PoSUjad* plačan« v gotsvini.
ŠTEV. 221.	V	LJUBLJANI,	sobota,	dne	2.	oktobra	1928.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka j	za	odgovor,	j
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
>5: -ivv	'smSue^saasB*,	2»»mca«Ha3arjsfeaM	.\z	rzai	ihbbmbmb	Ki	mmBb&saa*-	<t®opw«
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80‘—«
Neodvisen političen list,
UREDNIŠTVO:	J
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8.
Posamezna številka Din 1.—
LETO III.
ob uči ni ovire
I* panevropski kongres.
® skepso in nezaupanjem se presoja Panevropski kongres, ki bo otvorjen Da Dujtuiiu- samo imperialisti in "UTivtristi vseh vrst so proti njemu, tem-
fistS^0 ta^°	demokrati in pači-
^ * kakor je naš arbiter, mislijo, da je edino pravilno stališče do panev-misli.
s©i *i budnega ni v tein. Vsaka nova mi-]>0j ora i^neti nasprotnike, ker samo v misel izkristalizira tako, da je
teti J 113 živIjenia- ce^° Pa mora nale-v ® 119 nezaupanje misel, ki hoče končati vse boje med narodi in državami in Pretvoriti vso Evropo v eno samo državo. Ni^dicer človeka, ki ne bi priznal, da bi Mo nad vse lepo, če bi bilo to doseženo. Alt ravno zato. ker je misel tako lepa in ®«> grandiozna, ji pravi vse, da je uto-n»,lB	“to nere6na- Toda ta očitek	je
sv	način zmoten. Vsaka misel je
rojstvu utopična in vendar
ind°V^na’ Za l)rav^ri0 misel
a ®o bile vse danes dosežene pridobi-Rh . e®tva nekoč — neresne utopije.
0	l'e smel še pred desetimi leti misliti, fl bo samo par let kasneje otvorjeno pr-v° Usedanje Zveze narodov? In ni še de-se>t let, ko je bilo tudi naše osvobojenje >8nvo utopija.
^>rav tako je s Panevropo. Tudi panev-‘??*ŽasSU®§l je danes še nerealnost, pa alnoat	, ega napora in postane re-
■	:	<>krali	v«eh narodov vedno
jasnejše spoznavajo, da je nezmiseJn medsebojni boj evropskih narodov. Oni vi<lijo, da mora postati Evropa ameriška kolomija, ce ne nastopi Združena proti Ameriki, h tega spoznanja pa je samo Par korakov do uresničenja. In prvi >ko-
!ak lla tej poti je jutrajšnji panevropski v°®gres na Dunaju. Zakaj jutri se združijo demokrati vseh narodov v eni skupni misli, da treba z združenimi silami de-)ati za skupno življenje evropskih narodov. Mogoče, da na jutrišnjem kongresu "® bo ge prišlo do popolnega soglasja, mogoče je, da nade, ki jih stavijo prista-
+r!w>a,'ei1 ?P',ke mis^ Jle bodo izpolnjene, a \sled tega ni pomen kongresa nič manjši in tudi ne panevropska misel nič 11ajlj pravilna.
Zakaj,ravno v tem, da se zberejo debati vseh narodov na skupnem kon-^.r,esu> je dokaz, ila ni dvoma o pravilno-j 1 misli, temveč da gre le še za njeno ormula<.jj0 zat0, ge ne bo takoj prvi misel najboljše formulirana, toda vo-,'*a pravilni formulaciji ostane in če ne J° ta volja kronana z uspehom na I. kon-SI^3U, bo na enem poznejših. bo ie> da ta formulacija nikakor ne Politi A, a’.!<er rešiti ni le najtežja zunanje več ‘u gospodarska vprašanja, tem-radi niih'^3 011:1 vprašanja, ki se jih zalotiti i likatnosti Zveza narodov niti
vence tnV*116’ ^ ie «• Pr' “ ,ia? S'°'
P« fr rj va^1° manjšinsko vprašanje.
iJh 8evZveza narodov kot liga držav . _ vprašanj še ne smo lotiti, tedaj je dolžnost narodov, da ta vprašanja tako pripravijo, da jih bo v najkrajšem času mogla reSevati tudi Zveza narodov. In v tem, da je priprava in dopolnilo Zveze '‘•kredov, je prvi in najvišji pomen Pan-evrop3. Zato smemo reči, da je od dabre-Pauevropi, odvisna tudi avtori-o^^eze narodov, le samo s tem pa je Wr<J2j vse ono slepo razmotrivanje pan. grajskke misli, ki ga je zlasti polno beo-ra v ^.''asiposje in ki dejansko kiilmini-evr%« l. 'SDoranteki krilatici, da je Pan-pa *vabska iznajdba, najdba’ ne švabska ju ue romanska iz-hoče ] .temveč izliv želje človeštva, ki vse vla'da na zemlji mir in da je vati sv&t^^0 ena sama družina. Po kr-0vni vojni je ta želja pognala zla-
Pašič bo sklical kongres radikalne stranke.
Beograd, 2. oktobra. Radikalni poslanec Šuvakovič je bil pri Pašiču in je včeraj po svojem povratku govoril novinarjem najprej o razpoloženju vojvodinskih radikalov, ki vidijo samo v aktivni udeležbi Pašiča na vladi stabilizacijo današnjih prilik.
Šuvakovič je rekel, da smatra Pašič, da tako stanje v stranki in v državi ne more in ne sme dalje ostati. Situacija je težka i v stranki i v državi. Zaraditega bo Pašič vsekakor prišel v Beograd še pred 15. oktobrom.
Na vprašanje, kaj namerava Pašič storiti, ko se vrne v Beograd, je odgovoril Šuvakovič: Iz razgovora s Pašičem sem posnel, da bo po povratku v Beograd nekoliko dni motril situacijo od blizu, in sicer tam, kjer se ona razvija. Pašič je sicer informiran o današnji situaciji, ki pa mu dela mnogo skrbi. Pašič je rekel, da se današnja situacija ne more razbistriti ob takem stanju v stranki niti s pomočjo katere druge stranke. Najprej je treba pričeti % urejevanjem prilik v stranki sami, ker bi se edinstvena radikalna stranka mogla s pomočjo kake druge stranke, ki bi radikale podpirala pri izvajanju ustave, kaj napraviti. Situacija je v toliko težka, ker so vse stranke v državi bližje ali Vatikanu ali nekakemu federalizmu ali pa so izgubile svoje nacionalno obeležje. Z onimi, ki mešajo plemenska in verska vprašanja
z velikimi in važnimi državnimi vprašanji, danes absolutno ni mogoče delati. Z ostalimi bi se nekako moglo.
Kot najverjetnejšo in najboljšo kombinacijo za stabilizacijo današnjih prilik je označil Pašič kombinacijo s Pribičevi-eem, a to r slučaju, da bi se takoj šlo na volitve. Pašič je izjavil, da se bo, preden po svojem povratku v Beograd preide na reševanje situacije, prizadeval, čim prej sklicati kongres radikalne stranke, ker radikalni klub v Beogradu ni izraz narodnih želja. Še enkrat je treba videti, kaj hoče narod. Na tem kongresu se mora izvršiti obširna izprememba programa radikalne stranke. Pašič ima o tem že v glavnem gotov načrt. Kot glavne točke tega novega programa bodo sprejeti nekateri odstavki is programa Karla Marxa.
V zvezi s tem je Pašič govoril o svojem nekdanjem bivanju v Švici, kjer se je razgovarjal z znanimi socialisti. Nato je Pašič pristavil: Mi smo dosegli nacionalno in politično ujedinjenje, a sedaj je treba narodu, da se ujedini ekonomsko in socialno. Ta socializem radikalne stranke bi ne bil klasni socializem, temveč bistven nacionalizem.
H koncu je dejal Šuvakovič, da je treba v vsakem slučaju s povratkom Pašiča pričakovati obsežno rekonstrukcijo radikalne stranke in razčiščen je prilik v državi.
Demokratska zajednica ne nasprotuje sodelovanju HSS.
Beograd, 2. oktobra. Čeprav bo prihod češkoslovaških parlamentarcev v našo državo prinesel za deset dni nekako politično stagnacijo, vendar pa sam sestanek narodne skupščine sili politične ljudi, da si pridobe nekako orientacijo in da store v tem času kaj v prid temu ali onemu političnemu praven.
Konferenca sledi na konferenco, ena z večjim, druga z manjšim zanimanjem udeležencev, a ti vendarle ventilirajo vsako, tudi najneznatnejše dejstvo ali eventualnost. Včerajšnji dan ni imel ni-kake posebne važnosti, zlasti ne, kar se tiče izzvanja krize. V politični situaciji ni niti vprašanje krize tako težko, kakor so ga predstavljali pred nekoliko dnevi. Politični krogi mislijo, da se bo to vpra-Minje^ rešilo šele na redni seji narodne skupščine, torej po 20. oktobru v zvezi z drugimi vprašanji, ki bodo likvidirana s teni, da se sprejme zakon o centralni upiavi. la zakon bo, kakor je določila vlada, prvi na dnevnem redu skupščinskega dela in bo datiran z 20. oktobrom. Z njim se izvrši redukcija petih ministrstev m se tako spravi z dnevnega reda
ono državno vprašanje, ki bi moglo izzvati, četudi kratkotrajno, pa vendarle delno krizo.
Uzunoviču po tem mnenju ne bi bilo treba podati ostavke zaradi samega dr. Nikiča, temveč bi s sprejetim zakonom o centralni upravi našel pot, da reši na svoj način brez vsakršnih konfliktov vsa vprašanja v prid svojega položaja.
Vsi krogi, ki danes odlagajo krize na nedoločen čas, se nadejajo, da se bo z zakonom o eentralni upravi ustvarila taka situacija, da bo zahtevala razčiščenje vlade z demokratsko zajednic-o, kaže sedaj več volje za sodelovanje s HSS kakor pa z njenimi disidenti, .to je z dr. Niki-čem. Iz tega se da sklepati, da gredo njih obvestila v prid Uzunovičevega pojmovanja, da se da namreč politično ravnotežje vzdržati edinole v sodelovanju z matico Hrvatske seljaške stranke. To je tem interesantnejše, ker je demokratska zajednica obveščena tudi o dveurni avdienci, ki jo je imel dr. Voja Marinkovič te dni za časa kraljevega bivanja v Parizu.
glavni odbor radikalne
'STRANKE SE SESTANE 10. OKTOBRA.
Reogiad, 2. oktobra. Iz dobro pouče-nih krogov se doznava, da naj bi prišel Nikola I asic v Beograd to sredo. Takoj |>o njegovem prihodu bi se vršila seja radikalnega poslanskega ikluba. Za to »sejo vlada v vseh političnih krogih velik interes. Smatra se, da do definitivnega razčiščen ja odnošajev v poslanskem klubu ne bo prišlo na klubskih sejah, ampak bo vse urejeno na sejah glavnega odbora, ali v najslabšem slučaju na sejali kongresa radikalne stranke.
I/, dobro informiranih političnih krogov se doznava, da je seja širšega glav-
sti močne korenine in tako bo jutri otvor-jen I. panevropski kongres, nekdaj utopija, a danes misel na poti uresničenja.
nega odbora radikalne stranke odrejena za JO. oktober. Zaraditega ne bo imelo mnogo uspeha zlasti prizadevanje Bože Maksimoviča, da s pomočjo gotovih kurirjev vpliva na delegate širšega in glav-, !iega °^)orai ker je gotovo, da ima Pasic po sedanjem razpoloženju v glavnem odboru absolutno večino.
V
KRALJ PRIDE V PONDELJEK
BEOGRAD.
Beograd, 2. oktobra. Po obvestilih, ki prispela senu, pride kraljevska dvojica v pondeljek v Beograd. Sicer pa še obdrže svojo veljavo prejšnje vesti, da bo mudila kraljevska dvojica le malo casa v Beogradu in bo krenila potem v Južno Srbijo, kjer bo ostala kakih deset dni.
Nintič pri Briandu
Pariz, 2. oktobra. Včeraj je francoski' minister zunanjih poslov Briand priredil na čast našemu ministru zunanjih poslov dr. Momčilu Ninčiču obed. Po obedu je bila konferenca, ki je trajala dalje Časa.
Na vprašanja poročevalca »Jutarnjega lista« je izjavil dr. Laza Markovič, da so on in elita radikalov zvesti sporasumu med Srbi in Hrvati.
Pariz, 2. oktobra. Glede na konferenco, ki jo je imel minister zunanjih poslov Briand z našim ministrom zunanjih poslov dr. Ninčičem, piše >Petit Parisieu . da je dr. Ninčič zvest politiki iskrenega prijateljstva, ki že od vsega početka veže Jugoslavijo s Francijo in da je dr. Ninčič detajlno obvestil Brianda o svoji aktivnosti v Ženevi in o sklenitvi pogodbe s Poljsko in Avstrijo.
PILSUDSKI SESTAVIL NOVO VLADO.
Varšava, 2. oktobra. Polslužbeno objavljena lista nove vlade Pilsudskega je ta-le: Ministrski predsednik in minister vojske Pilsudski, minister notranjih dei ’ general Slavkovski, minister zunanjih poslov Zaleski, minister financ Klamer, 'i minister poljedelstva Nijemadcvski, minister agrarne reforme Vitold Stanije-| vicz, minister za železnice Ramodki, mi-| nister socialne politike Žurkijevicz, ministrstvo prosvete ni popolnjeno, minister za trgovino in industrijo Ljaptov-ski.
RUMUNSKI KRALJ NE ODSTOPI.
Bukarešta, 2. oktobra. Rtununsko ministrstvo zunanjih poslov je prejelo pooblastilo od dvornega maršala, da demantira vse vesti, ki govore o abdikaciji kralja Ferdinanda. V demantiju je rečeno, da se o tem ni razpravljalo in so potemtakem take vesti izmišljene.
Toda včerajšnji rumunski listi prinašajo vest iz Pariza, da je abdikcija Ferdinanda, ki je bil pred nekoliko dnevi operiran, popolnoma izvršena stvar, čaka se samo na odhod kraljice v Ameriko. Kakor hitro prispe kraljica v Ameriko, se povrne v Bukarešto prestolonaslednik Karol in se bo takoj izvršila svečana predaja prestola.
NOVINARSKI KONGRES.
Ostrog, 2. oktobra. V četrtek zjutraj so krenili novinarji po delu na Cetinju v Danilov grad, kjer jih je prebivalstvo sprejelo z entuziazmom. Prebivalstvo je izrazilo željo, da bi dobilo železniško zvezo z bogatim delom države. Odtod so novinarji odpotovali v Nikšeč, kjer jih je pred mestom pričakovalo prebivalstvo s pevskim društvom. Zvečer je bil banket, na katerem je bilo izrečenih mnogo-zdravic. Vse te zdravice so izzvenele r, željo, da se Črna gora dvigne gospodarsko. Banketa se je udeležilo tristo oseb.
V	petek so posetili novinarji samostan Ostrog, ki je oddaljen 20 kilometrov od Nikšiča. Tu jim je bil prirejen obed. Popoldne so novinarji odpotovali v Podgorico.
BOJ PROTI DR. BENEŠU.
Praga, 1. oktobra. Nacionalni demokrati nadaljujeo boj boj proti dr. Bene-šu in so pridobili za «ebc tudi del agrar-cev, ki hočejo dr. Hodžo za zunanjega ministra. Švehla se tem prizadevanjem upira, ker spoštuje voljo Masaryka. Zato je pričakovati, da bo ataka narodnih demokratov tudi v tej točki odbita.
Žreb o ločil proti nam.
V PRVI KATEGORIJI TRGOVINE IN OBRTI BREZ ŽREBA PRODRLA KANDIDATA J3LAČIN-OGRINOVE LISTE.
Včeraj je votivna komisija končala -krutmij. Od nje ugotovljen rezultat kaže, da gre zmaga Jelačin-Ogrinovi Usti. Zakaj v prvi in četrti kategoriji trgovine 'in obrti sta dobila njena kandidata največ glasov, naravnost ogromno večino pa vsA njeni kandidati v 4. kategoriji trgovine in obrti.
Najbogatejsi in najmanj premožni Ir-trovci in obrtniki so se izjavili za Jelaein-Ogrinovo listo, a vendar je ta lista dobila manj glasov ko esdeesarska! Zakaj?
Na to je samo en odgovor, ker ni e«-deesarski aparat delal samo dobro, temveč £e bolje sleparil. Ni bilo mogoč« dosti slepariti v I. kategoriji, kjer so najbolj samostojni ljudje in ni bilo mogoče doseči zmage v 4. kategoriji, kjer je masa volivcev to preprečila Pač pa je mogla sleparija potvoriti voljo volivcev v srednjih kategorijah in volivni rezultat to dokazuje.
Poštar iz hiše, naš človek v hišo! Tako je zapovedovala okrožnica SDS, pa čeprav zakon to izrecno prepoveduje. Opo-zoriirsmo na to, pa oblast 'se ni zganila, da to nedopustno pobiranje glasovnic prepreči. Da, našli so se celo poštarji, ki so to pobiranje podpirali.
Ko je ugotovila volivna komisija votivne rezultate, so zastopniki Jelačin - Ogrinov« liste podali na zapisnik vse številne nekorektnosti, ki so se godile.
In ta volilni protokol govori jasno, kako si je SDS priborila zmago in zato n, Se izgovorjena zadnja beseda, ker s sleparijo pridobljena zmaga SDS ne sme in ne bo držala.
VOLILNI REZULTATI.
V trgovskem odseku je volilna komisija ugotovila, da je v prvi kategoriji dobil kandidat Jelačin-Ogrinove liste g. Rudolf Stermecki 144 glasov, torej 1 glas voč kot kandidati SDS in ostali kandidati -Jelačin-Ogrinove liste, ki so dobili vsi po 143 glasov. Ti so prišli včeraj v žreb In so bili izžrebani trije kandidati SDS: Hieng, Elsbaclier in Cvenkel. Kakor smo že poročali, so v prvi. kategoriji izvoljeni vsi štirje naši namestniki.
V prvi kategoriji obrtniškega cdsoka je volilna komisija ugotovila, da so gla-
sovi za kandidata na SDS listi g. Groma cepljeni na drugega kandidata SDS Plečnika. G. Grom je naš pristaš in je odpovedal kandidaturo ua SDS listi, ki je nato postavila na njegovo kandidatno mesto g. Plečnika. Oba skupaj sta dobila 360 glasov, ki so pa med oba razceplje-ri. Naš kandidat g. Hafner Jožef je kandidiral v istem okrožju — na Kranjskem — in je združil nase 349 glasov ter je tcrej izvoljen.
V drugi kategoriji ni nobenih izpre-merab.
V tretji kategoriji ne bo žreba, ker je volilna komisija ugotovila, da je kandidat SDS g. Ambrožič Josip prejel 1079 glasov, naš kandidat g. Lipovšek Anton, Ivi je imel šanse, da pride v žreb, pa .1076 glasov. V drugi in tretji kategoriji so izvoljeni vsi kandidati SDS.
V četrti kategoriji so izvoljeni vsi naši kandidati z ogromno večino:
Vrečar Janez 7520, Hohnjee Miloš 7515, Babnik 'Jakob 7514, Koražija Franc 7520 glasov.
Namestniki:
Toporiš Joško 7513, Litrop Štefan 7516, Bengalija Anton 7514, Simonič Vinko 7525 glasov.
Nasprotniki so dobili:
Klubička Adolf 4218', Klubička Josip 1133, Rebek 5348, Nerat 5344. Rosin 5343 glasov.
Namestniki:
Podgrajski 5346, Rožič 5343, Kolar 5343, Štefe 5347 glasov.
V tej kategoriji so dobili naši kandidati 2172 glasov večine. Skupnih obrtniških glasov za Jelačin-Ogrinovo listo je torej oddanih 9371, za listo SDS pa 7204. (Pri določitvi teh številk smo upoštevali najvišje številke, ki sla jih cbe listi v vseh posameznih kategorijah dosegli.)
Na podlagi teh številk naj presodi slovenska javnost, na kateri strani je večina obrtnikov. SDS ima v višjih kategorijah res formalno večino, kako si jo je pridobila, je pa naša javnost tudi informirana. Zmaga SDS je resnična Pirova zmaga. Še ena taka zmaga in SDS bo poražena.
nadzorovati delo ravnateljev, preprečiti njih škodljive ali celo prepovedane ma-j nipulacije in jih po potrebi takoj odstaviti itd. Lepo bi bilo, če bi bilo v obliki deln. družb dovoljeno zvabiti najprej male hranilce do nakupa deležev, potem jih pa sleči do golega.
Tudi v gospodarskem življenju veljajo moralni zakoni.
Predvsem pa je odgovorno tudi državno nadzorstvo za glavnico manjš. delničarjev. Trgovski zakon pravi, da ima državno nadzorstvo v slučaju, če pade deln. glavnica na polovico, pregledati družbene poslov, knjige in po prevdarku okol-nesti razpustiti deln. družbe. Na ta način ima drž. nadzorstvo t. j. državni komisar vsaj polovico deln. glavnice rešiti! Drž. komisar je državni organ in je po čl. 18 ustave odgovoren on in država državljanom pred rednim sodiščem za škodo, ki bi jim jo prizadel z nepravilnim izvrševanjem službe!
Naravnost zakonita dolžnost vlade je torej, da pri fikcij, družbah sploh, nele pri >Slav. banki« poseže vmes ter prisili prizadete kroge, da povrnejo manjšinskim delničarjem v slučaju izgube njih denar, ki so ga dali za akcije, prav tako kot vložnikom. Vlada bo igraje našla sredstva za to.
To ne zahteva le zakon, ki nalaga drž. nadzorstvu pravočasne korake za varstvo neprizadetih manj. akcijonarjev, 5e predno je zapravljena polovica akc. glavnice, ampk tudi javna morala in zaupanje v državno oblast, pod katere nadzorstvom stoje akc. družbe. Veliki vložniki zlasti zavodi, ki bi se lahko prepričali kam denar nalagajo, pa so morda igrali svojevrstni interesi gotovo vlogo, naj rajše dobe manjšo tangento, ki naj jo krijejo pri svojih organih, če so krivi — manjšinski delničarji pa morajo biti kriti kot mali vložniki. Nemški pravniki zahtevajo v zadnjem času, da se uzakoni, da je manjšinskega delničarja smatrati popolnoma enakega ostalim upnikom deln. družbe.
Polltlftn® ventt
Manjšinskim delničarjem - denar nazaj'
gospodarstvo pri družbi, v katerih je krila večina svoj izpadek pri dividendah na drug način na račun manjšinskih delničarjev.
Te vrste sistem pa mora uničiti docela vsako zaupanje do delniških družb sploh. Nele, da ne bo sploh več mogoče ustanoviti kake deln. družbe, ker nihče več akcij kupoval ne bo, ampak tudi obstoječe delniške družbe morajo izginiti ena za drugo, ker če ni preskrbljeno, da ostane deln. glavnica varna, je tudi kredit deln. družbe nesiguren, ker zanj jamči edinole deln. glavnica. Nemogoče bo ustanoviti kaka večja podjetja, ki so mogoča predvsem le na deln. podlagi; s tem pa bo preprečena tudi nova produkcija in podjetnost. Akcijska družba je danes najbližja oblika asocijacije malega kapitala za večja podjetja, ki bi sicer morata j biti v rokah posameznih velekapitalistov. Upravni svet, voljen sicer iz večine,
'[ upravlja tuj denar zlasti kar se tiče manj. i delničarjev! S kapitalom, ki ga predstav-i Ija večina delnic, katere zastopnik je I uprav, svet, dela lahko uprav, svet, če ti večini to prija, kar hoče; / manjš. deln. kapitalom pa absolutno ne sme, ker se manjš. delničar niti toliko ne more braniti kot vložnik.
Največji splošni interes, ki ga ima zastopati država, je torej, da manjšinska deln. glavnica ne izgine in čo je izginila po krivdi večine in uprava, sveta, ki je odgovoren tudi za ravnateljstvo, da se manjš. deln. glavnica nadomesti ravno-tako kot vloge same.
Tudi sedanje pravno stanje ustanavlja odgovornost upravnih svetnikov in članov nadzorstva /.a manjšinsko deln. glavnico. Po obč. drž. zak. so upravni svetniki brezdvoma odgovorni za škodo, ki so jo povzročili, z zanemarjanjem svojih poslov; odgovorni so za paznost skrbnega trgovca. Po trgov, zakonu imajo upr. svetnik dolžnost takoj sklicati obč. zbor, če se je zmanjšala del. glavnica za polovico ter naznaniti to upravni oblasti; če tega ne store so brezdvoma odgovorni za škodo. Upravni svet in nadzorstvo ima
V časopisnih člankih glede »Slavenske tanke« govore le o varstvu vložnikov in kritju vlog. Nihče pa ne zahteva, da prizadeti krogi in krivci povrnejo tudi nedolžnim ljudem, ki imajo slučajno delnice mesto vlog, njih denar, dasi so tisti delničarji, uprav na istem ali pa se ne vpliva na upravo, in to so manjšinski delničarji prav na istem ali pa še na slabšem kot vložniki. Manjšinski delničarji so kupovali akcije na borzi, zaupali torej neki oficijelni korporaciji kot je horza ter nalagali svoj prihranjeni denai v zaupanju na borzni kurz ter izjave »prave banke in celi svoj denar vezali ter riskirali še celo event. manjši donos kot pa vlagatelji.
Po vojni so uveljavili nereelni elementi načelo, da je pri delniških družbah manjšina izročena na milost in nemilost večini, ki dela z denarjem manjš. delničarjev po mili volji brez, vsake odgovornosti. Tako naziranje so širili celo gotove vrste pravniki. Tudi državni komisarji pri deln. družbfth so stali tuintam na podobnem stališču ter niso varovali manjš. delničarjev ali pa vsaj ne zadosti, dasi spada zaščita manjš. delničarjev brezdvoma tudi v kompetenco držav, nadzorstva, ki naj ima pred očmi tudi javni interes, ki pa zahteva splošno solidnost in trgov, poštenost pri gospodarskih institucijah, ker bi sicer izgubile gospodar. združitve vsako javno zaupanje, kar pa gotovo ni v javnem interesu. Pripetilo se je, da so se upravni svetniki kot .zastopniki večine, pri del. družbah naravnost norčevali iz manjš. delničaije\ češ da so ti »špekulirali če so nalagali svoje male prihranke v delnicah, da pa so se jim »špekulacije« ponesrečile. Tako naziranje spada na sramotni kamen .n je \ posmeh poštenju in dobri veri«, ki je podlaga vsakemu solidnemu gospodarstvu.
Ni čudno, da so v laki gnil. atmosferi gotovi ljudje prevzemali iz denarja tudi manjšinskih delničarjev <lo>> o Pečana mesta ter smatrali mesta l>l,iavn; svetnikov za sinekure, ne brigajo«
= Stanovanjski zakon bo podaljšan ta eno leto. Minister za socialno politiko Simonovič jo pretil ožil «kupS5ini zakonski nažrt, s katerim se ima podaljšati veljavno«* sedanjega stanovanjskega zakona za leto dni. Protesti najemnikov so torej zalegli, vlada pa si je t:o stari navadi pomagala s podaljšanjem zakona, čeprav la čisto gotovo ne slovi :po svoji tehnični izdelanosti.
— Skupščinski tajnik Bafinie podal ostavko. Poslanec HSS in tajnik skupščine BaSi-nič je poslal predsedniku skupščine T n Ivkoviču pismo, v katerem javlja, da odstopa kot skupščinski tajnik v protest na »divjaške na- , pade orožnikov v Dubrovniku« na Hrvate, j Drugo bolj obširno pismo je pisal poslanec Bačinič ministrskemu predsedniku Uzunovi-ču. V tein pismu javlja istotako svojo ostavko ter podrobneje opisuje napad orožnikov ter zahteva, da se ti strogo kaznujejo.
— St. Radič je odpotoval v ge ra j lia Bled in zaprosil za avdienco. Na Bled pa se pripravlja tudi ministrski predsednik Uzunovič in zato je upravičeno mnenje, da bodo storjeni na Bledu važni sklepi glede nadaljnjega razvoja naše notranje politike. Predvsem se misli, da se bo na Bledu režilo vpraSaaijc <lr. vjkira Sodi se dalje, da bo »prejeta zahteva radičevcev in še pred 20. oktobrom sprejet
zakon o centralni upravi, po katerem se reducira število ministrstev od 18 odnosno 1/ 12 'Pri tem se bo skušalo tudi razširiti iedanjo koalicijo. Tako se zatrjuje, da hoče <r Uzunovič sprejeti v vlado tudi Jugoslovanski klub in računa se, da bodo klerikalci njegov poziv za vstop v vlado sprejeli. Razširjenje vladne koalicije hoče izvesti g. Uzunovič zategadelj, da se v nekem oziru zasi-gura pred pašičevci, ki hočejo razbiti sedanjo koalicijo in povzročiti vladno krizo. Z ozirom na namere pašičevcev pa je Uzunovič — kakor se iz Beograda zatrjuje —■ pripravljen sprejeti v vlado tudi Demokratsko zajedmeo in tako ustanoviti koncentracijsko vlada, ki bi bila kos vsem intrigam s strani pašičevcev.
— Sestanek med Chamberlainom in Mussolinijem. Ne angleški in ne italijanski listi ne taje, da je sestanek med Mussolinijem in Chamberlainom odgovor na sestanek Strese-manna in Brianda v Thoiryj.u. Anglija je mnenja, da je z zbližanjem med Nemčijo in Francijo ogroženo evropsko kontinentalno ravnotežje in je vsled tega .potrebno, da se Anglija približa Italiji. — Italija s svoje strani pa zahteva od Anglije, da jo ta podpira pri njenih aspiracijah v Rdečem morju (Abesinija), v Tangerskem vprašanju in da se Anglija zlasti obveže, da ne pripusti priključitve Avstrije k Nemčiji. - Trdno smo u ver jem, more Anglija res mnogo pomagati y.® ib kakšno efektivno pomoč naj nudi Italija a gliji, je težko uganiti
kateri je prisostvoval tudi Pilsudski. Demi-'sija Je bila nato od predsednika republike i sprejeta. Ob pol devetih zvečer je nato predsednik sejma zopet otvoril sejo in sporočil demmijo celokupnega kabineta. Stranke levi-r	P	^Sale,	da se sejni razpusti in
t T Te V0.K-7e' 1)e*ni&>rska večina pa je ta predlog odbila Prihodnja seja sejma bo sklicana pismeno. Položaj je vsled demi-sije Bartlovega kabineta popolnoma nejasen = Načrti kantonske vlade. Krščanski general Feng se je vrnil na Kitajsko in se podredil kantonski vladi, ki ga je imenovala za političnega komisarja pri njegovi prejšnji armadi, takoimenovani ljudski armadi. Ta armada je že sedaj pod poveljstvom kantonskih čet, dasi se še ni ž njimi združila. Pričakuje pa se, da se združitev izvrši najkasneje v dveh tednih, nakar bi obe armadi začele z energično ofenzivo proti armadi SunčuanJanga, komandanta šangaja. Ko bi bil osvojen Šangaj, potem bi bil izveden prvi del načrtov kantonske čete bile za komunizem. Kantonske Pekingu, da prežene centralno kitajsko vlado in združi ves kitajski narod v odporu proti tujcem. Tretja etapa kantonskih čet bi bil nato pohod proti Čangsolinu,” sedanjemu gospodarju Mandžurije. Tako zavezniki tko tudi razni kitajski satrapi ter razbojniški generali čutijo, da je njihov glavni nasprotnik kantonska armada, katere program je pro-bujenje Kitajske in njena osamosvojitev od tujcev. Zaradi tega se vsi ti generali, oprti na velesile solidarno bore proti kantonski armadi, toda ■dosedaj le z malim uspehom. Pač se pripoveduje, da je general San odbil ata-ko kantonskih čet in zopet osvojil JJaučang, ki so ga pred kratkim zavzele kantonske ’ čete. Na drugi strani se poroča, da iudi Čang-| solin pridno zbira čete proti kan tonski m Že-j tam in v provinci Šantung je zbral že okoli j 100.000 novih čet.
-• Sovjetski poslanik K araka n je prišel iz Kantona v Šangaj. V Kantonu je študiral organizacijo kantonskih čet. Karakan odločno zavrača trditev, da bi sovjeti podpirali z denarjem kantonske čete. Vse orožje, ki so ga prejele kantonske čete iz Rusije, so pošteno plačale. Sploh so kantonske čete v nasprotju z. drugimi kitajskimi četami dobro finainčo® situirane, ker prihajajo davki v redu. pd&c no tudi zavrača Karakan trditev, da bl * tonske čete bile za komunicem. Kantonske Sete predstavljajo nacionalno gibanje kitajskega naroda in ne komunistično. Tudi ni res, da bi sovjeti organizirali bojkot proli Angliji. Končno je Karakan izjavil, da sovjeti nikakor ne nameravajo anektirati Mongolije, pač pa podpirajo njeno stremljenje po neodvisnosti. Izjave sovjetskega diplomatskega zastopnika so nad vse značilne, ker kažejo, da so se sovjeti sijajno prilagodili novi situaciji in opustili svoje dosedanje metode.
• Najbolj pikanten pa je demanti sovjetskega diplomata, da kantonske čete niso komunistične. Vidi se, da se je Karakan iz svojega prejšnjega neuspeha mnogo naučil.
ZDRUŽENJE
SLOVENSKIH
NIKOV
T A BO V’
Pred kratkim je bilo v časopisih poročano, da je prosvetno ministerstvo prepovedalo začasno dijakom in šolarjem sodelovanje pri skavtski organizaciji, ki se imenuje oficijelno »Savez Izvidnika i Planinki.-, ker je nastal v "lavnem stanu centralistično organizirane skavtske organizacije v Beogradu med posameznimi voditelji spor. ki je zašel menda tudi na nekatere šele. Glavni stan se je razcepil namreč na dve skupini, l-i *i lastite, pravico do vodstva skavtske organizacije.
Spor predstavlja kopijo tipičnih beograd-skih političnih razmer ter dokazuje, da Povprečnost sedanje srbske generacije tu"^0ji polju zasebnega društvenega življenja n , na oni stopnji smisla za organizacij**! s ! nosi, disciplino, parlamentaruost, strpnos uglajenost, ki je lastna n. pr. drugim »even-
zupad»oevroii>s.kiin narodov in tudi
oem. Ves »por je baje samo oseonega /jm-
čaja. 'Podrobnosti nam niso znane.
Slor se ne tiče Hrvatskega Skavtskega Sa-veza, ker je ta samostojen in neodvisen od Beograda. Ravno tako pa se ne tiče spor in omenjena prepoved Združenja Slovenskih Tabornikov (ZST), katerega pravila so bila potrjena od ministrstva notranjih del » dne 8 julija 1925 pod štev. Sl. 3802 je organizirano namreč na osnovnih načelih gozdovni-štva, katero je ustanovil 1. 1902 v Ameriki prirodopisec in pisatelj Ernest Tbomp*®'! Seton in na podlagi katerega Je oan0,V0Rnl>ert pozneje, t. j. 1908, angleški gejera S,(
I Baden Povvell, ki je bit v začetku sot • Setona pri ustanavljanju gozdovniske oi-, nizacije v Angliji, svojo skavtsko organ««1 iejo, ki toraj ni originalna tvorba, tem'•** predstavlja le po vojaškem vzoru prikrojem >>■ s konservativnimi gesli opremljeno ter od • tonove prirodne filozofije, simbolizma in ' :> romantike oskubljeno in pristrt*^ izdajo, politično in versko	71
” = Nova dcmislja poljske	‘žiiMevl
seji sejma se je tJdepaloov^	^ lntil,
da se proračun zniža za 450 w * k bil
,o večino desničarskin	Barteli
Z neznatno
se za
je
sej
predlog sprejet. Mini« •	(	neZadostno,
ki jo smatral	Ji	predalnika	.
takoj po glaso'«*!« 'pmisednik je prošnji ma’ ,-V* Nato je Odšel Bari el k predsedniku rM>ubllke Moscichem in mu podal demasijo celokupnega kabineta Vršila se je nato seja,
dijanske romantike oskubljeno in Pr^^'®^I'r° izdajo, politično in versko nevtralne* . trnovega gozdovniStva.	poročal	»Na-
0 taborništvu v sploftnem V/ k,ta U(24. rodni Dnevnik ()bširnov j *(0ga i©ta, o skav-o gozdovniStvu v j928; zato ise ne bom**
tizmu pa v št. 1
>•>. teta
,	,• rl,z.lik° med gozdovnišU"11*
ponovno bnvm * vU*mom (scouting) teniv*'1 ,, (\voodcraft) m kj se zanimajo za t<>
svetujemo »n ’ ol)m-0 j,n motoHo taborn -
prirodno-v ® .Q (j0tigne naje članke.
!l.;^ oriobčimo osnovna načela m Sl ove.n sk i h Tabo rn i kov.
V. v.ZST.
š,va. dn 'P1, jg " pViobči mo   .............................
dobra
usna
cikorija y
Francosko-nemško zbližanie.
Thoiry pomenja etapo. Pot pa je vodila od Caimes-a v Genevo in je privedla v Spaa. Če omenjam Spaa, je to radi tega, ker s0 našli tam prvi, čeprav še nerodno obdelan ključ za reparacijske dajatve. Pa tudi tam so prispeli v etapo. Z Da-'vesovim načrtom je pričel tok dogodkov, ki so prej ali slej morali dovesti do današnje situacije na zapadu.
Dejstvo, da se je »tiger«, Clemenceau, oglasil iz svojega samotnega e k.si la z znanim apelom na ameriško blagohotnost pri odmerjanju francoskih vojnih dolgov, je v notranji zvezi s francosko man no kiizo bilo nekak signal za nemško pozornost. V Berlinu so vedeli: se-j je jabolko zrelo. Najsi pade odločitev glede Ženeve že tako ali tako; eno je gotovo: Franciji preostane spričo dnev-ac> se 'Manifestirajoče silnosti nemške moralne in materijelne obnove le dvoje: yojna, in sicer takojšnja vojna ali pa časten, za vse čase utrjen mir.
^ . ak,J je odšel Briand v Ženevo. In ItiaiU^ ga n‘ Prc>klinjal in mu je dal nc^ K P°botnico za vsa^° eventual-v Žen a^° Sta se‘ Brian^ in Stresemann pa io	P°gle<laia, je že znano. Važno
pogaiarr S° Se medtem paralelno vršila ustanov?*«g03p(xlarskih Hniteljev za ga kartela nemskodrancosko-l^elgijs!re-Bazo in t Za vso železno produkcijo. lei'n<li,o(	nač>'t, ki ga je nemški ve-
sv- x J8lec Am°ld Rechberg že T .°,3 Podložil osebno francoski vladi. Jreba je priznati: kolasaleii načrt, po katerem bi s& imela združiti v luksem-kotlini francoska ruda in nemški Koks. Pogajanja so se pozneje iz neum-1'vih razlogov zavlačevala in *o obtiea-mrtvi točki. Tedaj pa je Berlin
posegel v igro in je vrgel močan adut: ponudil je Franciji 7 in pol milijonov funtov šterlingov za saarske rudnike*, neoziraje se na okolščino, • da plebiscitarno še ni odločena končna državno-teritorijalna pripadnost le pokrajine.
Eno je izven dvoma: pogajanja se vrše za kulisami in se bodo nadaljevala v javnosti, ko bo politična situacija omogočila pravi trenutek. Stojimo pred dejstvom nove politične konfiguracije na zapadu. V Franciji se svita. Šovinisti so obupani. »L’ aotion francaise« roti srednjeevropsko reakcijo, naj ne gleda v popolni brezbrižnosti, kako pobirajo premagani narodi »sadove zmage«. In tu je tista računska pomota, ki je razdvoje-vala dvoje velikih zapadnih narodov — francoskega in nemškega. Resnica je taka, da je vojaško zmagala antanta le z ameriško pomočjo, danes pa je Amerika
—	desinteresirana. To, kar se je izvršilo v Ženevi, ni nič drugega, nego korekti-vum, je posledica uvidevnosti, da ne more biti evropske politike brez — Nemčije, pa tudi ne brez ostalih »premaganih« narodov. Evropa se že zaveda, da je dobila najtežje udarce po celem telesu v enaki meri. Par neznatnih prask in levji delež materijelnih dobrin je odnesla le Amerika. Nemško - francosko zb lizanj e ne gre v račune fašistovski Italiji. Boji se ga tudi Češkoslovaška in Poljska je vznemirjena. Rusija vidi v tem le. jačenje fronte zapadnega kapitalizma. V resnici pa je to zbližanje, če xt°	do trajnega prijateljstva med
Nemčijo na eni In Francijo ter Belgijo na drugi strani, najboljša garancija kontinentalnega ravnovesja in miru.
Spectator.
oktobra se bo vršil iui Dunaju zv	panevropski kongres. Praviir- *-1-~
pa‘ ’ *?jti navzlic vsemu zatrjevanju ,ribji ' fi^nenul delovanju voditelje
V’9elv to (ianes V€^ ali manJ ime 'brez nesi 6’ kvečjemu lepa ideja, ki ni še pre-
ftia T a^te^ilne preskušnje realnega življenju n,*6*1 Pre®kušenj je navzlic apodiklične-p	voditelja lega gibanja, da se o
kko	0*'1-	^anes ne 6n,e V0č dvomiti,
a\i manj znaS«* prav n‘® ne zmanjšajo več kongresu.	“"eaa, ki bodo navzoča na
SpfŠvtoVš®'1 je P0mi8^k, kako se bo dala P aviti Panevropa v okvir Zveze narodov, ‘u’1 so ze tukaj, in sicer ravno v imenu sa-'•(eni, kali, ki jih ne bi 'bilo treba. Kajti bo-imo si Ila jasnem: Panevropa je po svojem even?1 ?ntiteza k Panameriki in drugim j{es ji* ,° nastalim kontinentalnim zvezam, ljo teZ, , *a jre no tek še ne: to pa samo zavo-binp v	Panevropa	še	pojem	brez	vse-
unii i lla bi tvorile evropske države re« Jo kakor severno-ameriške, bi izgledala pt’vur čisto drugače. No, pa do tega je še da-lec, ker še ni Panevrope.
. Treba je Paueivropo najprej ustvariti in
0	Je ,eak°. pozitivno formulirati iz
Panevropski kongres.
njih
samo en stavek, ki h
Ujesti stališču
1 ga vse države
audiatur et altera pare,
stritS^0 članek, s katerim se -v celoti ne
-	10	JU	opozarjamo	v	tem	oziru	na	da-
aasnji
Uvodnij{, Qp.,uredil.
sprejele in ki naj bi bil zopet vee kot sploš-
na maksima, torej nekaj pozitivno realnega.
Trdi se n. pr., da bodo v PaneOTopi dosedanje državne meje samo nekake upravne
meje. Dobro. Vsaka uprava ima cilj, ali bd ga vsaj morala imeli, da ne trga kompleksov, ki spadajo goapodansko skupaj. Ali so danes meje evropskih držav take, da tvorijo posamezne države zaokrožene gospodarske enote? Po izjavah držav samih, ki tbi morale biti
v item oziru kompetentne, je stvar daleč od ideala. Ali torej ne obstoja nevarnost, da bodo prišle posameauie države v teni oziru , s svojimi zahtevami? In kdo ibo tukaj j>otem odločal: večina ali moč? Naivno bi bilo namreč misliti, da bodo države svoje meje, ki so jim jih dale mirovne konference, kar opustile zavoljo lepih oči hrepenečega soseda, ki žali bog tudi ne bo tako naiven, da ne bi želel in zahteval, kar je zgubil, če je prilika ugodna, /e tukaj se vidi, kako lahko in lepo se shšt spravne meje*. Kako težko pa je to prestaviti v resničnost. In za resničnost gre, ne za besede. Nič lažji, če ne še težji, je pi oblem narodnih manjšin in vsi drugi, k! bi se pokazali šele takrat, ko bi se začeto s praktično rešitvijo celega vprašanja. In pri lem pustimo ob stran le to, da se mogoče tu in 'tam skrivajo pod plaščem Panevrope apetiti, ki od začetka niso in ne bodo v skladu z idejo Panevrope. Vsa ta vprašanja bo moral načeti kongres, če hoče poskusiti, da bo ostalo od njega kaj več kort od raznih mirovnih pred- in povojnih sestankov in konferenc.
Vendar je treba idejo kongresa pozdravili. Ali bo imel kongres kakšne pozitivne uspehe in zlasti ali bo v bodočnosti kdaj dosegel svoj cilj, to bi bilo danes prazno ugi-
banje navzlic vsem nasprotnim zatrdilom. Ampak že kongres sam, to, da ee sestanejo odposlanci' raznih držav in narodov in v spravljivem duhu razpravljajo razne pereče probleme, bo mnogo pripomoglo k medsebojnemu zbližanju med narodi posameznih držav.	Arbiter.
—B—.mmm_rr-rt—
Prosvetli.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. zvečer.
3. oktobra nedelja: »Macbeth«, tragedija. Premiera. Izven.
4. oktobra poned.: »Hlapck, drama, Red D.
3.	oktobra torek zaprto.
ti. oktobra sreda: »Doktor Knock ali Triumf medicine«, satirična komedija. Premiera. Izven.
7. oktobra četrtek zaprto.
oktobra petek »Macbeth«, tragedija. Red L 9. oktobra sobota: »Drugi breg*, drama. Premiera. Izven.
Otvoritev sezone v Narodnem gledališču v Ljubljani. Otvoritvena predstava v ljubljanski Drami bo v nedeljo dne 3. oktobra ob 20. zvečer in ne, kakor smo pomotoma poročali v soboto. Igrali bodo »Macbetha«, znamenito Shakespearovo tragedijo v Župančičevem prevodu in v režiji profesorja Šesta. Igra je opremljena z originalnimi novimi kostumi in dekoracijami. Sodeluje vas dramski ansambl, pomnožen z bivšimi gojenci Dramatične šole ter z zborom stalnih statistov. Naslovno vlogo igra g. Levar, Lady Macbe-UiOVO — ga. Marija Vera, ostale važne vloge so v rokah gg. Rogoza, Skrbinška, Lipaha itd. Prihodnja premiera bo v pondeljek 4. oktobra ob 20. uri zvečer. Vprizorili se bodo Cankarjevi »Hlapci« v režiji g. Skrbinška. »Hlapcem« sledi v sredo 6. t. m. nova premiera in sicer »Doktor Knock« ali »Triumf medicine« v režiji g. šesta. Red predstav je razviden iz zgornjega dramskega repertoarja. Operni repertoar se objavi v torek, cine o. oktobra.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU.
Sobota, 2. oktobra ob 20. »Veronika Deseni-ška«! Otvoritvena predstava.
Nedelja, 3. oktobra ob 20. »Danes bomo tiči«. Premijera.
Začetek predstav v mariborskem gledališču. Letošnja gledališka sezona bo otvorjena na 'dostojnejši in slovesnejši način. Kot smo že poročali bo otvoritev sezone v soboto 2. oktobra z najnovejšo in najboljšo slovensko tragedijo Otona Zupančiča »Veronika Dese-niška«. Je to prvovrstna umetnina visoka pesem zgodovine celjskih zvezd, pod katere zaide prelepa Veronika z Desenic. Na čudovito lep način se odigrava pred nami prizor za prizorom, prikazujoč nam trdno in neomajno gospcdstvo celjskega grofa Hermana, ubogo Frankopanko Jelisavo, ki ji ni dano biti ljubljeni od Friderika sina grofa Hermana. Ne-podarljivo občutena je slikana mogočna do »i-ca segajoča ljubezen Veronike do Friderika, ki zveni po mogočni borbi v silno tragični noti. Lep okvir tvori k tej zgodovinski tragediji nalašč v ta namen od dirigenta ljubljanske opere g. Balatka sestavljena godba. Sodeluje vojaški orkester. Režira g. prof. O. šest kot gost. Pri predstavi bo navzoč tudi av‘or pesnik 0. Zupančič, njegova navzočnost bo nedvomno dvignila slavnostno razpoloženje otvoritvene predstave. — Kot druga noviteta bo v nedeljo 3. oktobra veseloigra v ošinili slikah z godbo in petjem od Nestrova Danes bomo tiči«. Že v repertoarnem načrtu j jo gledališka uprava obljubila več ljudskih iger v letošnji sezoni. Kot prva ljudska igra \ bo takoj v začetku Nestroveva velezabavna veseloigra z godbo in peljem »Danes bomo | tiči.« Delo je pisano v lahkotnem zabavnem , pristno Nestroyevem stilu, prepleteno z gro- ; teskno komičnimi situacijami, tako, da se j Človek od srca nasmeje tej dunajski »nestroy- | adi«. Režira g. J. Kovič. Sodeluje vojaška j godba, ki bo igrala tudi med odmori.
Mariborska gledališka sezona se začenja v soboto, dne 2. oktobra in ne, kakor je bilo ponekod pomotoma javljeno, že v petek 1. j oktobra.	j
Koncert tenorista Gwina.
Zamorske duhovne pesmi, tvorijo tretji del sporeda koncerta, katerega priredi v Filharmonični dvorani v ponedeljek dne 4. okt. t. 1. ob 20. uri koncertni pevec g. VVilliam Gwin. Kakor smo že omenili je gospod Gwin rodom Američan ter je dalje časa živel na svojih posestvih ob reki Mississipiju obdan od črncev. Tu je imel priliko študirati napeve in način petja tega plemena, ki se silno rad shaja ob cerkvenih slavnostih in čigar pesmi so pravzaprav spontani izrazi religi-joznega navdušenja, ki se pojavlja pri verskih shodih in sestankih. Zato te pesmi pravzaprav nimajo avtorja in so nastale v najpri-prostejšem duhu v verskem entuzijazmu. Obenem so te pesmi tudi edine ameriške pesmi, ki jim gre pavzaprav naziv narodne pesmi, ker so nastale v narodu samem. Pesmi same preveva duh upanja in vere v pravičnost in bratstvo. V njih se izpopolnjujejo evangeljska besede, da bo vsak človek slednjič prah in osvobojen svojega jarma. Koncertni pevec jih je pel v raznih glavnih centrih Evrope in žel povsod zanje največje navdušenje. Za ponedeljkov koncert vlada veliko zanimanje, vstopnice 30 v predprodaji v Matični knjigami.
■m—— tm r —n——	wmmm—m ———mmhmb
CERCLE FRANCAIS V LJUBLJANI
nas prosi, da podamo na notico z dne 26. septembra jflede poučevanja in nastavitve učnih moči v njegovih tečajih sledeča pojasnilo :
V	I. in II. tečaju poučujeta francoski jezik dva vešča slovenska profesorja, ker se tako vrši poučevanje francoskega jezika z začetniki najuspešneje. V III. kurzu pa bo poučevala francosko slovnico v francoskem jeziku ga. Beletova, ki je rodom Francozinja in iti ima v poučevanju francoskega jezika izmed francoskih učiteljic v Ljubljani gotovo najdaljšo prakso. Le konverzacijo v III. tečaju ima voditi g. Knorring, sicer rodom Rus, ki, pa izvrstno govori francoski in je nastavljen pri Cerclovih tečajih v sogksju z oficijozni-mi tukajšnjimi francoskimi krogi, ki so za priznanje in izplačilo francosko podpore merodajni. Za mladinski tečaj (otroški vrtec), ki se je prožilo sezono dobro obnesel, tako gmotno kakor tudi po svojih uspehih, pa je nastavljena že drugo leto gospa Arzenijeva, katero je Cerolu priporočil tukajšnji francoski konzul in ki je tudi dal inicijativo za ustanovitev oiroSkega vrtca.
Francoski krožek ima torej najboljše učne moči, ki jih je mogel točasno angažirati ter s svojimi tečaji, za katere je nastavljen kolikor mogoče nizek prispevek, gotovo ne isča dobička, sicer ne bi sprejemal francoske podpore, s katero pa razpolaga odbor društva. — Samo ob sebi umevno je pa, da bi glede porabe laliko zahtevalo račun tukajšnje francosko zastopstvo, nikakor pa ne pisec zlobne uvodoma citirane notice. Dosedanji uspehi učnih tečajev francoskega krožka pa so publiki, ki se za to zanima, itak znani in je v tem pogledu vsaka beseda odveč.
KRATKE VESTI.
Ministrski predsednik Avarescu je po svojem prihodu Bukarešto izjavil novinarjem, da bo Italija v ikratkem priznala aneksijo Besarabije s strani Italije. Mislimo, ida se g. Avarescu silno moti in da se bo še temeljilo-prepričal, koliko je verovati na italijanske obljube.
Zaščita avtorskega prava naj se po sklepu mednarodnega kongresa za avtorsko pravo reducira na 25 let.
Mednarodni trust železa je ustanovljen med (Nemčijo, Francijo, Belgijo in Luksemburgom.
BESI VLADAJO NAD NAŠIM PLANETOM.
To kolosalno oznanilo je prinesel starina iz Knaflove ulice in vrgel ob tla vse babje-verstvo.
Tisti pa, ki še niso pozabili pri čakanju listov, da ima človek zato možgane, da misli, pa so vzkliknili:
Res je! In najprej so udarili v redakcijo onega lista, ki misli, da dela z neumnostmi senzacijo.
Uboge slovenske novine, kakšni besi jih vse ne obvladajo!
C>eorges, ' eh bes
Mrcvsurstvo.
loč-> " ',ese<l n‘setn uredil po kakem do-''edovT Ua6inu’ temveč jih bom pripo-naletel	kakor sem zdaj pa zdaj
sal ali sr*, oziroma sem si jih zapi-veriske»a ^ 1111 111prišle. Znanje slo-prevratu Je?ika je silno popustilo P° kovne nieorfn bl sl)1'oli beležil vse
sproti i d? ,! ,6111 P^e&ke, kar se j.b j .. ll,<h ah ki „e venorner ponavljajo
De,i ,grajal> f)i zmanjkalo papirja, tinte
Peie« m __ mene.
a se na blagoglasje malo gleda, je ''•lana stvar. Izjemo dela le nekaj pisateljev, med temi v prvi vrsti Oton Zupan-A kdo se hodi k njema učit?!
Ij^j omenim predvsem glagola: ob-besei* *u prepričati (prvotni pomen te ,o^ e pričami dokazati komu, da je
se več a*1 Ke mu °eita; v tem Pmnenu navijalll.e rahi), v nedovižni oziroma pc-vati jjj 1 °hliki: obljubljati ali obljubo-dan gov^r<'PHčova(i; kakor se dan na dve tvoPK^ ‘u SaJ 110 rečem, da li ‘ti ali zv * Pr»vilni, toda blagoglas->rvi	Prav	gotovo nista. Saj je v
sPiy, j1* <lvakrat zapovrstjo, v drugi pa manj' p ‘prav K0*0''0 ™ niti lepo, še »e priklada jeziku, oziroma ust-
ni
Pr
nicam. In vendar si je iprav lahko pomagati: namesto »obljubljati« naj se pi-8e »obetati« in namesto: »prepričati« •— »u veri ti« ali »preveriti«. Nedovršeni glagol poslednjih dveh dovršnikov je »ve-riti« (koga, ponavljalni pa: »uverjati«, »preverjati«. Res je da iterativni glagoli zastopajo durativne, vendar pa se (pri nas v sedanjih časih to vse preveč prakticira, celo tam, kjer imamo prav lepe in krajše nedovršnike, ki lepše in bolje ustrezajo zmislu. Ob zadnjih poplavah se je vedno in povsod pisalo, da voda »narašča« (ponavljalni glagol!) namesto »raste« (nedovršnik), dočim so pravilno pisali, da voda »pada« (nedovršnik) in ne »upada« (ponavljalni glagol), dasi je le »upadanje« nasprotje od »naraščanja'..
Med krasote našega novejšega jezika je prištevati »čevlje na zadrgo« in »poI-eevlje«, katera izraza nam sedaj, ko je tolikšna konkurenca med prodajalci čevljev, prav posebno pogostokrat prideta pred oči. Te opazke bi sicer ne napravil, ako bi ne smatral, da je baš sedaj pravi čas, da se tidve spaki vržeta za zmerom tja, kamor spadata. Prvim čevljem se pravi nemški »Sntirtschuhe«, drugim pa »Halbschuhe«. Da sia oba izraza ponesrečena prevoda (prvi pravzaprav še to ni) iz nemščine se takoj vidi,
kajti oba sta v slovenščini nonsens. Kaj je zadrga? Zadrga je zanjka, v katero lovijo tiče, manjše četveronožce in celo ribe. Kaj bi torej bili »čevlji na zadrgo« po analogiji »hlače na durce«?... In vendar je ipravi prevod tako blizu. Kal:o pravimo: pri čevlju se mi je asadrga utrgala, ali: pri čevlju se mi je trak utrgal? Seveda: trak. Torej bi se Schnurschuhe reklo v slovenskem prevodu: čevlji na trak, na trake, na trakove ali na traki (po stari sklanjatvi moških debel na —i, kakor ljudi, gradi, dari itd.) 0 »polčev* ljih« pa niti ni vredno, da bi govoril, kajti po slovenskem smislu polčevlji niti čevlji niso, po analogiji »polbrat« pa so to čevlji, ki niso čevlji, torej je izraz zopet traparija (kvečjemu bi se lahko reklo »nizki čevlji«), .
Pri vsej tej stvari pa ije najlepše to, da niti za »Schntirschuh« niti za »Halb-schiih« Qe rabimo prevoda, ker imamo za oboje stara izraza, ki sta se že stoletja ranila iu se ge danes rabita po vsen Dolenjskem in po vsem Notranjskem in sta oba tildi v (celo manjših) slovarjih, i- j- »čižem« in »solen«. Da sta morda oba izraza (drugi je gotovo) tujega izvora, naj nas ne moti, kajti oba sta 9i pridobila pri nas domovinsko in po mojem mnenju tudi književno pravico, zlasti že
zato, ker boljših nimamo in sta oba prav pripravna. Saj pišemo tudi žep, kan-gljica, knofljica, ki jo je narod sam poslovenil v betično, betičnico, kar je gotovo lepše od ostudno otroškega izraza »bucika«. Piše naj se torej moški in ženski čižmi, moški in ženski žolni, ne pa »čevlji na zadrgo« in polčevljk.
Ker sem baš pri tujih besedah, ki so se prilagodile govoru in v knjigi, naj omenim še dve, vsak dan rabljeni besedi, ki si jih je pa samo narod prilagodil v govoru, knjiga pa še zdaj ne. To sta »gumi« in »petrolej«. Besedo »gumi« smo dobili po Nemcih, ki jim je vseeno, kakšno končnica ima kaka beseda, ker jim po slovnici to ne dela nikake ovire. Toda za nas je »gumi« (vsaj za moje uho) silno nerodna beseda; že sklanjanje: gumi, gumija itd.; dalje izpeljanke gumijev, gumijevina in dr. — vse to je grdo. Italijani, ki iz »gumi« ne morejo napraviti množine, pravijo »gomma« in po tem tudi primorski Slovenci »guma«. Po mojem je ta beseda slovenščini pri-kladnejša nego »gumi«, kajti dosti lepše se izgovarja in sliši: gumovo drevo ali gumovec, gumovina in dr. Omenjam, a smo rekli v šoli na kmetih, kjer sem r-pal prvo modrost (seveda le učenci med sabo), radirki — gobica, kf^r menda e
Dnevne vesti
DOGODEK Z ULICE.
Vnet agitator SDS sreča na cesti svojega znanca, zavednega pristaša Jelačin-Ogurnove liste.
In ponosen na »zmago«, zakliče našemu prijatelju: »Čestitam.«
Pa ga zafrkne naš prijatelj: Zakaj pa? Ali zaradi Slavenske banke?«
Niti besede ni bilo več slišati iz ust zmagovitega esdeesarja, zakaj Slavonska banka mu je zaprla sapo in pobrisala v sa zmago.
Upam zato, da bodo na današnji es-deesarski proslavi v Kazini postavili spomenik tudi Slavonski banki, ki je tako krasno »okolprinesla« esdeesarsko zmago.
KLIC POP LA V LJEN CEV IZ SEVERNEGA OBMEJNEGA OZEMLJA!
Premnoga leta sem so imeli popotniki, ki potujejo, iz Maribora v Slov. gorice, prepogosto priliko, videti pesniško dolino od železniške proge dalje proti izhodu preplavljeno tako, da je voda pokrivala vso dolino do vznožij bližnjih hribov. V sredini te doline ležeča župnija Šmarjeta ob Pesnici bi zaslužila ob teh prilikah ime: Šmarjeta pod Pesnico ali šmarjeta na jezeru. To žalostno sliko videti so imeli priliko že razni predsta-* vitelji oblasti, razni poslanci in druge merodajne osebnosti. Višek vseh vodnih katastrof seveda pa preživljamo letos. Molčali smo doslej v toliko, da naših obupnih klicev nismo obešali na »veliki zvon« po javnem časopisju. Pač pa smo ponovno javljali škodo in prosili za odpomoč pri raznih oblastih. Nekdaj bujni travniki in rodovitna polja v naši dolini vedno bolj poginevajo, naša dolina dobiva sliko pravcatega močvirja. Hitrih korakov se bližamo dobi, ko bo naša dolitna postala in ostala tužuo pesniško barje! — Ljudstva se loteva vedno večji obup, kajti so osiroteli na poljih, travnikih in grozi jim še izguba paše. Tu in tam si še kak posestnik skuša rešiti svoja zemljišča s prekopi, z jarki i. sl., saj je to pač njegova prokleto sveta eksistenčna dolžnost. Mnogi pa so tudi to že opustili, postali brezupni in apatični, kajti pomoči ni in noče biti od nikoder! Zato pa tudi ni čuden pojav, da se ob času viška obupa in grozote pojavljajo že brezobzirnosti, obsojevanja, spori in celo drage tožbe •m(d sosedi samimi. Da: Taki so pojavi ob grozepolnih trenutkih, ko n. pr. uiti brat uqče poznati brata — na potapljajoči se ladji!
Izvor vsega zla pa je Pesnica s svojimi dotoki vred, kajti je regulirana pač v svojem gornjem in deloma dolnjem talcu. Njena neregulirana struga pri nas ob srednjem toku, z mnogimi ovinki, plitvim dnom, nizkimi jezovi itd. pa nas s pre-plavami tira v obup, v propad. Ze več desetletij obstoja do pičice izdelan regulacijski načrt Pesnice. Gg. poslanci, g. vel. župan in vsi merodajni činitelji, \ as prosimo, na Vas Apeliramo: Zastavite vse svoje moči pri vladi za regulacijo Pesnice! Rešite nas! Rešite ta najvažnejši gospodarski problem sever, obinej. ozeni-
dandanes pravijo. »Gobico« pa so imenovali po Dolenjskem in Notranjskem tudi gumov sešelj (cucelj), kar je menda še sedaj v rabi, kolikor ni šola poleg drugih tudi izraz iztrebila.
»Gomma« pa imenujejo Italijani tudi gumini arabieum. Da bi tudi temu gumiju« rekli mi »guma« (dasi se ljudje poprimejo vsakega, še tako nesmiselnega izraza, glej »čevlji na zadrgo«), čeprav bi bilo bolje nego »gumi«, mi ne gre v uho, in sicer menda zato ne, ker smo za mojih let dijaki imenovali ta gumi  gum, rod. guma. Sicer pa bi se bila »guma« in »gum« že zdavnaj prijela tudi književnega jezika, če bi ne vladalo takrat tisto prevzetno mnenje, da je lem bolj učeno, čim več se natrpa v jezik besed in izrazov, ki se mu ne prilegajo. Zato je bilo in je se vedno toliko vzdihovanja, da se v slovenščini nobena stvar ne da povedati!
Kar se pa »petroleja« tiče moram pripomniti, da je nared dosti bolj dosleden, kadar sprejme tujo besedo nego učena gospoda, kajti on pravi po analogiji olje, olja tudi petrolja, petrolja in ne petro, lej, petroleja. Kaj je lep?«, m*nda ni treba posebej kazati.
(Dalje.)
lja! Vedite, da ravno ob meji rabi država zavedne in zveste državljane, a kako naj bo to mogoče, če jim država hoče ostati mačeha, ki jih pusti v nevarnosti gospodarskega propada!
- Kralj in kraljica na Hlodu. V sredo sta prispela na bled kralj in kraljica s prestolonaslednikom. Na kolodvoru so jih pričakovali zastopniki lokalnih oblasti. S kolodvora sta odšla kralj 111 kraljica v Suvobor. V spremstvu kraljeve dvojice sta se nahaja princ Ar-sen in princ Pavle.
— Slavenska banka pod sek v estrom. Iz Zagreba poročajo, da je postavljen Slavenslu banki sekvester. Za sekvestra je imenovan borzni senzal Bašič.
— Nevi učni načrti. Novi učni načrti za osnovne in -meščanske šole so že tiskani ter se razpošljejo v par dneh vsem šolam. Vsuli a šola dobi en izvod.
— Drugi mednarodni kongres vojnih invalidov. Te dni je bil otvorjeu na vseučilišču v 2enevi mednarodni kongres vojnih invalidov.- Kongresu’ prisostvujejo delegati 23 udruienj iz 11 držav, ki zastopajo preko 3 milijone članov. Predsednikom so izvoljeni Francoz Chackennet in Nemec Rossmann.
— Na panevropski kongres na Dunaju je odpotoval dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane.
— Zaščita avtorskega prava traje samo 25 let. Mednarodni kongres za avtorsko pravo je sklenil, da traja zaščita samo 25 let.
— Razpisano mesto. Okrožni urad za zavarovanje delavcev, razpisuje službo pogodbenega zdravnika. Prošnje je vložiti do 1- no- . vembra t. 1. Podrobnosti glej v »Uradnem li- ! stu« št. 89 z dne 3<J. septembra 1926.
— Iz prosvetne službe. Profesor na realki j v Ljubljani Simon Milač je premeščen na gim- : uazijo v Murski Soboti.
— Imenovanja učiteljskih novincev v II. i kat. 5. skup. s 60% pol. pl. (Uvrstitev je razvidna iz »Ročnega Kahdoga«, ki ga je izdala Učiteljska tiskarna): Pri Sv. Antonu nad Kaj-henburgom Franja Torelli; v Sevnici Srečko Vutkovič;; v Senovom Stanislav Žsbjak; v Zdolah Ema Strgar; na Sinjem Vrhu Silvo Perhavc; v Radoviči Vida Vardjan; v Maver-lenu Božidar Černelč; pri Sv. Ožbaltu Milan Milkovič; v Polomu Angela Drobnič; v Dragi Anica Bartol; v Loškem Potoku Henrik Zdešar, Fran Remškar, Milena Bajič, Vera Bajič, Marija Paternoster; v Dobrepoljah Marija Kobal; v Osilnici Marija Petelin; v Banjaluki Angela Ambrožič; v Brigi Fran Dolinar; v Kočevju Mirko Vidmar; v Dvorski vabi Anton Strah; v Javorju Ivan Lukovšek;
v Kranju Albin Završnik; v Podlonku Anton Uelihar; v št. Jerneju Gabrijela Urim; na Raki Franja Urok, v St. Ruperta Fran Lunaček; v Cadrežah Vaclav l‘o£ar; v Veliki Dolini Marija Bostele; v št. Janžu Fran Košca; v Laškem Sonja Potočnik; na Primskovem Franja Sirnik; v Žalni Angela Bernot; v Za-potoku Marija Kalan; na Grosupljem Erika Pavletič; na Golem Pavel Japelj; na Brezovici Andreja Škulj; na Ježici Vladimir Korbar; na Vrhniki Anica Rape; pri Sv. Vidu nad Cerknico Ciril Zalohar, Josipina Pajek; pri Sv. Trojici Fran Štrus; v Toplicah pri Novem mestu Martin Šlibar, Danica Zon; v Žužemberku Branka Ambrožič; na Dvoru Vladimira Žen; v Bohinjski Srdnji vasi Vida Kocijančič.
— Poljedelska razstava v Uihaču. V dneh od 24. do 2?. oktobra se vrši v Bihaču velika poljedelska razstava. Istočasno se bo vršil tudi velik letni sejem goveje živine, poljedelskih. obrtnih in drugih produktov. Za časa razstave priredi »Vrbasko. kolo jahačev« velike tekme. Obiskovalcem razstave je dovolilo prometno ministrstvo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah.
— Mednarodna razstava usnja v Parizu. Od ‘J. do 17. t. m. se bo vršila v Parizu mednarodna razstava usnja, čevljev in vseh us njarskih produktov.	.	.
— Moduarodni železni trust. Pogajanja o mednarodnem trustu železa v Parizu so bila te dni končana in podpisana s strani Nemčije, Franclje, Belgije in Luksemburške. Pakt jo istopil včeraj v veljavo.
— Otroško zavetišče v Pančevu. Po imici-jatlvi društva »Knjeginja Ljubica« v Beogradu je bilo te dni ustanovljeno otroško zavetišče v Pančevu.
— Samomor podravnatelja Jugoslovanske banke v Beogradu. V »Hotel Central« je izvršil v Četrtek zvečer samomor Gjorgje Utje-šinovič, podravnatelj podružnice Jugosloven-ske b.inke v Beogradu ter častni švicarski konzul. Vzrok samomora je nesznan. _
— španska bolezen v Hercegovini. Epidemija špart-ke bolezni, ki divja že dalj časa v Hercegovini, se je zadnji čas zopet močan razšhila.
— Poskusen samomor dijaka, ki je padel pri maturi. Učiteljiščnik Stanko Marjanovič v Zagrebu se je zanimal ves čas svojih študij bolj za nogomet, politiko in dekleta kot za knjige. Zato je te dni pri maturi sijajno propadel. Zato si je predrl v izpitni dvorani prsi s kuhinjskim nožem, ki ga je pa poprej namočil v alkohol, da se ne hi zastrupil. Fanta so prepeljali v bolnišnico, kjer pravijo, da bo kmalu okreval in poskusil lahko svojo srečo pri zeleni mizi v drugič.
— Ljubavna tragedija im vasi. V vasi Žagar v Severni Dalmaciji se je odigrala te dni •žalostna ljubavna -tragedija. Orožnik Ivan Bri-jevič je imel ljubavno razmerje z devojko Angelo Soša. Ker mu zadnje dni ni vračala ljubezni, je postal fant ljubosumen. Vsled tega je prišlo med njima do prepira, v katerem •e segel orožnik po revolvorju ter ustrelil deklico, nato pa Se sebe. Oba sta obležala na
mestu mrtva.
— Srnaoci obsojeul rudi naročenega umora. Leta 1922. so mudi po tsklepu »Snmo« umoriti Cedomirja Kukra občinskega bileim-
ka v Bački Gradišči člani »Srnao« Gjorgje Petrovič in Gavro Ruski. Ta dva Srnaovca sta napadla biležuika ter ga s sekiro in palicami le/.ko ranila. V mesecu februarju 1924 je obsodil sodni stol v Novem Sadu Petroviča na 5 let, predsednika ,-Srnao- v Bački Gradišči Milana Popoviča, kot inicijatorja, na 5 in pol leta, Ruskega na 3 leta in člana »Srnao . na 2 leti težke ječe. Apelacijsko sodišče je kazen v celoti potrdilo. Kasacijsko sodišče je istotako potrdilo kazen Petroviča in Ruskega, dočim je Popoviču kazen znižalo na 2 in pol leta, Coliču ]>a na 1 leto težke ječe.
— Revizija procesa proti Tiszovcm morilcu. Iz Budimpešte poročajo:	Branitelj Marcela Gertnera, ki je bil obsojen radi umora Tisze na 14 let ječe, je zaprosil pri pravosodnem ministrstvu za revizijo procesa. Z ozirom na to prošnjo je odstopilo madžarsko državno pravdmištvo tozadevne spise policiji, da izvede preiskavo.
— Revolta kaznjencev. Kot poroča Allen-steiner Zeituug: je prišlo te dni v kaznilnici NVartenburg do revolte kaznjencev. Arestan-ti so razbili okna, vrata, mize, peči itd. Ker kaznilniški personal upornih kaznjencev ni mogel ukrotiti, so morali priti na pomoč policijski stražniki, ki so zopet vzpostavili red. Dan pozneje so se kravali ponovili. Uporni kaznjenci so se zoperstavili policiji, ki jih je ukrotila z gumijevkami. Skoda, ki’so jo povzročili pobesneli kaznjenci, znaša okoli 20 tisoč mark.
— Krvava drama iz ljubosumnosti. V Parizu je živela neka lepa delavka z nekim ključavničarjem, ki je bil silno ljubosumen na svojo ljubico. Vsled tega je hotela ženska napraviti ljubavnemu razmerju konec. Ljubimca je to tako vznemirilo, da je potegnil revolver in jo ustrelil. Smrtno ranjena deklica je imela še toliko moči, da je stekla preko ulice v neko kavarno. Pobesneli ljubimec pa je pohitel zanjo v kavarno. Obupana deklica ga je za božjo voljo prosila, naj jo pusti pri življenju. Toda prosila je zaman. Ključavničar ji je pognal & drugo kroglo v čelo, nakar je usmrtil tudi sebe.
m— Najboljše čevlje Karo dobite v Mariboru, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi na Aleksandrovi cesti 23 v trgovini Sl. Černetiča.
— Zlatnike v Zlatorog - terpentlnovem milu so našli: Cilka Nioman, Ljubljana, Trnovski pristan 14, Marija Pinter, gostilničarka, Trbovlje — Loka, Marija Pukšič, Maribor, Kopitarjeva ul. 11, Zabukovec Frančiška, Litija, M. Bionelli, Trbovlje, Premogokopna družba, Ana Medic, Kočevje, Justa Brenčič, Gerniei pri Ptuju, Franc Osojnik, Mežica, Malika Sušeč, Parednova Straža pri Mislinjah, Marija Smrekar, Jesenice, Marija Artnik, Dobrava, Babka-Strle, Šiška Jernejeva ulica 47, Gtilija Car, Zagreb, Hatzova ul. 23, Franjo Dropučič, Sisak, Ljudmila Tadej, Dobrava, Julka Autouovič, Kotorvaroš, Marica Božič, Vrbovško 136 Kata Presečan, Nova Gradiška, N. Zupanič, Ludbreg.
— Slovensko planinsko društvo javlja, tla ge zahori -K. rekov a koča na Ratitovcu v po-nedeljek 4. oktobra 1926. Poset koče v zimski seziji je mogoč v spremstvu oskrbnika Franca Šmida v Podlonku št. 30, p. Železnik L -Obe koči na GoUci ostaneta do preklica ob sobotah in nedeljah oskrbovani. — Koča na Kamniškem sedlu je delinitivno zaivorjena.
-— Angleški iupan na lovu za moškimi. Znano je, da je na Angleškem okrog 2 milijona več kot moških. Tip starega dekleta tvori v Angliji poseben družabni razred, l udi mestece \Vallacey trpi na preobilici devic. Vsled tega je ohjavil župan tega mesteca v listih apel na vse mlade Angleže, s katerim jih je pozval, da naj pridejo v Wallacey, kjer je za možitev godnih deklet na preobilico ter obeta biti vsaka izvrstna zakonska žena. Na ta poziv je dobil župan iz vseh krajev Anglije nebroj ponudb, za katere se je interesiralo 2000 devojk, ki so detilirale urimo občinske hiše. Zupan je organiziral velik ples, na katerega je povabil ženilbene kandidate iu k:ui-(lidatinje. Iz hvaležnosti so mu darovale lju-bezuiželjue device od umetnika izdelan portret.
— Razgled 4. in 5. številka izjtleUi areO, meneča oktobra v kratkem presledku enega tedna. To radi zakasnitve v poletnem odmoru in radi preselitve uprave, ki se nahaja sedaj v Selenburgovi ulici št. 1. Tja je naslavljati poleg upravnih stvari tudi vse redakcijske prispevke. Kdor pošlje polletno naročnino 80 Din, dobi še vse tri številke prvega četrtletja.
— Nagradni natečaj naših malčkov v Razgledu! Uredništvo »Razgleda« namerava o#
4.	številke dalje priobčevati v večjih skupinah slike naših najmlajših. Tem potom naproša p. n. starše, da pošljejo le dobre fotografije kolikor mogoče hitro na upravo v Še-lenburgovi ulici žrtev. 1.
Ljubljana.
—	Odbor za postavitev spomenika padlim
iz šeutpeterskc lare v Ljubljani sklicuje 7.a nedeljo 3. oktobra ob 10. uri dopoldne v gostilni g. Zupančiča na Ahacljevi cestii 15, širši ‘sestanek, na katerem poda načelstvo natančno poročilo o svojem delu in predpripravah za postavitev spomenika. Vabimo v*o one, ki se za spomenik zanimajo, posebno pa svojce padlih, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. Vsi oni p«, kii se^ se niso spomnili dolžnosti do ranjkih tovarišev, naj s svojo blagohotno pomočjo pripomorejo odboru do čim lepše in hitrejše udejetitvo plemenite ideje.	.
1— Klub esperantistov v Ljubljani otvori v torek dne 5. oktobra v šentjakobski soli tečaj za začetnike. Kdor si želi v štirimesečnem tečaju priučiti velevažnega mednarodnega pomožnega jezika. Esperanto, naj se priglasi navedenega dne ob 19. uri. Učn sečno 15 Din, za dijake 10 * in’> ,rt„ vsako
1- Merkurjeva	zvečer.
«redo od pol 7. do pet ki lbt>r lačne v
1_ Merkurjev ro«*»‘P# ,Urihi osobito pa
kratkem * v«*. ‘ ej{Mna društvena pisarna (?rodišž* ‘ul Poučevala s« bode tudi teorija.
trgovskih namešcencev-pevcev je zelo veliko, zato pričakuje pevski odsek čim šlevilne/žc ga odziva.	u
Učne tečaje za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, stenografijo itd otvori Trgovsko društvo »Merkur v Ljubljani tekom
Prijave sprejema društvena pisarna Gradišče 17/1.
Maribor.
m- Pomožna akcija Rdečega križa za po-plavljence. Imenom uprave svinčenega rud-nika \ Mežici pri Prevaljah je izročil gospod generalni ravnatelj George Bargate velikemu županu mariborske oblasti znesek 20.000 dinarjev z namenom, da se razdeli kot prva pomoč oškodovancem po poplavi v Mariborski oblasti.
m— Policijski komisarijat se hoče opremiti popolnoma velikomestno in moderno. Pred . kratkim je poslal nekega psa na Dunaj v dresuro ki ga nato dobi za polic, izsledilno jg službo. Sedaj pa je bil poslan na Dunaj tudi neki kriminalni uradnik, da prouči novejšo% daktvlaskopijo.
m— Gostilničarska nadaljevalna šola v Mariboru. T pisovauje se je vršilo v pe.tek, ponavljalni izpiti pa bodo v pondeljek od 16. ure dalje. Reden pouk bo otvorjen od srede dalje.
RAZGLAS.
Zo odloku ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 12. t. m., br. 39665 velja v vseh dr-®aP*®|Vah jeseni 1926 in spomladi 19-<. leta za 1000 (tisoč) komadov tri ta-Jo v-cenovnik:
a) Ključi ameriške trte 35—41) cm dolgi/
I. vrsta po 100 Din; II. vrsta po 35 Din.
b) Korenjaki (sajenke) ameriške trte: I. vrsta po 250 Din; II. vrsta po 75 Din.
c) Cepljenke: I. vrsta po 1500 Din; II. vr- ' sta se ne prodaja.
d) Ključi domače trte (za cepiče) navadne dolžine: po 80 Din.
1. Za osebe, ki vzamejo več kot 5000 ključev, da bi proizvajale korenjake in cepljenko J za prodajo, se zvišajo gornje cene ključev za X 100 odstotkov, t. j. za: 1. vrsto na 200 Din;
II. vrsto na 70 Din.	^
2. Okrajnim in okrožnim trtnic/un. *“ lu‘ majo dovolj lastnih sredstev na razpolago, morejo drž. rtrtnice iadavati Jdjuče in korenjake brezplačno in sicer po razporedu oddelka za vinogradništvo m sadjarstvo ministrstva za kmetijstvo in vode.
3. Pri trtnicah, v katerih področju celokupna naročila presegajo letni pridelek trtnega ji materijata, se smejo poedina privatna na- -i ročila vpoštevati kvečjemu za 1000 cepljenk ali 2000 korenjakov, odnosno 5000 ključev.
4. Osebam, ki zahtevajo trte za popolnitev in razširitev svojih vinogradov, ni treba predlagati potrdil o vsebiui apna svojih zemljišč, nego naj v prošnji samo označijo preje porabljeno podlago in izjavijo ako je vinograd na d.otični podla«, v dobrem stanju.
5. Prosilcem, ki prosijo za ključe in kore- J njake, ni treba za letos, vkljub členu 15., točki 5 pravilnika za iz vrša vanj e zakona o obnavljanju iu pospeševanju vinogradništva, predlagati potrdila občinskega urada, da jem-ljejo trte izključno za sajenje na svojem zemljišču.
Za velikega župana: Kremenšek s. r.
JAVEN PROTESTNI SHOD NAMEŠČENCEV
V	MARIBORU.
Akcijski odbor istrokovnih organizacij v Mariboru je sklical v četrtek, dne 30. sep1-velik javen protesten shod proti nameravanemu .poslabšanju stanovanjskega zakonu.
Shod se -je vršil v veliki Gotzovi dvoran, ob udeležbi nad 3000 zborovalcev.	«
otvoril predsednik Društva etaneva J* „ j e umikov g. Mohorka, ki je uvodoma J? - ’ da se vlada ne zaveda, kaj dela, ko na • poslabšati stanovanjski zakon. Po novem » uovanjskem zakonu bi bila *a6či>ena e <
i .	,	- bi za la zjiasaia na-
uovanja do treh sbb ni bi za jemnani takratni proetvojni znesek. Vsa OSI .1 la stanovanja bi bala nezaščitena. V Mariboru je že sedaj 87 deložiranih družin in je vloženih .preko 800 prošenj za stanovanja. Krivdo na teh stanovanjih nosi vlada in mestne občine, ki se prav malo brigajo za ublažitev stanovanjske bede. Odobrenih je s strani vlade več milijonov raznih kreditov za zidavo stanovanjskih hiš; ti krediti pa se ne izrabljajo in bo naloženi kot mrtev kapital.
Svoj izčrpni in temperamentni govor je g-Mohorko zaključil s pozivom na vlado, naj obrne pažnjo na potrebe ljudstva. Govom-kova izvajanja so ibila toplo aplavdirana.
Prosvetni inšpektor dr. Adolf Pečovnik 1 govoril v imenu drža-vnih nameščencev. ' krotkih -besedah je očrtal vse posledice, ako bi se sprejele določbe novega stanovanjskega zakona. Stanovanje, ki je veljalo pred voj"
20 kron, bi stalo sedaj 800 kron mesečn-o.
Med zborovanjem ni bilo nikaikih incident tov, razen par strankarskih medklicev, katere eo zborovalci ignorirali.
Govorili so še g. Vahtar v imenu obrtniku', g. Eržen v imenu malih trgovcev in občins« svetnik Bahun.
Sprejete so bile nato štiri resolucije. 1i • naslovljena na vlado, ministra za socialno*^ liliko in skupščinski odbor za izdelave _ ^ novanjskega zakona, energično protestnjj, t,,_ -ti nameravanem ukinjenjn atongv^u naj(,ni. ščite ter proti vsakršnemu' ^jmijega sl amini n ter zahteva, podaljšanja vanjskegn zakonu do^;m] svptM v Mariboru Resolucij« n!lippoša istega, da pmlpre * Bvoj^m vp,ivom nkcii° -•‘kinovanjskih najen'-
niResolucija občinskemu svetu v Mtriboru zahteva, da pospešuje zidavo stanovanjskih hiš in da podpre tozadevno akcijo stanovanjskih zadrug najemnikov.
Zadnja resolucija poživlja mariborsko hišne posestnike naj vpošlevajo položaj affjW*' nikov ter pledira za ustanovitev t»epw»D«ii •kega stanovanjskega razsodiiša.
Odprava monopola na sol.
Glasom časniškili vesti je sklenil finančni odbor državne skupščine v Beogradu, da se odpravi monopol soli ter potemtakem postane sol predmet svobodnega prometa, to je, da se dopusti svoboden nakup in eventualni uvoz ter prodaja v velikem in malem brez posredo-'anja državnih organov.
Zahteva po svobodnem prometu s soljo ni nova, vsaj kolikor se tiče Slovenije; zahteva je tudi izvedljiva in glede državnih interesov koristnejša od sedanjega načina prodaje in nakupa.
Mnenja smo, da treba to vprašanje, ki Sa je. spražil finančni odbor spraviti v javno diskusijo ter zadevo dovesti do na-cetae rešitve, kajti ni zadosti, da se taka resolucija sprejme, ampak je treba stvar uku uresničiti.
Upravnik državnih monopolov je poslancem finančnega odbora vse mogoče stvari rajlagal glede uvoza in nakupa soli, navajal statistiko solnih magacinov 'v0®suma, osebja itd. Nismo pa brali, kaK« stališče zavzema monopolna upra-ved t '6 °^Prave monopola na sol. To ia Je važll0> ker sklenjena resoluci-i"va favi finega monopola ostane ja-isto m° 86 ae pristopi k oživotvorjenju in z vso resnobo, ieni	86 to zScdi> ker smo uver-
res ' t 116 *M> s tem trPel državni inte-jv iQteres konsumentov, nas prot-J; državni interes nujno zahteva, da d-r-/av’ni aparat prepusti iz svoje žalibog ne-'»kretne in drage uprave ta monopolni primat.
Kako si to predstavljamo? •v/^p^izacija naše države s soljo so vr-ie biI° javljeno, do 80% potom iz inozemstva, ostalih ‘20% potroš-
niko	^oma^a	produkcija	iz rud-
1	rj v “osni in iz solin v Slonu in Pa-r. ' er so dela za vzpostavitev večje so-lu.0,v ^aru v teku, bo v doglednem času ,1	potrošnje soli krit iz lastne pro-
<- ukcije, Soline in solni rudniki so držav-"a «st in za sedaj ni povoda, da ne bi
po rajonih. Državni nameščenci iz solne stroke, katerih ni mnogo v primeri s skupnim številom monopolcev, pa bi se zmestili v druge monopolske stroke, za katere so usposobljeni ali za katera bi se mogli usposobiti.
Tihotapljenje soli vsled deetatiziranja nakupa in prodaje bi se kakor doslej ne pojavljalo, ker je cena. in kvantu-m tak, da se takozvani ■ švere ne izplača.
Ukinitev monopola soli je spravil finančni odbor skupščine na dnevni red, njegova je dolžnost, da to vprašanje re-ilizira; javnost pa poživljamo, da ne pozabi na to, temveč gleda, da izvrši finančni odbor, kar je sklenil, ker je za to poklican. Da pa svoj sklep izvede, se mora upreti na javnost, ker samo tako 1)0 imel zadosti moči nasproti monopolni upravi, ako bi se glede omenjene resolucije obotavljala ali celo zoperstavljala.
LJUBLJANSKA BORZA dne 1. oktobra 1926.
Vrednote: »šešir«, tovarna klobukov ti. d., Škofja Loka den. 104. bi. 104, zaklj. 104.
BORZE.
Zagreb, 1. oklobra. Ne\vyork kabel 56.458 do 56.658, izplačilo 274.35 do 275.15, London izplačilo 274.35 do 275.15, Italija izplačilo 209.69 do 212.69, Berlin izplačilo 1345.8 do 1348.8, Dunaj izplačilo 796.5 do 799.5. Praga 167.35 do 168.15, Pariz izplačilo 159.89 do 161.89, Švica izplačilo 1092.75 do 1095.75.
, Curih, 1. oktobra. Beograd 9.1425, Berlin Newy°rk 517.25, London 25.10, Pariz 14.6375, Milan 19.4875, Praga 15.325, Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.65, Sofi ja 3 73 Dunaj 73, Varšava 57.50.	'	’
X Čekovne nakaznico preko 30.000 Din.
V	zadnjem čaeu se je večkrat prigodilo, da posamezne pošte niso imele na razpolago dovolj gotovine za izplačilo večjih zneskov, nakazanih s čekovnimi nakaznicami. Da se ieni nedostatkom odpomore, bodo v bodoče poštna hranilnica in nje podružnica vsaiko odposlano čekovno nakaznico preko 30.000 Dim brzojavno avizirale izplačilni ipošti. (v kolikor izplačilna pošta ni zbiralna pošta) in se bo za vsako tako brzojavno avizirano čekovno nakaznico pobrala od računoinietnika posebna pristojbina v znesku 20 Din.
ostali
do
se naprej v državni upravi in se
Maksimuma ne izrabljali.
Ako država prepusti import in prodajo soli privatni iniciiativi, s tem ni reče-
l\/k	Krij
Uo, da
ime trnele	em	solni	rudniki	in	so-
moč ,	" i v, Z dvžavua oblast ima vbo
l,	r°kah, da inip0rt iz in,0stranstva
m ingentiru ali pa 's carinskimi postavami tako regulira, da bodo mogli državni solni rudniki in soline oddati vso producirano množino.
,1 J'r^vatlla l>odjetnost z nakupom in pro-' d,,° ,s°li ne bi mogla izžemati naroda z '' Primernim svojim zaslužkom, ker bi obstojala medsebojna konkurenca. Ako o' se proti našem pričakovanju ipak kaj lakega pojavilo, ima državna oblast ne-broj sredstev, da Jakim pojavom energično zastavi pot.
Z opustitvijo lastne režije pri uakuou m#*«*, soli na veHko zavm aparat razbremenil za večje števi-
no	^llla^ramo	Pa	za	potreb-
osoh' ® ^a sei preko interesov tega vr/vv8 lle sme hladnokrvno iti in jih del/1 fta ces^° v penzijo, ako so za Ščiti* SJ/)S°')111- Interes teh se z lahkoto
-	, 1 ^o se prehod prodaje soli iz dr-ue režije v privatno vrši stopnjema
DOPIS.
Prevalje.
Ne gre se prerekati, ali je današnja povojna doba maturijaliatična. Vsekakor pa lahko vsakdo opaža, <>9obito na deželi, da ne nudijo dandanašnje diletantski* ,pretlstave razne druge prireditve, roparski filmi, j« podobna šarena roba — skorajda nobenega umetniškega užitka. Zategadelj nas je tembolj prijetno presenetilo pevsko in godbeno društvo iz Guštanja, katero je priredilo dne 19. pr. m. pri er. Rozmanu v Prevaljah koncert, v .nabito polni dvorani, ki je uspel nad vse pričakovanje izvrstno ob živahnem razpolo-ženju občinstva. Pestri program je obsegal eče točke: Fučik, florentinska koračnica, arrna: Nazaj v planinski raj, Schwab: Še ena, Ocvirk: Moja pomlad, Klemenčič: Pust,
1	arrna: Slovanske cvetke, Klaič, Svračainje, Kocijančič: Le nocoj še luna mila, Vavda: Slovo, Pavčič: Pred durmi, Adamič: Solnce sije, Volarič: Divja roža, Juvamec: Pastir, Adamič: Kmetska pesem, Toselli: Serenata, Moskow*ki: Rudeči sarafan, Cervais: Jadranska barkarola in Offenbach: Orfej v podzemlju. Od teh zahtevajo nekatere precejšnje veščine, vaje in umetnosti, ako se jih naj poda s fineso in v duhu skladatelja. Toda naša prvotna upravičena skepsa se je že v začetku izvajanja prvih točk lepega programa spremenila v — navdušenje in vrli guštanjski godbeniki in pevci in pevke so želi pri vsaki, res z umetniSko fineso in virtuoznostjo poda-činst gromovite »plavže vzhičenega ob-
Društvo obstoja peto leto in je nastopilo z godbo, mešanim in pevskim zborom ter so-lospevi. Posebno lep je bil samospev (tenorja) g. M. Zavodnika, pekarskega mojstra iz Guštanja (Pred durmi), ter dvospev (sopran in alt) ge. Rozanile Močnikove, (soproge g. šolskega nadzornika in ge. Julke Rozmanove iz Guštanja (Sijaj solnce). Višek večera je pa tvorila Tosellijeva »Serenatta« (čelo s spremljevanjem glasovirja), s katero si je g. Janko Rozman, uradnik gozdne uprave grofa Thurna osvojil na mah vsako, za umetniški užiitek še tako ned-ovzetno srce. Na giasovirju ga je spremljala dovršeno ga R. Močnikova in ise je ta točka morala na zahtevo publike seveda ponoviti.
Ako še omenimo dušo in srce društva, neumornega g. Močnika, šolskega nadzornika iz Prevalj, kateri je pri.prosto taktirko uprav umetniško spremenil v čarobno palico, boga Glasbe in Umetnosti, potem mislimo, da smo vsaj za silo oteli pozabljivosti ta umetniški dogodek, kateri iso tako redki v naši prelepi in romantični mežiški dolini.	S-s-
Sport.
Važen »klep skupščine JNS-a. Kakor se
nam iz zanesljivih virov poroča, je bil .meri drugimi važnimi sklepi na skupščini JNS-a, ki se je pred kratkim vršila ‘v Zagrebu, sprejet tudi sklep, s 'katerim se vzame odstopajočemu predsedniku, podpredsedniku in 1. tajniku podsavezov glasovalna pravica na podsaveznih skupščinah. S tem je vendar že enkrat odpravljena ta gorostasna krivica, potom katere je prišla na krmilo v podsavezih lahko 'stranka, iki ni imela (Za seboj večine klubov dotičnega področja podsavezov. Z ozirom na la sklep saveza se pričakuje, da se bodo v najkrajšem času izvršili občni zbori-ri podsavezov po .novem sistemu, ki bo spravil na krmila podsavezov skupine klubov, ki bodo tvorili faktično večino.
Kanalski plava? Španec de Vara je utonil v Kanalu. Holel je namreč preiplavati Kanal brez spremljevalca in tak poskus se je moral ponesrečiti. Pri preplavan/ju Kanala .ne pride v poštev samo dolžina proge, kakor •smo to že opetovano nag la šali, ampak v prvi vrsti dobra izraba morskih tokov, časa in vremena, česar pa ne more opazovati plavač sam, ampek samo manager v čolnu, ki mu podaja tudi potrebne direktive.
Borilski turnir v Italiji. V Livornnu se je izvojeval mojstrski turnir italijanskih mojstrskih borcev, pri katerem je uapelo izbornemu mojstru Nedo Nadi ju, -da si je priboril
mojstrstvo v floretu, sablji in meču. Prireditev se je vršila v čast italijanskega starega mdjstra Beppo Nadija, ki ga je njegov sin s trikratnim mojstrstvom zelo razveselil. Končni razpored je 'bil: 1. Nedo Nadi, 2. Damiani,
3.	Santelli, 4. Ammanato, 5. de Pavli.
Ellegaardova zadnja dirka. Slavni danski dirkač Thorwald Ellegaard je v Kodanju aad-njič se vdeležil dirke in s tem izstopil iv. vrste dirkačev. Rojen 1. 1877 v Odense, je star-iai v 17. letu in si priboril 1897 dansko mojstrstvo. Po tem prvem uspehu ie šel od znra-?e do zmage. L. 1898 je postal profesronal in si je izvojeval sedemkrat svetovno mojstrstvo na kratko progo, trikrat evromko mojstrstvo. priboril si je veliko nagrado Koda-nia, Berlina in Pariza ter drugih kksičnih dirk. Z Arendom kot partnerjem j© tvoril skoraj nepremagljivo tandem-moštvo. Start a 1 je tudi v Ameriki in'Avstraliji ter je bil poleg Arenda in Rulta eden najboljših dirkačev vseh časov.
RiHiiena nevarnost v nlavalnent nnortu. Doslej smo zelo malo slišali o japonskih rola-vačih. toda v zadniem času so s* začeli mali Azijati tudi na lem politi udeifitvovsti. Tako je pred dnevi doseglo meko ianonsV-.-, moštvo na Havaiiu presenetljive nsnehe. 7ma.».al je Takaishi na 4r0 m prosti stil v 15-12.8, japonska 4 X 200 m siHfeta na e^lo v svetovno-rekordnem e.°su 9-44 nad otočf;ni. T>ri katerih ista plavala tudi oba KahanamoiV-u. fe [e_ sra ,se da skleoa.ti, da so resnična ikonska poročil. ki trde, da oreolava cela vrrtn Japoncev 100 m v .približno 1 minuti: -k«iti -če se je dose<r>o janonsko moštvo v Honolulu v 4V200 metrov staieti noorečen čas 2:26. .pote-m si lahko mislimo, da dosežeto ti lind!« 1<V» m lahko v 1 -r>3. Kaiko dober ie doseženi štafetni čas. vidimo, ako ga primor i« mo s svetovnim rekordom, ki ga ie postavilo «m e.*! kansko moštvo z Weissm id 1 eri e m 1. 19°4 .v Parizu v 9:'S.4. r*rqiori naibolSi čas ie dosego nemško •moštvo Risker. Benetke. Herpes. K. R*dema-c.lier pri budimpeštanski mo;strstvih v 9:57.2
Ta.kaishi ie baje preplaval 400 m vo 5.04 in s tem prešel med plavalne prvake. On satu je mojster na kratkih in dolgih progah in je doaesrel na pariški olimpi'adi z 1:02.4 na 100 metrov in 21:48. 6 na 1500 metrov izborne usoehe, poleg niesra pa so še drugi kakor My-ahatn. Ono<lo. Ichida, Saiotob itd.:	računati
moramo tedaj z ostro japonsko kenkurenco pri amaterskOi olimjpiskih igral.
GO ■ ltobdana
a
R
56
Kipling;
Knjiga o džungli.
Tako krasno sepere edino le z milom
Gazela^
To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljilo in istočasno blagodejno na vsako, tudi najfinejše perilo. Uporabljajte samo lo milo, kajti z njim prali je prava Igrača.
Vedite pa tudi, da se v vsakem tisočem kosu nahaja zlatnik.
Ako ga najdele, pomeni io za Vas dvojno srečo!
deževalo — deževalo na
Služabniki njenega veličanstva.
cq]
taborišča	niočno
l:f»ni volov eset tisoč mož, tisoče v kamel, slonov, ' inien \>ln "m> ki so bili zbrani na nekem kraju krili iT UVal Pi"di, da jih pregleda indijski pod-\t,r ■	11|ei1111 ie namreč prišel na obisk emir i/.
- ‘MUUstana - divji kralj prav divje dežele; in ta . Iir je ipripeljal seboj telesno stražo vsem sto mož JU konj, ki nikdar v svojem življenju niso bili videli '^borišča ali lokomotive — bili so divji možje in divji v ozadju osrednje Azije. Vsako noč
katerimi
patj^lPrivezani, in divjala v temi po taborišču sem-naokoli J518111- ali I)a s0
i
^nji od nekje
J* i(- kaka čreda teh konj strgala ■/. vrvi,
Padale
se splaši h' kamele, dirjale čez vrvi šotorov; tako da si lahko
miru siDap Prijel,K) j*‘ L»ii<> to za ljudi, ki lii radi v 'amele jjj*’ ^°j šotor je stal daleč od prostora za
noč
•mislil sem, da sem
na varnem.
je gg),,
111 zavpij. ^ *i'Jleaac'a pomolil glavo k meni
Ali neko v šotor
že ni * ^onci, hitro! Že prihajajo! Mojega šotora Jega	,vedel,-	kdo	so	tisti, ki prihajajo.
Itadi
111 i° udrlhitl'° 01)111 Skornjie> °blekel nepremočni plašč v plodro. Moj pes, mali Vixen, je pobegnil
po drugi strani Zdajci sem začul neko tulenje, kruljenje in štrkanje, videl, kako se je šotor vdal, ko se je drog prekucnil, in začel plesati kakor kak zblaznel duh. Neka kamela se je bila zaletela vanj in jaz sem se moral smejati, dasi sem bil ves premočen in i azkačen. Ker pa nisem vedel, koliko kamel se je utegnilo splašiti, sem tekel naprej, bredel po blatu m sem kmalu imel taborišče za seboj.
Naposled sem se izpotaknil nad zadnjim koncem nekega topa in po tem sem vedel, da sem bil nekje >lizu topničarskih vrst, kjer so ponoči razpostavili opove. Ker nisem hotel več tavati po dežju in temi, sem razgrnil nepremočni plašč čez topovo žrelo, na-tedil s pomočjo dveh treh nabijalnikov, ki sem jih
uSb«i ?kak° Streh0’ 86 vlegel ob dr«gem topu ter sem samai" )0 Je potegrnil m0J ,)es iu kJe neki da
Bas ko pa sem bil na tem, da zaspim, sem slišal
n^TSfmT1’6?6 "• ^1'° St°kauie’ '»»»'<>
1’riMdala if h S ?’i 1 S1-je ot?9a,a	u8esa.
1 upadala je h kaki bateriji gorskih topov, ker sem
slišal rožljanje podpasov, obročev, veriL ILZ " sedlu. Ti gorski topovi so lični majhni ropovi/ narejeni iz dveh kosov, ki se /vijačita, ko pride Čas za rabo. Jemljejo jih v gore, kjer more le mula najti pet, in so prav koristni za boj v skalovitih krajih Za mulo je prišla kamela; velike mehke noge so žmokale in drsele po blatu, vrat pa se ji je zibal J sempatja kakor kokoSi, ki je zašla. Na srečo sem
poznal dovolj živalskega jezika — ne jezika divjih živali, ampak seveda jezika taborskih, vojaških živali — katerega sem se bil naučil pri domačinih, da sem vedel, kaj je govorila.
Morala je biti prav tista, ki je prilomastila v moj šotor, kajti zaklicala je muli: »Kaj naj storim sedaj? Kam naj grem? Imela sem boj z neko belo rečjo, ki se je zamajala, pograbila veliko palico in me udarila po vratu.« (To je bil drog mojega šotora; bil sem kaj vesel, da sem to slišal.) »Ali naj tečemo dalje?«
2>Ej, ti si bila, je dejala mula, >ti in tvoje prijateljice, ki ste spravile celo taborišče po konci? Že prav. Zjutraj jih boste dobile za to; sicer ti pa lahko dam že sedaj nekaj na ta račun.
Slišal sem rožljanje oprege, ko se je mula okrenila in strnila kamelo dvekrat med rebra, da je zabnelo kakor boben. »Drugo pot,« je dejala, »boš sedaj vedela, da ne boš drla po noči skozi baterijo kričeč: ,Tatovi' Goti!* Sedaj pa lezi in bedi s tistim neumnim vratom pr; miru.«
Kamela se je sklonila in se je cmevkajoč vlegla. \ temi se je začulo peketanje konjskih kopit in pridirjal je velik konjeniški konj, kakor da bi bil na paradi, preskočil konec topa in se ustavil tik mule.
»To je pa že sramotno,< je dejal in zareagetal. »Te kamele so zopet bezijale skozi naše vrste — že tretjič ta teden. Kako more imeti konj čedno zunanjost, če mu ne dajo miru, da bi spal? Kdo je tu?<
(Dalje prih.)
KMETSKI HR Račun poštne hranilnice št 14.257 ^ Ijubljani, O a J e; Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.	ANILNI IN POJ reg. zadr. z neom. zav. atjeva (Sodna) ulic Obrestuje vloge na jRO# brea oci-knjizice /o povedi čistin Vt(je stalne vloge in vloge v tek. računu do doacvoru.	SOJILNI DOM Brzojavke: »KMETSKI DOM". Telefon štev. 247 i :a štev. i, pritličje Preskrb is j e: Kavcije, inkas^. srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. 1 Uradne ure: Vsak delavnik od 8 — 12.‘/s in od 3. — 4.‘/a. M
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 1		
Nttiboiisa. iiOiceutJse IfoJt-tte tu SivaJnl sir o j
o edino
Petelinčevi
znamke
Od dobrega najboljše je švicarski
Gnungi, Adler, PhonlK
^lizu Preše rricveofc 28 flon!’ t'*jn lr' ir.dustrijo. Pouk brez- pletilni sfroj
»poir.en.ka /a vodo.	**cani	pc*fcj' ’ Tudi * PUBiBlV
ne dreke. • večletne &eiercij&. Bs^raaBaaftssssas
Josip Peteline, Ljubljana
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
naj finejši In najokusnejši na> mizni kis Iz vinskega kisa.
3T ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično In hlpljenieno naj moder-neje urejena kltarna v Jugoslaviji.
Bimoj.k« OMia It. la, II. nadstropje.
Izšla je
Blatnikova
VELIKA
PRATIKA
li navadna letu 1927,
k ima 365 dni.
VELIKA PRATIKA je najstarejsi slovenski kmetijski koledar, koji je bil ie od naših pradedov najbolj vpošte-van in je še danes najbolj obrajtan.
Leiošn-* obširno izdaja sa odlikuje no boyotl V8«bia in slikah. Opozarjamo na da e e spise, koje morit vauk čltnt<, da b » ved vi, kaf smo plačeval nekdaj, linj in koliko mora plačet-ti dtmes zlnsil Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Slove-niji in stane 6 Din. Kjer bi jo no bilo dobiti, nuj so naroči po dopisnici pri
MALI OGLASI
Vsak« beseda
50 para, Din 1 -.
debelo tiskano
J J
Umi li W'mM zavod
Piani. Irci ».12
Akademik
poučuje srednješolca v vseh predmetih. Honorar nizek. Cenjene ponudbe pod:	»Uspeh	aajamčen.«
Proda se po ugodni ceni dal* aogled »Trlder«
tvrdke Zois*, kateri poroča šestkrat. Našlo* pove uprava lista.
Kuttnva l/h. - Telet. 5S
Novost!
Po dnevu in v temi vidljive napise, umetniške in sv. podobe, reklamo vseh vrst, izvršuje:	Franc
Kranjc, Maribor. Pismeni naslov:	Jurčičeva
ulica 6/II. Lokal: Miklošičeva ulica 2/1.
Pozor!
Lukrativni, brezkonku-j renčni artikel za vpostavi-tev lastnega podjetja Din 30.000. — Franc Krajnc, Maribor, Jurčičeva ulica 6, 11. nadiitr.
Abonenti
dobijo dobro in po ceni hrano v restavraciji pod »Skalco«, Mestni trg 11. Go»tom se lahko postreže a domačo, srbsko, dunajsko in francosko kuhinjo. — Za jedila in vino preko ulice poseben popust. — Vsaki dan se vrši od 20. do 24. ure koncert. — Z radostjo pričakujem moje goste. Josip Uraa, restavrater.
Trgovskega
vajenca
s primerno Šolsko izobrai bo sprejme takoj Josip Kodrič, trgovec, Sv. Kril pri Kostanjevici.
Sprejmem
ua hrano in stanovanje dijaka peto- ali šesto-šolcn.
Naslov pove uprava li-Bla.
Stekleno
»treino opeko imajo *!al ao v *alogl Združene ope kajne d. d. v Ljubljani
a? -•
K J Mlk
X
c
Jr
si ogleda zlato milo, katerega prignano nedosegljivo kakovost in štedljivost pri uporabi se splošno hvali. To je pristno
ki napravi tako lepo, belo, bleščeče in duhteče perilo. Vrhu tega pa vsebuje vsak tisoči komad pristni
3^ ZLATNIK po
10 frankov I
promenadne, bele ln barvaste, <3 IT d J	ovratnike	vseh vrst in
fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, ioaloine - - potrebščine, svilene trakove, tipke in vezenino. • -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA 9
bliasu Prešernovega spomenika ob vodt
Oglašujte v „ Narodnem Dnevniku"
lv. Brunčič & Fr. Rebernik
pleskarja In ličarja
Ljubljana, Karel Kotnikova ul. 5
Se priporočata za vsa v lo stroko spadajoča dela.
Delo solidno !	Cene	zuiorno	!
r o v at
vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako lelo vedno v zalogi. Kupim tudi
surovi In stopljeni loj
in ga plačam po najviijl dnevni ceni.
Jos. Bergman, Ljubljana, Poljanska c.85
UNDERWOOD
pisalni siroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 slrojev v prometu in rabi.
Zastopnik LUD. BARAGA, Ljubljana
Šeienburgova ul. 6.
Telefon
gso.
8e priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
TISKARNA MERKUR
TRdOVSKO • INDUSTRIJSKA D. D.
Lastna knjigoveaotoa |JUBUflNA> Sjmo|| Qreg0r{i{eVa Ulka 13.
TELEFON ŠT. 562
Tiska časopise, knjige, broSuro, cenike, tabole, Statute, vabila, letake, lopako, posetnice i. t. d.
TELEFON ŠT. B52
IiUftjatelj (a »Agonnil »rednik ALHC8AKDEB 8BLHCTKA*. — Za tiskamo »Merlntrt v Ljubljani Andrej Savar.