UPLIV ZDRUŽENIH DRŽAV V JUŽNI AMERIKI BRAZILIJA. URUGUAY IK ARGENTINA SI NA VSE NAČINE PRIZADEVAJO DOBITI SODELOVANJE ZDRUŽENIH DRŽAV PRI URAVNAVI SPORA MED CHILE IN PERU. GRDA DRUŽINSKA TRAGEDIJA V COLO. ZAVEZNIKI SO VEDNO BOU NESRAMNI hoditi z "»Mm Cehom. Oak Creek, Col., 31. januarja. Petina jst let &tar& Annie Mudra je priznala, da je ustrelila svojo mater, ker ji slednja ni postila, da hi hodila z nekim štirinajstletnim nemških Cehom. Deklica je hči nekega rudarja, ki je zaposlen tukaj. Kot priznava deklica sama, je bila krvavo dejanje izvršeno že pred tremi tedni, a prav do sedaj se je dekliei posrečilo prikriti strašni zločin. Washington, D. C. 31. janaarja. — V« eksekutivni uradniki juino-ameriSkih republik, s katerimi je jrovoril državni tajnik Colby tekom svojepa obiska v južno-ameriških republikah, bo povdar-juli potrebo, da napravi vlada Združenih držav konec neskončnemu iit mučnemu sporu m«*d republikami Peru in Chile. V«»i ti uradniki to bili brez izjeme soglasni v mnenju, da predstavlja ta dolgotrajni spor veliki oproženje solidarnosti ameriških r< ptibiik. Iiekli so državnemu tajniku, da bo vedno obstajala nevar-ii. eksplozije, dokler bo visel ta temni oblak nad zapadno hemisfe-ro in da bo taka eksplozija dovedla do spora, do zavrženja Monro© «l«>ktrine o*! strani kuke republike ter eventualno tudi do vmešava-J ja «kI strani kake evropske velesile. Predsedniki ttrazilije, Vruguaya in Argentine ter tudi ministri > a zunanje zadevo v !eh deželah, soglašajo plede važnosti uravnave »iiferenc med tema dvema važnima republikama zapadno od And in M«-er v najkrajšem <*asu. Jnžno-ameriški eksekutivn i uradniki so mnenja, da bi morale prevzeti incijativo v tem oziru Združene države. ki nimajo nikakih teritorijalnih interesov in nikakih političnih ambicij v tem oziru. V svojih pogovorih z južno-ameriškimi predsedniki in zunanjimi tajniki, je izjavil Colby, da se celo zadevo predloži predsedniku Hardimru, kakorhitro bo nastopil dne 4. marca svoj urad. Južnoameriški državniki so prišli na temelju izjav Colbya do prepričanja, da ne bo niti sedanja, niti nova ameriška administracija dovolila, «la bi domače politične diference na neugoden način vplivale ua nameravano posredovanje v sporu med republikama Chile in Peru radi provinc Tacna in Arica. Povsem verjetno je vsled tepa, da ne bosta Brazilija in Argentina, podpirana od večine ostalih južno-ameriških republik, izprublja-li nobenepa časa ter opozorili predsednika Hardinpa na potove dobrodelne učinke, ki bi sledili vsakemu pibanju z njegove strani, da preier.e najbolj preteči oblak na obzorju zapadne hemi<;fere. Južnoameriške vlade so vprizorile Že več poskusov, da posredujejo v tem sponi ter pripravijo obe republiki do tega, da na prijateljski način uredita ta'*por. mesto da se prepirata. da je deklica še premlada, da bi številni vzroki, !:«tere le težko razume duh severnega Ameri-jhodija s fant^ naokrog in razven kanca. »o prispevali k podaljšanju in poostrenju že štirideset let starem spora med Peru in Chile. Nekatere teh vzrokov je treba pripisovati teritorijalnim ambicijam, druge pa razlikam v temperamentu. Nekateri razlogi obstajajo iz starih pritožb, drusi pa radi trdovrat-nosti na obeh straneh. V južno-ameriških ofieijelnih krogih prevladuje nariranje, pravilno ali napačno, da obstaja glavni vzrok napetosti v ambiciji republike Chile, ki hoče obvladati celi južno-ameri-Ški kontinent z vojaško in mornariško supremaeijo. Miroljubni prebivalci Bolivije in Peru. ki so bili stavljeni v položaj dejanske odvisnosti od Chile, imenujejo siednjo republiko — *'Pn"an^ki kot v kateri drugi južno-ameriški državi. Številne konference so se vršile v teku štiridesetih let in dosti tipkarskega črnila se ,*e porabilo tako od strani Chile kot od strani. Peru v boju za ti dve provinci. Če premotri človek zgodovino teh dogodkov. mora priti do zaključka, da je pokazala republika Peru več odkritosrčnosti v svojih naporih, da sklene mir ter spravi s svetaf to mučno vprašanje. Peruvijci so pokazali veliko boljše razpoloženje kot pa aristokratični :n ošabni čilenski doni. ki žive baje v prepriča-i.ju, da so v stanu postaviti se po robu celemu svetu ter nabiti s svojo prusko armado in po angleškem vzorcu prikrojeno mornarico vsakega, ki bi ne soglašal z njimi. Republika Peru ne more staviti nasproti čilenski armadi, ustrojeni po pruskem vzorcu, ničesar, kar bi bilo vredno tega imena in tudi ne razpolaga z mornarico. Vsled tega je bila republika Peru, ki ima sentimentalnega po-pornika v tnali republiki Boliviji, ki pa dejanski žrtev obeh, tako Chile kot Pern, prisiljena poslužiti se posredovanja drugih narodov, da dobi provinci Tacna in Arica, kateri je izgubila v vojni leta 1881. Peru je dejanski večja izmed obeh republik, kajti njeno prebivalstvo šteje 4.800.000 duš, dočim ima Chile le 4,200.000 in Bolivija 3,100, 000 prebivalstva. Leta 18S1 je prišlo do vojne med Chile na eni ter Peru in Boli vijo na drugi strani. Chile je zmagala ter vzela obe provinci, Tacna in Arica. V mirovni )»ogodbi je bilo določeno, da bosta ostali ti dve provinci deset let v rokah Chile^ nakar se bo vršila ljudsko glasovanje, ki bo določilo, kateri republiki naj pripadata v bodoče obe pro-vinei. To glasovanje pa se ni nikdar vršilo in obe provinci sta ostali v rokah Chile. Južnoameriški državniki skušajo sedaj dobiti pomoč Združenih držav, da se enkrat za vselej reši ta stari spor ter spravi s sveta vprašanje, ki bo lahko dovedlo do nadaljnih sporov in zadreg v Južni Ameriki. 15-letna čeho-slovaška deklica je'Amerika naj enostavno "preštri-umorila mater, ker ji ni dovolila i ha" vse dolgove, katere so napra- ,verniki tukaj. vili Pari*, Francija, 31. januarja.— Vrhovni svet je moralično prepričan, da bo prihitela Amerika na pomoč pri finančnem in gospodarskem preosnovanju Evrope. To izjavo je podal eden izmed zavezniških ministrskih predsednikov. — Svojo domnevo glede ameriške podpore opiramo na to, kar vemo o Amerikaneih. Polovica Amerikaneev obstaja iz idealistov, druga pa iz praktičnih tr-Družina je stanovala v Twenty govcev, — je nadaljeval ta držav-Six Mile Park, šestnajst milj od nik. — Kot dobri trgovci se zave-tukaj. Oče je delal v Oak Creek v j dajo tega, da se morajo iznebiti rovu. Annie je prišla te dni sem (slabega dolga, da lahko kupcu jeter rekla svojemu očetu, da gaj jo z dolžnikom. Kot idealistom pa želi mati videti. Odgovori, katere jim je zelo blizu ideja, da popol-je dajala deklica na njegova vpra-jnoma odpravijo dolg svojih starih šanja, so prepričali očeta, da ni tovarišev, nekaj v redu. Konečno pa jf Annie vse priznala. Pred coronerjevo poroto je izpovedala deklica naslednje: — Ona in njena mati sta se prepirali radi nekega Otona Hroman- KONEC SLAVNE6A AN6L. ZRAKOPLOVA HEMCI HOČEJO NIČESAR SLIŠATI Vihar je uničil davni angleški vodljivi zrakoplov, K—34. — Skoda znaša en milj on dolarjev. — Sklenili pa smo, da ne bomo stavili Ameriki nobenih predlogov glede črtanja vojnih dolgov, kajti Amerika bi kaj takega zavrnila. Po našem mnenju je boljše, če Amerika sama stavi ponudbo ter ke, katerega je imela Annie ra- je na ta način deležna kredita po da. Njena mati je bila mnenja, celem svetu. tega je Oton Nemec, dočim je družina Mudra čeho-slovaška. Mati je trdila, da to ni dobro. Radi-tega je prišlo dostikrat do nastopov. Dne 8. januarja je delala mati na dvoriščn in Annie je vzela puško ter oddala na mater strel, ki jo je zadel sredi hrbta, Mati je strašno trpela, nakar je Annie na njeno prošnjo oddala drugi strel, da jo reši trpljenja. Annie je pustila nato truplo skozi celi dan na mestu, kjer ja padlo. Svojemu bratu "Williamu je zabičala strogo molčečnost in oba sta zavlekla truplo matere na zadnje dvorišče, kjer sta ga zakopala. Skozi tri tedne sta oba obdržala zase strašno skrivnost, ki je prišla sedaj na dan. Coronerjeva porota je dvignila proti njej obtožbo umora matere. London, Anglija, 31. januarja. Veliki angleški vodljivi zrakoplov R—34 je razvalina, ki predstavlja izgubo več kot miljon dolarjev. Nesreča je posledica celo serije nezgod, ki so se za vršile od četrtka naprej do danes. V četrtek ponoči, tekom nekega manevra, je zadel zrakoplov v temi ob neki grič in pri tem so bili poškodovani propelerji in stroji Vihar je odnesel nato zrakoplov proti morju. Na zrakoplovu se je nahajala posadka štiridesetih mož. Včeraj popoldne se je posadki posrečilo vrniti se na letalno polje v Haw d en. Potem ko se je posadka izkrcala, so zrakoplov pritrdili na prostem, kajti(pravi: vsled močnega vetra je bilo nemogoče spraviti ga v lopo. Pozneje se je razvil iz vetra vihar in tekom ponovnih poskusov, da se spravi zrakoplov v lopo, je bila napravljena velika luknja v strani zrakoplova. Zrakoplov se je zganil na sredi ter se zlomil. Zračno ministrstvo je danes zvečer sporočilo, da je zrakoplov smatrati na popolno podrtijo. O ZAHTEVAH ZAVEZNIOV SE NE BO NITI RAZPRAVLJALO. ZAVEZNIKI HOČEJO LE UNIČENJE NEMČIJE. — RAZLIČNI ZAKLJUČKI NEMŠKIH LISTOV. Berlin, Nemčija, 31. januarja. — V vladnih krogih so bili danes zjutraj naziranja, da se bo zaveznike obvestilo, da noče Nemčija niti razpravljati o zahtevah, katere so stavili zavezniki. Nemčija ne bo poslala niti svojih zastopnikov v London, ko se bo naprej razpravljalo o tem vprašanju — Vse dela utis kot da žive zavezniki še vedno v svoji mrzli-el, — je rekel neki visok uradnik. — Nobena nemška vlada bi ne mogla preživeti viharja, ki bi se dvignil, če bi so zahteve kot so one zaveznikov predložile parlamenta ali narodu. V tpm oziru je celi narod združen in edin in to bodo zavezniki kaj kmalu spoznali. Kaj pa, če bodo zavezniki izvedli svojo pretnjo ter zasedli na-daljne dele Nemčije? — je vprašal poročevalec. — Radi nas lahko zasedejo makar celo Nemčijo. Kmalu pa jim bo pošlo veselje za to, kajti uničena Nemčija ne more plačati niti računov za okupacijske čete. Nobene možnosti ni spraviti skupaj svoto, katero zahtevajo zavezniki in naj store kaj hočejo London, Anglija, 31 januarja. — Vodilni članki različnih listov, Id razpravljajo o svoti. katero se zahteva od Nemčije, prihajajo do povsem različnih zaključkov. Daily Express dvomi, da bi Nemčija mogla plačati račun, a AMERIŠKI DUŠENO MORNARJI KAV-POZDRAVLJENI. TimaS Paru, 31. januarja. — Danes je dospelo v Callao nad sedemsto ameriških mornarjev, ki se mudijo na potovanju po južnem morju. Prebivalci so Amerikance navdušeno poedravili. ISTRO, HA GORIŠKO IV Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim 6000 8AM0M0R0V. Save a Life League je izdala poročilo, v katem pravi, da se je završilo zadnje leto v Združenih državah šest tisoč samomorov, torej en tisoč več kot prejšnje leto. — Življenje so si vzeli ljudje iz na j različnejiih vzrokov — pravi poročilo. — Tako se je naprimer reki mož ustrelit ker ni bil zadovoljen s svojo novo obleko^ . Neka žeapjca « je vzela živijo. nje, ker njen mož ni hotel jesti njenega paja. Neki mož ?e je vsledtega ustrelil, ker njegova žena ni hotela glasovati za demokratičnega predsednika. r JHB Najmlajši samomorilec je b3 star pet let, najstarejši pa 103 leta. Med samomorici je bilo 2601 žensk. 1 VV razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariikem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, k! je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pofi-Ijatve italjanridh lir po sledečih cenah: 50 lir 100 lir 800 lir 500 Hr 1000 lir $ 2.50 $ 4.40 fnao $21.00 940.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano ;js tega razloga nam ni mogoče podati natančna cene prej. IG računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dwpi v roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, aH pa New York Bank Draft dMmiiiMftl JAPONSKA ZA ENAKOPRAVNOST. Tokio, Japonska, 31. januarja. Da Japonska še vedno ni opustila svojih zahtev, tikajočih se plemenske enakopravnosti narodov, je razvidno iz izjave barona Učide, ministra za zunanje zadeve, ki je v odgovor na stvljena vprašanja v poslanski zbornici rekel, da bo Japonska predložila Ligi narodov tozadevne zahteve kakorhitro se bo nudila za to prva prilika. V svojih nadaljnih izvajanjih je rekel, da je zadeva največje važnosti in da jo je treba vsled tega predložiti ob pravem trenutku. Na noben način pa nima, soglasno z njegovo izjavo, Japon ska namena prenehati s svojimi tozadevnimi napori če bi bilo tudi treba za to več let. Rekel je, da veruje v konečno zmago pravične stvari. Zbornica mu jep riredila nato navdušene ovacije. ANGLEŠKO MAŠČEVANJE. Belfast Irska, 31. januarja. — V nedeljo ponoči je porušilo an gleško vojaštvo takozvano Cul-lenswood hišo v dublinskem predmestju. Lastnica te hiše je bila mati Patricks H. Pearse, svoje-časnega provizoričnega predsednika Irske, ki je bil usmreen po revoluciji leta 1916. Vojaki so baje iskali Richards Mulchachya štabnega načelnika republikanske armade. TARTAR8K0 PRODIRANJE V PERZIJO. Tartarski boljševiki so dospeli v mesto Kasvin, ki je oddaljeno devetdeset milj od Teherana. An. p-eži so se pred njimi umaknili. Potovanje iz starega kraja Vsem onim, ki so nas vprašali v zadevi voznih listkov po Cosu lieh progi, katere parniki vozijo iz Trsta, tejn potom javljamo, da se sedaj sopet lahko izdajajo vozni listki po tej progi iz Trsta do vseh krajev Združenih držav. Cena iz Trsta do New Torka $150 in $8 naaelniškega davka. Kdor želi poslati kak vozni listek v stari kraj, naj so obrne ss vsa .tozadevna navodila na znano tvidlco ' ! * I^hbJi Sakss* Sts^s JBufttt 'C -iti ;»r - ŠTUDENTJE PROSIJO WXLSO-NA PODPORE. Washington, D. C., 31. jan. — Neki list je ponudil predsedniku "Wiisonu $150,000 če napiše daljši članek o sedanjih razmerah. Predsednik "Wilson je to ponudbo odločno zavrnil. Sedaj so ga pa na prosili dijaki na Wilson College v Chambersburgh, Pa., naj ponud bo sprejme ter naj podari dotič-no svoto njihovemu zavodu. Dijaki dosedaj še niso dobil! odgovora. DVA DEČKA NAŠLA ŽENUtO GLAVO. Atene, Grško, 31. januarja. -Ameriški konzulat je prišel na Pariz, Francija, 31. januarja.— sled ljudem, ki so na debelo sle-j Danes je preiskala policija domo-parili s potnimi listi. Konzulat je vc številnih beguncev, o katerih dognal, da so oderuhi obrali ose- ji je bilo sporočeno, da so prišli be, ki so se nameravale izseliti v v Francijo s ponarejenimi potni-Združene države, za tisoče in ti- mi listi. Policija je zaplenila neko soče dolarjev. Neki možki, ki se tiskarno ter v nji veliko dukumen- Pri Bloomingdale, New Jersey, sta se drlsala dva mlada fanta. V bližini drsališča sta našla med kamenjem gornji del ženske glave. Obvestila sta policijo v Buttler, N J., ki je takoj začela preiskovati okolico v namenu, da najde še ostale dele trupla. Lobanja je preluknjana njabrže od strela. McSWINEYEV TOLAŽNIK DOBIL PET LET. Če bo mogoče plačevati, se bo zgodilo to v obliki, ki bo prinesla upnikom Nemčije več škode kot pa koristi. "Daily Telegraph" pa trdi, da je Nemčija pač v stanu plačati to svoto, če le hoče, da pa bo mogoče dobiti plačila le pod skrajno težkim pritiskom. Svota, katero bo dobila Anglija na ta način, znaša manj kot tretino mgleškega vojnega dolga. , "Daily Herald" socijalistični dnevnik, označuje celo stvar kot "prismodarijo" ter izjavlja, da bodo carine na nemške eksporte konečno plačevali angleški delavci. SLEPARIJA S POTNIMI LISTI. BOLJŠEVIŠKI ZASTOPNIKI PARIZU. je hotel odtegniti vojaški službi, je plačal petsto dolarjev za potni list. Danes je bilo aretiranih šest oseb. Nadaljne aretacije slede: SLAVNI BIKOBOREC NO ZBOLEL. NEVAR- Mezico City, Mehika, 31. jan. — Tukaj je nevarno zbolel slavni španski bikoborec Ignacio Sanchez Mejiaz. 'NAZAJ V JEČO ALI V SMRT*. London, Anglija, 31. januarja. Fateh Dominic, kaplan irske republikanske garde in duhovni svs tovalec pokojnega Terence Mac-Swineya je bil obsojen na pet let ječe. Pri njem so našli neko listi-no, koje vsebina je bila naperjena proti angleški vladi. Washington, D. C., 31. jan. — Ko se je izvedelo, da je državni department priporočil deportacijo corakega župana Donala J. O'Cal-lahana, je izjavil senator Reed iz Misouri: — Amerika pošilja tega moža v ječo oziroma v smrt. To je tista Amerika, ki je bila doseaaj vedno naklonjena političnim beguncem ter je v njihovo obrambo vedno imela pripravljeno nabasano puško. Senator je • govoril na veliki skupščini Ameriškega odbora za pomoč Irski Važno za potail«. Valed odloka jugoslovansko vlade morajo podaniki Jugosiavi je, ako so namenjeni potovati i Ttari kraj, za dobavo potnega lista predložiti jugoslovanskemu konzulu stari potni list ali krstni list, delavsko ali vojaško knjižico ali domovnieo. Brez kake take li stine ne more nikdo dobiti potne-era lista za potovanje v Jugoslavijo. Kdor je tedaj v bližnji bodočnosti namenjen potovati r Jugoslavijo, naj prinese kako tako listino s seboj; ako je pa nima, naj piše županstvu one občine, t katero je pristojen, po domovnieo (domovinski list). Ta odlok sicer sedaj le ni v veljavi, toda v dragi polovici iebru-|srja se ga bo gotovo že vpoito- -—- - - t,,.'.,..,. -flviii^ - tov, pisanih v ruskem in nemškem jeziku. "Temps" poroča, da je v Parizu velika sovjetna organizacija, kateri načeljnje neki mož, Abrani o vi č po imenu, ki se pa skriva za imenom dr. Zalensky. On je baje posebni odposlanec Leona Troc-kega. KBMAT. PAŠA JE STAVIL SVOJE POGOJE. Carigrad. Turčija, 30. jan. — Kemal paša, voditelj turških nacionalistov je sporočil najvišjemu zavezniškemu svetu, da je priprav Ijen pogajati Fe, če zavezniške če-•e zapuste turško ozemlje ter če zavezniki ne bojo zahtevali od Turčije nobena odškodnine. LLOYD GEORGE SE JE VRNIL. London, Anglija, 30. januarja. Nocoj se je vrnil iz Pariza angleški min. predsednik Lloyd George. Pred odhodom se je dolgo posvetoval s francoskim finančnim r.nnistrom. Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj afi pa za vožnje listke. Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane sa preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa tnnffwi neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljubo, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah: 300 kron----$2.40 1,000 kron .... $ 7.75 400 kron----$3.20 5,000 kron .... $38.50 500 kron----$4-00 10,000 kron____$76.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoč« podati nstanftne cene vnaprej. Hi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dotp* t roke. t * Denar Mm Ja podati najbolj po Dumsstio Monej Orte, aH p* York Bank Dntft, * Trrdka Frank Sakstf*, 1 »IjriižiiiiLgt^ KfMMflkKKmftX] • * -'*.."' * mump a*d aiauimp vmamt mm au. —.i actwiw »t m actct potom 4 mm. em ma a« m trni omam an»wto«i.h.t.inw<>«>m,i.abiirimm.f.jt(wi IH.JT.8J. Y a pi TkT A Tb/\T\ A I n. 1-c« Stojte o^Tjj ^L-rr.".,-. LI.AS- N AKIiIiA i — i j, Za pol lata.................$3.00 \Jl M A L 1 1 ^ jTt M li\ W M W im i eTO7 **J jJ • Za Hew York celo leto......$7.00 ' ^^ g and legal Holidays. j! za tooaemstvo orfo leto.....$7.00 list slovenskih delavcev V Ameriki. | 75,000 Readers, ^a j| TELEFON: 287« COETLAHT. _Entered as Second dam Mattsr, September H, 1808, «1 ths Fo« Offlos at Haw Yosk, H. Y» nndsr the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: 4687 COBTLANDT. NO. 28. — ftTEV. 26. * YORK, TUESDAY, FEBRUARY 1, 1921. — TOREK, 1. FEBRUARJA, 1921. VOLUME ^ttt _ letnIK QhJkB NARODA, f-REfeR. 1921 Dopisi *GLAS NAHODA" HC#VKNIAN MULVI vrano rublumra oovavi PlM* «f »min— of «*• Corporation a nO .........of Abovo O moto«« I »t CoctlaivOt troot. aoroMgfc o* Manhatt« n, Now York City. W. V._ _ _**0*oo NproQo** Hfcojo yote Omn lay—mil nadlj In pmwltaw._ Co ooio ifU «oUo M oo AmtHbi Co No* Ywfc so eoto loto (TJ* scInC_Sr •LAI NARODA _______(Voteo mt mm PimIi) ___ _ _•Mfcourtptlun y rty —JO_ " 1» 'mmS^oi^m! rrt%rw!» mirti toj* utowkot praobt^ia"**1 t!»' "si*- '_atm bmbmI d* hltr«> Mji—a aaJtoflfca. _ • LAI N AROOA m mrnm—m MM!, »orouati or Manhattan. MOW vovtb m, V. ___Tal—Hows CortUwdt MT%_ Nekoliko pregleda. fcitani anirleški eknnoin Keynes in vsi. ki su mu sledili so povsem i>o pravici izjavljali, da je bila versaillska pogodba obenem z i VM*mi naslednjimi pariškimi dokumenti delo politikov, ki so zanika- i li \*>e postave politične ekonomije iit ki so skušali ustvariti .Utopijo, ali pa zopet ustanoviti svet, ki je izginil v zadnji polovici devetnajstega stoletja, ne le izginil, temveč tudi prenehal biti stvar, katero lahko pokliče nazaj. % Ekonomi, ki so »ledili pariškim kovačem miru ter jim ponujali bvoja sredstva, pa ni.-o hoteli s svoje strani priznati političnih dejstev, ki predstavljajo bistveno okolščino v svetovnem problemu. — zahtevali so, da naj se francoski narod, strašno prizadet od vojne, trpeč v vsakem pogledu. odpove vsem upanjem na odškodnino ter pozabi invazijo svojega ozemlja. Ti ekonomisti so nadalje zahtevali, naj «e nanovo osvobojeni narodi, ki so se cela stoletja borili proti i suženjstvu, podvržejo ter izroče to novodobljeno prostost in se vrne-j jo k staremu redu politične in moralne suinosti v namenu, da boj rtogoč^ zopet otvoriti komunikacije ter ustanoviti i trgovino. Na ta način se je zgodilo, da so oni, ki najbolj preklinjajo pariške pogodbe, kojih sedanja beda je skrajna in kojih bodočnost je temna, odločno proti vsem sredstvom, katera jim ponujajo politični ekonomisti sveta. Vsied tega ne postajajo razmere boljše, temveč slabše in Francija odpušča eno ministrstvo za drugim, če nndi voljna! ušesa onim, ki hočejo pregovoriti Francijo, naj doprinese novo žrtev v namenu, da bo ves svet boljši, dočim bi Franeija sama plačala najvišjo ceno kot v dnevih Mame in Verdana. Padec ministrstva Levgues. nova kriza v Franciji, vse to je ne-pobiten dokaz dejstva, da masa francoskega naroda ne bo sprejela in.fveta zaveznikov in prav posebno angleško govorečih narodov, d.j naj pozabi na svoje lastne zahteve glede varnosti, odškdonine in restavracije. V Parizu, ko smo mi in Angleži prevladovali na konferenci, smo kupili francoske koncesije v zadeli varnosti s tem, da; smo nudili svoja lastna jamstva. N*i pa se nam posrečilo kupiti francoskih koncesij v zadevi reparacije, kajti imeli nismo ničesar pri-: mirnega, da jim nudimo ali jim pa nismo hoteli nuditi. Ko pa smo J mi umaknili svoje jamstvo glede varnosti, se je čutila Francija prosto, da vztraja pri svojih lastnih nazorih srlede varnosti. , i V Londonu in Wash in ptonu so vedno ignorirali bistveno dejstvo! au je btla resnična ekonomska restavracija v Evropi *u po vsem sve-, tu pemogoča brez francoskega sodelovanja pri skupnem programu.) 1 lanes, ko je postalo Jasno, da je Franeija v stanu in da bo tudi v danili okoLx nah nastopila sama soglasno s sv >jimi lastnimi pojmi o svojih pravicah, se Anglija in Amerika, v?»aj kolikor sta prizadeli! *iadi, obotavljata vmešavati se na tak način, da bi preprečili frau-, < ">k<» akcijo, čeprav ol>e jasno spoznavata, da bi frauco>ka akcija' uničila vse sedanje upanje na restavracijo sveta. S tem. da smo odrekli Franciji jamstvo proti novnmi nemšk'> niii napadu, smo jo •>».sodili na fo. da išče zavezni! ov med ostalimi, evropskimi državami velikimi in majhnimi. S tem, da smo posvečali' glavno pozornost preje nemški kot pa francoski rehabili;aeiji, ni-j mho le povečali vojaških in ekonomskih odredb Francije proti Nem-j iiji. temveč poslabšali tudi celi svetovni položaj. Ključ k zopet ne mu it stanovanju ekonomske štab'luosti v Evropi. jc vedno ti«-j• v dveh položajih, nemškem in ruslcem. Tako v Londonu kot % Washingtuiiu s«' ni nikdar upoštevalo d jstva. da ni mogoča nobena rešitev nemškega položaja, dokler - v polni meri rej prizna fraueo«kega stališča ter gotovih francoskih zahtev. V Angliji ra^te nezaposlenost, a Združenih državah rast^io finančne zadrege in n«-popisQa beda \lada v centralni E* ropi in to še raditega, ker ni nobene uravnave franeosko-nemške;-• problema in ker ne more biti nob. ne uravnave. Hokler se bos»a A>. irlija in Amerika ozirali na položaj z izključno sebičnega stališča. Odtuienje med rVaneijo in Anglijo je glavni vzrok evropskega kaosa in pod odtujenjem razumemo fizično ločitev polivk. Obe deželi trpita akutno. Anglija v svojih industrijah in Francija glede svojih financ, Pogin obeh ni preko meja uožnosti. čc ic b-i skupna sila opravila zopet obeh narodov >knpaj. Zadnja politična kriza v Fran- < »ji je h* eno v dolgi seriji svaril, katera je naslqt il francoski narod ua ostali svet. Eno glavnih zlo v angleške politike ter pomanjkanja ameriške politike je bilo oživljanje prepričanja v Nemčiji, da sc je Nemčiji mogoče izogniti posledicam vojne. I>a drže Francijo neprestano na nogah, kršijo Nemci neprestano klavzule mirovne pogodbe, ki se tičijo razoro/enja. Nm.ški agenti operirajo v Alzaciji in Lotarinsri ji in njih listi govore neprestano o revauši. Na Kavarskein m* vzdržuje! ('boroženo silo. ki presega glede števila silo, določeno po mirovni po-! godbi za celo Nemčijo. ( e pa Francozi zahtevajo, naj se ta krdela1 rnzpusti, ker bi drugače nastopili z \ojaško akti jo. izjavljata angle-ska in ameriška vlade, tla nista za to ker se je bati uničenja nemške trgovine. Anarleška in ameriška politika sta imeli za posledico, da je podajal nemško franco-vki položaj od dne do dne bolj zapleten in težaven, čeprav je postajalo vsak dan bolj očito dejstvo, da čaka uravnava vsega sveta na razkritje takozvanega Modus vivendi med obema tema deželama. Res je. da so iste okolščiue bodrile Nemce v njih odporu proti določbam mirovne pogodl>e in to je zopet iuielo za po-k.edigo ponoven trdni aklep Francije, da vztraja pri svojih pravicah in da si boee na vsak način zagotoviti svojo varnost. Če ae hoče rešiti Evropo ekonomskega in političnega kaosa. — in pri tem je treba pomisliti, da involvira usoda Evrope ne le naše lastno blagostanje, če ne eelo varnosti. — je moeoče najti rešitev le s pomočjo ekonomskih sredstev in s pomočjo ekonomskega sodelovanja mM velikimi državami ia narodi sveta. Nobeno ekonomsko sodelovanje pa ni mogoče, dokler se ne uveljavi primernega priznanja gotovih, vse nadvladujočih političnih dejstev. Prvo med temi političnimi lakti je fraucosko nemško dejstvo in ker se v preteklem ča-i tega dejstva ni pravilno in primerno upoštevalo in uvaževalo, je bila pahnjena Evropa v njeno sedanjo krizo, ki je mogoče le prieetek r.jjflaljnih in |e ostrejših kriz ter mogoče celo ekonomskega poloma in um tcenja fd® " . ■ I -—-r-:-r Mantua, Ohio, j Citam več slovenskih časopisov, pa ne vidim nobenega dopisa iz te nase farmerske naselbine. Go-j tnvp je vzrok ta, ker je premalo Slovencev tukaj in še tisti, ki smo, smo vedno preveč zaposleni, dasi-ravna čitam. da je brezposelnost vedno večja po celi Ameriki. Par tednov smo tudi mi farrner-ji ruko srečni, da si lahko privoščimo par ur na dan počitka. Sleherni si je lahko v tej lepi in mili zimi pripravil vse potrebno kurivo. da hi ni potreba vsak dan i»o-sebej skrbeti za gor koto itd. Toda kaj kmalu bomo zopet prijeli za delo in sicer ko bomo začeli kuhat javorjev sirup (maple syrup). To. vzame 2—tednov, včasih še več.; kakor je vreme. Vem. da bo po-: mlad še preshitro tukaj. Nato l>o-mo pa zopet do prihodnje zime vedno '•busy**. To le tisti ve. ka-1 teri farmer. Na farmah se ni bati. koliko časa bo ta ali ona to- j I varna zaprta. Res je. da tudi nam' »farmerjem ne ugaja brezposelnost, ker ako delavoi po mestih vsak dan delajo in pri tem pa še. dobiš tako zemljo, ki je že mogoče 10 ali 15 let brez gnoja, ti naravnost povem, da boš delal 4—o let za samo življenje. Zemlja brez dnoja (to je živinskega gnoja) ti ne bo rodila. Umet-j ni gnoj ti dosti ne pomaga, ee ni zraven živinskega gnoja. To rje j. kadar kupuješ kakšno farmo, je najbolje, da vzameš s seboj kakega rojaka farmerja, katerih jo že precej po Združenih državah. Ako prideš sem, ti jaz drage volje izpolnim željo, da ti povem, kaj je dobro in kaj ne. Jaz imam 130, akrov obsegajočo farmo in imam že marsikatero skušnjo. Toliko v pojasnilo rojakom. George Turk, R. D. 29, Mantua, Ohio. Chisbolm, Minn. Upam, da mi ne boste odrekli malega ki>lj.čka za moj dopis, kajti to je moj prvi dopis, odkar scin naročnik VaSega lista. Da sem jako star naročnik, Vam naj pove upravuištvo. Gotovo se bo-' ste čudili, da prihajam na dan. a k temu me je prisilila igra '"Domen*", katera se je vprizorila dne 23. januarja, kot je Vaš list že poročal. Opisati pa hočem ves v spored. kot sem ga videl in slišal. Ob 7. ure zvečer se je zbralo občinstvo v finski dvorani tako obilno, da ni zadostovalo tisoč sedežev in so morali nekateri lopo stati. Kako nestrpno smo pričakovali! Prvi je stopil ua oder voditelj igre Mr. John (Jeršič, kateri je s prijaznimi besedami pozdravil občinstvo ter se zahvalil za vdeležbo, za kar je prejel velik aplavz. Zatem se je vrnil z Miss Mary Geršič. hčerko spoštovanega rojaka Math. Geršiča. ter zapel s svojim lepim tenorjem solo: "Želje Slovenca na tujem." Nismo ise slišali te pesmi. Kje je dobil melodijo? smo se vpraševali. Do solz smo bili ginjeni pri drugi kitici, ko je naglašal hrepenenje }H> prijatelju, po materi in očetu. Kako živo so stopile pred nas naše gorske višine, po katerih je pevec vpraševal. In kako lepo vabljivo je petje spremi jevala Miss Mary Geršič na klavir! Zato pa sta prejela <*1 občinstva dvakratni aplavz. Ker ravno govorim o petju, naj omenim, kako lepo so igralci zapeli "Slavček jhkI vodstvom istega. Drugi soko "Najlepši" je zopet zapel Mr. John Geršič. Te pesmi pa mnogi liLsjiio razumeli. To pa zato, ker je pevec v prvi kitici imenoval pomlad in v drugi kitici ranjenost duše in srca. Torej ne vemo, ali' ga je ranila pomlad ali kdo drugi. parno, da o priliki še enkrat za-! poje isto pesem- Kljub temu je pa pevec žel veliko pohvalo, ki jo je tudi zaslužil. Preidimo k igri. Niti mislili si nismo kaj takega. Kako izvrstno je predstavljal Domna Frank First, sina in zaljubljenca. Kako moško je igral ulogo očeta Jurca John Strle. Kako lepo se je vedla Anka. Jurcova hči, Miss Mary Fiuitek. in Jerica, služkinja, Miss Josephine Ferušič, kako je tolažila Anko. Velika hvala*gre tudi Mr. Frank Furlanu; graščaka Sovo je dobro pogodil. Tem večja mu hvala, ker je, kot smo slišali, prevzel ulogo samo par tednov pred vprizoritvijo. Meta, Donuio-va mati (Miss Mary Babuik) je odločno nastopala proti graščaku za pravice svojega sina in kako je umirajoča odpuščala zapeljiv-c"u graščaku. Največje odobravanje je pa žel Urh, berač (Mr. John Pahule); on je igral tako izvrstno. da mu je občinstvo aplav-diralo že med govorom. In Špil-kiu Jožek. krojač (Frank Šerjak) kot da bi bd samo za to vstvar-jeu. Župan lir. Louis Z gone je bil pravi kranjski župan. Tudi drugi igralci so vsi izvrstno rešili svoje uloge. Nazadnje so nam igralci s svojim voditeljem zapeli "Iz stolpa". Vedno bi jih človek poslušal. Pa še nekaj. Mr. Geršiča do sedaj nisem dosti poznal, zato pa želim, da se nam zopet kmalu pokaže na odru s svojimi pristaši. Eden izmed občinstva. Slovenske novice. Cleveland, Ohio- Poročna dovoljenja so dobili sledeči slovenski pari: Anthony Sireel. 26 let, 898 Rud yard Road, in Josephine Augustin. 20 let, Euclid. O.; Louis A. Trenta, 31 let. 893 E. 137. St., in Ivanka Vo-dopivec. 23 let. 893 E. 137. St.; Paid Kluu, 28 1st, lq(&16 Calcutta Ave., in Anita Štesl. 19 let, J6219 Waterloo Road;' Joe Robert, 25 let, ljj421 Hjale Aye., in Katie Ko-" sič, 26 let, 15617 Saranac Road; Frank Mcrfcar; 29 Jet, 6404 Ort cm Court, in Ivanka Vidervel. 22 let, 1364 E. 43. Sf.; John Ruparič, 34 let. 1011 E. 61. St., in Mary Tom-ko. 21 1<*. 1011 E. 61. St.; John F. Švigel. 34 let. 5818 Proper Ave., in Anthonia Lanko. 19 let, 5817 Prosser Ave.; Martin Repa, 48 L, 1162 E. 60. St., in Rose Cvelbar, 38 let. 15717 Prosser Ave.; John Medved. 34 let, 1531 E. 41. St., in ."Harv Kalan, 26 1«*. 1370 E. 41. :9t.; John Mar^lt, 33 let, 3837 St. Clair Ave., in Rose Horvat, 19-lei, mi St. CUir Mowtaoi' ':■• -. .. aiiL,'.- sšaii PeterZgaga Pravijo, da so boljševiki čisto osamljeni ter samo na Rusijo omejeni. Pa ni^es. Boljseviki imajo veliko prijateljev. Največji njih prijatelj in zaveznik je pa najvilšji zavezniški svet, ki je tako močno udaril Nemčijo po glavi, da si bo iskala zdravila pri svojem, ruskem sosedu. * * * Vse kaže. da je Evropa velika blazniea. v kateri opravljajo norei čuvajsko službo. Na vprašanje 4"Zakaj človek živi T" da najboljši odgovor oni, k: molči iu dela. * * * V soboto zvečer bo Slavčeva maškerada. Pravijo, da bo blago, ki ga maske v.e bodo imele na sebi. vredno par sto dolarjev. Vstopnina j-* nizka. Tako nizka, da z denarjem, ki je zanjo določen, ne morete kupiti v salonu niti najslabšega muušajna. • * * Društvo sv. .ložefa št v. 4o v Indianapolis. Ind., ima jako priporočljivega zdravnika. Piše se namreč dr. MacC'ool. * * » — Zakaj si dovolila — je vprašal oče svojo 1 čer — da te je sosedov sin v kuhinji poljubil ? — Zato, ker sem se bala. da bi se v veži prehladil. * ♦ * Poznani ljubezen, ki se nikdar ne zmanjša in ohladi — ljubezen do denarja. * * * Ce si še tako skrbno sestavil kak bluff, bodi prepričan, da se boš obenj izpodtaknil. * * * Zadovoljstvo prihaja polagoma. Dandanašnji moraš precej globoko vgrizniti v sandwich, da prideš do mesa. b Jugoslavije nismo dobili že dalj časa nobenega poročil;*. Naj-j bi že se gospod je sramujejo pošiljati po svetu fotografije svojega 1 delovanja. * * * Italjani baje še vedno niso zadovoljni. Sedaj hočejo še jeseniško kotlino z Bohinjem vred. Pravijo, da bo vse "allriglit" kakorliitro dobijo sedanji naslov Antona Trumbiča. * * • šo prvoborilci jugoslovan-stva. ki so nekoč tako strašno grmeli po Ameriki? Vseučiliški profesor Vošnjak je kandidiral na tiketu kmečke stranke. Dobil je precejšnjo večino. in sedaj sedi ta "kmet" v ustavotvorni skupščini v Belgrade — Zupanič je po poklicu antropolog (to je človek, ki študira zgodovino človeštva ter skaša v prvi vrsti na pcdlajri človeške čre-pinje dognati, kakšnega rodu in pokolenja so bili njegovi predniki.) Sedaj v Parizu študira mrtvaške glave. Mari naj gre v Belgrad ter naj analizira žive glave nekaterih* belgrajskih politikov. Mislim, da rnu ne bo prav posebno težko dognati njiliovo oslovsko pokolenje. In kje je "pej-evejba" Maruši«' ? Kot komet se je pojavil, kot komet je izginil. Ona elevelandska gospoda, ki je verovala v njegovo svetlobo, tava sedaj v večni temi. 1 * * Zakrajšku ni delovanje za narod dosti neslo. Sedaj je razpel vsu-luth, Xfinr» ViImdiuI idiavmk : Dr. JOS. V. OR AH EE. 843 E. Ohio SL, N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni Odbor. MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Bock Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ. 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4822 WastiingtOP St, Denver, Colo. I Porotni Odbor. i LEONARD SLABODNIE, Box 480^ Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176. Bl. Diamond. Wash. (FRANK ZORICH. 6127 St. Clair Av»i Cleveland, O. Zdraievalni Odbor. VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ar« Rockdale. Jollet. 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Sfc| La Salle. I1L JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Araj Pueblo, Cola . ANTON CELABC, 706 Market St. Waukegan. I1L > Jednotiuo uradno glasilo: "GLA3 NARODA". Tse stvari, tikajoče se uradnih zatfer kakor tudi denarne pošilirUre naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za »prejem novih članov in bolniška spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška. Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor 2eli po^iati Clan te organizacije, naj se zglast taj-niku bljižnepa droStva J. s. K. J. Za ustanovitev novih druStcv se pa obrnL. te na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8. Člani ali članicami. kali so na vrata, in ko je Aseseg odprl, so mu zapovedali. naj izroči svoj ilenar. toda Asseg je za-| lojmtnil vrata in poklical na po-; moč. nakar so roparji zbežali. Policija je prijela dva mlada tatica, ki sta vlomila v več trgovin v naselbini zadnje čase. Eden je Frank I^egan. star 11 let. in drusri Math. Sintiy. Ta dva s.ta vlomila tudi v Jos. .Milavčev re-stavraut in odnesla do denar-, ja icr uied drugim ubila tudi kanarčka. ista to skrajno izprijena fantiča, kakor pripoveduje policija. Na polieijski postaji sta se smejala in se norčevala ter bila zadovoljna, da ju pošljejo v za-jpore. ker potem postaneta bolj i'; tough Joseph Pokom v in Frank Herbert sta ukradla za 53 tisoč dolarjev vladnih Itondov iz First National banke. Preti p<»roto sta imela priti 27. januarja, toda iler-berta ni bilo navzočega in njegova varščina $1000 je zapadla. Zaslišalo se je Pokornega, ki j«» tatvino priznal in obsojen je za ne-1 določen čas v poboljševalnieo. Sodnik Stevens se še ni naveličal nakladati visoke kazni kršilcem prohibicije in se tudi ne }>oji groženj rozhiovega jakata. Mihaela Xemetha je obsodil na $1000 globe, ker je kuhal žganje. Detektiv je našel kotliček, zakopan lia vrtu v ozadju Xemethovega bivališča na 9924 Hulda Ave. — V J Bednarek je dobil od istega sol-' nika $1000 kazni. Policija je dobila v njegovem domu 3150 Saint Clair Ave. kotliček in 10 galou rozino vca. — Mihael Sclnvariz. 2617 E. 40. St.. je dobil kazni. ker ga j»* dobila >polioija. ko je! gledal v kotliček. kj«-r se je kit-', halo žganje. — 28. jan. zvečer je skl ical sodnik Stevens sejo ured-1 nik»»T- tujezemšlvih časopisov. Na' tej seji je govoril o postavah pro-! liibieije in prosil urednike, da raz-' tolmačijo to stvar svojim bralcem.; i Chicago, 111. V sredo 20. jan. zvečer se je s«--šei prvič nov 25clenovi odbor, ki je bil izvoljen v nedeljo 2:i. jan. v stawbLuski mibor Slov. Nar. Doma in šole pri cerkvi sv. Štefana. Pri tej seji se je sklenilo, začeti takoj s prvo nedeljo v februarju velik * Uri ve" ali veliko akcijo za nabiranje potrebnega denarja za, zidavo. Sklenilo se je. da se bo šlo do 100.000\ ceni. Najmanj 50.000 se uiora naibrati i>ri prihodnji "drive" v štirih tednih. Obiskalo' se bo vse Slovence in Slovenke v Ch leagi ter vsakega posebej vprašalo. ali "bo hotel kaj dati aH ne.t Pobiralo se 1k> prispevke, darove' in posojilo v obliki delnie. Kolikor kdo dti v posojilu, toliko mora dati v daru. Tekom 4'drive" se bo pobiralo denarne prispevke in podpise prispevkov in posojila, I kateri se bodo lahko izplačali ali i takoj, ali pa za začetek z večjo! svoto, pozneje pa v obrokih, ven-i dar tekoui enega leta. Na Svečmi-co 2. febr. zvečer bo zopet seja. i na kateri se Jbo uredila cela ta akcija. Celo mesto se bo razdelilo vi oddelke in v vsakem oddelku sej bodo odločili (»osebni kolektorji' in kolektoriee. ki bodo obiskali! Slovenee v dotičnem krhju. Vsak.j kdor bo izplačal celo svoto daru | in fMBojila, bo dobil krasno dipLo- S tpo v spomin. j ; Masaryk o boljševizmu. — j Predsednik češkoslovaške republike Masarv je eden najglobljih poznavalcev socijalnih problemov i", eden najtemeljitejših poznavalcev Rusije, ki je o obeli teh vprašanjih napisal svetovno znana in priznana dela. V božični številki lista " l.idovc Noviny", ki izhaja v Brnu. je napisal Masarvk članek o boljševizmu, torej o gibanju. katero pozna slavni učenjak iz lastne izkušnje, ker je živel sam v Rusiji, ko je tam izbruhnila revolucija. Masaryk piše torej o bodjševikih. j "Boljševiki se sklicujejo z ozi-rom na svoje revolucijonarstvo prav radi na Marksa in EugeLsa. Toda popolnoma po krivici, kajti ta dva genijalna ustanovitelja znanstvenega socijalizma sta se tekom let revolucijonarstvu odpovedala. Boljseviki so od znanstve-, ni h teorij Marksa in Engelsa silno oddaljeni. Boljševikom sploh manjka znanstveno razumevanje politike. Marks in En gels sta sma trala oboroženo revolucijo kveč jemu kot sredstvo za dosego pravih soeijalistienih ciljev in sta pričakovala konečno odločitev in preobrazbo socijalnega reda v prvi vrsti od izobrazbe delavstva. Leninu je pa oborožena revolucija glavna stvar in ne samo sredstvo. Marks in Eugels sta stala ua znanstvenem stališču, ruski boljševiki pa niso revolucijonarci, ampak absolutisti in neznanstve-niki. Oni zfcstopajo nekulturno stališče absolutizma in nasilja. Če pa pričakuje Lenin poraz kapitalizma na celem svetu, se za danes |še zelo moti", f ^ _ j GOSPODINJE, POZOR! Najboljši prah, ki per«* ;»oj -U-' noma čisto brez drgnenja. n»» da , i>i pokvaril najbolj fino perilo. ! Pošljem vam }k>poliio navodilo, i kako ga 5«inii napraviti* v par • »• i -' utirali. Paket za 20r vas stane .zadostuje z;i 20 navadnih peril. ; Pošljite 50r lia: John . Owosso. Mich. Rada bi izvedela za naslov svojega očeta JOŽEFA MFHOVEC, doma iz -Pretrga pri Radovljici ! na Gorenjskem. V Ameriki biva že <»koli osem let in pred petimi leti se je nahajal v ('leve-landu. Ohio. Jaz sem prišla pred par meseci iz starega kra-I ja v Ameriko in bi želela očeta {»ovedati naše domače razmere, i Cenjene rojake prosim, ako kateri ve za njegov naslov, da mi na naznani, za kar bi onemu, ki to stori, radi dala par dolarjev j nagrade. Še ljtthdi bi uri pa bilo, J če se saiu oglasi svoji hčeri. Naslov: Miss Jeriea Miihovec, 1418 E. 41. St.. Cleveland. Ohio. _(1-7—2)_ Veliki parnik "SAN GIUST0" (Cosulich proga) (prej nemški parnik "Fiirst Bismarck") odpluje 15. februarja v Trst. I Cena: JIJ. razred $120.00. IL i razred $180.00 z vojno takso vred. Za vsa tozadevna pojasnila se j obrnite na tvrdko j Frank Sakser State Bank, GLAS NARODA, I. FBBR. 1521- Delati in šteditL Avstrijska republika ima novega predsednika. Dr, Mihael Hai-niseh je znan štreni k in kmetovalec. Uživa glas, da je neumoren delavec, vzgojen v skromnosti in treznosti. Njegova prva beaeda, ki jo je »pregovoril zbranim ministrom, poslancem, časnikarjem in politikom, je bila: "Gospoda, treba je delati in štediti! Vrniti se moramo k priprostemu življenju, ki ni branilo nemškim klasikom ustvariti dela na večno eaat nemškega naroda. Z obžalovanjem konstatiram, da široke plasti našega naroda nimajo smisla za resnost položaja, v katerem se nahajamo, nego se udaja lahkomiselnosti in potratnemu življenju,' toda rešiti nas more lc dvoje: štedenje in delo". O vzrokih današnje bede, draginje in drugih križev, ki jih prenaša človeštvo, se je že popisalo eele gore papirja. Pri agitaeiji med ljudstvom se uporablja neatevilo gesel in fraz. toda re*niee se mu navadno ne pove. Vulgus vult decipi — svet hoče biti varan, trdi star latinski pregovor. Kdor zna besntye sovražiti, nesramneje hujskati in bolj demagoako zmerjati, se smatra danes za nositelja novih idej, tu naj prinesejo spas človeštvu. Vzrok današnje socijalne krize je kapital! Kapital podražuje ceno blitgu ter je vzrok vse draginje! To je geslo, s katerim sc hujska široke mase. Zahtevajte zvišanje i^erd in plač, organizirajte stavke, prisilite nenasitni kapital, da 1 lača krvave žulje bolje kot doslej, to je običajni tenor komunističnih listov. Soeijalisti so imeli pred vojno krasno himno o delu. S to ptmijo s«' je strinjal vsak meščan, kajti njena idejna vsebina je bila proslavi jen je uspehov dela, ki je edini resnični reformator nezdravih razmer. Delo je iz človeka napravilo iz napolzveri višje bitje, mu je dalo pivi dom, prvo obleko, prvo orodje. Delo je ustvarilo vso človeško kulturo, vse najlepše in najdragocenejše, kar krasi človeško življenje, ttoeijaliktična himna.o delu pa je prišla danes iz mode. "Kakšna svoboda je to, jJto moramo delati?" so rekli delavci vi kmetje na Ruskem, ko so se nekoliko iztreznili iz mrzličnega revolucij oiiiranja. Isto vprašanje moramo slišati cesto tudi med nami. Svoboda pomen j a danes marsikomu med najnižimi iu najvišjimi l?ud*kimi sloji lenarjenjc nediscipliniranost in anarhijo.A vendar je delo, kakor je naglasil predsednik avstrijske republike, stoječe danes na robu bankrota, edini spas ljudsva, ki ga je vojna ne le izčrpala, nego tudi demoratizirala. Med vojno in povojni je povsem svetu strašno padla delavnost med ljudmi, zato pa so povsod nečuveno narasle mezde; toda izsiljene mezde in plače avtomatično zviša-cene blagu in vsem življenskim potrebščinam ter so avtomatično pomagale do nečuvetiih dobičkov onim. ki so iiueli blago ali življen-ske potrebščine slučajno v zalogi. Tako podražujemo življenjski obstanek drug drugemu, a demagogi iščejo krivcev tam. kjer ni. oziroma kjer so naxtati morali. Da more pomaga'i svetu le delo. tega temagoški diktatorji nočejo povedati. Pri delavcih se uveljavlja račelo, da delavec ni plačan za delo, nego za čas. Ko so pri poslednji angleški stavki hoteli dovoliti premogokopom zvišanje mezde s pogojem, da 1><> tudi njihova produktivnost večja, so delavci ta pogoj dklonili. Naravna posledica takih načel pa mora biti le novo podra-ženje premoga in zaraoitecra tudi podraženje vseh izdelkov blaga in ž.vljenskih potrebščin. Proti kapitalu in visokim cenam se da bojevati le s pomožen i m delom in povečano produkcijo. Pomnoženo izdelovanje sladkorja j. spravilo ameriški kapital na Kubi do kapi-tulacije in cene so letele navzdol; bogati pridelek bombaževine v Ameriki je pritisnil na ceno manufacture, ki se je morala prodajati pod nabavnimi cenami To so gospodarski zakoni. Iz pomanjkanja iu bede ljudstva žive po vsem svetu dobro le nesolidni trgovski živ-lji. Zakaj je bil pred vojuo nemogoč današnji verižnik? Zato, ker j« bilo vsega dovolj, ter je bila konkurenca verižnišjvo zadušila v zarotku. Nikjer s*? ne godi danes verižnikom tako sijajno kakor na Ruskem, ker nikjer na svetu ni manjše produkcije in manj marljivih delavcev. Nasprotno pa so na Nemškem zvišali delavni čas ter tem produkcijo nemške industrije in \se kaže, da bodo Nemci \-trajni, resni in pravi domoljubi, zopet prvi narod na svetu, ki se eši iz svetovne mizerije. Predsednik Uainisch je govoril torej resnico, ako je z ozirom na demoralurajoce hujskanje demagogov zagrozil svojim rojakom, laj se zavedajo, tla hrani današnja doba v sebi še silne nevarnosti, k? se jih mnogi ljudje žaliboo posvetovanju in sporazumu z zavezniki. PUSSYFOOT O SUHI AKGLLH. Waahisgton, D. C, 2*. j an — \V. kiiam P .I,Jin.,.n D. C„ 2«. jan. — Johnson, ponavadi *Pnssj foot", je rek«-l je angleški ministrski j»r odM-tlnik Lloyd G^orfe, pred kratkim izjavil, da bo Anglija y W Uliam J imenovan VOJAKI PROTI ŠTRAJKARJEM Buenos Air2s, Argentina, 28. januarja. — Vlada je izjavila, da bc poslala v okraj Santa Cruz dva polka kavalerije, da napravi mir med tamošnjimi strajkujoči-mi poljedelskimi delavci. Straj-karji baje kontrolirajo vse ta-mošnje ozemlje. 604)00 STEKLENIC PRAVEGA PIVA EAPL£NJEITEGA. V nekem skladišču v Bronxu no zaplenili prohibicijski ageutje 60,000 steklenic pravega piva. Aretirana sta bila lastnik skladišča ter šofer. Pivo, vsebuje pet procentov alkohola ter je vredno najmanj $29.000. PISMO JE BILO DEVETffAJBT LET NA POTI. V pričetku spomladi leta 1920, ko je pretil ruskim železnicam popolen polom, je prevzel Trocki mesto komisarja železnic v sovjetski vladi. Prva stvar, katero je storil v svojem novem poslu, bila, da je sklical konferenco načelnikov departmentov železniškega ko-misarijata. upraviteljev najbolj važnih železniških prog ter načelnikov velikih tvornic za izdelovanje lokomotiv in železniških vozov. Trideset dni se je shajala konferenca vsak dan pod vodstvom Trocki ja. Trocki je pustil železniške izvedensee razpravljati o metodah raliabilitacije transportacijskega sistema, dežele. Včasih je stavil kako vprašanje. Še bolj pogosto pa-je preživel ti dnevni dve uri konference v neprekinjenem molku. Poslušal je, delal bilježke, a se ni vdeležil debate. Ruski železniški izvedenci so bili presenečeni ter niso vedeli, kaj pomen ja to. Predložili so celo maso poročil in načrtov, a Trocki ni ničesar objavil glede svojih nazorov in glede nameravane politike. Koncem meseca, to je popoteku trideset dni trajajočilh posvetovanj v tiradu železniškega komisarijata, je izdal Trocki svoje, sedaj zgodovinsko povelje št. 1012. V eeli Rusiji ni danes niti enega delavea, ki bi ne poznal Trockijeveg« povelja št. -1042. Bil je to dolg dokument, vsebujoč popolen načrt za rehabilitacijo ruskih železnic v teku petih let. Določal je podrobno rekonštrukcijski program za leto 1920 tc defiijitivno število lokomotiv in vozov, katere mora popraviti ali pa zgra-li+i vsaka izmed velikih železniških tvornic. Povelje št. 1012 se čita kot armadno povelje. To povelje stav-lja železnice in železniške delavnice pod vojno pravo. Zaključuje se pa } znač lnim paragrafom, da bo vsaka nepokornost od strani 3-lavcev ali neizpolnenje naročil od strani železniških tvornic kaznovano s polno strogo'stjo vojne postave, kar je pomenjalo v večini slučajev smrtno obsodbo. Na ta način je bila ustanovljena "železniška fronta" v sovjetski Rusiji. Najti je bilo številne delavce, ki so mrmrali vspričo mi-litarizaeije železnic. Najti je bilo tudi številne izvedence, ki so bili v privatnem skeptični glede Troekijeve metode, tikajoče se rehabilitacije železnic. Vsi pa so se bali ne pokoriti se povelju št. 1042. Vedeli so, da se Trocki ne šali. Vsled tega so se lotili dela ter izdelovali in popravljali lokomotive :n vozove dan zi dnem, teden za ■ - dnom in mesec za mesecem, kot je bilo ukazano. Sovjetski listi so prinašali vsak dan poročila z "železniške fronte Ta poročila iz ;aziičnih delo:* dežele pripovedujejo o napredku. ki ga je opaziti na različnih železnicah pri izvrševanju Trocki-jevega rekonštrukcij^kega programa za leto 1920. Do kon~ w«seca novembra preteklega leta je bil program zet leto 1920 nadkriljen za več kot polovico. Številne clelavniee so pregradile v šestih mesecih dvakrat toliko lokomotiv in vozov kot bi morale storiti to v celem letu. Vlaki, ki so vozili preje poljubno, vozijo sedaj redno in natančno po voznem redu. Če hočete iti v Irkutsk ali Baku, v Arhan-gelsk ali Odeso, boste dobili svoj vlak v Moskvi natančno ob uri. kot v časih pred vojno. Sevoda je sedaj manj vlakov, a ti vozijo natančno po voznem redu Nisem mogel nejti boljše poti za otvorjenje moje povesti o sovjetski Rusiji kot to. da sem navedel gorenjo povest iz življenja Ru- v letu 1920. Rusija leta 1919 je bila enosravna v primeri z Rusijo iz leta 1920. -Če hočete poznati velike resnice glede današnje Rusije, jih ne smete iskati v opisih razpadlih '»est v Petrogradu ali v č-tieah glede zunanjosti Lenina Dogodki v Rusiji so se razvijal5 7. naglico ciklona. Življenska vprašanja od včeraj, katera smatra svet še vedno za današnji ruski problem, so že pokopana in pozabljena v Ploskvi. Povest o Sovjetski Rusiji v letu 1920 je povest o povečanem terorju, o izboljšani tr.:u*portaeiji, o večjem stradanju in številnejših boleznih, o boljši in širši vzgoji, o oživljenih upanjih v socijalno revolucijo, o večji diktatorski kontroli ter o miroljubni zunanji trgovini na eni strani ter agresivnem rdečem militarizmu na drugi strani. V tej mešanici nasprotujočih si razmer in tendenc bo našel vsak opazovale*. rtiskUi zadev zadosti materijala, da podpira svojo lastno teorijo glede sovjetske Rusije. Meni osebno se zdi. da je najti ključ k sedanji boljševiški Rusiji v povelju št. 1042. katero je izdal Trocki. Z eno samo besedo rečeno je to — militarizaeija. Najti ni niti enega polja ekonomske ali politične delavnosti v Rusiji, ki bi ne bilo obvladano od komunističnega militarizma. Pričetek leta 1921 je našel številne mogočne elemente v sovjetski vladi definitivno odločene za ofenzivno vojevanje v prilog so-eijalni revoluciji. To ni več vprašanje zavezniške intervecije v Rusiji. ' Ali si bo sovjetska vlada izbrala mir ali vojno? To je rusko vprašanja leta 1921. Izbira leži sedaj v rokah Moskve. Ali bo rdeča armada demobilizirana? Ali bo olajšana stroga vojaška kontrola notranjega življenja Riusije? Ali bo obširna in velikodušna amnestija proglašena za tisoče in tisoče, ki polnijo sedaj ruske ječe? Ali bo smrtna kazen odpravljena, razven v armadi? Ali bo stopil milični sistem na mesto redne armade? Tekom zadnjega leta, ko sta bila Dentkin in Koleak poražena, so bile zgoraj navedene reforme hitro uveljavljene od sovjetske vlade in skozi par mesecev je dihala Rusija prosto in upapolno. Letos pa ni opaziti še nikakih znamenj o sličnih reformah. Nasprotno pa ie opaziti znake, da bo vojni režim v Rasi ji trajal naprej skozi tekoče leto .MHitarastična doktrina oborožene pripravljenosti prevladuje -očividno v vseh svetih boljšfeviške vlade. Številni domnevajo, da je oborožena pripravljenost sovjetske Rusije le defenzivnega značaja. Pri tej trditvi pa govore gotovi dogodki, ki so se za vršili v Kremlju tekom preteklega julija in ki vzbujajo upravičene bojazni Severova /drjvii.i vzdr/utfjo Kašelj, pnhla^f •o v tam čara sptoin« bolezni v te- tu. Skužajtrn — jih irneNfc. Hitro *■ ozdravljenje lahko prepreči resne posledice. Severn's Cough Bakam Operatorji ženskih slamnikih« Dedham, Mass, 2d. januarja, liane sje bilo izročeno Mrs. Fied L Pratt pkuo, ki je bilo devetnajst let na poti. Pismo je potovalo po Evropi, Aziji in Ameriki. de-*etih letih suha, če bo Amerika'Pokrito je bilo z vsemi mogočimi v rtsnici v stanu izvesti prohibi-cijo, Anglija se briga baje bolj za probrbieijo kot za Ligo narodov ter za zmede v Indiji in Egiptu, — je rekel ta apostol suše, ki je izjavil nadalje, da m vm ti nemiri pomUdiem. xaviivanja opojnih p4ia*. (Zakaj *a ao Tucfci pol ti Lv ietja vznemirjali eeti eivttii Uai svet, čeprav so bili abst poštnimi znamkami in pečati. KAJZBfiJEVA JAHTA NAPRODAJ. Bceneloaaa, &p*u*»ka, jan. -r-TVkom laeeeea februarja bo do-Rem jahta bivšega semike-ga kajzerja ter .bo tukaj čakala kupci Jahta stane devet milijonov mark. — HA&DIHGOV KABOTCT. Miami Beach, Fla., 30. jan. — Neki ožji Ksrdingov prijatelj je izjavil, da je fe^ioči predsednik že izbral člane za svoj kabinet. Državni tajnik bo bivai predsedniški kandiaat Charles E. Hughes. L*e!avaki tajnik bo baje Frank O. Low d en iz Ulicoisa. TBOCU je dal povelja za eovo orsvznro. .Carigrad, Turčija. 29. januarja. SoK-jetni vojni minister Leon Trocki je dal armadnim voditeljem tajne inštrukeije za prihodnjo rusko-boljševiško ofenzivo. Ob poljski in mmujwki meji imajo boljševiki baje dvaiupetdeaet irifanterijskih ter dvajset kavale-rijakih diviaij. KOMUNISTI V ANGLIJI. London, Anglija. 30. januarja. Y soboto je zborovalo več komunističnih skupin za zaprtimi vratmL fee vilo komunistov v Angliji ne-•reetano naraača. Organizacija se enuje ''Konunrstična organizacija Velike Britanije". - SEDEM MRTVIH PEI ŽBLB8 Lima, Peru. 31. Januarja. — V Hauchana Je zadal neki potniški vlak v te vozni vlak, česar posledica je bila sedem mrtvih in nad Štirideset" rftnjenih. "Nesrečo* je ba-» »krivit strojevodja. ; , } BOJAXL UB0Q&IB B MJk MOLAS IllODr.Itf nfin ILOtMUU DIIVHIB ISWUDOBUUB. (preje Severov pijubu balsam) je bil vporabljan skozi štirideset let z izvrstnim uspehom za zdravljenje hnpavosti. ranjeaeg* grla, prehlada. pokailjevaoja in kai^ia, ki pristaja iz sapnica. Prijeten zaviitek. Odrastli, otroci in četo do jendki ga lahko vzamejo. Na prodaj po lekarnah. Cena S5c in 60c. F SEVERA CO CEDAK RAPIDS. IOWA VABILO na maškamdno veselico, " katero/ priredi drakvo "Bratska Zveza" št. 140 SNPJ. v Brooklynu, N.Y.,!. v MhftfA k i« i ' izvezbam na | v so Doto 5. februarja v dvorani sobrata Josipa Rauha na i»42 LOU KRAUSE, Flushing Ave., vogral Central Broadway. New York. X. V. Ave. Začetek veselice točno ob 8. ---- * uri zvečer. * Jfe NAPRODAJ Tem potom vljudno vabimo vse pohištvo štirih sob, rabljeno samo rojake in rojakinje iz Greater sedem mesecev. Prodam radi «>d- New Yorka, da nas v obilnem iste-dioda moje žene. Vprašajte pri: viiu posetiti blagovolijo. Za vse- John Kobe, 276 IluWfboldt St., stransko postrežbo bo. kar najbolj!Cor. Moujer St.. Brooklyn, X. Y. preskrbljeno. Torej na veselo svi- * (1-2—2) denje 5. febr.! Odbor, j---- (1-2—2)__ŽBNITNA PONUDBA. Slovenec star 27 let se želi se- s Slovenko v starosti od VABILO NA IGRO IN PLES, katero vprizori dr. SV. Jožefa št. 20 JSKJ. v Gilbertu, Minn., v nedeljo 6. februarja. Ker je preostanek namenjen v koriat blagajne novega ženskega društva sv. Ane, spojenega z .JSKJ., vstanovljene-ga meseca' januarja 1J>21. ste vljudno vabljeni vse. stari in mladi. iz (jill>erta in okolice, ker zabave bo dovolj za vse. Xajprvo bodo dve krasni igri v štirih dejanjih. .po igrah bo ples. Pripravljalni odbor bo skrbel za najbolj solidno jH>strežbo in tudi za grla močiti bo pijač vse vrste neopoj-ne. (Tanice novega društva so se odločile, da nam bodo pripravile dobrega kofetka in vsakovrstnih jedil ali lunch. Ker bomo po dolgem času imeli zopet enkrat srečo videti našo nekdanjo Spelo s košem na ramah, vam jamčimo, da vsak, kateri bi se ne vdeležil tega krasnega večera, mu bo zelo žal. Torej vsi na svidenje zadnjo predpustno nedeljo 6. februarja v finski delavski dvorani točno ob 7.30 zvečer. Vstopnina za odrasle 50r in otr6ci od 6. leta pa 25r. Godba bo zelo izvrstno svirala pod imenom The Harmony Orchestra. D. D. Rutherford. Conductor. Pripravljalni odbor. (1-2—2) Rad bi izvedel za svojega brata JAKOBA VALENČIČ (vulgo Jurekov), kakor tudi za prijatelja JAKOBA (VDVAT. Omenjena sta odpotovala iz Pitts-burgha. Pa., v Colorado pred tremi leti. Prosim cenjene rojake. ako kateri ve kaj o njiju, naj mi blagovoli sporočiti, slučajno pa. ako kateri sam čita ta oglas, naj mi precej piše. čmam veliko stvari za sporočiti. Al o j naslov: Joseph Valeneič. 5619 Caladine St.. Pittsburgh, Pa. (1-3—2) Kad bi izvedel za mojo sestro AGXES MEDLE, roj. MIKU-LK'.-Preje se je nahajala nekje v Johnstownu, Pa. Ker sem iz-. gnbil njen naslov in ker ji imam sporočiti važne stvari, prosim cenjene rojake, kdor zanjo ve. da mi sporoči njen naslov, ali naj se pa sama oglasi, ako bo čitala te vrstice. — Frank" Mikulič. 1^)76 Carmel Ave., Detroit, Mieh. SVARILO! = Vse čitatelje tega lista opozarjamo, da izdeljuje pristni Bolgarski Krvni Gaj H. H. von gchlick. ki je razkril to dcageeeno zdravilo aa bolne ljndb. Komune, skorje, pena-sa, semeaa In jagode v Bolgarskem Krvnem Čaju, prihajajo iz Kvrepe. Azije in Afrike in Bolgarski Krvni 6aj .je danes edini tej na svet«, ki vsebuje ta Mitfi, Pazite se pred cenenimi po-naredbasm — bolnici naj ne rizkirajo svojega zdravja. Zdravniki in lekarnarji vsepovsod pc^orecajo Bolgarski Kiviu daj, ker je bil pnuku-sen Iskani vač 1st, danes pa miljam ljudi slave Bolgarski Krvni ga, vaaiKte vrelega pred podt-kon. Tam pconaga pregutl hud pre. lilad. Pojdite danes h svojemu lekarnarju ter vprašajte za pristni Bolgar ski Krvni Čaj s ipojim imenom. Bolnim ljudem, ki žive na laraiab in, kjer Bi lekarn« bom s veseljem ■os^at svoj veliki drntinski aavoj. po- mina plačana in zararoraiM, fa fl.23 li 3 *a fH.15 ali O za fSJSi. Naslovite: H. H. von ScfcEdc, IVesadent Mirni PMg, PSttib«f^ Pa. Kje je ANDREJ GREGORIN! Pred tremi leti je bival v South j znan it i 18 do 30 let. linam nekaj premo-stalno delo in Lo s*> sprejmejo. Taj-Pismu priložiti ta-le naslov: Ursula Kroiher. sliko. Na zahtevo se slika vrne. naslovite: Žei>in Kohar, Ran^e. Mieh. Išče ga njegovi brat Peter Gregorin, XII. Hz., ženja. Foekvgasse 43. Wien, Austria, re-ne ponudbe Naslov se lahko tudi pošlje na »°st jamcena. Na zahtevo se 1812 Center St.. Brooklyn, N.Y. Pisma (1-:J—2) j Box 114. Ehlred. Pa. Pozor rojaki! Naznanjam vsem rojakom v okolici Durbin, W. Va., da imam razprodajo po najnižjih cenah v tem času. Sedaj se Vam nudi prilika, kdor želi kaj poceni. Želim, da se vsak javi kdor ima kaj spravljenega pri meni do 1. marca. Pozdrav! Mamin & Usay Durbin, W. Va. . »'v.'*.. i\-ih\< ?i>. i A; ■firrttfft i i. Nuaa-Tone Uspehi v dvajset dneh ali se # vam pa vrne denar. Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možice In ženske. če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači m vaše telo n^-ači, če ste se že nave- Mali Jemati pomirljiv* in narkotična sredstva, potem poskušajte Nujra-Tone. in ixprevideli boste, kako hitro se bo-te čntfli druft»anejrm človeka! Devet desetin človečkih bolezni. V_ fcepehavanje, anamija, revmatične bolezni, glavobol, nevraltrlja. naprimer slabi tek, ntprebam, vetrovi in kolcanje. raprtje. pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost. ne-•pe^noet. izhaja is pomanjkanja iivčno moči, redie zvodenele krvi in slabe krvne cirkulacijo. Vsak nd. vsako delovanje telesa j« odvisno o* tivdne sile xa svoje aivijenje in delovanje. 2ivčna moč j« poglavitna atvar za Crtodeo. JMtrm. ledice, drok. utripanje srca in krvno cirkulacijo. Na^a-Tone .. * najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fizi?no izdelane. Zakaj T K«r sestoji is osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje t«r jib' ' predpisujejo najslavnejii zdravniku — Nutra-Tone j« bogat na ftelezu in fosforju — ter je brana krvi in iivccm. Nug»-Ton« proizvaja življtrnje v jetra, ter ojačuje čreva, da redno deljujejo. fHivlja ledice ter izganja ix njih strupene sestavine. Nič več vetrov in kolcanja. teike sape in rok.i ega jezika. Nič več bolečin in bolezni! Nuga-Tone da;e čudo« .i tek, dobro prebavo, stanovitne *ivee ter x«J~avo okrepčujoče spanje. Nuga-Tone obogati kri, uredi krvno cirkulacijo ter prižene iarenje zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne moše. zdra-vejie in krasnejfte ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev, B« zdravil, katerih se človek navadi« Zavit je v pripraven tnvojčfk. Pokrit je ■ sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ga. Pripo.očiH ga boste vsem svojim prijateljem. NASA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nuga-Tone je «n (»14») do!*r sa steklenico. Vsaka stekleni«, vsebuje devetdeset (BO) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahko lytll fcst iMj,J>MUmm£m zdravljenj« za pet (*S.OO) dolarjev. Jemajte Nu»a-Tooe dvajset <20) dat. £e mate zadovoljni z uspehom, vrnite preostanek začno s ikatlje • mi yrmm. bsnu takoj vrnili denar. Vidita, da ne morete izgubiti niti penija. — MI prevzamemo riziko. Nuga-Tone je na prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ceni ■ snahi garancij L * tOČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA__ --- KO NATIONAL LABORA' > NAKC TOW, S. 20, S37 So. Dearborn St., Chicago, III. Gospodje:—Prosim, dobite priloženo..... steklenic Nuga-Tone. Tw» ....... Cesta in itv. aH R_ F. D.............. .....za kar mi pošljite. Država ...... DELNIČARJEM BUTTE ELK PARK EXTENSION MINING COMPANY Letno zborovanje delničarjev nase družbe, ki se je vršilo 14. jan. 1921 v Bntte. Mont., je bilo odgedeno a dan 28. feb. 1821. Seja se bo vršila v uradu družbe. 56 Owsley Building, Butte, Mont, ob uri popoldne. Odgoditev je bila potrebna vsledtega, ker ni bila navzoča zadostna večina delničarjev oziroma njih pooblastil. Uprava vsledtega opozarja vse delničarje, ki ne nameravajo pnsostovati seji, oziroma, ki niso podali svojih pooblastil, saj to store brez odloga v najkrajšem ten, da bo na seji zastopana zadostna večina delničarjev ter bo na ta način mogoče rešiti važne transakcije in druge zadeve družbe. Pooblastila, naj bodo izpolnjena soglasno s inštrukcijami, navedenimi v našem pismu z dne 15. decembra 1920 ter poslana v naš pittsburški urad 612 Ferguson Bldg. BUTTE ELK PARK EXTENSION MINING COMPANY 612 Ferguson Bldg., Pittsburgh, Pa. M jjlllll tMMimj f H M M 1111M H I H M t M M t j 111».^ ^ v t ■ ' ■ ' ' • . * - „ „. _ ŽENSKA VOJNA. Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander D um a a. Za "Glas Maroda" priredil O. F. GLAS NARODA, 1. FEBR. 1921 PREDNO SE ODLOČITE i stojo drnfino sorodnika ab prijatelja naročiti vozni listek, al) poslati denar ▼ domovino, da s;-pa potnik sam kupi, piiite na jpr vo sa tozadevna pojasnila na sna no in zanesljivo tvrdko VKAIK MIBl, W Oartlan4k H. Wmm Task. ■ T 22 (Nadaljevanje.) — Dajte mi vendar piti, sestra. — je rekel Cauvignac. — Jaz ne vem, kdo je izpraznil steklenico, ki je pred menoj, a gotovo je, da ni ničesar več \\ njej. — No. no. — je rekel vojvoda. — tu je najti sredstva. Njegova; ljubezen pa ne ovira pri pijači in jedi in zadeve kralja ne bodo trpe-1 i 1«- vbled tepa. — Zadeve kralja da bi trpele! Nikdar. Zadeve kralja pred v&em drupiin. Zadeve kralja, to je sveta stvar. Na zdravje njegovega veli ! timstva, gospod! — Torej je mogoče računati z vaio udarnostjo! — Z mojo udanostjo kralja? — Da. f — Mi>lim pač. Dal bi se razsekati zanj na drobne koščke. — In to je čisto enostavna stvar. — je rekla Nanon. ki se je bala, re»-eu, če ga ne bo spravil blanket na vislice. — In kako hočete ta blanket razlikovati od drugih povelj, katera dajete, gospod? — je vprašal Cauvignac. — Napravil sem na njem znamenje. — Znamenje? — Da, nevidno za vsakega, a jaz ga bom spoznal s pomočjo kemičnega postopanja. — Ha, ha, ha, — se je smejal Cauvignac, — to je zelo duhovito, gospod. Treba je le paziti, da ne bo slutil pasti, ki mu je nastav- ljena. . I I... , jg i — Kako to? Kdo naj ga obvesti o tem? — To je res, — je odvrnil Cauvignac, — niti Nanon, niti jaz... — In tudi jaz ne, — je rekel vojvoda. — Tudi vi ne. Prav imate, gospod, — je rekel Cauvignac. _ Nekega dne boste izvedeli, kdo je bil dotični in potem... — In potem ga dam obesiti — Amen, — je rekel Cauvignac. — In sedaj, — je rekel vojvoda, — ker mi ne morete dati nobenega pojasnila glede tega dečka... — V resnici ni kakega, gospod. Žal mi je. — Dobro, kot sem že preje rekel, vas pustim pri vaši sestri. Nanon, — in pri tem se je obrnil proti mladi ženski. _ dajte temu mlademu možu natančna navodila ter mu zabieite prav posebno, da u* sme izgubiti nobenega časa. —. I je mirni bodite, gospod. — Torej * Bogom! Vojvoda se je poslovil od obeh ter odšel po stopnjieah navzdol. Nanon je spremila vojvodo prav do vrat. 1 — Sto hudičev, — si je mislil Cauvignac, — stari gospod je stoji il prav, da me je obvestil .-Ni tako neumen kot izgleda. Kaj p* naj napravim z blanketom? Napravil bom to, kar se napravi z menico. ___ Rada bi izvedela za mojega pri jatelja TONY IVANČIČA. Slišala sem, da se nahaja nekje v AVe^t Virginiji. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali če čita te vrstice, naj se sam oglasi. — Anthonia Krn. 233 Penn Street. Verona, Pa. (1-3—2) SANTAL CAPSULES MIDY Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah. Vsaka pitata (M1Q ^F mmmi mmm ^ Varajte me ponaredb. Blazmkova Pratiks Cena je 15 centov. Posebno isdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj poi:je takoj postne znamke in natančen naslov in poslali mu jo bomo Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St* New York, N. Y 6104 8t. Clair Ave. V Clevelandu, O., se jii dobi v n*5i podružnici; NAZNANILO Bančni oddelek države New York je dne 23. novembra 1920 inkorporiral Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St, New York Vsa kupčija se vrši kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a ne več privatna. Osobje je ostalo staro in ima zveze sedaj bolje bodisi v stari domovini kakor tudi v Zdr. državah. Vsi moneyordri, drafti in čeki, katere bodo rojaki od sedaj naprej pošiljali za denarne pošilja-tve v staro domovino ali potne listke naj se glase: Frank Sakser State Bank Za varstvo kupčije je polno vplačana svota $150,000.00 in sicer: Kapital $100,000. Rezervni sklad $50,000. Za Frank Sakser State Bank FRANK SAKSER, predsednik KRETANdE PARNIKOV KKDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJCJO K NEW YOftKA. AQUITANIA LAPLAND la lorraine zeeland albania preb. wilson sofia ryndam san qiusto adriatic finland leopoldi n a france n. amsterdam aquitania la SAVO ie canopic finland ROTTERDAM LA LORRAINE SAXON IA rochambeau IMPtfRATOR ZEELAND CRETIC COLUMBIA FRANCE OLYMPIC RYNDAM ALBANIA ARGENTINA AQUITANIA «1. AMSTERDAM PRES. WILSON LA SAVO IE BELVEDERE 3 febr. — Cherbourg 12 febr. — Cherbourg 5 f«br. — H a vp« S febr. — Chtrbourg 8 fetor. — Cherbourg 8 febr. — Tn< 10 febr. — Trst 12 febr. — Boulogne 15 febr. — Tret 1« febr. — Cherbourg 19 febr. — Cherbourg 16 febr. — Havr 17 febr. — Havre 19 febr. — Boulogne 26 febr. — Cherbourg 26 febr. — Havre 26 febr. — Genoa 26 febr. — Cherbourg 1 marca — Boulogne 2 marca — Havre S marca — Cherbourg 8 marca — Havr« 19 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg 15 marca — Genoa 16. marca — Trat 17 marca — Havre 19 marec — Cherbourg 19 marca — Boulogne 19 marca — Cherbourg 19 marca — Trat 22 marca — Cherbourq 26 marca — Boutoone 26 marca — Trat 26 marca — Havre 2 aprila — Tret Glede cen za vozne listka In ve« druga pojaanlla, obrnite ae na tvrdko. frank a a k a e r 8» Cortandt St.. New York LLOYD SABAUDO « Prihodnji odpluti« Is N. T. BaxxxDr is 2 vijaka RE D' ITALIA — 26. febr. REGINA D* ITALIA — 23. marca laaajajo m direktni voanl listki So TS«S C lavnih meat v Joxaal&TlJL Brezplačno vino potnikom B. — No, gospod, — je rekla Nanon, ko se je vrnila ter zaprla za seboj vrata. — Sedaj je vrsta na naju. — Da, draga sestra, — je odvrnil Canvignac, — kajti jaz sem le prišel, da govorim z vami. Če pa hoče človek govoriti, mora sedeti. Torej sedite, prosim. Cauvignac je pritegnil pri tem stol k sebi ter dal Nanon znamenje, da je ta stol pripravljen za njo. — Da, draga sestrica, — je rekel Canvignac. — Prišel sem, da govorim z vami. Če pa hoče človek prijateljski govoriti, mora sedeti. Sedite torej, prosim. Nanon je sedla na stol ter nagubila pri tem obrvi z kretnjo, ki ni poinenjala ničesar dobrega. — Predvsem, — je rekla Nanon, — zakaj niste tam, kjer bi morali^biti? — Draga sestrica, to ni dvorljivo vprašanje. Če bi bil tam, kjer b: moral biti, bi me* ne bilo tukaj in na ta način bi ne bili deležni veselja videti me. — Ali niste nameravali vstopiti v duhovniški stan? — Jaz ne, a osebe, ki so se zanimale zame, so želele, da bi vsto pil. Jaz osebno nisem čutil nikdar nobenega poklica do cerkve. — Vaša vzgoja je bila baje zelo verna. — Da, draga sestrica, ter mislim, da sem se je tudi pošteno po služil. — Le nikakih natolcevanj, gospod moj. Iz svetih stvari se ne more človek norčevati. — Jaz se ne norčujem, sestrica moja, temveč le pripovedujem Kaj ne, vi ste mc poslali v Angouleme, kjer naj bi za vršil svoje študije T — In kaj potem? — Jaz sem dovršil tozadevne študije. Jaz znam latinski, grški ter se razumem na bogoslovje kot Jan Hus. Ker se nisem mogel navaditi ali priučiti pri teh častivrednih bratih ničesar drugega, sem šel k karroelitaneera v Rouen, da položim tam svojo obljubo. — In kaj nato? — No. to obljubo sem tudi položil. — Vi pozabljate, da sem vam obljubila letno rento sto pištol in da sem tudi držala svojo obljubo. Sto pištol za karmelitskega meniha je po mojem mnenju več kot zadostno. — Tega ne zanikujem, draga sestra, a pod pretvezo, da sem še vedno menih, je samostan. dobival redno svoje pristojbie. — Ali niste položili prisege, da boste vedno revni? — To svojo obljubo sem vedno dobro držal. Ni £a na svetu človeka, ki bi bil revnejši od mene. — Zakaj pa ste šli z samostana? — Iz istega vzroka, radi katerega je zapustil Adam zemeljski paradiž. Učenost me je uničila, draga moja sestra. Bil sem preveč učen. ___(Dalje prihodnjič.) ^ NAZNANILO. Rojakom Iz New Torka in okolice, ki ne utegnejo med tednom priti v naš urad, naznanjamo, da je naša pisarna odprta vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne. Frank SaJkser. Rad bi izvedel, kje se nahaja moj French Line C0IIPA6HE GENERALE TRAHSATLAKTIQUE V JU30SLAVIJQ PREKO HAVRE LA LORRAINE ............ 5. februarja ROUSSILLON ............ 8. februarja CHICAGO ................15. februarja FRANCE ................ 17. februarja LA SAVO IE ..............26. februarja POSEBNA VOŽNJA NABAVNOST DO HJJCBUBGA • ' NIAGARA ...................25. marca stric JOHN ZUPANČIČ. Doma ^.^e™" oS.JT" kriške vasi Bečnikov je iz pri Hitri pha-nlkl a itlrlml In dvema vijakoma. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Johnstownu In okolici naznanjamo, da jih bo te- dni obiskal naš zastopnik Mr. MIRKO VIDMAR, k* je pooblaščen pobirati naročnine sa "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, naj mu gredo v vseh ozirih na roko. Upravništvo "Glas Naroda". Višnji gori. 11 let je, ko mi je nazadnje pisal. Cenjene čitate-lje vljudno prosim, če kdo ve kaj o njem, da mi to sporoči; ako pa bi slučajno sam čital ta oglas, ga prosim, naj se sam javi. — Michael Zupančič, Box 363, Forest City, Pa. (1-2-2) Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade ha pričakal potnike ob prihodu naših par-nlkov v Havru ter Jih točno odpremII. kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoske 4rto ao transporti rail tekom vojna na tisoče £ehoa Cosulich čita Direktni peteraaje r (Grsvosa) la Trst PRES. WILSON — 8. froruarja S. S. "SOFIA" — 10. februarja S. S. "SAN GIL'STO" — 15. feb. Potom Hrt ko v. Izdanih sa «m krajo v JuaoatavlJI In Srbiji. Razkolnt ueodnootl prvoaa. Srna*-sa In tratJoga razroSa. Potniki trot Jog a razroda SoSNraio brozploftno vino. PHELPS BROTHERS. & 01. 4 West Bil«! New T« Dr. Koler OS Pas Ave. fillileiifci Pa. Dr. Koler Jo naj-atarejSi alovenald zdravnik Specialist v Plttaburrhu, kt ima 24-letno prakso v zdravljenju voeh moSUta bolaanL Zastrupljen J« krvi zdravi m zla-•ovltem *0€. ki ga je. lzumol dr. prof. Erlich. Če Imate mozolje ali mehurčke po telesu, t grlu. Izpadanje laz. bolečine v kosteh, pridite in IzCisUl vam bom kri. Ne čakajte, ker la bo- fezen nalese. • Vse molke bolezni sdravlm po o- krajiani metodi. Kakor hitro opašite da vam prenehuje zdravje, ne čakaj. te. temveč pridite In Ju vam ga bom zopet povrnil. Hyroaolo ali vodno kilo ozdravim ir IS. urah in sicer brst operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi prt puče&nju vode. ozdravim a gotovostjo Revinatizem, trsanje. bolečine o-tekllne srbečice, fikrofle in dru*e kotno bolezni, ki nastanejo vsled neCi-■t* krvi. oadravim v lrr.*^^ 6azu (n ni potrebno leZatL Nekateri drutf zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jas «na»^ «e (a starega kraja, zato vas lat Je tdravim. lirUs laia II alaiaiishi Uradne ure: ob delavnikih od S. do S. Ob nedeljah od >, do 1. RED STAR LINE DIREKTNA NEW YORK - SLUŽBA HAMBURG Najbolj pripravna pot na CehoslovaŠko. VELIKI MODERNI PARNiKI NA DVA VIJAKA. S. S. POLAND S. S. GOTHLAND 9. februarja 26. februarja Prevaža se samo potnike tretjega razreda. Veliko prostora za ietanje. Velika svetla, dobro ventillrana Jedilnica na promenadnem krovu. Udob> nI zaprti prostori z dvema, štirimi ali šestimi posteljiml reserviranl. Vprašajte pri kompanijski pisarni 9 BROADWAY/ NEW YORK all pri lokalnem agentu. DOCTOR LORENZrs UMNI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK 1 JL F ipicmalirr soikih wlkni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. j-fj^ Moja stroka j« sdrarljenj« akntaik in kronifauk bolmrl Jas mm is adrsTim nad 23 let tsr imam sknizije v vseh bolečih in kal did iloveniko, salo vas isorem popolnoma mameti in qknu ti raio belssen, da vaa oadravim in vrnem doS in saravje. Bko-si 28 1st sem pridobil posebno skofejo pri oxdr.Tljenju motfkik bolmi Zato in morate popolnoma ranmti na moja skrl pa K da vat popolnoma anbavim. Na odlaiajta. ampak priditi žimpraja. _ __* ■adanja toa.^ htMtnm^% rana. IMiw bolezni. VaiiaVaioaL^tii^Mnl Ursans sss ssi V srsialjss, areSaS m ssuda ad S. srs smsl m s. ' i " V nimh. Isti »Liti ta onkmtsa od s. uro aiutraJ do a ___ srs milu. 0» na dalj aH pa So L an, plpaidna. Man MB ZOftAVIM. PRiDKTI OSSSWa NK NIABITI 1MB IM Dr. L0RENZ Pittsburgh, pa. i __ik i' " * t M \