Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih drž«vah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cAmeriki. The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. A TELEFON PISARNE: "79 RECTOR. Entered as Second-Claas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 281. — ŠTEV. 281. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 30, 1906. — V PETEK, 30. LISTO PADA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. "Thanksgiving day". Čemu smo zahvalni. SPLOŠNA ZAHVALNOST POVO-X>OM VČERAJŠNJEGA PRAZNIKA IN NJENI VZROKI. Vsestranska draginja, nekoliko politike in — živijo Columbus! DOBRODOŠLI NASELJENCI. Vsafko leto, ko se skednji napolnijo s pridelki, določi predsednik republike zajedno z guvernerji posameznih držar neki dan koncem novembra za praznik, da se ljudstvo zahvali naravi za vse tekom leta dodeljene dobrote. Ta praznik je dan, v (kterem mora biti puran, zelena in "cranberry" na mizi vsake obiteJji in vsakega posameznika in ko slavi narodni "mince pie" v želodcu vsakega državljana take orgije, da se jih vsak zdravniik iz dna srca veseli. Celo največji siromak in parije človečke družbe, zločinci v ječah, postopali, m rote, in ljudje, ki so od vsega sveta zapuščeni, pričakujejo zahvalni dan kot dogodek, ikteri mu prinese kosilo, kakoršnjega že dolgo ni iroei in nekoliko promene v njegovem ža iostnem življenju. Zalivala teh velja pred vsem onim, kteri jim napolnijo želodce in oblečejo njihova telesa. In ostali, tkterim se boljše godi, ki imajo svobodo in svoj dom, kteri imajo dobro hrano tudi druge dneve in ne samo na Thanksgiving day — a. i on i nimajo pc.voda biti zahvalnim? A.i ni za zahvalnost dovolj vzroka, da se je predsednik Roosevelt zdrav in vesel vrni. iz svojega potovanja po inozemstvu in nam prinesel seboj informacije, ktere je nabral tekom celih treh dni? Ali ni vzrok za zahvalnost dejstvo, da celo naše najkonservativnejše časopisje prihaja vedno bolj do spoznala je draginja tudi najpotreb-|R>trebsčin doseg a svojo skraj-da se je vse podražilo za povili 35 odstotkov, dočim plače po niso napredovale niti za 5 od- Tudi gosti pravosodnega oddelka niso bili poabljeni. V kaznilnici na Blackwell's Islandu priredili so v velike j dvorani S6 ženskam in 429 moškim kaznjencem veliko pojedino z glediško predstavo; 400 jetnikom v tomb ah včeraj ni manjkalo druzega, nego prostost. Tudi v ječah raznih policijskih zaporov so biie pojedine vsestranske. Sadja, tobaka in pečenke je bilo povsodi v izobilju. Na Eilis Islandu so pogostili nad 1000 naseljencev v treh prostorih in petnajst raznih narodnosti je sedelo pod zvezdnimi zastavami in pri svi-ranju ameriških ljudskih pesnij. Otroci so dobili obilo slaščic, ženske razne broše, možki pipe. tobak in druge potrebščine. Grozen vihar na Atlantiku. nja. nejš nost preč več i Tom I' Jo zahvalimo, da »adle. da nam Hit Rti it o vo-New- ohranjeni Jerome, liani — in da za-cefeller kljub pre-tov vsako leto podariti veliko števi o milijonov ne ve, tkaj naj počne z prebitkom* Zahvalimo o naši t rust i še vedno la zumorejo poviševati »m iu izdelkom. And — to thank the land- Zahvalni moramo biti tudi, da so ikon*.racije podelile b&Š v tem mese-t.u svojim delavcem nekoliko prospe-ritete, in sicer radi tega, ker se je vse i »odrazilo — samo da se preprečijo štrajki. . Zahvalimo se tudi, da ni vsaka ženska. ktero občudujemo, Madama Gra-hamova, da mi nismo i>evei a la signor Caruso in da ni vsaka postaja pod-ulične in nadulične že.czmce opiSii jwiviljon. Zahvalimo se nadalje, da je bil "Dago" iz Ijazzaretto di Napoli ali genovskih "siumov", imenom Columbus tako srečen, da je odkril Ameriko in tako ustvaril priliko milijonom nast 1 jencev spremeniti našo bogato m veliko deželo v svojo svobodno domovino. Zahvalni bodimo tudi, da je naša republika Še vedno najgostoljubnejša dežela na svetu, uoja je pribežališče tisočerim zatiranim in tisočerim, kateri imajo krepke roke in voljo do de a; da je Amerika z vsemi svojimi primanjkljivostmi in nepopolnostmi stala še vedno ona Amerika, kojo smo si izbrali za našo drugo domovino. * * * V kozmopolitičnem New Yorku, kakor tudi povsodi drugod v republiki vladal je včeraj puran kot neomejen gospodar. Skoraj na vsakej mizi je zavzemal najvažnejše mesto, tako v vsakem hoteiu in restavrantu, kakor tudi tam, kjer žive oni, ki nimajo stanovanj. Tudi v tujih restavrantih, francoskih, čeških, ogrskih in celo kitajskih je bilo puranove pečenke v izobilju. Mestna dobrodelna oblast ni pozabila na svoje dolžnosti in tako je po-dTorila nad 7000 bolnikov in drugih trojih varovancev e purani. PARNIK ITALIA MORAL JE NA POTU IZ GENOVE MNOGO PRESTATI. Potniki niso smeli skoraj ves čas na krov priti. DEVET MORNARJEV RANJENIH mornarji naše mornarice. SESTDESET KURILCEV OKLOP-NICE TENNESSEE SE JE UPRLO RADI SLABE HRANE. Nemiri so se pričeli že predno je ladij a odplula s predsednikom v Panamo. V ŽELEZJU. Potniki včeraj v našo luko iz Genove došlega parnika Italia, so dospeli bolj mrtvi nego živi in na grozno pot preko oceana gotovo nihče izmed njih ne bode pozabil. Ves teden se je moral parnik boriti z najhujšimi viharji in potniki, kterih je bil parnik poln, so po svojem mnenju doživeli tako grozne dogodke, da so. ko so prišli v luko, mnogi pokleknili in molili za srečno rešitev. Tudi kapitan Bianchi trdi, da je bilo sedanje potovanje najhujše, kar jih je doživel. Radi viharja je parnik dospel par dni prepozno v New York. Potniki medkrovja niso smeli ves eas na krov in pri vratih so morali biti mornarji na straži, da preprečijo, da bi kedo ne prišel na krov. Stražarji na krovu so se morali privezati k jamborom, da jih ni odneslo valovje v morje. Kapitan in častniki so bili skoraj vedno na poveljniškem mostu in so le malo spali. Tu pa tam so >poročili potnikom v medkrovje, da niso v nevarnosti. Med potjo je bilo devet mornarjev ranjenih. Dve parni cevi sta počili in dva mašinista sta zadobila nevarne opekline. Kadi viharja se je blago v ladiji nekoliko premaknilo in vsled tega so morali vse, kar je bilo nakrcano, po možnosti pritrditi. Parnik je le malo poškodovan. Newport News, Ya., 30. nov. Na oklopnici Tennessee so se kurilci u-prli. Nemiri in izrazi nezadovoljnosti na oklopnici so bili že preje na dnevnem redu, toda do pravega upora je prišlo pred odpotovanjem predsednika Roosevelta v Panamo. Že tedaj je bilo na ladiji splošno nezadovoljstvo tako, da se je bilo bati, da se med potom kaj nepričakovanega ne pripeti Kljub temu je pa ladija odplula kot spremstvo predsednika in moštvo je bilo navidezno mirno. Ko se je pa ladija vračala, so kurilci nakrat prene-haJi z delom in so zahtevali, da se jim da boljša hrana, ako hočejo, da bodo zopet delali. Mornarji so se že dalj časa pritoževali radi slabe hrane", ne da bi jo jim poboljšali. Radi tega so uprizorili upor baš v prisotnosti predsedni ka, v nadi, da bodo dosegli svoj cilj — toda mesto tega so pa vseh 60 ku-rilcev uklenili in Roosevelt, ki j'e bil na oklopnici Louisiani, o tem niti ni zvedel. Nijeden mornar oklopnice Tennessee ne sme na kopno. I%eskuševalna vožnja oklopnice New Jersey. Boston, Mass., 27. nov. Iz Navy yarda v Cliarlestonu je včeraj nova oklopnica New Jersey odplula, da nastopi svojo zadnjo preskuševalno vožnjo ob obrežju Nove Anglije, da preskusijo njene kotle. Vožnja bode trajala 24 ur in ako se ladja pri tem dobro obnese, jo bode vlada prevzela od Fore River Shipbuilding Co., kte-ra jo je zgradila. Cubanski državni dohodki. Havana, Cuba, 27. nov. Dohodki republike v oktobru zajedno z dohodki carine in domačih davkov, znašali so $1,961,893 proti $2,312,000 v oktobru minolega leta. 1,486,777 NIKLJEV NA DAN. Združena nad- in podulična železnica v New Yorku ima vsaki dan zgorajšnje dohodke. Nad- in podulične železnice v New Yorku, oziroma Interborough Rapid Transit Co. je v ponedeljek sprejela 2.486.777 nikljev (po 5 centov) in je s tem dosegla najboljši rekord dosedanjih dni. Toliko potnikov se v jednem dnevu še ni vozilo, kakor v ponedeljek. Ako bi družba dala imenovane dohodke je 11 nega dne, bi se dotičnik lahko vozil s podulično železnico vsak dan po dvakrat za dobo 2036 let, oziroma računano po miljah, peljal bi se lahko na solnce. Imenovanega dne je imela družba več nego $74,000 dohodkov. Podulična železnica niti malo ne škoduje nadulienej, kajti slednja prevozi sedaj še več potnikov, nego predno so zgradili podulično. V ponedeljek se je peljalo z nadulieno železnico 917,-143 in s podulično 569,G34 osob. PET TISOČ PURANOV RAZDELIL Mr. Westinghouse je v Wilmerdingn, Pa., obdaroval svoje delavce. Wilinerding, Pa., 29. nov. Mr. Geo. Westinghouse je povodom zahvalnega dne dal delavcem svoje tovarne za zračne zavore, kterih je 5000, vsakemu po jednega purana. Katastrofa na železnici. Njen lastnik ubit. PRI KATASTROFI NA SOUTHERN ŽELEZNICI V VTRGINI-JI JE BIL UBIT ŽELEZNIŠKI PREDSEDNIK SAM SPENCER Sedem osob ubitih in osem nevarno ranjenih. NEKOLIKO PODROBNO STL Lynchburg, Va., 30. nov. Včeraj zjutraj ob 6:30 pripetila se je pri Lawyersu, 11 milj daleč od tukaj, na Southern želemei grona katastrofa, pri kterej je bii ubit tudi predsednik imenovane železnice Sam Spencer. Njegovo truplo je bilo tako ožgano in razmesarjeno, da ga je bilo le težko prepoznati. Spencer se je vozil s svojimi prijatelji na jug na lov. Trije njegovi prijatelji so tudi ubiti, dočim je njegov zasebni tajnik le lahko ranjen. Katastrofa, ktera je provzročila 7 ubiteh in 8 ranjencev, se je pripetila, ker sta zadela skupaj dva vlaka, in sicer vsled napačnih signalov, ktere je dal nek čuvaj. Vlak. ikteremu je bil pritrjen zasebni Speneerjev vagon, se je radi malega popravka ustavil in čuvaj je pozabil dati zadaj vozečemu vlaku signal, naj se ustavi. Pač je pa signaliziral "prosta pot". Zadnji vlak je v prvega zavoziL s tako silo, da so-se trije težki vagoni zdrobili v kosce, kteri so se potem vneli. Med razdejanimi vagoni je bil tudi oni predsednika Spencerja. Potniki vagonov, kteri niso bili razdejani, so takoj hiteli k razdejanim vagonom, kteri so že goreli, medtem ko je para z vso silo prihajala med razvaline. Iz razvalin so prihajali klici na pomoč in tu pa tam zopet kak smrtni klic. Vsako rešilno dele je bilo nemogoče. Šeie ko so ogenj K>gasili, prinesli so mrtvece na >rosto. Nove volitve v republiki Gubi. GOVERNER MAGOON POZVAL JE SENATORJE IN ZASTOPNIKE H KONFERENCI Pozval jih je najbrže, naj resignirajo, da se omogočijo nove volitve. ZAHVALNI DAN. GROF BONI CASTELLANE AMERIKO. « Bivši mož Gonldove Ane hoče postati igralec in zahteva po $2000 na teden. Gledališki impresario Lew Fields v New Yorku naznanja, da je dobil od newyorskega poslovodja znanega pariškega Vaudeville gledišča, M/r. H. B. Marinellija pismo, s kterim se mu javlja, da želi grof Boni de Ca stellane postati gledališki igralec v Ameriki. Tozadevno ponudbo je dobil Mr. Fields in direktno. Mnogo evropskih gledišč mu je ponudilo sijajne službe, toda on želi priti pred vsem v Ameriko. Boni neče nastopiti' v vaudeville, pač pa kot dramatik in pričakuje po $2000 tedenske plače. V Ameriki se namerava muditi 40 tednov. Havana, Cuba, 30. nov. Governer Magoon je pozval k sebi vse senatorje in zastopnike, kteri so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah, da se v vladinej palači vrši jutri neka zelo nujna konerenca. Governer neee povedati, kaka bode naloga tega zborovanja, toda vodje liberalcev trdijo, da namerava Magoon pozvati vse povabljence, naj odstopijo, da se tako omogočijo nove volitve. Alfredo Za-yas je popolnoma zadovoljen s tem korakom, ker to znači, da se bodo nove volitve kmalo vršile. On trdi, da se bodo liberalci temu pozivu taakoj odzvali, da pa bodo zmerni resigna-cijo odklonili, samo da bi preprečili nove volitve. Zahvalni dan so po vseh uradih vojaških in civilnih oblasti praznovali. ZASUTI DELAVCI. Nezgoda se je pripetila pri 172. ulici in Webster Ave. v New Yorku. Na 172. ulici in "Webster Ave. v New Yorku se je včeraj pri kopanju zemlje posul pesek in zasul več delavcev. Dva sta bila na mestu ubita in več druzih je ranjenih. Ubita delavca, kakor tudi njuni tovariši so bili Italijani. BEGUN IZ SIBIRA. Ruski revolncijonar na potu iz Japonske v Ameriko. Honolulu, Hawaii, 28. nov. Med potniki parnika China, ki je na potu iz Yokohame v San Francisco. CaL, je tudi ruski revolucijonar Jurij Gornuši, ki je bil svoječasno obsojen v smrt in potem pomiloščen v pro-gnanstvo v Sibir. Od tam je ušel na Japonsko. On izjavlja, da se vrne nazaj v Rusijo, da nadaljuje s svojim revolucijonarnim delovanjem. Iz Avstro-Ogrske. V prid države. AVSTR. MINISTERSKI PREDSEDNIK ZAHTEVA, DA SE VOLILNI PREDLOG SPREJME. Vlada je privolila v takozvani volit-veni kompromis kot podlago reflrm. OGRSKA CARINSKA SAMOSTOJNOST. Dunaj, 30. nov. Pri plenumu gosposke zbornice, pričela se je včeraj debata o volilnej predlogi. Minister-ski predsednik je v daljšem govoru dokazoval, kako potrebna je volilna reforma in je zbornico pozval, naj izvedbi tega predloga ne dela nikakih ovir. Vlada je v sporazumu s cesarjem privolila v kompromis s pristojnim odsekom in tega kompromisa se bode tudi vestno držala, kajti kompromis je smatrati kot podlago vseh volilnih reform, od kterih je odvisna nadaljna osoda Avstrije. Budimpešta, 30. nov. Pri včerajš-njej seji ogrske poslanske zbornice bavil se je trgovinski minister Košut obširno s carinsko-politienim in gospodarskim programom. V svojem govoru je večinoma povdarjal ono, kar je že preje večkrat dejal, namreč da mora Ogrska dobiti samostojno carino. Ribiči iz Novega Sada na Ojrrskem so vjeli v Donavi štiri in pol metra dolgega krokodila in ga ubili. Sodijo. da je pobegniL iz ikake mena-žerije. Bazne novosti iz inozemstva. GROZNA RAZ STREIiBA V ANNB-NU V NEMČIJI; NAD 70 OSOB UBITIH; MESTO V RAZVALINAH. Zadnje počasti pokojnemu poznan)-skemu škofu Stablewskemu. MAROKO. Raznoterosti. OBRABA. —«*-— Nadškof v Mayc-iice je običajno trdil, da je človeško truplo ravno tako^ kakor mlinski kamen: ako denete pšenico pod njega, jo spremeni v moko, oziroma zmelje, ako se pa vrti sam brez pšenice, potem zmelje samega sebe, oziroma se obrabi in ni več za rabo. Človeško truplo, dokler dobiva običajno količino hrano, slednjo zmelje in razdeli po vseh organih; ako pa ne more sprejemati hrane, potem se obrabi kakor mlinski kamen. Vsaka sprememba pri Vašem teku znači, da je prebavalni sistem pokvarjen in tedaj morate rabiti Trinerjevo ameriško grenko vino. Vaš tek se bode kmalo izboljšal in vsi organi bodo zopet izvrševali svoje dolžnosti. V vseh želodečnih boleznih Trinerjevo ameriško grenko vino pomaga in Vi se lahko zanesete na to sredstvo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Japonci pripravljeni na vojno. San Franciseo, Ca., 30. nov. Ameriški generalni konzul v Yokohami, V vseh Westinghousovih tovarnah j Harry B. Miller, poroča, da je Ja ponska pooplnoma pripravljena na eventuelno vojno z Zjed. državami. Japonci so radi žaljenja, kteremu so izpostavljeni v Ameriki, pripravljeni iti vsak čas na vojno. tukajšnje okolice dela 24,000 delavcev, toda le oni tovarne za zračne zavore so dobili purane. Otok Sahalin. Petrograd, 30. nov. Otok Sahalin so, ikakor znano, porazdelili med Japonsko in Rusijo. Ruski de. Salialina je pa prenapolnjen na otok izgnanih ruskih kaznjencev, tako da ne morejo več odpošiljati na Sahalin ruskih kaznjencev in jih zato pošiljajo na Kam-catiko. Japonska se je pritožila vPe-trogradu zaradi izgnanih kaznjencev na Sahalinu, ker nevarni ruski hudodelci vedno vznemirjajo prebivalstvo japonskega otokovega dela. ženo, otroki SKo sl namenjea _ torodwBte ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, I«9 Greenwich SL, New York, N. Y, ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh in^citnih parobrodnih drufir Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po DomooHc Portal Money Order ali pa Hew York Bank Draft. FRANK SAX8ER, 100 Greenwich Stxeet, Hew York. OTROCI IN ZAHVALNI DAN. Kako razlagajo otroci ljudske šole vzroke zahvalnega dne. V nekej ljudskej šoli v Bronx Bo-roughu v New Yorku je včeraj vprašala učiteljica otroke: "Čemu določi predsednik vsako leto jeden dan kot zahvalni dan?" Med drugimi odgovori otroik so sledeči gotovo najzanimivejši: "Ker dobi predsednik vsako leto purana.'' "Ker je Columbus odkril Ameriko." "Ker imamo na ta dan praznik." "Ker je predsednikova stranka zmagala pri volitvah." "Ker so na.ta dan dobili Puritanci prvo kosilo.'' Samo jeden deček je odgovoril: "Ker se moramo zahvaliti za vse dobrote minolega leta." SMRT V PLAMENU. V St. Louisu, Mo., je zgorel hotel Salvation Army; 4 mrtvi in 35 ranjenih. St. Louis, Mo., 29. nov. Tukajšnji hotel Lighthouse, ki je last Salvation Army, na vogalu 9. Ave in Market St|, je včeraj zjutraj zgorel. Pri tem so zgorele štiri osobe in 35 je bilo ranjenih. V hotelu je prenočevalo kakih 500 osob, večinoma v drugem in tretjem nadstropju, ko je pričelo ob 2. uri zjutraj goreti. Med gosti je nastala velika panika in več jih je po-skakalo skozi okna na ulice, kjer so obležali večinoma nevarno ranjeni. Po požaru so našli v razvalinah štiri sežgana trupla, ktera ni mogoče spoznati. Umor v Kentucky ju. Rudar Jim Herald je v Cumberland Gap, Ky., ustrelil premožnega farmerja John Uptona, s kterim je že več mesecev živel v sovraštvu. Morilec je na to ušel v gorovje. A la Caruso — v Chicagu. Chicago, HI., 28. nov. Včeraj je prišel chicaški opiški paviljon v Lin-colnovem parku na vrsto. Paznik De Vry našel je tamkaj neeega moža, ki je ravno tako ščipal ženske za nežne dele, kakor operni pevec Caruso v New Yorku. Chicaški ščipač je bil obsojen v plačilo $10 kazni in vrhu tega je bil še pošteno tepen predno je bil aretovan. Nepoznane« je nadlegoval dve ženski, kterih jedna mu ___ „ „ , . je priložila par zaušnic, dočim ga je «104 St.Clair Ave. HJ5. Clovland, O. druga pošteno oštela. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Koenigin Louise 29. nov. iz Genove Victorian 29. nov. iz Liverpoola. Dospeti imajo: Oceanic iz Liverpoola. Chemnitz iz Bremena. Mol tke iz Genove. Pretoria iz Hamburga. Hifrlson iz Havre. La Lorraine iz Havre. Campania iz Liiverpooia. St. Paul iz Southamptona. Trave iz Bremena. Cretic iz Genove. Finland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Georgic iz Liverpoola. Odpluli so: La Provence 29. nov. v Havre. Cedric 29. nov. v Liverpool. Gregorij Mor5 30. nov. v Odeso. Odpluli bodo: Caronia L dec. v Liverpool. Philadelphia 1. dec. v Southampton. Princess Irene 1. dec. v Genovo. Columhia 1. dec. v Glasgow. Patricia 1. dec. v Hamburg. Beroan, 29. nov. Blizo Wittena na Westfalskem razstrelila se je neka tovarna s tako silo, da je zginola iz površja. Mnogo delavcev je bilo uhiitih, toda natančno število žrtev še ni znano. Nad 100 osob je ranjenih in so jih odpelja i v bolnice. Splošno se govori, da je bilo najmanj 50 osob ubitih. Razstre.bo je bilo slišati daleč na okrog in v bližnjem mestecu Annen so popokale šij>e na vseh oknih in mnogo streh je razdejanih. \ tovarni so izdelovali razstre-Ijivo imenom roburit. ktero se rabi mesto dinamita v rovih. Bero lili, 30. nov. V ko ikor se j« dosedaj dognalo, bilo je pri razstrelbi tovarne za roburit v Annenu na Westfalskem usmrtenih 70, težko ranjenih 9(3 in na stotine iahko ranjenih. Osemintrideset osob je tako težlko ranjenih, da ni upati, da bodo še ke-daj okrevale.. Med ranjenci je 200 delavcev imenovane tovarne, ilnogo ljudi se se pogreša. Materijelna škoda znaša $500.000. Razletelo se j* 600 zabojev roburita po 500 fumtov težkih. Razstrelbo je bilo slišati v 100 milj oddaljeni Dortmund. Na glavnej ulici v Annenu so bi.e vse hiše razdejane. Trupla usmrtenih ao grozno razmesarjena. Ob 6. uri zji>-traj pripetila se je še jedna razstrel-ba. Med žrtvami sta tudi župan in policijski komisar nesrečnega mesta. V tovarni je še 200 funtov dinamita in radi tega se nihče ne upa blizo. Tudi bližnja Kmppova tovarna j« vsled razstre be nekoliko jm»škodova-na. Zvedenei trdijo, da je tovarno zažgal kak zločinec. Poznanje, nemška Po.jska, 30. nov. \ čeraj so tukaj z vsemi mogočimi sla vnos t mi pokopali truplo minolo soboto umrlega škofa pi. Stablewdiega. Množica, ki je prišla iz vseh krajev Poljske v mesto, je bi.a velikanska, kajti vsakdo je hotel iakazati pokojniku zadnje ča>ti. Pogreb je bila krasna poijsko-na rodna demonstracija. Pogreba se je udeležilo vseh lrt poljskih državnih poslancev, kteri so prišli iz Berolina na Poznanje. Po vseh deželah nemške Poljske opaziti je veliko razburjenost in čim bolj zatrjuje barbarska nemška vlada, da bode naslednik Stablewskega Nemec, tem večji je odpor Poijakov. Toulon, Francija, 29. nov. Francosko vojno brodovje. iktero je od-plulo proti Maroku, so oblasti pozvale z električnimi signali nazaj v luko. Tanger, Maroko, 30. nov. Ameriški poslanik Gummere je dne 26. nov. ostavil marokansiko giavno mesto Fes, ne da bi pri sultanu izposloval odškodnino za razne oškodovane državljane Zjed. držav. Portsmouth. Anglija. 30. nov. Včeraj se je končala pri vojnem sodišču obravnava proti angležkim upornim mornarjem, kteri so se dne 4. t. m. uprli. Uporniki so obsojeni v ječe od 6 tednov do IS mesecev. Bombay, Indija, 30. nov. I>r. 1» coq. kteri v« hI i znanstveno etkspedici-jo v najdaljnejše kraje osrednje Azije, dospel je v Sinagro, glavno mesto Kašmira. Seboj je prinesel razne ar-leo ogične najdbe. med kterimi je mnogo skrajno zanimivih slik. ktere so s ične italijanskim slikam. Tudi je prinesel rokopise v različnih jezikih. med kterimi je jeden popolnoma nepoznan. London, 30. nov. Na gostiji londonskega župana je imel vojni minister Haldane zanimiv govor, v kterem je rekel, da je angleška vojna mornarica najpopolnejša organizacija na svetu in da bi bilo želeti, da se tudi armado preosnuje in postane mornarici ravna. V ta namen pa ni treba, da bi se angleška vojska morala preosnovafl po uzorcu evropskih vojsk, baš nasprotno; bilo bi jo treba organizirati čisto po potrebah Anglije. "GLAS NARODA" LI«t slovenskih delavcev v AmerikL Izdaja slovensko tiskovno druitvo FRANK SAK^Et^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 190G. Za leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta....... 2.50 " " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. -GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays, Subscription yearly $3.00. Published by the slovenic publishing company Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Monev Order. Pri spremembi kraja naročnikov f rosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Povisanja'place. V mesecu novembru so ameriške že^znice povijale svojim vslužbeneem plače za skupni letni znesek sto milijonov dolarjev. Istodobno je dobila meddržavna trgovinska, komisija nad 2000 pro.sen.j za zmzanje vozne cene tovorov. "Kam l*>de vse to dovedlo naše železnice?"' tako {>oprašnje nek cewyorški list, kterega čitajo pred vsem na "Wall St. Strah je povsem neopravičen. Železniški delavci, tki dobe večjo plačo ta 100 milijonov dolarjev, bodo izda i več denarja. Tovarnarji bodo izdelali več blaira in trgovci bodo več prodali. Pri tem se bode potrebovalo več delavcev, kajti prosperiteta bode za toliko milijonov večja. Železniški delavci ne prirejajo potovanja v Evropo, kakor milijonarji, kten so lastniki železniških delnic. Večji zaslužek delavcev bode koristil druotniŠke cene pri železnicah znižajof Ali se niso železnice same vedno pritoževal, da morajo izdajati vedno brezplačne vozne li^ti:e /.a jwlitike in druge vp ivne i»nbe? Tu j<* sedaj vse pre-jH»veilaho. Politiki in vplivni ljudje morajo i-r.Iaj voznino plačevati (kakor navadni ljudje. Po tem predpisu se >laj tako strogo jx>stopa. tla so se celo prijateljice senatorja Platta javno pritoži e. kako težko je sedaj dobiti pro-te /Ti'* li-ike. Sedaj, ko železnicam ni treba več dajati prostih voz-iili listkov, zaruorejo tudi vozne cene znižati. < im manjša bode vozna cena, tem bolj -<* b»»do ijudje vozili. Ko je pošta /.nižala ceno pisemskih z na mik na dva centa, so nekteri pesimisti trdili, da bode vlada kmalo bankerot. V resnici -•< pa z znižanjem cene povišali dohodke. Tako se bode godilo tt»li železnicam in }ro>|*>da Vanderbi t, Ilarri-man, Hill. Belmont in drugi lilantropi zamorejo biti jxivsem mirni. Nezadovoljni delavci. unijo, ktera se bori za povišanje plače svojih članov. Naš cilj je: osem-ufrno dnevno delo in taka plača, da zamore tudi zadnji dninar lepo živeti." To je naravno v protislovju z nazori neumnega profesorja Powers a. On vztraja pri trditvi, da je draginja le domišlija navadne druhali in za ono, kar je izračunil nek njegov ko-iega, se ne zmeni. Ta kolega je izračunil, da so se tekom zadnjih pet let plače povišale za 5 odstotkov, dočim so se podražile naslednje jestvine, kakor sledi: krompir za 43.1, jajca za 42.8, suho svinjsko meso za 39.9, sveže svinjsko meso za 35.4, goveje meso za 29.7, moka za 2S.S in tobak za 24.4 odstotkov, oziroma povprečna pomnožitev znaša 37 odstotkov. To velja tudi o oblekah. pohištvu, stanovanju itd. DOPISI. Zadnja borba Avstrije, de m. ml. zaht Rad r dnevi na tem rdi via d in eks-:» štetje, dr. Le and Powers, da so se živila podra-a jedinole vs ed lahkomišeljnosti in svelike^a uživanja prebivalstva, ni-ior pa radi dobič-koželjnosti tru-v. Od onega dne naprej je ta čenjak" svojo trditev večkrat ob-ki in jej Ae razne zanimivosti pri-ial. Zastopniku lista "VVashinjr-. Po-t'' je v ininolem tednu izjavil, I n imen j a ] m»višanje plače predilcev Mas-aebusettsu "nevarno preee-ueo". 'Naša največja napaika je to, da vedno udarno delavcem", izjavlja enovani ljudski "ekonom". "Po-dica te napačne politike je, da za^ »vajo ljudske mase vedno več in da e postati gospodarji dežele. Jaz trajam jwi trditvi, da so plače z irom na njihovo kupovalno silo se-j večje, nego so bile kedaj popreje, da obstoji draginja le v domišljiji snikarjev." Pri konvenciji American Federa-in of Labor v Minneapolisu, Minn., bila jednoglasno sprejeta sledeča solucija: "Ker so se živila teikom zadnjih ■net let podražila za 35 odstotkov ker se delavake plače niso za to-povišale, bo delavci opravičeni svati splošno povišanje plače, tega bodemo podpirali vsako Na Dunaju je izšla nedavno tega v zalogi C. W. Sterna knjiga, ki nosi naslov "Naš zadnji boj" in iki jo je spisal "Star cesarski vojščak". Delo je dokaj fantastično, a je kljub temu vrio zanimivo. Pisatelj opisuje svoji iknjigi bodočo vojno med Avstrijo na eni strani in med Italijo, Srbijo, Bolgarsko, Črno goro in Rusijo na drugi strani. Opisani dogodki e imajo odigrati začetkoma leta 1903, torej v najbližji bodočnosti. Pisatelj prične opisovati dogodke mesecem februnrjem leta 1903. V Avstriji vladajo ob tem času povsodi veliki nemiri, zlasti pa vre na Dunaju. Dne 24. februarja so mase uprizorile na Dunaju pravo revolucijo, ki jo je pa takoj udušilo vojaštvo na svojo odgovornost. I>teira dne se je posvetoval mini-sterski svet v Rimu o razmerju med Ita.ijo in Avstrijo ter sklenil, da naj Italija porabi situacijo in napade v sporazumu s Srbijo in Črno goro Avstrijo. Dne 27. februarja so Črnogorci pre koračili meje pri Krivošiji, vdrli v Hercegovino in zavzeli Trebinje. Ta vest je zadela dunajske kroge kakor strela z jasnega ueba. Na vrat na nos so mobilizirali po večini slovenski 3. vojni kor, a hotelo se je mobilizo-vati tudi nektere avstro-ogrske polke^ Ogrska vlada se je temi* uprla, in 'ker se vojaški krogi niso hoteli udati. je nastala v Budimpešti revolucija, ki jo je podpirala z denarjem Italija. Dne 3. marca 190S je zapustil italijanski posianik Dunaj in s tem je bila napovedana vojna med Italijo in Avstrijo. Dne 4. in 5. marca je priplulo ita- ijansko brodovje pred Pulj in ga jelo bombardirati. V kratkem času so Italijani osvojili Poreč, Rovinj in Reko. Istočasno so prekoračili mejo srbski bataljoni in vdrli preko Drine in Save v Bosno in S rem. Dne 5. marca se je vne.a pri Kru- nar.škili otokih pomorska bitka med .... i italijanskim in avstrijskim brodov- jem. Avstrijci so bili poraženi. Na k. pnem so udarili Italijani proti Beljaku na Koroško in ob Savi preko Kranjske na Štajersko, s tretjo armado so pa korakili proti Ogrski, da bi prišli za hrbet avstrijski vojski. Prva ve.ika bitka se je vnela na Kranjskem 31. marca 1903. Avstrij-odbili prvi italijanski naval. Na vsaki strani je padlo po S000 mož. V dru^i bitki 17. marca ob Savi so ii.i Avstrijci poraženi in so izgubili 12,000 mož. Medtem je tudi srbska vojska že prodrla na Ogrsko in Rumunija je zasedla pod pretvezo, da mora ščiti liumune na Ogrskem, Sedmograško. A tudi Bolgarska se je jela gibati. Dne 12. marca 1903 je izjavil bolgarski poslanik na Dunaju, da mora Bolgarija varovati interese vseh Jugoslovanov, in je odpotoval z Dunaja. Bolgari so prekoračili srbsko mejo, uvedli red v bojevanju in prodrli skupno s Srbi do Kari ovca in Temeš-varja na Ogrskem. Medtem je avstrijska vojska udu-sila madjarsko revolucijo, madjarski voditelji, na čelu jim Kossuth, so pa ubežali v bo!žd inu. Na pomorskem bojišču se je dne 3. aprila vnela odločilna bitka. Av-trijsko brodovje je bilo doce a po- Thomas, W. Va. Cenjeni g. urednik :— Dovolite uvrstiti par vrstic v Glasu Naroda. Tukaj biva precejšnje število naših rojakov Slovencev, kteri so zaposleni večinoma v premogoJkopih. Dela se precej dobro, vendar zaslužek ni posebno za pohvaliti. Kakor povsod, tako je tudi tukaj, da nekteri zaslužijo več. nekteri manj, pa zadovoljiti se moramo s tem, kar dobimo. Upajmo na boljše. Sporočam tudi, da je naš rojak g. Ivan Vavlken dne 25. t. m. obhajal ženitovanje, kamor je povabil več rojakov. Za prigrizek in pijačo je bilo skrbljeno in spraznil se je marsikteri "keg" in ječmenov sok je oživil vse goste, da so veselo s petjem slovenskih pesni j dali dušika svojim srcam. Med gosti je bilo tudi par ljudi takih, ki veliko vedo — a znajo pa malo. Da se s takimi ljudmi ne more govoriti in jim dopovedati kaj pametnega, je umevno samo ob sebi. Takih ljudij glas ne sega v nebesa. To omenim samo mimogrede. Ko sem bival v Conemaugh, Pa., sem se seznanil z vrlim rojakom g. Josipom Russ, (kteri je bil dospel iz Thomasa po opravkih v Conemaugh. Ko sem bil tako že namenjen obiskati rojake v Thomasu, "W. Va., sem tembolj sprejel z veseljem njegovo povabilo, da naj potujem z njim. In res potovala sva skupaj ter si kratila čas na železnici z raznimi razgovori. Gospod Josip Russ je iz prijaznosti me spremljal po hišah naših rojakov in mi pripomogel, da sem dobil lepo število novih naročnikov za "Glas Naroda", za ikar mu izrekam tem potom mojo zahvalo. Ker je gospod Josip Russ trgovec z raznimi stvarmi, ga rojakom toplo priporočam v obilen bisk. Svoji k svojim! Srčen pozdrav vsem rojakom in posebno naročnikom "Glasa Naroda". Janko Pieško. iz Balkana. Belgrad, 11. novembra. razeno. Ker so se pričeli nemiri tudi v Galiciji, je ruska vojska prekoračila mejo in zasedla Galicijo. V tej stiski je Avstrija potklica.a na pomoč Nemčijo. Toda Nemčija je bila pripravljena pomagati samo pod pogojem, da se avstrijske takozvane dedne provincije priklopijo Nemčiji in se na jugu; osnuje ilirsko kraljestvo, obstoječe iz Hrvatske, Bosne, Dalmacije, Srbije in Macedonije. Na Dunaju teh pogojev niso hoteli sprejeti, vojna stranka je hotela namreč napraviti zadnji Častni (korak, da reši osodo Avstrije. Dne 3. julija je prišlo do odločilne bitke z italijanskim centrom. Avstrijska vojska se je borila z obupnim junaštvom, a je poginila do zadnjega moža. Ta bitka je zapečatila osodo Avstrije. Finis Austro-Hungariae! Za časa poslednjih dveh Obrenovi-eev niso bili odnošaji med Srbijo in Bolgarsko čisto nič bratski, a bili so večkrat — Slivnica 1. 1SS5 — tudi na-avnost sovražni. Slovanski svet je vso krivdo radi teh večno napetih odnošajev navadno zavračal na Srbijo, ki je v onih časih svojo politiko tako uravnala, katkor so to želeli na >uaaju, a ti so zeo radi gledali na rbsko-bolgarski razfH>r. Dunaj je Obrenovičem vedno govoril, da so največji sovražniki Srbije in srbskega naroda — Bolgari in na duihu siromašna poslednja dva Obrenoviča sta w> verovala in vodila protibolgarsko politiko, a Dunaj je pošiljal v Staro Srbijo in Maeedonijo ikatoliške menihe. svoje predstraže. Ravno taka .je bila bolgarska po.itika napram Srbiji in razlika je bila samo v tem. da je bilo na Bolgarskem Srbofobstvo vse, a v Srbiji je bil bo'garofobski -amo vladar in vlada, ki je bila sestavljena skoraj vedno iz samih duševnih rev z ozJkim duševnim obzorjem. a narod te protinaTodne politike ni odobrava!. V času obžalovanja vredne vojne leta 13S5 je stal — kakor stoji še danes — srbski narod s 95% v vrstah radikalne stranke, ki ima — in je imela tudi takrat — v svojem nrosramu točko. v kterej naglasa, da bode delala vsemi močmi na ujedinjenju Jugoslovanov, a posebno fo bili radikalci vedno goreči in prepričani zagovorniki srbsko-bol-irarskega zbližanja, kot prve etape v velikem delu na ujedinjenju eelega slovanskega juga. V srbskem narodu je bila ta ideja že leta 1SS5 talko močno ukoreninjena, da je ona mnogo, zelo mnogo pripomogla bolgarski zmagi pri Slivnici. Pravil mi je srbski častnik, rojeai Slovenec, ki je takrat poveljeval stotniji pehote, da Srbi za vojno nobenega navdušenja niso imeli in to zato, ker bratomorne vojne niso mogi razumeti. Junijska revolucija v Srbiji je zelo blagodejno vplivala na notranji razvoj Srbije in na njeno zunanjo po.i-ti'ko. Tega zgodovinskega dne. ki nastaja nova doba v razvoju Srbije in celejra slovanskega juga, se ni spremenila v Srbiji samo dinastija —- radi tega bi niti ne bilo potrebno prelivati krvi! — nego se je zrušil ves stari režim, odzvonilo je korupciji in nepoštenju, a namesto voije nekolikih puhlih in nepoštenih ljudi, ki so neovirano kradli iz državnih blagajn, so skupili ljudje, kterim narod zaupa, da bodo pošteno upravljali z državo. V Srbiji je zavladal duh svobode in poštenja, fear se najbolje vidi iz tega, da so državne finance bile takoj dovedene v po polen red In takoj prvo leto novega režima se je končalo z lepim preostankom v državnih blagajnah in prišlo je — česar že leta in leta ni bilo — do ravnovesja v državnem proračunu. Zunanja politika Srbije se je takoj po junijski revoluciji stranflta, ▼ kteri je 95% naroda, je dobila pri svobodnih volitvah ogromno večino in vlada, sestavljena iz te stranke, je takoj opustila tradicijo-nalno avstrofilsko politiko ter je začela delati na zbližanje Srbije z Bolgarsko. Kabineti so se v Srbiji v teh treh letih po junijski revoluciji sicer menjali, ker so radikalci razcepljeni v dve stranlki, ali novi kurz zunanje politike je ostal vedno popolnoma nespremenjen, ker so zmerni in mlajši radikalci enako goreči pristaši jugoslovanske ideje. Zunanjo politiko Srbije je vodil v tem času največ sedanji miuisterski predsednik in minister zunanjih zadev. Nikola Pašič, najizrazitejši svobodni reprezentant političnega jugoslovanskega programa, kterega končni cilj je: osvoboditev in konfederi-ranje jugoslovanskih narodov. Ta da^ekovidni politik in diplomat dobro ve, ako se združijo najprej svobodne tri jugoslovanske države, ki bi postopale z združenimi močmi najprej v Stari Srbiji in Macedoniji in potem bi v odločilnem momentu srbsko-bol-garsko - macedocska zvezna država lahko z uspehom tudi drugje posegla vmes kot osvoboditeljica potlačenih in zasužnjenih Jugoslovanov. Zato je začel Pašič pridno delati na zbližan ju med Srbijo in Bolgarsko in je šel pri tem delu tako daleč, da je aranžiral obisk ikralja Petra bolgarskemu knezu — in to ni bila mala žrtev za Srbijo, kar ni šala: vladar svobodne kraljevine poseti prvi vazalnega kneza! Tudi iideja o srbsko-bolgarski carinski uniji je Pašičeva. Dunaj je sicer uspel, da je to lepo idejo uničil, ali ta uspeh Avstro-Ogrs&e je samo momentan in dolgo ne bodemo čakali do srbsko-bolg-arske unije, četudi bode Avstro-Ogrska tudi nadalje storila vse, da onemogoči realizovanje te ideje. Srbska zunanja politika je jugoslovanska, a v prvi vrsti — ker je to najpotrebnejše — bolgarofilsika. To vedo tudi Bfcl.^ari in zato je postala tudi med njimi — ki so najmanj Jugoslovani — jugoslovanska struja dosti močna. Vsa od vlade neodvisna bolgarska javnost je začela živo zagovarjati idejo zbližanja med Bolgarsko in Srbijo. Ali službena Bolgarska je ostajala rezervirana in njene izjave o "bratskih čuvstvih do sosednje in bratske 'kraljevine'' so bile hladne in vodene, ker zunanjo politiko vodi na Bolgarskem knez Ferdinand, Nemec, kteremu niti na pamet ne prihaja, da bi vodil jugoslovansko politiko. Ta talentiran in inteligenten, ali brezobziren in v izbiranju sredstev za dosego svojih ciljev neizbirčen vladar, je silno s'avo-lilejMMi in on misli vedno na to, da bi ustvaril Veliko Bolgarsko, ktere mogočni vladar bi bil on. Njemu ni čisto nič stalo do bolgarskega naroda, ki mu je kot Nemcu tuj — njemu je do tega, da postane on močan in slaven. Gotovo, da je izključena mogočnost, da bi Bolgarska proti volji Srbije mogla zavzeti in sebi inkor-porirati Maeedonijo, kakor je nemogoče, da bi to storila Srbija proti volji Bolgarske, ali knez Ferdinand vendar upa in si zamišlja, kako lepo bi to bilo. ko bi on sedel na prestolu Velike Bolgarske. In zato se Bolgarska ne navdušuje za jugoslovansko idejo. Bolgarski narod da. on je prijatelj te ideje, ali ta ubogi bolgarsiki narod nima nobenega vpliva na notranjo, še ma-nje pa na zunanjo politiko Bolgarske, ker ima nad seboj Khuena — kneza Ferdinanda, ki pošilja na volišča vojake, da "fabrieijo narodno voljo", ki je identična z voljo njegovo-- Formalno vladajo med Srbijo in Bolgarsko popolnoma bratski odnošaji — v narodu so ti odnošaji tudi de facto bratski — ali faktično je samo Srbija istini v istini "briško razpoložena napram Bolgarski, a Bolgarska (službena) samo naglasa, da so odnošaji bratski, ali obenem na skrivaj ruje proti Srbiji in išče priložnosti, da bi prikazala Srbijo kot nelojalno napram Bolgarski. Srbska vlada je nedavno — kakor že znano — iskala od narodne sknpštine kredit 300,000 dinarjev za pomoč ponesrečenim Srbom v Stari Srbiji in Macedoniji in ta kredit je narodna skupština voti-rala z vsemi proti jednemu glasu — contra je plasoval socijalen demokrat Dragisa Lai>čevič. To je dalo >bol- IVAN SKODLAR. Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 9. Box 607 F#-reet City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ZA BOŽIČ in NOVO LETO pošiljajo Slo- -______ venci kaj radi | darila svojcem v staro domovino'in iz Zje-Jf Vinjenih držav zgolj gotov denar; to pa nai= oolje, najceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO., 109 GREENVICH ST., NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, ohio. LEP KOLEDAR ZASTONJ. Že četrt stoletja izhaja SEVER-JEV SLOVENSKI KOLEDAR, kteri je jeden najboljši! te vrste. Sedaj je izšel koledar za 1. 1907, kteri je večji in boljši nego poprej in obsega 95 stoprav zanimivih informacij ra-zun 12 stranij kalendarija in ravno toliko stranij za zapiske. V njem je mnogo stvarij za vsakogar, kratki zdravniški nasveti za razne bolezni, statistike, za trgovce, farmerje, gospodinje itd. Humoristične povesti in smešnice, zgodovinski dogodki, prerokovanja o vremenu itd. Ta KOLEDAR DOBITE BREZPLAČNO, ako ga zahtevate v lekarnah, ali pa izpolnite dolenji blanket in poveste, v kterem listu ste čitali naš oglas. Pisma naslovite: W. F. Severa Company, Cedar Rapids, Iowa. Napišite Vaše ime in naslov na te vrste: Kje je MATEVŽ BENEDIK. po domače ŠIMNOV? Doma je iz Mo-šenj pri Radovljici na Gorenjskem. Pred S. leti je biva v Coloradu in sedaj se nahaja nekje v New Mexico ali Arizoni. Za njegov naslov bi rade zvedele njegovi sestri. Kdor izmed rojak*j v znia za njegov naslov, naj {Mt blafrovoli naznaniti: Uredništvi* "G asa Naroda", 109 Greenwich St., New York City. (30-11—3^12) * 4g Kje je LUKA GRUDEN? Doma jc iz Stare Osehce nad Škof jo Loko. Pred letom dni je bival v Murray. Utah. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Martin Kumar, Box 4, Unity Station, Pa. (38-11—4-12) Kje je MAT. KAMBIČ? Doma je iz Metlike. Pred dvema leti je bil v Napa, Cal. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Louisa Kambich, 530 (30-11—6-12) DELO! DELO!! DELO!!! Potrebuje se 200 delavcev za delo šumi v Richwoodu, W. Va. Delo je dobro in stalno za več let. Plača je od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan. Natančnosti je poizvedeti pri: Prank Homovch, P. O. Bvx 205, Richwood, W. Va. (6-11—6-1-07) Kje je IVAN KUPEC? Doma je iz St. Paula _ v Savinski dolini na Spodnjem Š:ajerskem. Pred tremi leti bival je nekje v Washington Cunty, Pa., in je odšel v New Mexico. Za njegov naslov bi rad zvedel Bernad Potočnik, P. O. Box 1S7, "West Newton. Pa. POZOR, ROJAKI! Iščejo se AGENTI ... , - - Elm St., Leadville, Colo, spremenila iz temelja. Radikalna ne more revoltirati, nego more biti (28-11—4-12) r v vseh ameriških mestih s stalno plačo in provizijo. Ni treba znati an-gležko, temveč zadostuje poznanje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dot>ni paca, delo lahko. Pišite na: Room 1, 67 W. 67th St.. New York, N. Y. (v d do p reki) NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare Št. 33 J. S. K. J. v Trestle, Pa., se naznanja, da bode v torek dne 4. decembra 1906 ob 9. uri dopoldan peta sv. maša v slovenski cerkvi na Butler ulici v Pittsburgu, Pa. Društveniki naj se zberejo ob 9. uri v dvorani pod slovensko cerkvijo. Udeležili se bodemo sv. maše z društveno zastavo in z regalijami ter pričakujem, da se polnoštevilno udeležiti Nadalje se vam naznanja, da bode v nedeljo dne 9. decembra ob 1. uri popoldan letno zborovanje in volitev novega odbora. Vsi člani, kteri niso 6 milj oddaljeni, se morajo gotovo udeležiti. Frank iSchifrar, P. O. Box 26, Trestle, Pa. (26-11—3-12) Podpisani opozarjam rojake, da se varujejo pred mojo ženo ALOJZIJO TOMAZIN. ktera je zgoraj naslikana. Stara je 20 let in ima jednega otroka. Doma je iz Medvode pri Ljubljani ter se je pisala preje PETAČ. Bila je svoječasno v Kemerv, Ohio. Ker pa ne vem, kam je zginila in kje je otroka pustila, prosim cenjene rojake, če kdo zve za nje naslov, da ga mi b agovoli naznaniti. Joseph Tomazin, Box 123, Saxman. Cambria Co., Pa. (27-11—5-12) I Pozor Slovenci v Clevelandu! t I Podpisani priporočam vsem | J Slovencem v Clevelandu in k j okolici svoj dobro urejeni ] Saloon "Bank Cafe" | J na voglu St. Clair & Willson Aves. t 1 (55th Street.) jf ^ Imam vedno pripravljen do- ^ 1 t^er mrzli in iorki prigrizek ^ I (free uncJi). t Slovenre postrežem z j »ristno f : pijačo ter dobrimi smodkami. r * Za obilen obisk se priporoča f j MATHIAS STEINEN, ^ 5501 St. Clair Ave. N.F., Cleveland, 0. f naravna KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. g al on s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 « . galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denajr, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont SL, San Francisco, CaL >•■ i i . . . ' ■ ■cmm'A-w^-- Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN G0VŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik^ Box 64i>Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box >^8, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve "tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. ^ Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 11. nov. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 12 Slovencev, 24 Hrvatov in 130 Macedoncev. Ogenj. Dne 11. nov. opoldne je na Karolinški zemlji v Ljubljani do tal pogorel kozolec posestnika Martina Borštnika. V kozolcu je bilo 250 stoto v mrve, ki je tudi vsa zgorela. O-genj je zanetil prtletni posestnikov sin Jožef Grdodolnik s tem, da je prinesel iz peči pod kozolec tleč papir. Borštnik je bil zavarovan in ima baje škode 2000 K. Komo poveljstvo ne bo prestavljeno v Ljubljano. "Zeit" poroča iz dobro informovanih krogov, da ne bodo kornega poveljstva prestavili v Ljubljano. Ženska, ki bi rada prišla v zapor. Marija Pojeta iz Borovnice je 8. novembra prišla v vas k neki družini v Rožni dolini pri Ljubljani. Tu je pravila, da bi rada kako hišo zažgala. da bi bila zaprta. Ko so jo orožniki prijeli, je obstala pri svoji želji, «V>, tla ne more živeti več z možem skupaj, drugod pa, da nikjer ne dobi stanovanja. PRIMORSKE NOVICE. Vsled neprevidnosti skoraj zgorel. 211etni voznik Frane Stare v Bar-kovljah pri Trstu je prišel nedavno pijan d on ov in si kakor po navadi prižgal v po štel j i cigareto. Stare je zaspal, goreča cigareta mu je pa padla na posteljo, ki se je vnela. Na vpitje Starčevo so prihiteli ljudje, ki so asi se pripeti pri takih pri- skem 6:46 litrov alkohola, v I. 1890 ]ikah kakor tudi o Veliki noči, mno^p do 1894 4:86; v 1. 1900 do 1903 4:82 ne reč, vendar ljudi ne izpametuje. litrov. Ako se je vendar v zadnjih devetih mesecih tekočega leta na Ruskem zapilo 90 milijonov rubljev, se mora to pripisati na rovaš političnih nemirov in podraženja alkoholnih pijač od strani ruskega finančnega mi-nisterstva. 150 ovac in sebe umoriL Iz maščevanja, ker mu je občina odpovedala službo, je občinski pastir v Solsdorfu usmrtil 150 ovac, nato se je pa obesil. Davek na klavirje nameravajo uvesti na Francoskem. Za vsak klavir ali piano bo treba plačati deset frankov davka. Ta davek bo prinesel državi pet milijonov frankov. Požigalec in samomorilec. Iz maščevanja je v Nemirestju zažgal 75-letni Svoboda hišo svojemu sinu. Pogorele so Še tri druge hiše z gospodarskimi poslopji. Ko je zažgal, se je zabodel z nožem v trebuh in je umrl, ker požigalcu ni hotel nihče pomagati Nad četrt milijona škode je vsled požara v Arnsdorfu. Zgorela je cerkev, župnišče in več kmečkih poslopij- — Statistika ruske revolucije. V prvem letu ruske revolucije je bilo na Ruskem ubitih, ranjenih ali oropanih 22,721 ljudi; od vojnega sodišča na smrt obsojenih 1513, radi političnih prestopkov obsojenih 871 skupaj na 7138 let ječe. Vojno stanje je bilo proglašeno v 31 gubernijak popolnoma in v 46 gubernijah deloma. V Bukovini se gibljejo Poljaki ja ko živahno. Razvnel jih je boj za poljski mandat. Narodna doma se stavita v Suczawi na Rumunski in v Vaszkovrcah na gališki meji. Ustanavljajo se pridno Čitalnice in knjižnice po poljskih vaseh. Odstranili so avstrijskega orla s cerkve sv. Mateja v Budimu, ki sta ga zamazala dva visokošolca z ogrskimi barvami. V Šopronju imajo tudi zadevo o dvoglavem orlu. Na mestni hiši imajo namreč dvoglavega orla, težkega 15 centov, ki bi ga radi nadomestili z ogrsko krono, a so se ustrašili stroškov, ki so proračunjeni na 20,000 kron. Zdaj je napravil neki strokovnjak proračun, po kterem bi znašali stroški samo 6,400 kron. Od telegrafista do kralja. Pariz ima sedaj med svojimi zidinami nekega monarha, ki je pričel svojo ka-rijero kot telegrafist. To je njegovo veličanstvo kralj Madembra iz Su-rudinga iz male vasi na obali Nigra. Mademba je sin selskega glavarja. S svojo inteligenco, ki jo je kazal že v mladih letih, je vzbudil pozornost nekega francoskega oficirja, ki ga je odpeljal seboj v Saint Louis, glavno mesto francoske kolonije Senegal. Mademba je obiskaval tam šole in v 18. letu nastopil službo telegrafista. Sodeloval je pri postavljanju tele-! grafskih prog in imel je večkrat priliko, da se v notranjosti kolonije po-služi puške. Pokazal je vselej toliko hrabrosti, da je dobil 1. 18S1 kot prvi sudanski domačin križ častne legije. Sest let pozneje se je seznanil z generalom Galienijem, ki je bil tedaj guverner Sudana. Ta mu je dal mesto diplomatskega agenta* v občevanju z domačini. Mademba je pokazal mnogo takta. Ko je ob neki priliki udušil neki opasni upor domačinov, mu je dal general Arehinard del zemljišča in 500 jetnikov, in v imenu francoske republike mu je poklonil naslov kralja. V nekaj letih je Mademba razmere popolnoma uredil in spremenil svoje jetnike v marljive poljedelce. Zdaj vlada nad 1800 rodbinami in njegovo kraljestvo velja v Sudanu za vzor. Mademba se mudi sedaj v Parizu kot gost francoske republike. Koliko je na svetu protestantov. Število protestantov cenijo prote-stantje sami na 180,000,000. Največ jih je v Ameriki, namreč 65 do 66 milijonov. Na Angleškem cenijo protestante na 44 in pol milijona, v Nemčiji jih pa je izmed 56.000,000 prebivalcev 35 milijonov. Na Švedskem in Norveškem je protestantov 7 in pol, na Danskem 2 in pol milijona, na Ruskem 6, na Ogrskem 4, na Nizozemskem 3, v Švici 2, na Francoskem pol, v Avstriji pa Četrt milijona. Število protestantov v angleških naselbinah cenijo na 10 in po prote-^anških misijonih na 4 milijone. Topljen les. Nekemu francoskemu gozdarskemu nadzorniku se je posrečilo raztopiti les. V ta namen ga je hudo razgrel v brezzračnem prostoru, kjer je bil ogenj nemogoč. Na dobljeno tvarino ne vpliva elektrika in je torej za izoliranje ceno sredstvo. Tudi je nepremoena in se da prekrojiti v poljubno obliko. Sneg, vihar in povodnji so po celi severni Italiji. V San Remu na Rivieri je odtrgalo z neke vile celo streho. Reke in potoki so silno narasli in stopili čez bregove. V Alpah je zapadel sneg. Vihar na Rivieri V Niči, San Re-mo in v Cannesu je nedavno provzro-čil silen vihar mnogo škode. Vsled silne plime je bilo na več mestih poplavljeno obrežje. Koliko stane ruska državna brzojavna agentura? Kakor javljajo iz Petrograda, so 1. 1905 znašali stroški za vzdrževanje ruske brzojavne agen-ture okolo 400,000 rubljev. Razstava ruske umetnosti v Parizn. V Parizu je bila odprta velika razstava ruske umetnosti; razstava se nahaja v 15 dvoranah in predstavlja razvoj ruske umetnosti od dobe Ka-tarine do najnovejše dobe. Kje sta JANEZ in BLAŽ STREL? Doma sta iz Žir pri Idriji. Prvi je v Ameriki 19 in drugi 4 leta. Kdor rojakov ve za njih naslov, naj ga blagovoli naznaniti striČniku: John Strel, Box 151, Thomas, W Va. (30-11—1-12) Knjige družbe sv. Mohorja smo pričeli naročnikom že razpošiljat L Vsak naročnik dobi a KIVJIG. V zalogi pa imamo par sto iztisov več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, Ohio, in okolice dobe iste tudi tudi pri naše j podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Avenue, N. E. Upravništvo "Glasa Naroda". ZA BOŽIČ V STARO DOMOVINO. S spodaj navedenimi parniki je mogoče pravočasno dospeti na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, Istrijo in Dalmacijo za božične praznike: LA LORRAINE odpluje dne 6. dec. ob 10. iz New Yorka v Havre. uri dop. LA BRETAGNE odpluje dne 13. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. VADERLAND odpluje dne 5. dec. ob 7:30 dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. ST. PAUL odpluje dne S. dec. ob 9:30 dopoludne iz New Yorka v Southampton. Rojaki, kteri Želijo z navedenimi parniki potovati, naj nam naznanijo svoj prihod, da jih zamoremo pravočasno pričakovati in potrebno poskrbeti za nadaljno potovanje na par-niku. Se priporočamo spoštovanjem Prank Sakser Co. ™i*a,Joč:e «« božične P'-'P^'-oCamo rojakom krasne božične razglednice Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Sta. CIaus, Zvonovi, AngeJji, Božje drevce, itd. itd. Cena: ena 3c, tucat 30 centov FD A NI/ Cii/crn " r°jaki, naročajte se na JRANK SAKSER C0. "glas naroda", največji in 109 Greenwich St., New York, N. Y>ajcenejši dnevniki Knjiga ,,ZDRAVJE'4 Katera Uratlcem izide o«l slavnega im obee znane-a: Dr-. E. C. COLLINS M. I. fvsatt SSgf&T tilnVs^'j; netotiiVam ™ ^ ^ Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter ie napisana v Slovenskem jez.ku na jako razumljiv način, iz katere za morev a mno- o karatnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslive S svetova ec la moza m ženo, za mladeniča in deklico. ' za ie „aItankokzii?nab0d<;te ^T^' da je, ^ E" C" C<>LLINS M. I. edini, kateremu ImT^t^Zi l floveskeSa ^lesa- radi tega pozna vsako bolezen ter edini. b0,ezni'bodisI akutneaH Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljenozdravje: Velespostovanl Dr. E. C. Collins Al. I. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjeni. da sem zdrav. ne £utim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim Častiti gospod, da jaz sem po \ as,h Zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je biio vse zaman samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi del. da mi drusri ne morejo pomaeali. Jaz Vas bodeiu vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem VaS iskreni prijatelj J. LOWS HA. Jenny Liiid, Ark. Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravi nikih. parni niso nič pomaeali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON M1HELIČH 12 E. 39th St. N. E. Clevelan, O. remo Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ) priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške i ne mo- prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 14() WEST 34th ST., NEW YOIilv. Y Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do popo udne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—S z večer. Ob nedeljih in praznikih od popoludne. 5 ure 10—i ROJAKI, NAROČAJTE NAJCENTOJŠI DNEVNIKI SE S A "GLAS NARODA", NAJVEČJI IM APSTBO-iMEBICAN Regularni potni parniki "QERTY** odpluje 15. decembra. "GIULIA" 31. decembra. S "FRANCESCA" 5. januarja. "Sofiai|Hohenberg" odpluje 15. januarja. voarljo rV^w Yorkom, Triton, In *ajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub ljane le SO^entov. Potniki dospo isti dan na parnik ko od doma gredo. ' Phelp Bros. CS, Co., General Agents 2 Washington St., New York. i.tit; Vaji-1 hoc«4 ?ia svetu boJj r.iiiogo ilokaza dial >'\ jilnrm svetu, na prsih jetrih, pluCali, vrancah, ^eluclcu, l;1 ivoboli bolest v križu, kila, astma, krč, S k i unst ne mo-ke in ženske, bolezni Gouorea H i'zastrupljeno kri, žeuske bobezni na -•iteruici, beli ti.k oči, nos, ušesa, usta i.t.d. Zdravila . OTJO^l" Vas bodejo ozdravila za : CoJezui reinat i^mu; 1 /1 B t ~ - fl U I Rojakom na znanje ! ®je odlikovan v mnogih v^kifcSvahldSiiS ISjLaS^ ^ ^ kc4 I Zapravljati žganje in likerje ni! težko. ' i-lca« preberete & SHT&TSb centov^' nameSt° dolarja, kt»ega K |! f SPRIČEVALO J^i^Srtgf *43>. sklenjenem I nih uradnikih; Ce so eisti, odtisnVse Sani^eS ^ Pre*led*i° . njih pečat/ ' ——P° Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka »Orosi » ™ v "aPravo 15flltrov (3 galon) Kterega sftodi sledečegaT^iia, P°SIemo 1 liter slivovke 1 iiter Peiinovca f Hterrw, t 1 " Xlahora 1 „ Konjaka \ ! 5 ;; SvS i »i :: |se de^To%nnaV^10iim0 v ktere, je popisano, kako t -U'JS-SA .poSlemo - * nadauib Prodajamo I izteIesa.naPraV " &stih i' d ml jamčimo za vse nase stvari. w PiSite Dam zauplivo, karkoli potrebujete tukai aH d) Poskusite pravtako zdravila i« laboratSSa^"Orof - VtZT* ^^ /4 ko oolezen. J v^rosi , ktera imamo za vsa- S Pisma in vse poizvedbe naslovite na t AMERICA-EUROPE COMPANY i 161 COLUMBUS ATE., N^Y^J T « DFSCHUH1 IT Šest oči vidijo bolje kakor dve oči ! kko na nas pišete, bode Vaše pismo prišlo »red celi zbor z iravuištva, kateri se bodejo •ned seboj posvetovali zaradi Vaše bolezni. T > znate «la so trije zdravniko g-oto smožni zada Va dobra zdravila kakor san jeden to je čisto ue mogoče da bi Vam pozabili kaj dati kar bi bilo v korist Vaše bolezni. Naši zdravniki so tako gotovi da Vam morejo bolje iu pred pomog-at, in da se prepriča te da je to rezuica imate tukaj naše garancije 2sAŠA PONUDBA. Ako pet dni kasneje ko stp sprejeli naše zdra-ila. se ne čutite boljše in ne vidite da Vas b«idem • ozdravili, po Ijite nam jih nazaj po expresn pin ano z dozvolj^uj»-m pregledanja, in ako Vi ui-t^ 'abili več kakor eno tretinjo plačamo \ m t;ikoj denar nazaj. Najboljši zdravniki na svetu preporočajo „OROSI ' zdravila, katera so dosegla željo Profesorja Dr. Vulpiana, kateri je izrazil željo na zdravniškomu kongresu v Parizu, 22. Oktob. 1S82 da bi Be iznajdel jen ljek za ozdraviti kri brez da človeškem organom škoduje. Naša garancija je tiskana jasno v tem časo-^ pisu zato Vam mora biti to gotovi dokaz da smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od vsake bolezni. Zato bratje Slovenec ne pojdite nobenim drugim zdravnikom kateri ne morejo to spolusti kakor mi. Prid ate ali pišite na : Zdravniški oddel'ek za Slovence od: AMERICA-EUROPE CO. <61 COLUMBUS AVENUE NEW YORK "Winnetou, rdeči gentleman Spisal Karl Hay. Priredil za "Glas Naroda" JL 99 (Nadaljevanje.) "Da. nevarnost vam preti, v kteri vas midva ne zapustiva, kar se samo oh sebi razume," pripomni Old Death. "Kje imate pa sina?" "Ko sta vidva prišla, je odšel. Imam nekaj prijateljev, na ktere se smein zanesti. Po te je šel. Dva izmed teh že poznate. Sedela sta v go stilni pri naši mizi." "Ti bodo vendar gledali na to, da pridejo neopaženo semkaj? V vašo kori.«t je, t-e mislijo Kukluksi, da sta sama s sinom doma." "Ne skrbite. Ljudje že vedo, kaj morajo storiti; sploh sem pa naročil Willu Tse, kako naj se zadrži." J um o prekajeno presieevo meso s hrenom in kruhom. Tudi pivo je po le» Komaj začnemo, že za-lišimo navidezno iz daljave pasje cvilenje. "To je znamenje, da so tukaj." pravi Lange in ustane. Odide ven in se vrne s sinom in petimi možmi, kteri so oboroženi s puškami, revolverji in nožmi. Molče posedejo, kamor kteri more. Nobeden ne spregovori besede; ozirajo se le po oknih, ali so dobro zaprta. To so pravi ljudje. Ne mnogo besedij, pač pa pripravljeni za vse. Med njimi je tudi neki postaran mož s sivimi lasmi in prav tako brado, kteri ne trene očesa od Old Deatha. On se prvi oglasi: "Oprostite Master! Will mi je povedal, koga dobim tukaj; zelo sem se razveselil, ker mislim, da sva se že nekod videla." "Mogoče," odvrne sledilec. "Jaz sera videl že mnogo ljudij. "Ali se več ne spominjate?" Old Death ga opazuje nekaj časa, potem pa pravi: "Jaz mislim, da sva se nekje videla, a se več ne spominjam kod." "Gori v Kaliforniji pred dvajsetimi leti v kitajskem delu. Le spomnite se! Igrali smo visoko igro in kadili opij. Jaz sem zaigral svoj denar, nekaj nad tisoč dolarjev. Imel sem še jeden sam dolar; nisem ga hotel staviti na karte ampak zapiti otem pognati krogljo v glavo. Jaz sem bil strasten igralec in sem bil zaigral vse. Kar---." "Že dobro! Zdaj se vas spominjam!" pravi vmes Old Death. "Ni potrebno, da pripovedujete." "Zakaj ne. Sir. saj ste me vi rešili. Vi ste mi priigrali polovico zgube. Vi ste me poklicali na >tran in mi dali denar; zajedno sem vam moral obljubiti, da ne botlem nikdar več iirral in nikdar več hodil nad opij v kitajske luknje. To obljubo sem tudi držal, dasi je bilo težko. Vi ste moj rešitelj. Jaz som zdaj premožen Človek ; če mi hočete storiti veliko veselje, potem mi dovolite, da vam povrnem tisti denar." *• Nisem tako neumen, da bi ga vzprejel," odvrne smeje Old Death. "Dolgo sem bil ponosen na to, da sem enkrat tudi kaj dobrega zakrivil; zato pa ne maram zdaj prodati te zavesti za denar. Kadar umrem, nimam Izkazati prav ničesar dobrega, kakor edino to; zato pa ne maram dati še tega! Govorimo od drugih stvarij, ktere so mnogo potrebnejše. Jaz sem vas rešil tedaj pred dvema vragoma, ktera poznam žalibog predobro. Za rešitev pa se morate zahvaliti edinole vaši trdni volji. Ne govorimo več o tem!" Pri teh besedah starega se mi začne nekaj svetiti. V New Orleansu nii je pripovedoval, da ruu je mati pokazala pot, kteri vodi do sreče; toda on je šel po drugih j>otih. Zdaj pa pravi, da pozna natančno oba vragova, igro in opij. Ali je dobil to poznanje le po opazovanju? Težko. Jaz slutim, da je moral biti strasten igralec in je mogoče še. Kar se opija tiče, kače dovolj, kakšen uničevalen učinek je imel na njegovo telo. Mogoče še zdaj ka«li na skrivnem opij ? Mogoče tudi ne. Kadenje opija zahteva precej časa in je strastna navada; ves ta čas, kar sva bila skupaj, ga nisem videl. Mogoče pa jč opij? Vsekakor je še zdaj udan temu nevarnemu zlu. Č« bi te bil odvadil, bi se mu bilo telo že sčasoma popravilo. Začnem ga opazovati. Dosedanjemu spoštovanju se pridruži precejšen del sočutja. Kako se je moral boriti napram obema vragoma! Kako zdravo telo in kako nadarjeno glavo je moral imeti, ker mu ni mogel ta strup uničiti do danes še nobenega od teh. Kaj so vsi dogodki, ktere je doživel, vse težave in potrebe življenje v divjem zapadu proti bojm, kteri so se morali vršiti v njem. Mogoče se je tako boril proti neizprosnim, groznim strastem, kakor se bori Indijanec proti premoči bledoličnikov. On ve, da se mora končati vsak boj z lastnim porazom, a se kljub temu upira. Ime Old Death ima zdaj še strašnejši j>omen zame. Slavni sledilec je zapisan poginu, pri kterem je samo telesna smrt prava dobrota! Zadnje besede Old Deatha: "Ne govorimo več o tem", so bile zgovor-jene tako, da se jim ni upal nikdo več ugovarjati. On odvrne le: "Well, Sir! Mi se moramo zdaj boriti proti prav tako hudemu in neizprosnemu sovražniku, kot je igra in opij. K sreči se jih le lažje prime; to tudi hočemo. Kukluksi so neizprosni sovražniki tujcev; zato se moramo boriti vsi napram njim in ne samo tisti, nad kterega se spravijo najprej. T > .-i zveri,- ktere imajo na tisoče pristašev. Vsako prizanašanje bi bilo po^,k^ro bi se gotovo kaznovalo. Mi moramo pokazati takoj pri prvem, naj^^r da ne poznamo šale. Če se posreči Kukluksom, da se ustanove in razširijo tukaj, smo zgubljeni; spravili se bodo nad nas in potolkli druzega za drugim. Zato mislim, da jih danes vzprejmemo tako, da si bodo [ dobro premislili, predno se pripravijo za drugi obisk. Mislim, da ste vsi mojih misli j.'' "Prav tako!" potrdi in nadaljuje kot najstarejši. "Potem se moramo pripraviti, ker ni dovolj, da se jim napad ponesreči. Mi moramo obrniti nam nan.enjeiio orožje prot njim samim. Ali hoče kdo kaj predlagati? Kdor ima kako dobro misel, naj jo pove." < v>1.1 >e obrnejo na Old Deatha. On bode vedel kot izkušen westman vsekakor najbolje, kako se mora vzprejeti sovražnika. On vidi nanj obrnjene obraze in vprašujoče oči; nakremži obraz, potrdi lahno in pravi: "Če drutri molčite, hočem jaz spregovoriti kako besedo, Messrs. Mi moramo računati > tem, da pridejo šele tedaj, ko pojde Master Lange spat. Kako so zaprta vaša vrata? Z zapahom?" "Ne, s ključem." "Well! To vedo; zato računam, da imajo ponarejene ključe. Vsaj neodpustno bi bilo, če bi jih ne imeli. Družba šteje vsekakor tudi ključavničarje med svoje člane; ti vedo, kako se odpira s ponarejenimi ključi. Notri pridejo torej na vsak način. Zdaj se gre za to, kako jih vzprejmemo." "S puškami, seveda. Mi streljamo takoj nanje!" "Oni pa tudi. Sir! Svit strela vas izda, kje ste. Ne, streljati se ne sme. Jaz mislim, tla bi bila največja zabava, če jih vjamemo; na ta način se izognemo njehovemu orožju." "Ali je to mogoče?" "Primeroma celo lahko. Mi se poskrijemo in jih pustimo notri. Ko bodo v sobi, zapremo vrata in jih zaklenemo. Par jih straži pred vratmi, nekaj pa pod okni. Na ta način ne morejo nikamor in se morajo udati." Pu jšni starček strese z jrlavo in se zavzema za to. da se jih postrelja. (Ud Death napravi pri tem tak obraz, da bi se bili gotovo vsi zasmejali. če bi ne bil ves položaj tako resen. "Kakšen obraz pa delate, Sir?" vpraša Lange. "Ali niste zadovoljni s tem?" "Prav nič, Master. Predlog našega prijatelja je dober in se lahko izpelje; toda jaz sodim, da se zgodi vse čisto drugače, kot si on misli. Lopovi bi zaslužili šibe, če bi storili tako, kot si on misli. Po njegovem prepričanju pridejo vsi kmalu notri in se postavijo lepo pred namerjene puške. Če bi res to storili, potem nimajo ničesar v glavah. Jaz sem prepričan, da bodo odprli polagoma vrata in spustili le dva notri, da vse pregledata. Ta dva res lahko postreljamo; drugi nam pa ujdejo in pridejo pozneje, da obračunajo /. nami. Ne, Sir, s tem načrtom ni nič. Mi moramo spustiti vse notri ter jih poloviti. Jaz imam namreč še drug važen vzrok za to. Tudi če bi se dal izpeljati vaš načrt, bi mi bilo zoprno spraviti v trenutku toliko ljudi na oni svet. ne da bi se jim dalo prej priliko moliti za svoje grehe. Mi smo ljudje in kristjani, Messrs.! Mi se hočemo sicer braniti in prekrižati njih račune; to pa dosežemo lahko na manj krvav način. Če jih hočete postreljati kot tolpo divjih živalij, je prav. Toda jaz in moj tovariš se up udeleživa teura. Midva si poiščeva rajši drugo prenočišče, pa se nama ne bode treba s strahom spominjati iia krvava dela!" On "govori meni iz srca: njegove besede napravijo zaželjen uspeh. Možje si pomignejo, stari pa pravi: "Kar ste rekli nazadnje, je zopet popolnoma opravičeno. Jaz sem mislil, da jih tak vzprejem požene za vselej iz La Grange; nisem pa mislil ■a odgovornost, ktero prevzamemo s tem; zato se pridružim vašemu načrtu, kin« oe je izpelji v." Delavci na prostem- i z |*ostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju za reiiiuati zrnom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. V vseh lekarnah, 25 kin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. 'F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. oporek A ^r i Cenik zlatnine.. NAROČNIKOM NA ZNANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim ▼ Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. Ako želite kupiti dobro zlatnino po nizkih cenah za praznike, pišite nam po naše najnovejše cenike. Pošljite 10 centov. Pomislite, da je samo jedna Crown Jewelry Co. in da mi ne trgujemo pod drugim imenom. CROWN JEWELRY CO., 163 E. Randolph St., Chicago, III. JOHN KRACKER EUCLID, O. POGODBA ZA IZDELOVANJI DO«. Mi knpajemo in izdelajem* ptfodki za francoska d«ge ia sa dogs sa krnil Posodimo tudi potrsbai denar sa is ielovanje dog. Aks imate doc« sa prt-daj, pišite nam, naši pogoji m agsdxL FUEDLAENDEK * OLIVEN OO. Skreveport. La. p. O. Bsz HI Priporoma rojakom svoja izvrstni VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Endeča via© (Ckmeord) prodajan po 60c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral ormje iz Kranjske, velja 1* steklenic sedaj flS.00. TROPINOVEC $2.60 gaiona DROŽNIK $2.76 ga Iona. — Najmanje posode za žganj« galone. Naročilo* je priložiti denar. Za obila naročila «e priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ohio. Ako kailjaš, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o 'la-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihi Knajpovih /dravii" katero dobiš zastonj ako dopoš'ješ poštno znamko 73. dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena ] o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. Generale Transallanllp. |Francoska parobrodna družba.l Sloveacem in Hrvatom priporočam svoj SALOON ▼ obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denarje vstaro domovino hitro in poceni; preskrbim pa> robrodne in železni-listke. V zvezi sem 2 g. Frank Sakserjem v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Ely® Minn. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^ zmodernim kogljldčem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, III. Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESF!OVIC, lastnik gostilne. NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem ŠTET AN JAELŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANEJ CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena ^"e 35c galona in sicer do 1. marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank StefanicH, posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Fresno, CaL Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih * « 1, 1 i u ! <«.•/-iuy urcenwitr, ____ . NEW YORK c c * katerem iočim vedno pivo, doma ^rešana in in>por*irana vinat fine likerje ter prodajam iz vrstne smodke..,.,. Imam vedno pripravljen dobei • prigrizek. Potujoči Slovenes in Hrvatje dobč. ............. stanovanje in hrano proti nizki cent Postre Iba solidna._____.. „_____ J H obilni obisk. v v w www w w "i1 » Za obilen poset se priporoča £ FRIDA VON'KROGE 197-199 Greeawk* Street, New Yot*. K L DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARINIKI SO s "liln:dva vijaka.................\t>22ton' Xkonjskih moeL ... T • .. " " »» .................1—,UUU so.000 La Lorraine" „ „ ...................12 (K>0 25 000 LaTouraine „ „ „ .................10 000 12 OnO L'Apuitaine „ „ ...................10 (NK) 1 f> <.(o " ' La firetange" ............................. 8 000 t/ 1(J I^Chamqagne" ............................ 8,000 9 000 "La Gascogne ............................... 8'000 " 9,000 Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK, Parniki odplujeio od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludne iz pristanišča St. 4 2 North River, ob Morton St., N.Y. *LA LORRAINE La Bretagne *LA TOURATSTE •LA PROVENCE •LA LORRAINE Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al. W. Kozminski, generalni a-en t za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, III. 6. dec. 1906. La Bretagne 13. dec. 1906. *LA SAVOEE 20. dec. 1906. *LA TOURAINE 27. dec. 1906. *LA LORRAINE 3. jan. 1907. La Bretas-ne 10. jan. 1907. 17. jan. 1907. 24. jan. 1907. 31. jan. 1907. febr. 1907. CUNARD UN PA RINI KI PLUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y nm/nta urniunl. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN CAEPATH1A ____v POKRIT PROSTOR XV KROYU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R »Z RED A. odpluje iz New Yorka dne 27 novembra. odpluje iz Nev Yorka dne 4 decembra. odpluje iz New Yorka dne 5 januarja. into r; ------in PANNONIA so parniki na dva vi- IftJi razred' JEl^"' f0''^""-^",' * P""'*'«* mi zi i»os t rež na. A S° m P°tmkom trikrilt na <><<» Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in Tie Curt Steamship Co., Lti, l^ST?^ MIISNEAPOLISS CHICAGO: ° St. Guaranty Bulldir,«. 67 Dearborn St STATE ST., NEW YORK. FLTONIA, SLAVOXIA Telefon 2034. Frank 114-718 Market Street Waukegati, IH. ; priporoča rojakom^svoj ^ ^ 3 A U O O IN, ^ j V kterem vedno toei sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter < ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALMCI ima vedno sveže groce- ^ rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v < zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. MARKO ICO R ALT. 249 So. Front St, Priporoča se Slovencem in Hrv; Steelton, Pa. .*atom v Stecltonu in olcclici za izdelovanj kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem n« -cbrotlro : :sli