se je pokazalo kot nepotrebno. Posamezne poslance je množica pred zbornico pozdravljala z vskliki.: Ob 11* uri dopoldne so bili poslanci v zbornici polnoštevilno zbrani. Starostni predsednik je naznand, da ima ban-komisar prečitati saboru kraljevo pismo. Ko je stopil ban Rauch v sabor, nastal je tak hrup, da je starostni predsednik moral sejo prekiniti. Ko je bila seja zopet otvorjena, korakal je ban Rauch, opravljen v narodno galo na predsedniško mesto in prečita! kraljevo pismo, v katerem je program bana Rau,cha. Po prečitanju je starostni predsednik določil prihodnjo sejo za. prihodnji dan. Ko je drugi dan otvoril starostni predsednik Erazmo Barčič sejo, se mu približa banski uradnik in izroči kraljevo pismo, ki odgodi sabor. Starčevičanci burno ugovarjajo in liočeio preprečiti branje pisma. Nastanejo divji prizori, ki trajajo pol ure. Cujejo se ogorčeni burni klici proti Rauobu in ©grški vladi. V nepopisnem trušča se poslanci posameznih strank med seboj sporečejo in se vrše še osebni napadi. Starčevičanci žvižgajo, kričijo in razbijajo po pultih. Hrušč je tolik, da drug drugega ne razume. Konečno se vendar-le more vršiti branje pisma, glasom katerega se sabor odgodi na nedoločen čas. Mala politična naznanila. Dne 12. marca: Deželni zbori, ki so bili na novo izvoljeni, se bodo • baje sklioali v kratkem, da se konstituirajo. — Avstrijska delegacija je zaključila danes svoje zasedanje. Delegacije bodo zopet sklicane meseca maja. — Na Francoskem je sklenil senat postavo, glasom katere se lahko raz- j druži zakon na zahtevo enega zakonskega, Dne 14. marca: Danes se je na Dunaju j sklenila in podpisala trgovinska pogodba med Av- \ strijo in Srbijo. — Cesar je dobil nahod, in bo vsled tega zopet nekaj dni moral ostati v Senbrunu. Danes ga je obiskal ruski veliki knez Sergij, jutrj ga obišče bolgarski knez, ki. se pelja s svojo soprogo na Bolgarsko. — Včeraj so priredili delavci v Budimpešti mnogo shodov, na katerih so ugovarjali proti krivični volilni preosnovi, katero hoče predložiti vlada. Dne 15. marca: Odkrili so zaroto proti perzijskemu; Šahu. Zarotniki, med katerima je tudi šahov sorodnik Silli-es-Sultane, so hoteli: pahniti šaha s prestola. Zarotnike so zaprli. — Iglavski kmetje so imeli danes velik shod, na katerem » so ugovarjali proti uvozu srbske živine. — Korno poveljstvo se bo ustanovilo v Ljubljani. V Indiji so se zopet pojavili med domačimi Indijci nemiri proti Angležem. Dne 10. marca: Spor , med J aponsko in j Kitajsko je poravnan, ker je Kitajska izpustila za- j plenjeni parnik. — Na otoku Haiti so se domačini j spuntali. Francoska vlada postopa ž njimi zelo gro- j zovito. Ustrelili so že več odličnih Haitaneev. Mazne novice. * Iz poštne službe. Poštnim oficijantom sta ; bila imenovana Josip Roškar za Rogatec in Fr. Drobnič za Grobelno. * Sokol in politika. Kako je sloveusko sokol-stve prepojeno s političnim straukarstvom, je najjas- . nejša priča slučaj dr. V. Ravniharja, Dr. V. Rav- j nikar si je upal pri zadnjih deželnozborskih volit- i vali v Ljubljani kandirati proti liberalnima kandi- ; datoma in takoj je bila uprizorjena proti njemu so- i kolska gonja. „Narod" je hinavsko zavijal in pisal: j „Sokolstvo s:e kot nepolitična organizacija ne vtika v politične boje, pravico in dolžnost pa ima čuvati \ nad tem, da se noben član ne pregreši zoper etična ; in narodna načela, na katerih sloni vse sokolstvo." j — Koliko hinavščine tiči v teh besedah,, naj bo v j dokaz, da se nahaja sokola Ivana Hribarja lastno- i ročni podpis na nemško-slovienski zvezi in da je j sokol dr. Ivan Tavčar kot starosta „Sokola" i imel j dejansko zvezo z Nemci. Tu je čili „Sokol" mižal in j še miži, proti dr. Ravniharju se je pa uprizorila v sokolstvu gonja samo nad podlagi „Narodovih" laži. Proti takemu strankarskemu sokolstvu smo se mi vedno borili in v tem sokolskem strankarstvu imajo tudi vir naši telovadni odseki, ki so sledaj bolj potrebni kot kedaj prej. 5 Liberalna taktika. Da za zadnja sodnijska ; imenovanja Narodna stranka in njena poslanca niso j ganili niti z mezincem, tega si tudi liberalci n'e upa- j jo tajiti. Ko se. je izvršilo imenovanje, takrat še le ! so začeli liberalulii kričati črez to, kar se je zgodilo vsled njih nemarnosti in lenobe. To je že stara reč, da naši liberalci še le po dovršenih dogodkih najdejo svojo narodno čuteče srce. Da bi zakrili svojo zanikrnost pri teh dogodkih, pa so si izmislili celjski lažnjivci satansko laž, češ, poslanci Kmečke zveze so privolili v imenovanja, da so rešili dr. Po-valeja iz preiskave. Že parkrat smo rekli, da je to grda laž. Vendar „Narodni List", ki živi od laži, jo zopet! ponavlja. Za to pa pozivljemo oba urednika „Narodnega Lista" dr. Kukovca in Spindlerja: Po-vejta ime dotičnega poslanca, ki je povzročil sodna imenovanja in s tem povzročil ustavitev preiskave proti dr. P. Toda. ne skrivajte se za nepodpisane notice, ampak podpišite se! Potem bomo videli, na kateri strani je lumparija! * Laži-Narodna stranka. Glavno ogrodje „narodne" stranke je liberalno učiteljetvo. Bilo bi torej pričakovati, da se bo ta stranka posebno potegovala za narodno ljudsko Šolo. A kaj je njeno „na-, rodno" delo? Zabavljanje proti Kmečki zvezi in njenim pristašem. Ljudska šola nas bo ponemčila, liberalno učiteljstvo pa se iz strahu pred nemško vlado ne upa ganiti za narodne pravice našega ljudstva v šoli. * Kje so ovaduhi? Vsakdo Še zna, kako so liberalni ovaduhi in vohuni naznanjali naše pristaše po zadnjih volitvah pred sodnijo. Nedolžne kmete iu kmečke fante so vlačili pred sodišča. Po nekod so si znali ti ovaduhi pridobiti tudi krive priče. Tirali so naše kmečke ljudi s svojimi tožbami v ječe in denarne kazni. Dogajali so se slučaji, da so posebno slovenski sodniki nastopali nečuveno. Ker hoče dr. Korošec to ovaduško delo naših liberalcev odkriti v državnem zboru ter pri sodniji od slovenskega sodnika tudi za kmeta zahtevati pravice, sedaj kričijo : Dr. Korošec hoče, denuncirati (ovaditi) slovensko uradnike! Že dobro! Kmetje se vam niso smilili, za uradnike pa se zavzemate! Kmete ste tirali v. ječe, o uradnikih pa bi ne smeli »initi besede. Dr. Korošcu pa kličemo: Le neustrašeno po pravični poti naprej! Kmetje so za vami! * Sodna imenovanja in dr. Povalej. Poslanci Slovenske kmečke, zveze nas prosijo;* obvestiti naše pristaša, da smejo vsakega, ki bi trdil, da je bila sploh kaka zveza med imenovanji in ustavitvijo preiskave proti dr. Povaleju, imenovati naravnost laž-njivca. Ako pride do tožbe, naj ponudijo naši pristaši dokaz resnice, kmečki poslanci so za priče na razpolago. Liberalno zalego moramo enkrat pošteno razkrinkati! * Prevelika strast. Liberalni list „Korošec", ki je zanesel razdor na Koroško, se je izrekel proti vinski razstavi, ki so jo priredile nekatere naše spodnještajerske kmetijske zadruge dne 17. marca v Celovcu. Boji se namreč, da niso liberalne. Kaj ne, vse naj vrag vzame, kar ni liberalno! Strast slepi! * Pravo naroduo izdajstvo moramo imenovati volilno reformo, kakor jo predlaga celjska laži-na-rodna stranka, Ona želi to, kar želijo Nemci in socialdemokrati, le nekoliko si je dala svoje nemško-spcialistične nazore narodno pobarvati. Toda že danes ni dvoma, da se bo v narodnih zadevah nazadnje tudi hote nehote udala. Vse stare skupine hočejo liberalci obdržati, samo nov razpor še hočejo zanesti med ljudstvo z novo skupino, da tudi politično ločijo kmeta od hlapca, delodajalca* od delojemalca. Ni tudi nobenega dvoma, da bodo potem, ko se je ta ločitev izvršila, zanesli liberalci med kmečko delavstvo sovraštvo do kmeta ter bodo organizirali delavca proti kmetu. Dandanes ni več čas ločiti stanove, ki morajo skupaj živeti in ki imajo slične interese, ampak dandanes jih je treba družiti. Ako se uresničijo želje liberalcev, je naš kmečki narod izdan Nemcem in socialdemokratom! * Volilna preosnova. Ko so priredili liberalci celo vrsto zborovanj za volilno preosnovo, priobčili smo mi članek, da pomagamo v tej stroki liberalni revščini, ali kakor se je naš člankar izrazil, da jim vržemo kost, ob kateri bodo imeli vsaj kaj glodati. Naš članek in naši ljudstvu prijazni nazori so res vznemirili liberalce'. In ker za stvarno polemiko niso dovolj podkovani, za to zmerjajo in lažejo. Mi smo v Štev. 9. doslovno pisali: „Za naše slovenske volllce po trgih in mestih bi morali izvojevati seveda tudi primerno, postavno zajamčeno zastopstvo." Liberalec pa je vedno nesramen, za to so zamolčali ta stavek ter nam začeli očitati, da smo trge izdali! Kranjski „Naš List" je na podlagi te laži prinesel cel članek proti našemu izdajstvu. Otroci! Celjska Narodna stranka pa se že z vso pravico sme nazi-vati stranka lažnjivcev. Vsak poštenjak se mora sramovati, pripadati tej stranki! * Slovenski kmetje! Prihodnjo nedeljo priredi libenalna laži-Narodna stranka (zopet več zborovanj po slovenski domovini. Slepiti vas hočejo, da ne vidite njihovega pravega delovanja! Kjerkoli ste orgar nizirani, pridite na zborovanje. Pri volitvi predsednika si volite svojega predsednika. Ta naj da besedo samo vašemu pristašu, ki bo ožigosal postopanje v ognju in nastal je grozen nered. Ujeti kristjani dobro porabijo lepo prUiko in srečno uidejo iz suž~ nosti, XXI? „Z Begom za staro pravico in prostost našo!" ¿Zivio naš kralj Matija Gubec!" Leta 1573. na pustni večer je bilo v brdovski krčmi prav veselo! Ljudstvo pije, pleše in vriska! Nič mu ni, nič ga ne boli, vse je vesele in široke volje. Iz župnišča prihaja Ilija Gregorič, kjer je prejel od ^upnika blagoslov. Na cesti sreča Pasanca, ki mu pove, da mu je pripeljal od Gubca 40 dobro oboroženih mož; Gubec da je pripravljen in se bo vsak čas vzdignil. Ilija svetuje Pasancu, naj spravi ljudi na varen kraj, na dano znamenje pa privrši ž njimi na dan! Ilija stopi v krčmo. Za kapo mu trepeče petelinovo pero, znak, da je zora kmečkega dne blizu; na ramenih pa mu visi dolg kožuh. Množioa ga pozdravi z burnimi: Živio Ilija! Veselite se bratje, na vesel pust!, se nasmehne Ilija in sede na klop. Pa komaj je par trenokov, sedel, 2e prileti v sobo majhen dečko in na vso sapo pripoveduje, da gredo proti krčmi grajski hlapci s Susjeda. Vsi osupnejo. In res niso dolgo čakali na. nove goste. V sobo vstopi Peter Bošnjak z nekoliko obroženih tovarišev, pa porogljivo reče kmetom: dober večer in naroči tri vrče vina. Kmetje so molčali kakor onemeli. Petrovo oko ebetane na kmetu, ki ga je že dolgo iskalo. Peter se grobo zareži pa reč« krnet« t Kaj pa ti pes tu delaš, a? Ali ne veš, da vislice že davno na te čakajo in da je vrv za te že gotova? Zdaj te imam! Obrne se k tovarišem: Zvežite mi psa! Vi kmečki črviči pa da se mi ne ganete! Ta hip se vzdigne s svojega sedeža Ilija, od-grne si plašč in bel platnen križ se mu zasveti na prsih. Kakor votel grom je donel njegov glas: Bratje, prišel je čas! Za pravico in prostost vseh tlačenih in teptanih se dviga kramp I in moti-ka! Smrt Tahu, Množica zatuli in v trenutku se ji zabliskajo v rokah sablje in puške. Nekdo vstreli skozi okno in kakor bi trenil, se privaji v sobo 40 oboroženih kmetov. Na mah so Tahovi hlapci zvezani, Bošnjaku pa prvemu odleti glava in se potoči v krvi po tleh. Iz zvonika se oglasijo zvonovi, puški odgovarja puška po dolih in bregovih, širom oelega okraja vrejo skupaj oboroženi kmetje, po oeli pokrajini se glasi gromovit klic: Z Bogom za staro pravico! Ko Tah zve, kaj se je zgodilo, zajeadi ponoči konja in pobegne še z enim hlapcem v Zagreb. Do jutra dospe tudi Gubec pod Susjed, kjer se Jte zbralo do štiritisoč kmeitov. Prišli so tudi kmetje od Cesar-grada, ki so ga bili zažgali, topove pobrali, kastelana ipa ubili. Prvi udarec je bil namenjen Susjedgradu. Brez velikega odpora so zajeli grad, a glavnega zločinca Taha ni bilo nikjer. Isto usodo j« doživela tudi Stu-bica; vse pristave Tahov« pa so spremenili t prah in pepeL Povsod so se kmetje upirali krutemu gospod-stvu grajščakov, kamorkoli je dospel glas o u^poru, so odrekali gospodi pokorščino rekoč: Tudi mi smo ljudje! Pravica mora biti za vse enaka! Enega očeta sinovi smo mi kmetje pa vi gospoda in velikaši! Tako je vrelo med kmeti, ki se jim je pridružilo tudi nižje plemstvo, od Samobora do Varaždina, pa iz sosednje Kranjske in Štajerske; združili so se z ,Gubcem, ki je zbiral svoje čete na stubiškem polju, kjer je bilo obilo jedi in pijače iz Tahovih žit-nic in pivnic. Gospodo je prevzel strah. Kmet noče več delati, glad bo pritisnil, a Turčin je blizu; enkrat naj prilomasti z večjo silo, pa je domovina izgubljena. Resno se je začelo misliti in delati na to, da se kmečki upor čim prej uduši. V Gubčev tabor prihajajo črne vesti: Na Kranjskem je potolkel upornike uskoški kapitan Jošt Turn, na Štajerskem pa je pobila oesarska vojska kmete. Dne 8. svečana 1573. leta naznani Gubcu majhen miožicelj, ki se je preplazd prek gore iz Zagreba, da gre nad kmete gosposka vojska do 5000 ljudi močna, sami izvežbani in boja vajeni možje pod poveljstvom Gašparja Alapiča. Gubec pokliče svoje kapetane, uredi, kako naj pričakajo sovražno vojsko, kako se naj čete razpostavijo, potem pa spregovori svečano svoji vojski: Brat}e moji: Evo nas, poteptane in zaničevane kmete, ki smo zRfoustili oralo in plug, ženo in deco pa teagrabili puško ln sabljo! Črna najdlogu nas je prignala sem, da se borimo za ljudske pravice, M Jih gazijo gospoda 1 nogami! Cena živini pade! laži-narodne stranke v srbski pogodbi! Zadržite se sicer mirno, pri volitvi predsedništva volite pristaša, in predsednik naj pokaže iufoža. Ce tako postavno in dostojno postopate, ne more vam nihče rio živega! Izdajalci naroda ne smejo med nartod,! Slovenski kmetje, na bran za svoj stan! * Naše zadružne delo. Uvodni članki „Slov. Gospodarja" o zadružnem delu so razburili t nekatere gospode odvetnike. Zlasti se znaša nad njimi „Domovina" v dveh uvodnih člankih, katere je p i •-.«•?•} gotovo član mariborske posojilnice iz samega srda nad novoustanovljeno Ljudsko posojilnico v Mariboru. , Značilna, skoro zlobna je ta polemika; član-kar se v ,celem članku zaganja le v g. dr. Verstov-šeka in trdi večkrat, da je ta'pisal uvodne članke v „Slov. Gosp." Da lažje vsakdo obsodi tako osebno natolcevanje, povdarjamo in naglašamo najsveteje, da dr. Verstovšek ni pisal niti besedice za te uvodne članke in ni niti v najmanjši zvezi z navedenimi razlogi. To dejstvo obsoja pa dovolj dopis odbornika mariborske posojilnice, ki se zaletava po krivici v dr. Verstovšeka, ne da bi bil vedel za pravega pisca. Taki javni napadi so naravnost zlobnost. Rar dovedni smo le, ako predsednik i mariborske posojilnice, g. dr. Rosina, že kot pravnik odobrava take javne krivice. Kar se pa tiče denarnih zavodov, pa svetujemo, da se gospodarska podjetja ne napadajo po javnih listih brez potrebe. Ce je kje kaka hiba, treba je poseči vmes, da ne trpi občinstvo škode. Tega načela se bodemo držali tudi mi, ker to javnost zahteva. Toda brez vzroka napadati Ljudsko posojilnico v Mariboru, je neodpustljivo. Začel je s takimi napadi član mariborske stare posojilnice, to pribijemo, da se ne bodo zopet zgovarjali gospodje, da smo mi začeli tudi na tem polju nestrpen boj. Ce nas bodete na ta način izzivali, vračali bodemo klofute, da bode .donelo občutljivo. Torej mirna Bosna! * Dr. Kukovec in urednik Spindler proti slovenskim sodnikom. V predzadnji številki smo objavili žalostno resnico, da nekateri uradniki tako nastopajo proti pristašem Kmečke zveze, da slovenski kmetje niti od Nemcev niso imeli toliko prestati. Radi te izjave piše „Domovina" tako: „Ako človek pogleda na „Gospodarja" in njegove ljudi, se ne more vzdržati studa nad takim sleparjenjem ljudstva in da se točnejše iferazimo — falotstvom." „Domovina", kaj pa praviš na to-le? Ljudska posojilnica v Celju je vložila tožbo proti „Narodnemu Listu". Urednik Spindler je odklonil nepristranskega slovenskega preiskovalnega sodnika in se je dal zaslišati od nemškega sodnika. Drugi slučaj: Dr. Kukovec toži „SI. Gospodarja", ker ga je imenoval liberalca* V ulogi, s katero zaht.eva sodno preiskavo, odiklanja nepristranskega slovenskega preiskovalnega sodnika ter je zadovoljen, da nemški sodnik vodi preiskavo. To je pač narodni škandal. Naj bi bil kak pristaš Kmečke zveze kaj takega storil, liberalno časopisje bi ga križalo. Ker sta pa ta narodni greh zakrivila dva glavna stebra Narodne (?) stranke, je pa vse dobro. * „Narodnega Lista" zadnja številka bi laJhko imela napis glasilo Zadružne Zveze v Celju. V listu se v nebrojnih člankih od g. Jošta, oziroma njegovih privržencev na vse pretege hvali hirajoča celjska Zveza in se strastno zaganja v naše zavode. Članice na Štajerskem, katere ste še v celjski Zvezi in članice na Koroškem so lathko ponosne nato, da list, ki blati vsako pošteno gospodarsko delo, hvali — — Zadružno Zvezo v Celju. * Jošt se zaganja v vse mu neljube osebe, katere so njegovim namenom na potu. Se celo ravnatelj liberalne zveze v Ljubljani mu ni povšeči, in si, pa/ tudi trudapoln. Vsi stanovi si žele zboljšati svoje stanje, zakaj bi si tega ne želel kmečki, ki je ja tega najbolj potreben.. Edina pomoč je združitev, organizacija, da bodo vsi za enega, ;edeniza vse. V ta namen se je ustanovila Kmečka zveza, ki si je postavila pred vsem trojni namen: privesti kmeta do blagostanja, ohraniti mu njegovo narodnost in njegovo vero. Knasno je razpravljal o tem i trojnem oarnenu Kmečke zveze, o sredstvih, s katerimi, in o načinu kako hoče Kmečka zveza svoj cilj doseči. Dokazal je pa med tem tudi jasno, da so nasprotniki Kmečke zveze v resnici sovražniki slovenskega kmeta, ne pa njegovi prijatelji, kakor se pred ljudmi hlinijo. Burno pritrjevanje ob koncu njegovega govora je pričalo, kako je vsem iz srca govoril. To so potrdili tudi vsi naslednji, govorniki. Najlepšje in največje vrednosti, je to, da so se oglašali potern domači' kmetje eden za drugim k besedi. Predvsem kmet ŽVajger iz Le-tuša; on iz srca pozdravlja Kmečko z^ezp, govori na to o hmeljarstvu, in dokazuje, kako je ravno v tem oziru treba tesne združitve, ka^o da hmeljarsko društvo, ki je v liberalnih rokah, ne spolnuje zadostno svoje naloge, in da mora pritj do tega, da se bo hmelj začel prodajati po zadružništvu, in da ne bo savinjski kmet ogoljufan za ogromne svote tekom let. Mladenič Bošnak v vznesenih besedah želi, da bi bili kmalu vsi kmetje združeni v Kmečki zvezi in pravi: ne delajte si sramote, kmetje ste in ostanite pri kmetih. G. kaplan navaja vzroke,, zakaj da Kmečka zveza. nI imela do sedaj v lepi Savinski dolini toliko prijateljev kot drugodi: Ker velika množina ni poznala namena in pomena — Kmečke zve-Ize — a hvala Bogu, tudi savinski kmetje prihajajo sedaj že do spoznanja, kje in kdlo so njihovi pravi prijatelji. Kmečka zveza ima prihodnost, ker je izšla iz kmetov, zato se naj združijo vsi kmetje v tej zvezi in oni bodo nepremagljiva armalda, kateri se bodo potem morali "hočeš nočeš pridružiti vsi drugi sta* novi. Kmet Cremošnik navaja še nekatere slučaje, kako so nekateri Idli lanskio leto pri prodaji' hmelja ogoljufani in piozivlje v odvrnitev enakih slučajev k združitvi vseh kmetov, G. deželni poslanec se končno zahvali za skazano zaupanje ob času volitev, zavrača nesramne napade nasprotnih (listov na njegovo osebo, in ožigosa ostro hinavsko in prikrito delovanje „Nar. stranke". Ob velikanskem navdušenju zaključi nato (zborovanje. Iz tega se pač vidi, da je zborovanje doseglo popolnoma namen: pokarati kmetom namen Kmečke zveze. Opomniti je treba, da so se vsa izvajanja, vršila brez vsakega najmanjšega ugovora. Led je prebit, in kmalu bo|do spoznali vsi braslovški kmetje, da je njih prijateljica edino Kmečka zveza in ne liberalna Narodna stranka — in potem JjO v lepi braslovški župnij j zavladala zoppt kot nekdaj lepa edinost. š Dobrna. Zopet eden! Poročali smo v zadnji številki „Slov. Gospodarja", i da bi imela biti dne 14. maroa prodaja nekega blaga v Hazenpihlovi trgovini. Pa ni prišlo do tega. Višja moči je posegla vmes in prodana je bila cela trgovina. Pek in v novejšem času krčmar Kirbiisch je odprl svoj mošnji-ček, v katerem ima spravljene slovenske groše, in kupil trgovino, da jo reši za nemštvo. Tak' konec torej je vzela Augustova politična slava. Zopet je odigrana žaloigra, ki je polna naukov za dobrnske Slovence in njih nasprotnike. Hazenpihl je ¡postal žrtva divje in slepe štajerčijanske nemškutarije. Na-šuntan od političnih sleparjev žrtvoval je, dokler je mogel, ves denar za zmago gnjilega dobrnskega nemškutarstva. In. ta 'denar je bil denar slovenskih trpinov in njihovih krvavih žuljev. Mogoče, da je upal tudi Hazenpihl, da pride enkrat dan zmage; gotovo je, da je spregledal prepozno. Videl je sicer pasti svojega pobratima, znanega mogočnega Auer-ja; videl je, kako se je potegnil Golov Herman o pravem času v ozadje: videl je žalostno odhodnico Klobase in njegovih bratov; videl je konec marsika-katerega posilinemca, a vse to ga ni spametovalo. Vržen v politični vrtinec plaval je dalje, dokler ni omagal. Ne pisali bi o tem, a ker je v tem velik in važen del dobrnske zgodovine, ne moremo in ne smemo mimo. Tudi še nismo pozabili zadnjih občinskih volitev in Hazenpihlovega truda za nje. Vedeli smo, da je bil Augustov konec zapečaten tisto leto. On sam ni verjel tega, in čeravno je slišal tu in tam pameten nasvet, ni se hotel ločiti od ljudi, ki so odločeni političnemu poginu. !Neka nevidna in strašna moč plava nad dobrnskimi posilinemci; drug za drugim ginejo pod to močjoi in s strahom in trepetom pričakujejo, na kogar pride vrsta sedaj. Je že odločen! Ce še vlada božja pravičnost na svetu, in o tem ne dvomimo, lahko prisežemo, da ga najde maščevalna roka. In do zadnjega mora iti. Nobena človeška moč ne ustavi te usode; tudi Siidmarkin denar je zastonj, čeravno je slišati njegov žvenket na Dobrni. Hazenpihl je načelnik Siidmarkine. podružnice. Mislimo, da je žvenket tega denarja mrtvaško in pogrebno zvonenjte za vsakega, ki ta denar vzame v roke. Božjega blagoslova ni bilo in ne bo na njem. Komur je enkrat vžgan pečat izdajstva maternega jezika in očetove vere na njegovem čelu, tak naj ne poskuša svoje sreče na Dobrni. Hazenpihl se je štel sicer za pristnega Nemca, a podpiral je z dušo in telesom namene izdajalcev. Sedaj ima plačilo. Naj bo to svarilen vzgled vsem, ki se še hočejo o pravem času spametovati. Dolgp čakati nimamo navade. Pred z izdajalci kmetoif! c Mozirje. Čeravno je že postni čas in se mora človek vzdrževati vsega posvetnega, vendar se Še spomnim na vesele ure, kiatere smo imeli v pred-pustnem času. Ne bom našteval plesnilii veselic,, tudi ne pustnih maškarad, opisali hočem samo predstavi, katere je priredilo kat.. slov. izobraževalno društvo dne 9. in 23.. svečana. Zopet so se pokazala naša vrla dekleta kot izvrstne igralke. Najprej je ena pozdravila došle, potem je sledila igra „Zaideta soba ▼ gostilni pri zlati goski", .Vsaka igralka je bila na svojem mestu. Drugo igro, „Kmet Herod" so igrali fantje. Pri tem ni bilo smeha no konca ne kraja, tako izborno so jo pogodili. Na koncu se je zahvalil jlruštveni blagajnik za veliko • udeležbo, posebno se je zahvalil dobrotnikom, ki so pomagali društvu, da si je napravilo nov krasen oder. K sklepu so zapeli in veseli razšli. Na veselo svidenje! ¡c Št. Jurij ob juž. žel. IG. Jipžefa Drolenika opozarjamo, da naj resnico govori o novo ustanovljeni mlekarski zadrugi. Zadnjič je govoril nekemu kmetu veliko neresnico, da bo moral vsak, kdor pristopi k mlekarni, vplačati 10 K od ene krave itd. Ker je to . velika neresnica in ker hoče z neresnicami delovati proti mlekarski zadrugi, se bomo posebej pomenili, tam kjer mu ne ba ljubo, če to nadaljuje. Vsak, kdor pristopi k mlekarni, vplača pet kron deleža za vselej, če ima eno ali pa 100 Mav. Tudi deleža mu ne bo treba vsega enkrat vplačati, ampak v petih obrokih po 1 K. c Dramlje. Izjavljam vsem tistim, kateri so me imenovali pristaša Narodnje stranke, da ne maram več imeti z isto nikake zveze. Dramlje, dne 15. marca 1908* Blaž Jesenek, kmet., c Občni zbor kat. pol. izobr. društva za šmar-ski okraj se je izvršil v sredo dne 11. marca nepričakovano veličastno. Kljub tedenskemu dnevu je prihitelo na zbor nad 200 vrlih mož; največ je bilo vrlih Smarčanov, potem zavednih Petrčanov, lepo so bile zastopane Zibika, Sv. Ema, Sladka gora, Ponikva in Sv.: Vid. Ob Ytl0. uri otvori v Habjano-vi dvorani društveni predsednik Gomilšek občni zbor. Po poročilu o zelo uspešnem delovanju 1. 1907 se s vsklikom izvoli sledeči odbor: GiOmilšek Fr., župnik pri Sv. Petru, predsednik; Vrečko Jakob, kmet na Ponikvi, podpredsednik; lic Ivan, kaplan v Šmarja, tajnik; Zelič Dragotin, organist v Šmarju, blagajnik; Drofenik Jernej, župan, Šmarje okolica; Stok-las Jož., kmet v Šmarju, Skale Štefan, kmet na Sladki gori, Cerovšek Jernej, kmet pri Sv. Vidu in Smole Fr., kmet v Zibiki, odborniki; Cerjak Fr., kaplan v Šmarju, in CončiJan., župan pri Sv. Petru, računska pregltedovalca. Na to nastopi živahno pozdravljen državni poslanec kmet Fr. Pišek, ki v poljudnem, iskrenem dveinpolurnem govoru razloži rane kmečkega stanu in poda tudi zdravila za nje. Ves ¿as so kmetje tovariša-kmefca poslušali z napeto pozornostjo. Pred vsem razloži, kako jfe sestavljen državni zbor, pomen klubov, odsekov, in zahvali zborovalce, da so volili dr. Korošca, ki ga je kot kmeta spravil v davčni, vojaški in peticijski odsek, kjer bo lahko s svojimi izkušnjami veliko ' koristil kmečkemu stanu. Glede zaprtja mej povdarja, da bo tirjal glasovanje po imenih, ko se bo glasovalo o trgovinski pogodbi s Srbijo, da. se bo vedelo, kdo je izdajalec kmeta. Cenitev posestev se vrši leta 1909. Da se bo nižje cenilo in pravično, bo predlagal načrt postave, da obstoji cenilna komisija iz 2 občinskih odbornikov in 2 udov, ki jih imenuje glavarstvo, da ne bo takih krivic kot 1. 1879. Kmet Orač od Sv. Petra tirja poldnevni poduk. Poslanec se izreče zanj do 13. leta brez oproščeinja in s podukom v kmetijstvu. Mladenič Andrlič Janez od Sv. Petra omeni, naj se zadnja vojaška vaja opusti. Poslanec povdarja, da se poteguje za to, in tudi, da dobi tudi kmet odškodnino za zamudo časa pri vajah. Drofenik Jernej od Sv. Petra vpraša, kaj je s starostnim zavarovanjem. Poslanec odgovori, da se gotovo upelje in tudi za kmeta, ne samo za delavce in posle. Nad vse so potrebne deželne zavarovalnice ne samo za življenje, nego tudi za živino. Premalo je živinozidravnjikov.i < Stoklas iz Šmarja pristavi, da so tudi predragi, zlasti šmarski. Poslanec obljubi poskrbeti za tarifo, po kateri bo kmetu lahko plačati. Stoklas meni, naj bi se vpeljaf.i živinozdravniški kurzi,. v katerih bi se vedoželjni kmečki mladeniči lahko naučili, česar je treba v prvo pomoč. Predsednik vpraša, kaj je ukreniti, da se bofdo podpore bolj ¡pravično delile kot letos. Poslanec odvrne, da se vlada ozira vedno na najbolj potrebne. Vsied (posredovanja orožnikov in vsled medsebojne nevoščljivosti pa česfcokrat resnično potrebni ne dobijo ničesar. Vrečko Jakob iz Ponikve povdarja, naj se ob nesreči da tudi podpora velikim posestnikom. Naj se naredi postava, ki tb vsem pravična, in da bodo imeli pri razdelitvi odločevati možje iz občine. Stoklas: Pridnim sldžabnikom naj se dajejo magrade. Pišek: Za to skrbe kmetijske podružnice. Leskošek Miha iz Zi-bike: Naj se da podpora, če je pplje poškodovano po vodi, mrafeu. Poslanec odvrne, da pe bo potegnil, da se tudi pri eni četrtini odpiše davek. Vipotnik Jurij s Sladkegore vpraša glede vplačevanja zavarovalnine, in Vrečko glede postopačev. Poslanec opozarja, na] se župani brigajo, da čez deset let odsotni dobe v svojih bivališčih domovinsko pravico. Predsednik opozarja poslanca, naj firja, da vlada bolj skrbi za gojitev domače obrti: in ;da kako tovarniško podjetje vpelje v šmarskem okraju, da se ljudje lahko doma prežive. Ko še poslanec da razna po- jasnila, ga predsednik med burnim odobravanjem zahvali za krasno poročilo. Nia to se soglasno sprejmejo resolucije. Župnik Krohne iz Razbora izrazi kot ustanovitelj društva svoje veliko veselje nad vele-častnim zborovanjem in krasnim kat.-narodnlm napredkom v šmarskem okraju. Nato ob tričetrt na tri prepomenljivi ^hod zaključi predsednik z živioklici na oba jubilarja, cesarja in papeža, čemur ves zbor navdušeno pritrdi. Kmetje so se razšli polni navdušenja za zboljšanje kmečkega položaja in nad vse zadovoljni z res podučnim zborovanjem. c Mestinjski shod. Ko smo se vračali kmetje s šmarskega shoda, je vsak povdarjal, koliko poduka smo sprejeli na tem shodu za bodoče naše kmečko delovanje, dočim smo šli s štajerčijanskega shoda/prazni domov. Tako vpitje nam pač malo pomaga, če Linhart reče: „verdamana" vlada nam nič ne da. Sicer pa komu naj pomagajo Štajerčijanci, ko v njihovem umazanem glasilu obstoji vse delo za kmečki stan le v najostudnejšem napadanju duhovnikov. Glavni vzdrževatelji „Štajerca" v Ptuju le s šnopsarijami rešujejo kmečki stan. Kdaj to sprevi-dijo nekateri zapeljanci v naših vrstah. c Resolucije šmarskega shoda. Shod se izreka za direktno, tajno in splošno volilno pravico za štajerski deželni zbor. Dokler pa še to ni mogoče, tirja enkrat toliko poslancev v kmečki skupini, kot za državni zbor, skupino slovenskih trgov vsaj z 2 poslancema in ravnotako slovensko veleposestniško skupino. Shod izreka zaupanje S. K. Z. in dr. Korošcu. Vlada naj skrbi za domačo obrt in tovarniška podjetja v okraju. Tirjamo zimske punetijske tečaje, pa tudi gospodinske tečaje. Omeji se naj število gostiln in prodaja žganja. Cenitev posestev se naj leta 1999 pravično izvrši. Meja naj ostane zaprta. Zato naj odločno skrbe poslanci. Vpelje se naj razdeljen poldnevni poduk. 'Zadnja vojaška vaja se naj opusti. Deželna zavarovalnica za življenje, zoper točo, požar, za živino se naj upelje. Poslanci naj po-skrbe za pravično delitev podpor. Pri starostnem zavarovanju naj se ozira tudi na kmete same. Shod protestuje proti krivičnim sodnijskim imenovanjem in odločno tirja skorajšnjo otvoritev šentjurske kmetijske šole. c Trbovlje. Razvidi se, da. so tukajšni socialdemokrati od svojih voditeljev močno zaslepl|enL Oni se jezijo nad poslancem Benkovičem, da je on napravil draginjo. Razvidi se v tem, da so v svoji socialni politiki in v izobrazbi za nami močno zaostali, ker niti ne vedo, da so vsi draginji samo pre-kupci in špekulanti krivi, in kdo so ti prekupci? Sami judje, in ti so zavezniki socialdemokratov; torej ne naši poslanci, ampak židovski Špekulantje in socialdemokraška neumnost je kriva sedanji draginji. Delavci krščansko-socialne stranke! Ako se predrzne kak rudečkar vam to očitati, da je draginji kriv poslanec Benkovič, Gostinčar ali dr. Krek, po-Ivejte mu v lice, da je neumen 'in da so krivi le judje, ki imajo, celo barantijo v rokah in zraven pa so še socialnim demokratom^ voditelji. — Lažnjivcev in obrekovalcev je zadosti v našem premogokopu, ki jih pa mi ne jemljemo v poštev. Tudi njim se bodo enkrat odprle oči. Krščanski premogarji! Ne zamudite časa, ki se vam nudi. Pristopajte h krščan-sko-socialni stranki, v kateri se lahko izobrazite, da postanete zavedni in pošteni delavci, ne pa taki bu-teljni, kakoršni so rudečkarji. c Mož zasadil ženi nož v trebuh. Iz Trbovelj nam poročajo: Krojač Jerman iz Hrastnika je grdo ravnal s svojo ženo. Večkrat jo je do krvi pretepel. Ker ni mogla več pri njem ostati, se je preselila v .Trbovlje in se tam borno preživljala. V pondeljek je prišel mož za njo ter ji, ker je bila doma brez varstva, zasadil nož v trebuh. Smrtno ranjeno so spravili v bolnico, zverinskega moža pa, ki se je še hvalil s svojim činom, zaprli. Ali bodo vendar kdaj poklicane oblasti storile kaj zoper nesrečno žganjepitje ? c S*. Peter na Medved-vem s-ln. .Naša m adina se krepko giblje. Mladeniška zveza izobraževalnega društva ima v neaeljo 2 \ marca po večernicah v bralni sobi velezanimiv podučni shod, dekliška zveza pa ima enak shod na praznik Mar. Oznanenja po večernicah. Želimo obesaa shodoma velike udeležbe, da bo med našo dobromislečo mladino vedno večje navdušenje za toliko potrebno izobrazbo v vseh panogah kmečkega življenja. e Mozirje. Kat. slov. izobraževalno društvo v Mozirju priredi v nedeljo, 22. t. m. popoldne po večernicah društveno predavanje. Vde-loiite se ga v obilnem številu posebno možje in mladeniči. d Po eeni. Rabelj, ki je imel obesiti morilca, je zadnji dan sporočil, da je zbolel. Predsednik sodnega dvora je bil v velikih skrbeh, kdo naj sedaj izvrši ta žalostni posel. Kar so mu naznanili, da je v zaporu star cigan, ki tudi ume to opravilo. Predsednik je dal poklicati cigana in ga je vprašal : Ali znate obešati ljudi ? — Cigan: To pa to, jako spretno obešam. — Predsednik: Ali ste' zadovoljni, če vam damo pet goldinarjev za to? — Cigan (vesel): O, za pet goldinarjev obesim tudi vse gospode, sodnike in porotnike. d Uspešno žuganje. V hudi zimi je orožnik zalotil nekega postopača. A to je poslednjega, ki je bil gotov, da pride v tqplo luknjo, tako razvedrilo, da,je pričel žvižgati.'— Ti, je dejal orožnik k svojemu ujetniku, ako ne boš miren, te takoj zopet izpustim. d „Vesel" rodbinski dogodek. V Steubenville, Ohio, v Ameriki je povila Mrs. George Campbell petero popolnoma razvitih otrok. Trije od njih, dečki, so umrli že eno uro po porodu, dva pa, deček in deklica, sta popolnoma zdrava. Drobtinico. d Mož, ki je prinesel pipo (fajfo) v Evropo. Pred par leti so na Francoskem odkrili v mestu St. Malo spomenik slavnemu mornarju Cartieru, ki je pridobil Francoski lepo deželo Kanado. Kadilci pa imajo še drug vzrok, da časte tega moža: on je bil prvi, ki je tobak in tobačno pipo prinesel na evropska tla. Iz Amerike je pisal takrat o ondotnih Indijancih to-le: Oni imajo neko zelišče, ki ga prav pridno goje in zbirajo na kupe. Na svojem vratu nosijo privezano vrečico, nabasano s tem zeliščem. S seboj imajo tudi kos izvotlenega lesa, ki je podoben piščalki. Zelišče nabašejo v les na enem koncu, drugi konec pa vtaknejo v usta. Natd prižgo z ogljem zelišče in vsrkavajo dim, ki «a potem spuščajo skozi nos. Pri njih opravlja nos isto službo, kakor pri nas dimnik na hiši. • Tudi mi smo poskusili storiti tako, a nas je peklo in žgalo po grlu in ustih kakor paprika." Dandanes kadilci nimajo več tako nežnih ust. Najnovejše novice. „Domovina" zopet modruje. V zadnji Številki je vzela pod svoja sicer že precej otopela očala poboje, pretepe in umore, ki se dogajajo bojda vsaki mesec po naši domovini ter so predmet porotnih obravnav v Celju in Mariboru. Da so to žalostna dejstva, prizna vsak rodoljub. Sicer pa se take reči med našim narodom gotovo ne dogajajo večkrat m v grši meri nego drugod. In zato je popolnoma nepotrebno, da se „Domovina" pridružuje tistim ostudnim nemškim listom, ki naš narod grdijo in sramotijo v javnosti. Zanimivo pa je, koga „Domovina" mirqe duše dela odgovornega za te žalostne in sploh za vse druge za naš narod sramotne pojave. Kdo je vs|ega tega kriv? Duhovščina in nihče drug. In zakaj? Ker ljudi ne navajia k ljubezni in strpnosti» ampak seje prepir. Z drugimi boljšimfi in edino pravimi besedami pove,dano: Kfcr naši duhovniki nočejo in ne smejo trpeti, da bi se liberalizem nemoteno širil med našim ljudstvom, zato so krivi vsega slabega, kar se pri nas dogaja. Ce pa hočemo v resnici izvedeti, kdo je kriv teh žalostnih dejstev, se spomnimo na staro resnico, da človeka pokvarja družba, in liberalna družba je vselej bila ter je — slaba družba. Živo so nam ostale v spominu vse tiste ne-čuvene podlosti in nedopovedne surovosti, ki so jih ob času zadnjih državnozborskih volitev pristaši in agitatorji Narodne stranke uganjalUš, posebno po savinjski in mislinjski dolini. In kdo jemlje duhovščini ugled med ljudstvom, kdo zatira spoštovanje do zakonitih predstojnikov, kdo ubija živo vero in smisel za čednost med našim narodom, če ne liberalni časniki\? „Domovina," naj le % eno roko sebe prime za nos, z drugo „Narodni List" in imela bo iste, ki so krivi posurovelosti med našimi rojaki. V tem delata „Štajercu" žalostno konlkurenco. Socialni tečaj v Trbovljah. Spored socialnega tečaja, ki bo v nedeljo dne 22. t. m. pri Spancu v Trbovljah (pri cerkvi): Dopoldan: iOb 7. uri: Služba božja, ob 8. uri: 1. Otvoritev. 2. Rudarski zakon in rudarske zadeve z razgovorom. 3. Socializem. Popoldan: Ob %3. uri: 1. Splošno zavarovanje. 2. Strokovna organizacija. 3. Pravna pot delavca. 4. Solidarnost interesov kmeta in delavca. Govorniki: dr. Benkovič, dr. Krek, dr. Verstovšek, dr. Hohnjec, M. Moškerc i. dr. S šole. Nastavljen jerza nadučitelja v Zrečah pomožni učitelj za okraj Maribor Henrik Sel, pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. učitelj od .Sv. Marka Fr. Marinič. Kot stalna učitelja sta nastavljena pri Sv. Marjeti ob Pesnici Jernej Cernko iz Jiarenine in v Poljčanah tamošnji suplent Miroslav Lešnik. Službo menjata učitelja Jožef Krajnc vj Petrov čah fin učiteljica Antonija Valenčič pri Sv. Martinu ob Paki. Učiteljici v Poljčanah gdč. Amaliji Martelanc se je dovolila možitev s tamošnjim učiteljem Miroslavom Lešnikom. Sv. Peter v Sav. dolini. Tukajšna župnija je podeljena č. g. dr. Iv. Jančič. k Ljubnica. Tu sta zakonska Pobirk dne 18.^ febr. obhajala.srebrno poroko. Stariši „¡nevestini* Svab po domače Gornji Mavc na Loški gori v ZreČah ¿>a v zakonskem stanu živijo že 52 let. b Raztez. Zaradi mnogih zaslugi za občina bili so v seji dne 19. jan. imenovani častnim obfcar nom sledeči čč. gg.: dr. Anton Medved, profesor v Mariboru; Jožef Cerjak, župnik v Rajhenburgp;i Makso Ašič, kaplan na Ponikvi ob juž. žel. ISstnfca urednfStva. Sv. Urban pri Ptuju: Pustimo to ničlo pri mirni — Sevnica: 8o že priobčili itak drugi slovenski listi. - Lenuhar: Tako in vztrajno delati, javne razprave pa nekaj časa pustimo. — 8v. Andraž: O nar. veselici ne moremo priobčevati celih člankov, saj smo že veselico itak ! naznanili in jo še bodemo! — Brežice: Neradi priobčimo take nemške 1 neumnosti. Hvala! - Konjice, Sv. Jurij v SI. gor., Petrovče, S-štanj-. ski okrog, Cirkovce: Prihodnjič, v četrtek je praznik in bat smo mo-i rali v sredo zjutraj zaključiti. ! Trat Line Loterijske Številke. I>ne 18. marca 1908. 81 26 3 21 63 83 79 52 12 78 Proč s škod naše živinoreje. Oddaja stavbe novega enonadstropnega šolskega poslopja pri Sv. Juiju v Slov. gor. se razpiše potom ofertov do 13. aprila t. L Delo se bode oddalo posameznim rokodelcem, za katero mora vsak varščino položiti. Stavbeni operat je razpoložen na «gled pri šolskem ogledu g. Frane Krajnc-u gostilničarja. Krajni Šolski svet Sv. Jnrij v SI. gor. dne 9. marca 1908. 2ii Načelstvo. I'»i»ifi»*!J. I. tSS4. TISKARNA SY. CIRILA? MARIBORU z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami oskrbljena, privzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor vsakovrstne formulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blan-kete, ekspenzarje, pobotnico itd. H = H = a Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice itd. Za razne korporacije in društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice :: :: :: i. t. d. :: :: :: KeroSka cesta št. 5, ü IHrežsiaie ograje ■hm •■■■■■«■■■■■«■■■■■nI Tp ^ M^PTffi železo za vezi, najboljše vrste C8-I B Ss?a AtS nient, cevi iz kamenščine, strešna lepenka in sploh vse st&vbinske potrebščine. za vrtove in razne svrhe, irnje- <§><■ » „ <. <&a » va žica. vodovodne eevi in vse priprave za vodovodne naprave. t«3 brane, drevesne žage, škarje za trte, razno poljedeljsko orodje in najboljši stroji. 214 ti ognju in vlomn varne blagajne. Še je čas za spomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi Tomaževo žlindro, SI S HCajnitom ali Kalijevo soljo. Umetna gnojila vseh vrst, zajamčene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošilja poučne spise « «,-fe» ., « «> « «<$> zastonj trgovina z železnico Plugi» M MERKUR" P.Klajdič, Celje. Vabilo 216 na občni zbor hranilnice in posojilnice na polzeti, registrovane zadruge s neomejeno zavezo, ki s« vrSi v nedeljo 22. marca 1908 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni rfd: 1. Poročilo načelstva — 2. Odobrenje računskega zaključka pro 1907. — 3. Citanje revizijskega poročila Zadružne Zveze. — 4. Volitev nadzorstva. — 5. SlnčajnostL Načelstvo. ▼laičar z družino l*hko takoj n»r I «topi službo pri vinogradu t Frana. Več pov« upravništvo Slor. Gospodarja. 187 Kovačija se da takoj t najem. koroška ee-192 Kran vogel Sebastijan, sta štT. 84. Maribor. Cepljene trt« dobro zaraščen« i« fobro vkoreainjene, bunjunder, ailvaaer, rultod«r, tramine. rizling, mo/ler, gntrdel, muskateler, ho-■igler ia portugizer se prodajaj« ■a drobno in debelo P. Srebr« Maribor, Tegetthofgtrass« 23. 190 Gostila« bolj majhna ▼ nest« Mariboru «e teli kupiti. Kedo, ptn uprarmištr«! 1M Kr"|*ike|a p«oiečalka ta a^eaea sprejae takoj A»to« ftt«faačM, kr«jaški a«j«t«r v Hraateika ob jatai ialeuUi. 20« ffIV«««TWWWf Gostilna ln trgovina mešanega blaga, prodaja tobaka, brez koa-kurence, krasni vinograd na «ovi ragi 4 leta star, tako urejen, ga gnojnica naravnost sama poliva, tudi sadonosnik. Stanovanje novo zidano, proetorno aa zelo lepem krajo, blisu okrajae ceste «e proda za 5600 gld. Kdo, pove upravništvo. 198 Kovaški pemečalk se »prej»«. Sebastjan Stern, kovač Frain. 1M Ha protfaf j« lep« posestvo z 24 orali zemlje, travniki, nji»«, gorA ia vi »ogradi, tudi dosti l«pi ka-oe*ol«mi za IrmtM mliuk« k kane, proda »e pod prosto rok«. Ceno izve vsakdo pri p«»e«t»iku Fran« Lrakoček, Sibeaek 22. P«*ta Sv. Jurij «b ješai i«lea>i«i, ki*-jtnki, -M* SeAarakl i> rja«. Vab« LudoTik Kuharič, trgovec v Ormožu, priporoča veliko zalogo manufakturnega in špecerijskega blaga. — Cene nizke, postrežba točna! eo 13-6 Kje se kopi najbolje blago za spomlad? le v slovenski trgovini « Posojilnica ¥ Slatini :: registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor bi se bo vršil v nedeljo, dne 29. marca 1.1. popoldne ob 3. uri v župnišču Sv. Križa. Dnevni red: a) poročilo načelstva in nadzorstva; b) odobrenje računskega j zaključka za leto 1907; c) razdelitev čistega dobička; d) i prečitanje dveh revizijskih zapisnikov; e) volitev načelstva j in nadzorstva; f) slučajnosti, 222 Načelstvo. Pohištvo od najfinejšega do najpripro-stej šega izdelka, kakor omare, postelje, divane, kredence, tuhinjsko pohištvo itd. Vse zelo trpežno in solidno delo pri hitri postrežbi. Z odličnim spoštovanjem se priporoča 204 Jožef Kolftrič, Maribor. Pran-Josefstr. št. 9., v lastni hiši. Druškovič & Valenčak v Slovenjgradcu. Vsakovrstno moderno blago za ženske kakor tudi za moške. Dobijo se «Bdi vse vrste semena, Mauthnflrievo-deteljno seme, pesa, oves i. t. d. i. t. d. — Za obilni flffcsk se priporočata pručkovič & Valenčak v Slovenjgradcu. * f -»V Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, sasiso ScMHerstrasse 25. izdeluje aiiarje, prižnice, podobe in vsa draga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. Zaloga lz$ofovlJenjh nadrobnih spo- 4.r>6 Vsi marmornati oltarji v baziliki v Mariboru so moje delo. ; Takoi sprejmem dobro izurjenega ¡ kovaškega pomočnika in enega va- Pmj, Poáfna ulic«, ia JMLAJEIIJ30EL, Kaseragasse št.,. IS priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše briagalnlce, pri katerih jamči sa dobro in trpežno delo, vaate« vrst« «»no iss SsSisf». Kapalea stari Mer, eiak la aestng po tujboljíi «eml. Milan Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10. Priporoča popolnoma sveža ia kaljiva deteljna, travina, runkelnova, svinske salate, korenjevcga in vrtna semena. ■»«»••»•'»• Rafija za ve nanje trte, galico, žveplo, bartelovo klajno apno, kakor tudi vse vrste cerkvenih Bveč, kadilo, oljčno olje in vse drugo v mojo stroko spadajoče blago. 180 Jamčim za dobro in ceno postrežbo. Ljutomerčana, ■ zajamčeno pristno vino le iz ■ B ormoškega okraja, raznih let- ■ ■ nikov, ima veliko množino ■ ■ po nizkih cenah na prodaj ■ Kletar« društvo v Ormožu. kega pomočnika in enega jenca. Mihael Ložar, Dragomelj, Domžale (Kranjsko). 166 ********** Pozor, kmetice ln dekleta! Ki s Ji laksraiSkl pra&A', vržnjos katero iavrž^join is esa 25 Ist, posreSlio se mi Je ienajti najbolj!« srodssvo sa rasi l&e, tj. Kapilar it, II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dol^i in odstranjuj« prhljaj (luskine) na glavi. Oeaa (Stanko a» vsaka požto) je: eden lončiž S K 60 v, dva lončka 6 K. Treba, da si vssja obitelj naroči Prosim, ds če naro£i s&mo 6d msse pod naslovoma P. Juričid, lekarnar, Pakrao, Sit-vonija. Denar se pošlje naprej al', s poŠf^iim povKeticm nnnnnnnnnn Hisa pri šoli in cerkvi Sv. Jožeta se proda s dobro najemščino in z velikim lepim vrtom, lahkim pogojem in po nizki ceni. Več pove npravništvo tega lista. 127 8-1 Kdor žeU kupiti na suho cepljene trte Laški Rilček in Zelenčič ali Silvaner eepljen na R. Portalis in W. Solonis. Cena I. vrste 14 K in II. vrste 7 do 10 K stotina naj se oglasi pismeno ali ustmeno v dež. pletarski šoli, na Spodnjem Bregu pri Ptuju._ 20« Proda se stavbeni prostor, 5 minut od južnega kolodvora Maribor, pripraven za stavbo vil in letnih hiš. Naslov pri upravn. 187 Posestvo, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, štiri stanovanja, njiva za stavbinski prostor pripravna, se proda. Novaves št. 6. f Maribor. 164 Čvrsta vdova z otrokom, izobražena, 35 let stara, veleposestaica z različnimi obrti v lepem kraju celjskega okraja, se želi zopet ome-šiti z gospodarsko izobražen ia, So do 50 let, z primerno vsaj 20.008 gld. Resnične ponudbe se prosi na gospa P. Celje, Gaberje 104.1.4. _177 Pridno prodajalko za manufaktnr- ■o trgovino, zmožno slovenskega in nemškega jezika, se sprejme s 1. aprilom. Jožef Rožič, Pregrada pri Rogatcu. 1S8 Posestvo, jako lepo, blizu Rogaške Slatina z okoli 30 oralov zemlje, z lepo zidano hišo in gospodarskim poslopjem. Posestvo obstoji iz lepega gozda, lepih travnikov, rodovitnih njiv, sadonosnika in vinograda, in se radi družinskih razmer prostoročno ceno proda. Natančneje se izve pri gospej Antoniji Stojnšek, veleposeatnici r Cerovcu; pošta Rogaška Slatina. 194 Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju (reslstrevaaa ladrnga a ne® mejen o saveie). == Q-la,Tna.l trg" šte-sr. 5, X. nadstropje. = spreja< nsa. ■«d lar IN Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 Vs ®/o obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici Rentni davek plača zadruga sama. Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma. Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5#/# in e1/«®/« in na oetbm kredit proti 6®/# obrestovanju. Nadalje se izposujuje denar Da zastavo vred ostn h papirjev, zlatn ne, srebrnine itd. Dolgove pri drug h denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron. V pisarni se sprejemajo vse tozadevae prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od S. do 12. ure dopoldne in od 3 do 6. are popoldne. m L) Posestvo, jako lepo, z okolu 89 oralov rodovitne zemlje, z lep« zidano hišo in gospodarskim poslopjem, ki leži 1. uro od Maribora, četrt ure od železniške postaje, 5 minut od farne cerkve, tik glavne ceste na jako prijaznem kruju, se radi družinskih razmer prostoročne ceno proda. Posestvo obstoji iz velikega, jako lepega gozda, lepih travnikov, rodovitnih njiv, lep sadonosnik in nekaj vinograda. Cena fe 9000 gld. V«n]iženih je sam» 800 gld. Natančneje se izve pri Josipu Sernec-u, km. sin. Spodnja Sv. Kungota, Oradiška, pošta Pesnica. 203 Kova6nica v Hotinji vasi z velikim vrtom in z potrebnim orodjem se da takoj v najem. Najemniaa na leto »0 K. Ant. Medved. 203 Prod« se dobro ohranjena blagajna št. 2. pod zelo ugodnimi pogoji. Kje pove uprav. 201 N* prodaj sta dva studenca, kjer teče kisla voda; kdor hoče kupiti naj •« oglasi v uprav. 149 Prlprost orglavee la oerkrriik se sprejme ob Sv. Jurju ua Zus-mu. Lepa hiša s štirimi sobami ia celim gospodarskim poslopjem, tri četrt «rala zemlje, se proda ca 2000 goldinarjev, Oddaljeaa je V« minut od mesta. Zel« primerna sa kakega penzijonista. Novavag it. • pri Mariboru. 289 ■ala liiia, rili podobna z velikim vrtom se po ceni proda. 1600 K ee ¡»plača, estalo lahko eetaM. Mafdalenagaeee it. 14. Maribor. 14* S-l ■r*}aft«l iímm s« tprajm« peí f. Bob«* Wreaiik, krojai, Mari-he». Tneitaisfca—« I. 133 li i i sporn I Največja iz-n bira ravno na novo došlega POZOR: blaga, za moške in ženske obleke, svileni robci, razuo perilo, preproge, kravate, ter ižgotovlje-ne obleke za moške in fante, po najnižji ceni. Edina narodna trgovina z manufaktur. in špecerijskim blagom L 0fl»*S priporoča cenj. občinstva Kvsja veliko, novo zslojo. Cese nizke, postrež. točna. Kdor houo dobro kupiti, mora v narodno trgovino priti. 1 aäajssts^«raBBEBaaaaBäB aa^^m^^gCTm»»^^.»»! mmaae.it Grajski trg št. 2. (Burgplatz 2.) še ne kupuje papirja, razglednic in dragih pisarniskih potrebščin v nar. trgovini ¡1 V. WE2IXIj9 Si :: :: :: :: Maribor :: Gosposka ulica št. 33. :: :: :: :: 3E®ose"toaa.o veloJss, iztoiza -vseh. šolslsila. potretošžlaa.. v veliki zalogi, kakor tndl mairace, fiivaai, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni. Franc Pieteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. S 'S? O j i ž* S "5T O j I ET3. ! Nova trgovina Fr. Bureš j urar, očalar in zlatar t? Mariboru Tepttiioffess cesta 33« priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, ramo-vrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih ce-Bah. Garancija več let. Vsi popravki ss toino iu :: hitro izvršijo. :: edina hrveška zavarsvsiaiea, osnovana ed občine svobod- nega in kr. glav, mesta Zagreba .CB0AT1A', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvomice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih c nah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CE0ATIA' v Trstu, Corno št. 1. «sagaggzjBaE^r.-f -¿trstu eaa ^i^ssi^^i^ji^siT^ksssai !! Glavna zaloga BARTEELNOVEGA apna za poklajo !! Razna vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča Trgovina z mannfaktnrnim, modnim in ¿robnim blagom Feliks Rop s Maribor Grajski trg it. 5 priporoča svoje veliko zalogo snknenega in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tndi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. Oprave za ženltve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni. kupniemo pri JOŽEFU BLAGA T Tegethofova cesta štev. 21. ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in sicer za spomlad velika izbir za možfce in ženske obleka, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljša vrste. :: :: :: „CROATIA" Vi pošti ovarna m glinske izdel e vt letos pri nakupovanju oblek in drugega rua-nufak turnega blaga na Trgovsko bik) K. Stenaeoki — Celje, v kateri se mora zaradi prezidavanja trgovine velikanska zaloga novodošlega spomladanskega in letnega blaga popolnoma odprodati. Zato cena :: čudovito nizke. :: Vzorce proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj. /HšribOr, TegetHofovs cesta 49 priporsča vedno steže pive, izvrstna domača vin* ter | rurale iu tople jedi. Mar. Meden. izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: pateatovano zarezuo in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeka za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tndi v Mariboru, Cesarska cest*, uri Kaaienarjo A. GSaser-ja. HCapiJiea želodčni krč : Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganje prsti trganju : Prav dobro'mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. ! SVOJI K SVOJIMI H ■ mestna fekaroa pri o. kr. orlo Sftarifoor, Glavni trg štev. S5. Ssfijin trg ïïhc,IŒ Narödßi dam. Največji in naj-csßüjii ckspor!. ur — srefcraios, zlalsitc in optičnih pfdfflGtjv. : Karsölte najns-vsjši senik lirez-plačflo. Slavnemu občinstvu iz Ptuja In okolice se uljudno naznanja, da je dosedanji sodružnik Ivan Lončarič izstopil iz tvrdke Lončarie in Havel k ter se glasi tvrdka nadalje le RUDOLF HAVELEA. Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovali; motorje? in strojev Ker bencin »eda-s drsJsi, bo linjboijŽJ za industrijo ic polj« daisivs Climase Bohsel-moforJS pri katerih stane ena konjska uni s» eno uro 1.'/t do 2*/« vinarja. Ti motorji se lahko ogled sp v teku pri k eni. Karol Siukovii, 7« «Mtopaijf. Climase Bohgel-motarjav. Pozor! fiitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih ? želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtja in nerednem odvajanju — [Kihanju, — kongiai vrta in 8 drevesa in lastno oskrbo Cena 4ho gld. 200 gld. se lahko na obroke po 50 gld. na leto plar čuje, ostalo takoj. Pripravno za vsakega rokodelca, ker je poleg svetla delavnica. Več se izvo pri Iva» Vrečko, čevlj. mojster. Podčetrtek, Štajersko. 181 v Celju. 7*9 d; Na prodaj so tri hiše, tik Celja, »no malo kmečko posestfo, en mlin v istem okraju na stalni vodi brez konkurence, v lepem kraju, se da v najem. Natančreje: Iva» iutrba, Celje, Gaberj« 104. 184 Kuharica poštena, vneta za snago, ki opravlja tudi druga domača opravila, sprejme se pri nadučite-Iju v Pristavi, blizu Podčetrtka s 1. aprilom t. 1. Skrbeti imA za dve osebi. Plača 16 do 20 K. 218 Imam na pred») 100 kg ajdevega medu po 1 krono kg po»nda pleh-B&ta in se zaračani 10 K ali pa se nazaj vzame. Najmanj se pošilja 6 kg Eož»i med kg po 1 K 8o v, 16 kj ■ p»M)d» vred i» franko 8» K. 219 pri fl\ariji Srmni na VeikS, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 26. sušca ob 2. pop. v svoji pisarni. Dnevni red.: 1. Poročilo načelstva o izvršeni obligatorični reviziji. — 2. Potrjenje računa za leto 1907 in nasvet o porabi čistega dobička. — 3. Sprememba pravil. — Rami predlogi. Načelstvo. Vinogradniki Í tmMa zadruga in s.Joioik: „Karßltjfai tiste ovco dniitvo. OdgwFarffi mté- zh : F*rÉ9 Utonr. pošta Juršinci pri phi|a ima za nasadEo dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepijenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje rasten.!. — Nekateri udje imajo tudi krpa sadna drevesca (jablane) na prodaj. 720 (1) Tisk Mtfbjtf»» Ciril» v Kur&vnu