Poštnina plaćana v gotorfnt Leto LXVm, št. 80 Ljubljana, ponedeljek 8. aprila 193$ Cena Din L- *nnaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznika. — Inrmtl do 80 peut •"5 a DLn 2"' *° 100 vret * 010 2^0, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji mserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 35.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNIflTVO LJUBLJANA, Knafljova oHca Me*. 5 Telefon: 8122, 3123, 3134, 8125 ln 8126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska e>, telefon' št. 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon *t_ 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani SL 10.351. SOVJETSKA RUSIJA IN STRESA Konferenca v Stresi ne sme ustvariti novih ovir, marveč mora stremeti po dosegi kolektivnega varnostnega sistema v Evropi Moskva, 8. aprila, r. V »Izvestjih« podaja Rade k sliko evropskega položaja ter navaja možnosti, ki se morejo pojaviti glede na različna stališča napram načrtu vzhodnega pakta, po končanih obiskih angleških državnikov na kontinentu. Med drugim pravi, da ne Hitlerju ni posrečilo prepričati angleške državnike o obstoječem ogrožanju Nemčije po Sovjetski Rusiji, ker so vse nemške zahteve po povečanju vojske, letalstva in mornarice v prvi vrsti naperjene proti zapadnim državam. Ne gre samo za ugotovitev tega, kar že obstoja, temveč tudi za določitev, kaj naj se stori. Gospodarske rezerve Nemčije so v sedanjem trenutku v vojaškem pogledu zelo omejene in so za ?edaj še slabše kakor pa narodov, ki se zavzemajo za mir. Jasno je, da se Evropa nahaja na razpotju in če bodo obstoječi elementi postali svobodni, se bodo dogodki razvijali v smeri k vojaškim zvezam in k vojni. Evropske države stoje sedaj pred vprašanjem, ali se more Društvo narodov pripraviti do tega, da bi se v njem pokazalo novo razmerje evropskih sil in da bi našlo kompromisno rešitev za vse, kar se ne sme prepustiti avtomatski rešitvi, če se hoče preprečiti nova svetovna vojna. Francosko-rusld predlog o zaključitvi vzhodnega regionalnega pakta o medsebojni pomoči temelji na prepričanju o pravilnosti mnenja, da je lažje prevzeti točne obveznosti glede podrobnega kompleksa vprašanj, kakor pa obveznosti, ki se tičejo vsega sveta. Mnenja sem, pravi Radek, da ni potrebno zbati se vsake ovire, temveč se je treba boriti za njihovo odstranitev. Sovjetska Rusija je dobrohotna glede na vsa vprašanja, katerih rešitev more utrditi mir. Ta vprašanja pa se seveda ne morejo rešiti na konferenci treh držav v Stresi. Tu je potrebno sodelovanje vseh prizadetih držav. Od konference v Stresi se mora zahtevati, da ne pripravi nobenih ovir splošni rešitvi, temveč delo olajša. Njena glavna naloga bo ugotovitev, da položaj, kakršnega so našli angleški državniki pri svojih obiskih, ne zahteva odpovedi francosko-angleštkih predlogov od 3. januarja, temveč nasprotno njihovo uresničenje. Ce bi se spričo sedanjega položaja komu zdelo potrebno rešiti vprašanje splošne varnosti na ta način, da bi se sklenil na zapadu pakt o medsebojni letalski pomoči, nasprotno pa na vzhodu »nadaljevala prizadevanja«, bi bilo povsem razumljivo tolmačenje, da je to naperjeno proti splošni varnosti in da ustvarja za vse evropske države nov položaj. Zastopniki treh velesil na konferenci v Stresi morajo mirno, toda odločno izraziti voljo svojih vlad za ustvaritev kolektivnega varnostnega sistema. Prt tem lahko računajo na energično sodelovanje Sovjetske Rusije, ki je zainteresirana z vsemi dragimi vred pri ohranitvi miru. najmanj pa je proti izolaciji ali diskriminaciji kogarkoli. Stališče Francije Pariz, 8. aprila. AA. Ker bo končno stališče Francije in Velike Britanije znano šele po ministrskih sejah, ki se bosta vršili v Londonu danes, v Parizu pa jutri, se listi spuščajo zgolj v splošna razmotri vari ja o zadržanju Londona in Pariza. »Echo de Pariš« še zmerom kritikuje politiko Velike Britanije in ji zamerja, da noče prevzeti odgovornosti, ki ji gredo po njenem pomenu in njeni vlogi v Evropi, ter v nasprotju s tem poudarja odločnost, ki jo bo te dni pokazal g. Mussolini. >Oeu-vre« pa registrira neugodne komentarje sovjetskih listov o načrtu splošnega evropskega pakta brez določb o vzajemni pomoči ter pri tej priliki pripominja, da se ta ruska kritika ne nanaša na načrt, ki ga je francoska vlada predložila Moskvi pred kakimi 10 dnevi. List misli, da sta se gg. Stalin in Litvinov ravno nasprotno izrekla o tem francoskem predlogu in da je sovjetski poslanik o tem že obvestil francosko vlado. Posvetovanja velesil London, S. aprila. w. Reuter poroča: Med amrleško. francosko in italijansko vlado se nadaljujejo postajanja o dnevnem re-lu konference v Stresi. Določeno je že. da bo prva tooka konference angleško poročilo o obisku ministrov v Berlinu, Moskvi, Varšavi in Prani. Za zdaj še ni znano, ali se konference v Stre*>; udeleži tudi predsednik Maodonald. V ponedeljek bodo uradno objavili, kdo bo zastopal Veliko Britanijo ne koofeream. Vprašanje avstrijske neodvisnosti Pariz, 8. aprila 6. V zvezi s konferenco v Stresi poročajo današnji opoldanski listi, da bodo na njej razpravljali tudi o Avstriji, Bolgariji in Madžarski ter o njihovi vojaški enakopravnosti z ostalimi evropskimi državami. Glede avstrijske samostojnosti vztraja Francija pri svojem dosedanjem stališču, kakor je bilo določeno s francoakoitalijanskim sporazumom, sklenjenim 7. januarja t. 1. v Rimu. Kakor zna- no, sta v njem predvidena v zvezi z avstrijsko nezavisnost jo dva pakta, in sicer posvetovalni pakt in podunavski pakt o ne-vmesavanju v avstrijske zadeve. Kar pa se tiče revizije vojaških klavzul mirovnih pogodb, ki so bile sklenjene v Sevrearu, Neuilleu, Saint Germainu in Trianonu, so francoski odgovorni politični krogi zelo rezervirani Francoski državniki se bodo v tem pogledu ravnali po načelu, da se v tem pogledu ne sme nič spremeniti. Če se prej ne doseže sporazum med prizadetimi državami in njihovimi sosedi. Hitlerjeva zmaga v Gdansku Pri včerajšnjih volitvah so dobili hitlerjevci 6O odstotkov vseh glasov Gdansk, 8. aprila. Končni izid volitev v gdanski deželni zbor je tale: nacionalni socialisti 139.200 glasov, socialni demokrati 37.533 glasov, komunisti 6880 glasov, centrnmaška stranka 30.059 glasov, nacionalna fronta 760 glasov, poljska lista 8100 glasov. Maja 1933 so dobili nacionalni socialisti 109.029 glasov, socialni demokrat je 37.882 glasov, komunisti 14.566 glasov in poljska lista 6743 glasov. Na deželi so dobili hitlerjevci 60 % vseh glasov, v Gdansku samem pa 55 %. Po proglasitvi izida volitev je imel predsednik gdanske organizacije nacionalno socialistične stranke Forster govor, v katerem je dejal, da ta rezultat vnovič dokazuje vsemu svetu ne samo, da je Gdansk nemško mesto, temveč tudi kako se je njegovo prebivalstvo pridružilo načelom narodnega socializma. Bivši predsednik senata mesta Gdansk a. dr. Rauschnig, je snoči zapustil teritorij svobodnega mesta. Nemško zmagoslavje Berlin, 8. aprila. AA. »Volkischer Beobachterc komentira izid včerajšnjih volitev v Gdansku in pravi med drugim, da je rezultat posebno pomemben zato, ker je Gdansk morda fizično neznatna, a politično važna točka, kjer se zbirajo vplivi mnogih elementov, M so sovražno razpoloženi nasproti nacionalno socialističnemu gibanju. To se je pokazalo tudi pri sedanji volilni borbi, kjer so morale biti nacionalno socialistične oblasti zelo obzirne, da ne bi povzročile komplikacij mednarodnega značaja, do katerih bi kaj lahko prišlo spričo odnosa jev, v katerih živi svobodno mesto Gdansk nasproti Društvu narodov. Tako je moral gdanski senat, pravi »Volkischer Beobachter« jamčiti dr. Rausch-nangu svobodo gibanja, ki jo je ta človek zlorabil v veleizdajalske namene. Vzlic vsemu temu so pa nasprotne stranke na vsej črti premagane, čeprav so od svoje gonje proti nacionalnemu socializmu pričakovale dosti boljših uspehov, zanašajoč se na podporo temnih in raznorodnih elementov, kakršnih ne manjka v velikih primorskih mestih. Na koncu izraža list zadovolj- stvo, da se ogromna večina grjan.skega prebivalstva ni dala premamiti in je glasovala tako, kakor ji je to nalagala nacionalna zavest in zdrav politični instinkt. Hitlerjevci so vse terorizirali Varšava, 8. aprila. AA. Včerajšnje volitve v deželni zbor v Gdansku so se vršile pod pritiskom nacionalnih socialistov in v škodo vseh drugih nemških skupin. Nacionalno socialistična propaganda je bila bučna in polna izgredov. Po ulicah so križarili avtomobili z nacionalnimi socialisti, ki so nosili hitler-jevske zastave in tablice s svojimi gesli. Volilci drugih nazorov se sploh niso upali na podoben način delati propagande. Hitlerjevci so že v kali onemogočili socialistom, da bi tudi oni z avtomobili križarili po ulicah. Njihove avtomobile so jim popolnoma razbili. Hit-lerjevski izgredi so bili posebno hudi v predmestjih. Poljski generalni komisar je moral dvakrat intervenirati pri gdan-skem senatu zaradi raznih nepravilnosti in kršitev. Z dirkalnim avtomobilom zavozil v množico Velika nesreča na dirkah v Franciji 9 mrtvih in 20 hudo ranjenih Pariz, 8. aprila. Pri včerajšnjih avtomobilskih dirkah v Chateau Tnierrvu se je pripetila strašna nesreča. Italijanski dirkač Cattaneo je zavozil v množico ter je s svojim d*rk*irnm avtomobilom kosil v množici kakor s koso. 20 ljudi je bilo hudo ranjenih. Trije, neka ženska, l deček in 1 deklica, so bih takoj mrtvi, ker jih je dobesedno zmečkalo, izmed ostalih 17 hudo ranjenih pa so trije umrli med prevozom, šest pa se jih Se bori s smrtjo. Ka- kor je ugotovila preiskava, zadene krivda za to nesrečo vodstvo dirke, ki je stavilo nemogoče pogoje. Dirkači so morali v naj-lujšem diru, ko so vozili z brzino nad 100 km, sto metrov pred ciljem naglo zavirati ter .s tempom 15 km privoziti na cilj. Ko je Cattaneo 100 ra pred ciljem zavrl, se je avtomobil zavrtel okrog svoje osi, treščil v bližnjo drevo in se nato zaletel v množico. Po čudnem naključju je ostal dirkač sam docela nepoškodovan Hitler slavi Lndendorffa Berlin. 8. aprila. AA. DNB poroča: Državni kancelar Hitler je kot državni poglavar in vrhovni komandant vse nemške oborožene s.i4e Izdal nalog vojski in mornarici za jutrišnji 70. rojsrtnl dan generala Lndendorffa. ki ga naziva največjega nemškega vojskovodjo v svetovni vojni. 2 vlragnm odtokom je Hitler odgc dM, da imajo jutri ns vseh državnih po-e*opjih vieefcf sastave. Eden zbolel London, 8 aprila. AA. Doznava se. da se minister Anthonv Eden še m toliko popravil, da bi mogel prisostvovat: današnji izredni ministrski eejl Eden po vsej prilik' ne bo mogel 't! v Streso Doznava se, da je g. Eden na svojem povratku z letalom iz Prage nekoliko obo- na srcu N;>eovo «tanje ni resno, to »la zdravniki so mu priporočili na jman; Štiri tedne počitka. Laval o kralju Aleksandru Govor francoskega zun. ministra po francoskem radin Pariz, 8. aprila. AA. V zvezi z vče-rašnjo proslavo jugoslovenskega dne je imel zunanji minister Pierre Lava! v radiu tale govor: Jutri bo nacionalni dan na čast spominu dveh velikih jugoslovenskih kraljev: Petra I. in Aleksandra I. Bivši bojevniki z vzhoda, borci z Vardarja in od Bitolja. so hoteli, da bi bil v skladu z željo njihovega vojskovodje Francheta d* Esperava posvečen zvestemu spominjanju hvaležne Francije Na bojnem polju se je zapečatilo francosko-jugoslovensko prijateljstvo. Leta 1915 v hudih zimskih dneh, v dneh invazije je stopil na čelo svojega naroda neki mož kot simbol odločnosti in trdne volje, da ostane svoboden: to je bil srbski kralj Peter I. Spomnimo se spontana ponosne geste kralja Aleksandra, tedanjega kneza-namesrnika. ko se je z albanskih obal. kjer je reorganiziral svojo vojsko, obrnil do g. Poincareja, tedanjega predsednika francoske republike, z besedami: »Srbije ni več, a njena vojska živi. Pripravljeni smo boriti se na francoski fronti.« Kaj je to pomenilo, veste. Leta 1870 se je njegov oče, kralj Peter L, boril za nas. Ujeli so ga v Varci toda on je sredi zime preplaval reko Loiro in se vrnil v francoske vrste, da je nadalje val .boj zoper sovražnika. Leta 1915 je njegov sin Aleksander z isto neustrašnostjo, prežet z isto moralno silo. dvignil s svojim zgledom moralo svojih vojakov, Aleksander je postal vojskovodja srbske vojske, s katero so francoske in zavezniške divizije sestavile slavno vojsko vzhodne fronte. Tri leta so trpeli v mrzličnih ravnicah Makedonije, borili so se in upirali. Velika osvobodi tel joka bitka jih je vrnila kot zmagovalce vse do novih meja Jugo slavije. Aleksander I. je bil velik vojak, v miru je pa pokazal, da je tudi velik državnik. Kralj Peter in kralj Aleksander sta dva velika lika ustvarjajočega patriotizma. Dve usodi sta, ki se dopolnjujeta in nadaljujeta in ki se jima divi jo vsi in ki imata hvaležnost vseh Francozov. V Franciji je kralj Peter kot dobrovoljec v naših vrstah sprejel leta 1870. prvi vojni krst. V Franciji je lansko jesen kralj Aleksander plačal s svojim življenjem svojo privrženost naši domovini in svojo zvestobo miru. Ali je potrebno omenti tragične ure 9. oktobra lanskega leta, ko sta padla drug poleg drugega veliki kralj in veliki francoski minister Louis Barthou? Ali je treba omeniti osuplost, ogorčenje in gnus, ki je zavladalo rudi na najskromnejših ognjiščih Francije, ko se je razvedela vest o gnusnem zločinu in nenadna potrtost, ki je objela vso Evropo. Toda jugoslovenska duša je bila močna in jeklena in je obup ni mogel spraviti na stranpot. Zločinci so ubili ustvaritelja, toda njegovo delo je ostalo, delo uedinjenja in pomiritve, zgrajene v 15 letih kraljevskega delovanja, 15 letih metodične discipline pri ostvarjanju nacionalnih stremljenj. Šest mesecev je minilo, kar je isti radio, ki nocoj prenaša moje besede, združil vsa francoska srca v eni izmed najhuiših narodnih žalosti, kar jih je zabeležila zgodovina. Toda njegova misel je ostala živa, njegov veliki spomin vlada. Graditelj močne države, obnovitelj reda na Balkanu, je hodil k nam v Pariz, da dela z nami za neobhodno zbližanje z drugimi in za potrebne sporazume. To zbližanje se je izvršilo, ti sporazumi se bodo izvedli. V vznemirjeni in zaskrbljeni Evropi se zgled jugoslovenskega naroda, ki je ohranil svojo hladnokrvnost, ne bo pozabil. V izkustvih močni in odločni narodi bodo s svojo odločnostjo skovali verigo miru. Jutri se boste odzvali mojemu apelu in prispevali svoj prispevek. To terjam od vas vseh. to zahtevam tudi od najskrom-nejšega med vami. Storili boste to gesto v znak, da se spominjate dveh velikih kraljev, ki sta bila prijatelja naše države. Pokazali boste, da je Francija hvaležna. Izkazali boste čast spominu kralja-Viteza Aleksandra, ki je bil uedinitelj svoje domovine. V času, ko nadaljujemo potrebno delo organiziranja miru, v čigar službi je kralj Vitez Aleksander padel, se boste spomnili njegove plemenite osebnosti in boste pripomogli, da se ovekoveči njegov spomin. S svojo gesto boste ohranili tradicijo prijateljstva, ki druži Jugoslavijo in Francijo. Jugoslovenski narod naj čuti. da bije zanj srce francoskega naroda. Zahvala g. Je vtiča Beograd, 8. aprila, p. Ob priliki govora v spomin pokojnemu kralju Aleksandru •I. Ueddnitelju, ki ga je imel »noči francoski zunanji minister LavaJ po pariškem rad-iu in kj so ga prenašale vse francoske brezžične postaje, mu je predsednik vlade g. B. Jevtić poslal brzojavko, v kateri se zahvaljuje za prijateljske in prelepe besede, s katerimi je proslavil junaško življenje Lo mueeniško smrt ju#celo venskega kralj* Fedinitelja ter roanrffe- etiral neomajno prijateljstvo francoskega in jugoslovenskega naroda. Rumunski tisk se spominja velikega kralja Bukarešta, 8. aprila. AA. Rador poroča: Za polletnico smrti viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja prinašajo listi članke o gnusnem marsejskem atentatu in poveličujejo spomin viteškega kralja. >Vitorul« pravi med drugim: Vsa Jugoslavija se danes pobožno in z veliko bolestjo spominja kralja-junaka ln mučenika, ki je padel pred šestimi meseci. Kralj Aleksander je padel kot žrtev ostudnega atentata v času, ko je najvneteje delal za mir in konsolidacijo. Padel je kot apoetol in simbol politike sprave in obrambe evropske civilizacije. Zločinska roka je uničila življenje, ki je bilo vse posvečeno blagostanju njegove države, življenje, ki so se ga oklepale tolikšne nade in okori katerega je bila zbrana največja ljubezen tega naroda, pa tudi prijateljev m zaveznikov njegovih Rumunija deli žalost prijateljice in zaveznice Jugoslavije. Nas narod z ramo ob rami joče z jugoslovanskim narodom na grobu kralja-mueenika. ★ Novinarji na Oplencu Beograd, 8. aprila. Zastopniki jugcolo-venskih novinarjev, ki so se včeraj zbrali v Beogradu ob slovesni otvoritvi Novinarskega doma, so danes odpotovali na Ople-nac, da se v imenu vseh jugoslovenskih novinarjev poklonijo svojemu največjemu zaščitniku, blagopokojnemu kralju Aleksandru 1. Uedinitelju. Na grob bodo položili krasen venec. Napredovanja Beograd, 8. aprila. S kraljevim trkaeoni so napredovali v višjo skupino profesorji: dr. Pavel Breznik, m. realna gimnazija t Ljubljani, Zdenko Kalan, državno učiteljišče v Ljubljani, Viktor CoUč, ttt. realna gimnazija v Ljubljani, Ignacij Bosrtar, klasična gimnazija v Mariboru, Karel Jtrak. realna gimnazija v Mariboru, tn Stanko Tavzelj, učitelj veščin na realni gimnaaj1. v Celju. Vihar ubija Newyork. 8. aprila. AA. Ot> Mississip-piju je včeraj divjal strahovit ctklon. 14 oseb je ubitih. Hiše iz odpadkov Berlin, 8. aprila AA. Nemški kemiki so po dolgoletnih, poizkusih način iz- delovanja gradbenega gradiva iz odpadkov, s katerimi bodo lahko delali razno pohištvo in zidove. To gradivo ni gorljivo in mu bo cena zelo nizka, izdelovali ga bodo v vseh oblikah. Amanulah zopet v Rimu Rim, 8. aprila k. Iz Meke in Masaua je prispel v Rim bivši afganistanski kralj Amanulah. ki ostane v Italiji brflkone vso pomlad. Nesreča potniškega letala pri Kasslu Kassel, 8. aprila w. Prometno letalo Praga—Amsterdam je popoldne v blizini Kasala treščilo na tla. Dva pilota in dva potnil-a so se ubili. Poskusen atentat na mandžurskega cesarja Berlin, 8. aprila, AA. DNB poroča iz Tokia: Policija je blizu gradu Aka-saki, kjer se je nastanil mandžurskj cesar, prijela tri sumljive Korejce m masla pri njih revolverje. Ugotovili so, da so ti Korejci člani neke tajne revolucionarne organizacije, ter se pripravljali atentat na mandžurskega cesarja. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za torek: Po večini oblačno, nagnjenje k deževju; prihodnje dmi topleje, temperatura nad 10 stopinj. Počasi se bo zvedrilo in nastopilo pomladansko vreme. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize iz všteto premijo 28 5 odatoL) Amsterdam 2956.75 — 2970.85, Berlin 1756.06 — 1769.95, Bruselj 746.36—750.41 C u rib 1421.01 — 1428.08, London 212.65— 214.71. Newyork 4362.54 — 4398.80. Pari* 289.60 — 291.03, Praga 183.36 — 184.46 Trst 365.27 — 368.36, Avstrijski «ling v privatnem kl:ringu 8-62 — 8.72. „ INOZEMSKE BORZE. Curih. 8. aprila. Beograd 7.02, Paru 2038, London 15.—, Newyork 309.5, Bru selj 52.50. Milan 25.76, Madrid 42.22-Amsterdam 208.—, Berlin 124.30. Dona; 5S.—. Praga 12.91, Varšava 5*26, Bo*a MS. ( /fiLOTBIfSKI IfAROD«, đne 8. aprila 1935 Stev. 80 Spominska lipa na Barju Barjani so včeraj vsadili spominsko lipo, ki bo spominjala pozne rodove na tragično kraljevo smrt Ljubljana, 8. aprila. Včeraj je bila na Barju lepa slovesnost, ki je imela sicer intimni značaj, a je bila baš zaradi tega tem lepea in prisrčnejša. Dopoldne so se zbrali Barjani pred svojo šolo, ki je v pravom pomenu bosede njihovo kulturno srediace, da prisostvujejo saditvi spominske lipe. Vse je združila domača slovesnost; vsa barjanska nacionalna, gospodarska in kulturna društva so sodelovala skupno a šolo v odboru, ki mu je predsedoval šolski upravitelj T. Grč ar, pri alavnostL Tako so Barjani najlepše pokazali svojo enotnost in se vsi kot en mož oddolžili spominu velikega kralja. V slovesni zbranosti so prisotni prisluhnili pesmi. Uvod v svečanost je bila pesem >Ek>movina, mili kraj«, ki jo je zapel barjanski moški pevski zbor pod vodstvom sol. upravitelja Grčarja. Zbor tvorijo sami barjanski fantje, ki ljubijo petje s pravo, naravno ljubeznijo baš zato, ker so preprosti. Rahlo je rosilo, siv dan je bdi, da nam je beseda o največji tragediji iz nase zgodovine še tem bolj živo obudila spomin na mračni 9. oktober. Govoril je učitelj Jakob Novak. Ni izbiral visokih besed. Naravno in občuteno nam je priklical v spomin prve, najbridkejše trenutke, ko se je raznesla vest o grozni nesreči. Govoril je o kralju junaku, ki je vedno mislil na domovino, se za njo bojeval, z njo trpel in bil z njo poveličan. Govoril je o modrem državniku, ki mu je bila korist domovine vedno v mislih. Delal je za državo, nikdar se ni oziral na nevarnosti, preziral je svoje sovražnike in si pridobival povsod prijatelje. Ko je dosegel velike uspehe na Balkanu, je krenil na pot v zavezniško Francijo, kjer ga je pa doletela smrt. Kakor je vse življenje mislil na domovino, tako je bila tudi njegova zadnja misel posvečena nji: Čuvajte Jugoslavijo! _ Pol leta je minilo od tedaj, vendar je zdaj samo formalno zaključek žalovanja, saj tako strašne rane narod ne more preboleti tako kmalu. Ko so navzoči počastili spomin mrtvega kralja s slava klicem in nazdravili mlademu kralju, je zapel zbor državno himno. Govornik je izročil lipo ki so jo posadili člani vrtnarskega in sadjarskega društva, v varstvo šoli in prečita! spominsko listino, ki so jo podpisala nacionalna, kulturna in druga društva na Barju. Najprisrčnejši del svečanosti je bil, ko so učenci barjanske šole deklamirali prigodne pesmi o kraljevi smrti. Vsi so se zelo izkazali, pogumno so nastopili in deklamirali naravno in gladko; vsi zaslužijo pohvalo, Dolin ar Mirči, Osvald Ana in še prav posebno Dolinar Egon. ki je deklamiraj, kakor umetnik. šolski upravitelj T. Grčar je zagotovil, da bo šola vedno negovala lipo kakor svet spomenik. Omenil je, da bo lipa spominjala pozne rodove tudi na druge obletnice Barja. L. 1825 se je doselil na Barje prvi naseljenec, torej pred 110 leti, L 1875 je Barje dobOo prvo zasilno šolo (61 let), 1. 1&S6 pa stalno šolo in letos poteče 40 let, odkar je zgrajeno šolsko poslopje. Zato naj bo spominska lipa hkrati, da nas spominja in opominja na kraljevo žrtev, opomin Barjanom k slogi. Naj živi Barje in lepa Jugoslavija! Svečanost so zaključili pevci S pesmijo Oj, Doberdob. Naši „prijatelji" prirode Mnogi naši izletniki se kažejo na kmetih takšni, da se jih moramo sramovati Ljubljana, 8. aprila. Začenja se sezona izletništva in meščani so začeli zapuščati mesto še v večjih trumah, kakor pozimi; tedaj so se vračali obloženi s smučmi in »pikami«, zdaj pa s cvetjem kakor divjaki z bojnih pohodov s trofejami. To naše, posebno >prijateljstvo-do narave, ki se manifestira tako. da so s cvetjem nastlani vozovi izletniških vlakov, kolodvorske ulice in ceste, ki drže iz mesta v okolico, si upajo žigosati le redki, kai šele, da bi ga skušali pobijati sistematično. Naši prijatelji narave nam bodo šteli \ zlo. češ, da jim ne privoščimo poštenega šopka pomladnega cvetja, ki ga je vendar toliko, da ne morejo nikomur škodovati, najsi ga trgajo še 8 takšnim navdušenjem. Toda saj ne gre za to, da bi ne smeli trgati rvetia. pač pa moramo, žal, zapisati, da so pri nas pravi prijatelji narave zelo redki ter da se zlasti pri našem izletništvu kaze, da pri nas srčna kultura nima domovinske pravice. V naravi se pokažeš kakšen si v resnici, ko pade raz tebe oklep kon-venrijonalnosti. Mnogi naši izletniki se pa kažejo na deželi takšni, da se jih moramo -ramovati. Preprosti podeželski ljudje strme nad takšnimi meščani, saj mislijo, da je mesto v vsakem pogledu vzvišeno nad vasjo ter da so meščani vsaj olikani. Ako pogledamo na stvar samo od strani tujskega prometa, ne moremo zagovarjati divjanja izletnikov. Ni čuda, da so kmetje tu in tam takšni nasprotniki izletništva, saj se boje surovih izletnikov, ki več škodujejo kakor koristijo tudi v gmotnem pogledu, kakor kuge. Ali naj kmet ob nedeljah straži njivo in vrt ter odganja nerazsodne meščane, ki delajo škodo kamorkoli se obrnejo, kakor kozel v zelniku?! Prav tako se kmetje ne morejo navduševati nad divjaškim rjovenjem izletnikov in imajo o izletništvu, kolikor ga pač poznajo, svoje posebno mnenje. Človek bi mislil, da hodijo ljudje na izlete predvsem zato, ker so potrebni svežega zraka, toplega solnca in gibanja na prostem in bi se mu tudi ne zdelo nič čudnega, če bi se izletniki ustavljali v gostilnah, ne mo- remo pa razumeti, da je mnogim izletnikom smoter in glavna točka dnevnega reda gostilna in da hodijo le zato iz mesta, da lahko bolj brezskrbno divjajo. Meščani so namreč zelo dostojni in doma neradi j>okažejo pijanost, ko pa gredo na izlet, si štejejo v dolžnost, da so >dobre volje«; veselo razpoloženi seveda ne morejo biti, če niso pijani. 0 naravi ne vedo drugega, kakor kje je dobra pijača in koliko gostiln je v tem in onem kraju. Zato se tudi pravi izletniki čedalje bolj izogibajo krajev, kamor zahajajo nedeljski »prijatelji« narave. Marsikdo se tudi boji izletniškega vlaka, saj je v njem zlasti zvečer hujše rjovenje, kakor v norišnici. Pri nas so močna društva za podpiranje ter širjenje izletništva in turistike, ki tudi prirejajo lepa in poučna predavanja, vzbujajo ljubezen do narave in vzgajajo svoje članstvo. Kaže se pa potreba, da začno vzgajati, razen Članstva, v splošnem izletnike velikopoteznejše, da dajejo pobudo pri vsaki priliki za smotreno zatiranje tistih izrastkov našega izletništva, ki so nam v največjo sramoto. Ze v šoli bi bilo treba učiti otroke prave ljubezni do narave, kajti brez te ljubezni ni srčne omike. Surovo uničevanje cvetja bi lahko odpravili na enostaven način: Začnite pobirati mirni no na cvetje od izletnikov, kakor jo pobirate za žganje, in pregoreča ljubezen do cvetja se bo kaj kmalu ohladila! Ne le, da se izletništvo čim bolj širi, potrebno je tudi, da propagiramo z vso vnemo ljubezen do narave; žive propagande je treba in, kot rečeno, zelo hvaležna naloga se nudi društvom, ki so moralno odgovorna za značaj našega izletništva. Turisti, ki nas obiskujejo iz drugih držav, so vzhičeni nad našimi naravnimi lepotami, čudijo se pa naši neuglajenosti, ki je v njihovih očeh surovost. Namestu, da bi se plemenitih v naravi, divjamo in se vračamo v mesto kakor brezumni in nezavestni. Zato je zadnji čas, da zajezimo divjanje, ki je zavzelo že takšen obseg, da bo sicer tako zvani tujski promet postal šiba božja in ne blagoslov za kmeta i meščana. Novi skakalnici v Planici Inž. Bloudek bo zgradil v Planici skakalnici za krajše in srednje skoke Ljubljana, S. aprila. Ze dostikrat smo čuli očitek, da smo brez vsakega prehoda zgradili planisko skakalnico, ki je za naše skakače mnogo prevelika. Očitek je vsekakor na mestu. Smučarskih skakalnic imamo v dravski banovini dovolj, vendar pa je njih kapaciteta največ 40 m ali pa še manj. Seveda so te skakalnice za večje mednarodne prireditve premajhne. Vrzel so prvi skušali zamašiti na Bledu, kjer so zgradili v Zaki skakalnico, ki dovoljuje skoke nad 60 m. žal ta skakalnica skoro ni uporabljiva, ker so snežne prilike na Bledu nepovoljne. Sedaj se bo tudi v tem pogledu obrnilo na bolje. Inž. Bloudek bo v Planici, ki ima od vseh naših zimskosportnih točk najboljše snežne prilike, zgradil že letos skakalnico za skoke do 70 m. Nova skakalnica bo torej za rekordno planisko največja v Jugosalaciji, Postavljena bo na isto mesto, kjer je sedaj mala skakalnica. To bodo v kratkem podrli in jo obrnili nekoliko bolj proti vzhodu, ker izvira tik nad skakalnico studenec, ki bi sproti pokvaril vsako delo, ako bi sedanjo skakalnico dvignili. Zgrajena bo prav tako kakor velika, na kateri je Norvežan Ande rs en letos skočil skoro 100 m daleč. Skakalnica ne bo prehuda in bodo na njej skakali lahko tudi slabši skakači. Podjetnost našega najboljšega graditelja smučarskih skakalnic je treba toplo pozdraviti, z novo skakalnico bomo dobili napravo, kjer se bodo lahko vršile največje mednarodne tekme in seveda tudi za državno prvenstvo, kajti »mamutska« skakalnica je za take prireditve v resnici prevelika. Novo napravo bodo že v bodoči sezoni izročili svojemu namenu. Na vseh skakalnih tekmah so opažali, da manjka našim skakačem Se vedno sigurnosti Da bi odpomog*l tjdi temu. pripravlja inž. Bloudek gradnjo še tretje skakalnice. Tudi ta bo v Planici, in sicer tik poleg sedanje velike nasproti doma >Iliri-je«. To bo skakalnica za trening, ki bo dovoljevala skoke do največ 25 m. Kdor bo hotel doseči to daljavo, bo moral biti nadpovprečen skakač. Doskočišče bo namreč zelo težko in bo ta skakalnica imela glavni namen, da se tekmovalci navadijo sigurnega doskoka. Važno je tudi, da zna skakač pravilno pasti, padci pri skokih sicer niso tako nevarni, kakor se zdi nepoučenemu gledalcu, vendar se je treba naučiti tudi pravilnega padca. Skakalnica bo zgrajena približno tako kakor holmen-kolnska, le nekoliko hujša bo. Norveškim skakačem se dostikrat čudimo, ker so tudi na velikih skakalnicah, čeprav jih doma nimajo, zelo sigurni. Kdor pozna razmere, se temu ne čudi. Na Norveškem je namreč polno malih skakalnic, ki dovoljujejo skoke do največ 20 ali 25 m. Njihova značilnost je v tem, da so izredno težke. Na teh se vadi norveška mladina in si sčasoma pridobi tako sigurnost, da ji pozneje tekmovanje na večjih skakalnicah ne dela nobenih preglavic. Prav tako bo zgrajena tudi nova skakalnica za trening. Kdor bo na njej skočil brez padca, se bo lahko brez skrbi poizkusil tudi na vasici drugi skakalnici. Inž. Bloudka vabijo v CSR Ljubljana, 8. aprila. Je že tako na svetu, da znajo veliko delo drugod mnogo bolj ceniti kakor doma. Najboljši dokaz za to je skakalnica v Planici. Njena 6lava je šla po vsem svetu, čeprav so si nekateri zavistniki na vso moč prizadevali, da bi zmanjšali njen pomen. Kajpak je Šlo od ust do ust tudi ime moža, ki je to veličastno napravo i*stvaril. Inž. Bloudek je kar čez noč postal svetovna kapaciteta glede gradnje velikih skakalnic. Od vseh strani, celo iz Amerike prihajajo dopisi s prošnjo, da se jim dostavi točen načrt plani-ške skakalnice. Vse kaže, da bo nala Pla- nica postala vzor vsem graditeljem, ki bodo grad i h velike sioaikalnice. Te dni je mi. Bloudek prejel izredno laskave ponudbe. Avstrijci 00 ie lani kasali za planiaVo skakalnico veliko zanimanje. Isto velja »a Poljake in Cehoalovake, ki so letos prvič skakali t Planici. Bloudek je se* (tej dobil vabilo, da bi preuredil no svojih načrtih nekatere skakamiee v Avstriji, na Poljskem m na Češkoslovaškem. Vabilo je sicer izredno laskavo, vendar zatrjuje inž. Bloudek, da gradnja skakalnic ni njegov življenjski poklic. Zato se bo odzval le prošnji Čehoalovajkov, ki so ga povabili, da jim popravi Jarolimekovo skakalnico. Cehi so hoteli zgraditi vzorno napravo in so vložili v gradnjo' trioetrt milijona Kč, letošnje tekme F IS pa so pokazale, da je skakalnica vee prej kakor dobra. Menda ni bilo še na nobeni tekmi FIS toliko padcev, med njimi več hudih. Da ne bi bil ves trud zaman, so sklenili, da bodo skakalnico popravili in 60 pozvali inž. BloudSka, ki je izjavil, da bi preureditev Jarolknekove skakalnice fltaki več kakor nova. Pravi, da je najpametneje, da se poišče pripraven svet, kjer bodo zgradili popolnoma novo skakalnico, in sicer po isti metodi kakor v Planici. Ta skakalnica ne bo samo znatno canejsa, temveč bo tudi povsem nenevarna, čehoslovaki so šli celo tako daleč, da eo obljubili denarno pomoč pri dokončni izdelavi planiSke skakalnice, če jim Bloudek zpnadi enako skakalnico. S&a &pomiadan&ko $dtav£ienje in za čiščenje krvi uporabljajte znani PLANINKA-CA J BAHOVEC Pristen je le v plombiranih paketih. APOTEKA Mr. L. BAHOVEC LJUBLJANA KONGRESNI TRG br. TU od B. febr. mm. SOKOL Sokol L, Ljubljana-Tabor, vai>i svoje člane in prijatelje Sokola I., da se udele-že svečane proslave izrednega življenjskega jubileja — TOletnice — brata Josipa Turka, ki bo jutri v torek ob 8. zvečer pred njegovim stanovanjem na Vido vdans ki cesti st. 3. ZbiraJišče je ob 7.4o zvečer pred sokolskim domom na Taboru, odkoder odkorakamo skupno pred slavljenčevo stanovanje. Sodeluje društvena godba. Zdravo! Uprava Sokola I. Sokolska župa Ljubljana, prosvetni od-oor, vabi vse člane ljubljanskih 'n okoin-ških 9oko4skih društev, da se Jrevi ob 20. udeleži žalnega koncerta Narodne odbrane v počastitev spomina pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedflniftelja v veiiki dvorana Kazine. Obleka temna s sokolskim znakom, ovitim v črn flor. Vse brats&e edinice nadalje prosimo, da ob zaključku narodne žalosti za viteškim kraljem priredijo v svojih društvih spominske nagovore pred vrstami v telovadnica ali pa na drug način počastijo spomin velikega pokojnika. Uspela lutkovna prireditev Sokola Zg. Šiška. Po daljšem presledku je na lutkovnem odre v Zg. Šiški zopet enkrat nastopal Gesperček pred skoro razproda00 dvorano, kar je najboljši dokaz, kako ga mladina rada gleda. Mladi, po večini novi igralci so bili vestno pripravljeni v režiji podstaroste Karla Rine in odigrali prav lepo češkega pisatelja Svajgštila mladinsko pravljico »Srebrni pajček«. — Pred prdčetkom predstave je prisotne nagovoril društveni starosta Dorče Koch. ka se je v svojem govoru spomni ltudi polletnice tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, čegar spomin so vsi navzočni počastili z vzklikom »Slavac, nakar je mladinski pevski zbor zapel državno himno. Ker je biLa lutkovna predstava uvrščena v tekmovanje sokolskih lutkovnih odrov župe Ljubljana, so ji prisostvovali tudi člani ocenjevalne komisije pod vodstvom župnega lutkovnega referenta Lojzeta Kovača. Z doseženim uspehom je društvo lahko zadovoljno, saj je doseglo skoro dve tretjini dosegljivih točk. obenem pa naj bo ta tekma tudi pobuda za čim uspešnejše delo lutkovnega odra v prihodnjii jesenski sezoni, se več tako lepih in res dobnih prd-reddtev bt si žellli, zlasti naša mladina. Kamniško prosvetno okrožje ima v nedeljo v dvorani Sokoiskega doma v Mengšu svoj drugi prosvetni dan. Popoldne ob 13. bo najprej konferenca društvenih in četnih prosvetarjev ter vodij nastopajočih, ob 14. pa skupna vaja za pesmi, ki jih bodo pedi združeni pevski zbori. Sama ptrdredatev se bo pričela točno ob 16.30. Ker bodo na tej svojti že drugi skupni prireditvi pokazale eddnice kamniškega okrožja sadove svojega prosvetnega deda, vabi nanjo prosvetno okrožje vse brate in sestre ter sokoistvu naklonjeno občinstvo. Pevovodje in sodelujoči morajo biti točno na mestu, ker se prične prireditev točno ob napovedani uri. SokoJ Vič ponovno vabi članstvo in drago občinstvo na žalno svečanost, ki bo jutri ob 20. v dvorani Sokoiskega doma. Po govoru br. staroste bodo sledile svečanosti primerne recitacije, pevske in orkestralne točke. Članstvo naj se udeleži svečanosti v temnih oblekah s sokolskim znakom, ovitim v črn flor. članstvu bo na razpolago spominska knjiga, kjer se bo podpisa val o v spomin na žalno svečanost. Vse viške občine prosimo, da jutri razobesijo na svojih poslopjih žalne zastave ali pa trobojnice na pol droga. Propagandno delo v ČSR S predavateljske turneje predsednika ljubljanske JCL dr. Egona Stareta Predsednic ljubljanske J. č. lige dr. Stare je zaključil svojo uspelo predavateljsko turnejo po Češkoslovaški s predavanji v Pardubicah, v Brnu in v Bratislavi, ki so žela povsod velik uspeh. V Pardubicah so pričakovali dr. Stareta na kolodvoru zastopniki tamkajšnje &JL s predsednikom inž. J. Z. RauSarem in zastopniki ostalih korporacij, ki so priredili predavanje, ter predavatelja odvedli na magistrat kjer ga je že pričakoval župan mesta. Predavanje, ki so ga priredili mestni industrijski muzej, industrijski, trgovski m obrtniški svet ter gremij trgovcev v Pardubicah. je bilo v dvorani mestnega muzeja. Pred predavanjem je zapel pardubicki oktet jugoslovensko in češkoslovaško himno ter nekaj slovenskih pesmi. Predavatelja je nato pozdravilo več govornikov. V Brnu je bilo predavanje v nabito polni dvorani hotela »Pasagc«, tako da so ljudje zaradi pomanjkanja prostora odhajali. Predavanje je s prisrčnimi besedami otvoril predsednik Wagner. Med posetni-ki so bili poleg vseh funkcijonarjev CJiL iz Brna namestnik staroste mesta Brna Fr. Zampacha, višji magistratni ravnatelj dr. Snuparek. policijski ravnatelj dr. Kracmar, rav. železnic svetnik Jan \Va£-ner, brigadni general G. Hanak, zastopnik deželnega poveljnika, bančni ravnatelji, zastopniki sokolskih žup. vojaških korporacij in ostalih slovanskih društev, jugo-slovenski konzul inž. V. Filkula ter jugoslovensko dijastvo in zastopniki jugoslo-venske kolonije. Drugega dne je predsednika ljubljanske JGL sprejel starosta mesta Brna in deželni president, bivši minister dr. Cernv. Oba sta se zanimala za razmere v naši državi, g. prezident pa zlasti za upravni ustroj Jugoslavije. Zvečer je bila predavatelju na čast prirejena slavnostna večerja, ki so ji prisostvovali poleg senatorja Votrube zastopniki mnogih odličnih korporacij. Izrečeno je bilo več prisrčnih Reklama. — Če tako hvalite to sredstvo za rast las, zakaj ga pa sami ne uporabljate? — Ker predstavljam vzorec pred uporabo. Ljubljanska okolica poje Koncert »Rdečega kriza« v Aioatah Mošcanski občinski odbor KK je priredil v petak o. apriAa v bokoiskem kinu na Selu koncert,'pri katerem eo sodelovala pevska društva >Zvezda«, >Moste< in »H. Sattner*; udeležbo pa je vsled bolezni dveb. članov moral odpovedati >šemtpeterski oktet«. Občinstva pri lepi in plemenitemu namami posvečeni prireditvi sicer ni bilo rua; lo, toda Moste s svojimi 0000 prebivalci bi ga prav gotovo lahko dale več. Sicer pa se veoera niso udeležili niti vsi oni povabljen; ci, ki bi jim morala prizadevanja RK biti pri srou. Manjkali eo banovbaki in vojaški predstavniki, bil pa je izmed oblastnih re-prezentantov polic. dir. g. R- Grill s soprogo. Banovinski odbor RK sta zakopala podpredsednik Vveeter ter blagajnik Maček, domačo občino župan Pave č in podžupan hri-celi ravnatelj kolinske tovarne VI. loio-vič pa je itak podpornik in reden gos* vseh domačih prireditev. - Oba, predsednik obč. od. RK dr. Perko ter podpredsednik ban. od. RK VVester sta v odmoru Moščanom tolmačila pom vi Khv, nepolitičnega društva, ki vzbuja smisel skupnosti, krep: narodno zavest, poživlja domoljubje, goji ljubezen do bližnjega ter mu nudi v sili in bedi pomoč. Pozdravila m zahvalila sta se sodelujočim pev. društvom, ki so RK rada in brezplačno priskočila na pomoč, Sokodu, ki je istotako brezplačno dal svoje prostore na razpolago ter občinstvu za udeležbo. RK je v znak zahvale vsem trem p^v- dr- poklonil lepe vence. Moški zbor pev. dr. >Zvezda< (pevovod-ja prof. M. Avsenak) pa tudi mešani je od lanske enake prireditve opešal. Ne samo številčno; tudi pevske prepričanosti m "Samozavesti je le malo ostalo. Nemara ga razjeda kakšna notranja bolezen! Posledice so: neodločnost, mlačnosi, disoniranje, neuravnovešenost glasov (IG pevcev, 10 pevk) in, seveda, dokaj konservativen program. Uredite svojo družino, 6ložite se in zopet bo vse v redu! Skoda bi bilo »Zvezde«, ki je že tako lepo sijala. Pev. dr. »Moste* Šteje sicer le 22 pevcev, a so to pevci, ki so že marsikaj pre-peli. Konservatorist Darko Zupanu vodi >Moste« ie kratek oas, toda utegnil je vendarle glasova zliti v čisto in harmonično enoto, jih blagodejno izravnal in opogumiL Program ni bil baš ambiciozen. Stavim, da bi >Mostet, ako bi za to le hotele žrtvovati več časa, zapele kaj bolj zanimivega, v bodočnosti jih morata k temu prisiliti dobri sloves in krepka tradicija, ki so si ju v dolgih pevskih borbah pridobile. Ravno prav obsežni koncert je zaključilo pev. dr. >H. Sattner«. Izmena vseh treh nastopivših pevskih skupin, je ta najvne-tejža in najbolj ljubosumna na svoje pevske uspehe. Očitek, češ, ti lahko boljše pojejo, saj so se na nastop pripravljali dan za dnem dva tedna, je le Časten za nje. Pa bi še vi tako delali! Pevovodja Vinko Rupnik je daroval svojim pevcem srce, čas in vse svoje ananje. Tudi se je od lani precej umiril na zunaj. 0 lepem uspehu, ki ga je >Sattner« v petek dosegel, je pričalo živahno priznanje poslušalcev. Gotovo bo pevovodja s svojo pridnostjo in tako vnetimi pevci sčasoma dosegel še dosti več. Moral pa bo biti tudi on izbircnejši pri sestav: programa. tako si je *Rdeči križ« poleg svojih humanitarnih zaslug pridobil v Mostah še eno važno kulturno: združil je vse raztresene pevske sile, jih zedinil v službi dobrodelnosti ter s tem zlasti lokalni glasbeni umetnosti storil lepo uslugo. Koncert Bežigrajskega pevskega društva V dvorani Delavske zbornice so v soboto zvečer peli Bežigrajci. BO je to njihov tretji koncert 26 jih je in vodi jih zborovodja J«nez Godec. V redkem, tovari-ške.n soglasju druži rx»sem može na i različne jSih poklicev; od doktorja do livarniškega delavca so stali tesno strnjen! ramo ob rami na odru ter nam zapeli 15 pesmi, umetnih in narodnih Vse so bile dobro izbrane 'n primerne znanju ter močem pevcev. Le tistih preklicanih »I>v*najst razbojnikov', ki nimajo prav nič ruskega na in v sebi razen besedila, ki 90 preračnajeni le na zu- napitnic, govorili so med drugimi predsednik GJL ravnatelj Wagner, senator Votruba, ravnatelj Dež. hip. banke Ko-krhanek. podstarosta mesta Brna Zam-pach in general Slamna. Svojo predavateljsko turnejo je zaključil dr. Egon Stare z največjim uspehom v Bratislavi, kjer je bil že na kolodvoru slavnostno sprejet. Vsi slovaški dnevniki so prinesli o predavatelju daljše članke, po večini s fotografijo. Od meste Bratislave je prejel predsednik ljublianske JdL krasno knjižno darilo. Predsednik ljubljanske J("!L se ni omejil samo na svoja predavanja, temveč je prisostvoval tudi shodu odvetnikov H Slovaške in Podkarpatske Rusije, ki je bil v slovaškem Narodnem gledališču. V svojem slovenskem in češkem pozdravnem govoru je dr. Stare ponovno zagovarjal misel jugoslovensko-češko-slovaškega zbližana, zlasti na pravniškem polju. Njegova izvajanja so vzbudila splošlho pozornost. Češkoslovašiki pravosodni minister dr. De rer, ki je bil na shodu prisoten, se je živo zanimal za naše razmere. Dr. Stare se Jc popoldne udeležil tudi občnega zbora Združenja odvetnikov Slovakov in ga pozdravil v imenu Jugoslovenov in Slovencev. Končno sc je udeležil predsednik ljubljanske JCL tudi poslovilne čajanke v čast zakonski dvojici policijskega ravna telja dr. Bucharda, ki sta jo priredila G.1L in Jednota slovanskih žen v čast omenjenih neumornih delavcev na polju jugosln vensko-češkoslovaSkega zbližan ia. Predavateljska turneja je bila torej izredno uspešno zaključena v drugi prestolnici bratskega češkoslovaškega naroda, v Bratislavi. S svojim predavanjem je dr. Egon Stare zbudil v široki javnosti Češko slovaške zanimanje za naše lepe planine, med sodelavci češkoslova^o-jugosloven-ske vzajemnosti in še večje zanimanje za vzajemne kulturne politične naloge med gospodarskimi krogi za tesnejše Gospodarsko delo med Češkoslovaško in Jugoslavijo nanj i efekt in so brez vsake uinotniSke cene, bi lahko opustili. Zbor se lahko ponaša z lahkotnimi, a žal le redkimi tenorji, s slmpaličnim baritonsk m solistom (Milan Janov&kij) in s prav krepkimi basi. Glasovi so splošno lepo ubrani, le karakteristični tenorji sem!<1 več. Preveč je preudaren, hladen obrtniški, in komaj je odzvenel zadnji zvok eo-e p**-smi je že intoniral drugo; zdelo se mi j«', kakor b; zemlje pekel Zna pa svojo rec, kar sta potrdila program in uspeh. G. Ja-novskij je ob spremljevanju klavirja zo-pol s simpatičnim, mehko barvanim liri«-nim baritonom tri pesmi, od katerih B. [pavdeva >Ciganika Marija« visoko nad kril ju jo otv ostali. Dvorana je bile kaj dobro zasedena. Z lokalnim ponosom so poslušalci pozorno sledili pesmi za pesmijo, živahno ploskali ter prirejali šumečo ovacije zJasti (>»■ vovodji in solistu. Tudi mi, ki nismo Be-žigrajci, priznavamo radi, da so to zaslužili. __c\ KOLEDAR Danca: Ponedeljek, 8. aprila katoličani: Albert, Viljenica. DANAŠNJE PRIREDITVE. Ki no Matica: Princesa Tu ran dot. Kino Ideal: Prodana Venera. Kino Dvor: Dekleta brez postelje. ZKD: »Dvoje ljubezni« ob 14.30 v M« tic . Kino Šiška: Drevi jaz in ti. Spominski žalni koncert ob 20. v dvorani Ka»ine. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Kmet, Tjrševa 41. Trnk<>-ezy ded,, Mestni trs 4, Ustar, šelenbur*ro-va vVcj, 7. gledališče DRRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 8. aprila: Bunburv. Gostovanje v Celju. Torak, 9. aprila: Zaprto. Sreda, 10. aprila: Beneški trgovec. Red Sreda. s Abonenti reda Sreda imajo 10. t. m. za svoj abonma predstavo »Beneški trgovec« v običajni zasedbi. Prihodnja premiera v drami bo v četrtek, in sicer Kreftova noviteta >Malo-mežčani«, ki jo imenuje avtor >veselo slovensko leg-endo«. »Malomesčanu so komedija iz 1. 1914 in prikazujejo na komedijski način (delo ima vse polno komičnih situacij) razne epizode iz slovensko-avstrijskega življenja Vmes je tudi nekaj izrazito dramskih prizorov, ki se neprisiljeno in naglo prelijejo v vesele komične prizore, da postane »legenda« v resnici tragikomedija. Delo režira avtor Bratko Kreft. Premiera bo izven abonmaja. OPEKA Začetek ob 20. Ponedeljek, 8. aprila: Zaprto. Torek, 9. aprila; Zaprto. Sreda, 10. aprila: Francesca da Rim ini. Red A. četrtek 11. aprila: Zdaj vam eno zaigram Red četrtek. V sredo bodo peli Zandonaievo opero >Francesca da Rimini« za red A v običajni zasedbi z go. Gjungjenac ter gg. Go-stičem, Primožičem in Franclom v glavnih partijah Prihodnja operna premiera bo Fran-za pl. Souppeja opereta »Boccaccio« pod muzikalnim vodstvom dirigenta Nika Stri-tofa. ki je delo nanovo prevedel in priredil, v naslovni partij' bo nastopila ga, Gjungjenac. tev. *q /SLOVENSKI NAROD«, dne 8. aprila 1935 ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 ^Predstava ob 7% uri radi koncerta odpade. Danes ob 4« in 9' uri velika premiera razkošne parodije PRINCESA Film so snemali po znani kitajski pripovedki TURANDOT V glavnih vlogah: Willy Fritsch — Katica Nagy — Paul Kemp DNEVNE VESTI — Joseph Schmidt je pel v Zagrebu. V petek zvečer je pel v Zagrebu znani fiimskd igralec Josef Schmidt, za cesar nastop je vladalo izredno zamrimanje. V dvorani Zagrebškega zbora se je zbralo okrog 3600 poslušalcev, da je bila nabita do zadmjega kotlička. Zagrebška kritika pravi, da znameniti pevec nima preveč obsežnega glasu, pač pa je prijetno barvan, v srednjih legah izredno čist, v višinah sijajen. M adi pevec je bil deležen ogromnega aplavza in je moral ponoviti več točk. — Nagrado 10.000 Din je prejel Miško Kranjec. Založba »liram« v Ljubljani je lani raspisala literarno nagrado 10.000 Oin za izviren slovenski roman. Literarno razsodiše je izmed poslanih rokopisov nagradUlo roman »Os življenja«, ki ga je spisal Miško Kranjec iz povojnega življenje v Prekmurjai. Tako zvana »Prešernova literarna nagrada« znaša 10.000 Din in se izplača avtorju za knjigo šestnajstih pol. Knjiga izide že v kratkem. — Borza dela v Ljubljani L$če elektrotehnika, sedlarja in tapetniia, krojača, strokovnjaka za izdelovanje testenin, dva brivska pomočnika (specijalisti za dečje frizure), kleparja In otroško vrtnarico s znanjem nemsčrine. — Vreme. Vremenska napoved pravd, da bo nestanovitno vreme, spremenljiva oblačnosti. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju IS, v Splitu 17, v Zagrebu 12, v Rogaški Slatini 9, v Ljubljani 7.4. Davi je kazal barometer v Ljubljana 763, temperatura je znašala Z. — Duh pokojnega »Lea« pred sodiščem. Pre^i dnevu je zbudila v Suboticri veldko pozornost vest, da se je pri preiskovalnem sodniku javil odvetniški pripravnik dr. Dragotin Gregus iz Cantavirja, češ, da >e zli duh »Leo«, ki je inspirira! znanega atentatorja Silvestra Matuško m ga pregovoril za atentate na vlake. Ker je kazal dr. Gregus znake abnormalnosti, je državno tožilstvo zahtevalo podatke v njegovi domovnd občrinl. Čeprav je prišlo poroeti-o, da dr. Gregus ni odgovoren za svoje dejanje in da se ne more smatrati kot resen, je državno pravdništvo odredilo razpravo, na kateri naj se odUoči, če je treba zdravnika od/dati v zavod za živčno bolne. Sodišče je zavrnilo zahtevo državnega tožilstva. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešce kozarec »Franz Josef o ve vode«. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josef ova grenčica« izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josef ova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih ti^ovinah. Iz Ljubljane —Jti Ljudska univerza v LJubljani. Dre- v. ob 20. bo predaval v dvorani D a veke zbornice g. uodv. p"*of. dr. M ar-, u s Rebek o anilinskih barvah. Pri tem zadnjem predavanju Ljudske univerze bodo imeli bo-slušaJc: priliko, da si pobliže ogledajo postavo anl Vinskih barv. Predavanje bodo sprem'J aH tuda zanimivi poizkusi. Vstop je v sakomor prost. —Ij Pri jutrišnji podoknici častnemu meščanu g. Josipu Turku ob prosflavi njegove 70letnice bo sodeloval pevski zbor »Ljubljanskega Zvona<. V imenu predsed-ndštva Hubadove Župe se bosta poklonila falavljencu predsedmdk g. dr. švigelj in zborovodja g. Zorfco Prelovec. —rj Diplomiral je na dunajski tehniški visoki šoti za inž. kemije, specialno za plansko kemija, g. Herman Kom, ^in uglednega ljubljanskega inštalaterskega podjetnika. —4j Udruženje jugoslovenaklh inženjer-jev In arhitektov, sekcija Ljubljana, naznanja, da ima svoj občni zbor v sredo ob 19-30 v društvenem lokalu na Kongresnem trgu 1-H (poslopje Zvezda). —IJ Opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva, ki je bil objavljen dne 20. marca o prijavi gluhonemih, slepih in pohabljenih oziroma njihovih varuhov. Prijavni termin je že potekel; zato opozarjamo zamudnike, da se v svrho naknadne prijave nemudoma, vsekakor pa najkasneje do 10. aprila zglase od 10. do 13. v pisarni mestnega fizikata. Neizvršenje prijave bo mestno poglavarstvo kaznovalo po zakonih, ki so navedeni v omenjenem razglasu. —lj Popov, virtuoz čelist, ki bo nastopil na samostojnem koncertu v sredo v Filharmonični dvorani, je eden izmed prvih evropskih čelistov. Muzikalna kronika pdSe o njem: »Popov je poet, predvsem poet žalosti. Izredno velik talent prvenstvene tehnike, ki mu omogoča, da z največjo lahkoto dovršeno izvaja tudi najtežja glasbena dela, pisana za čelo. Njegova igra je v vsakem pogledu virtuozna«. Ker nI mnogo čeMstlčnih koncertov v Ljubljana In ker je Slavko Popov v resnic! izvrsten glasbenik, vabimo občinstvo k udeležbi. —lj Vsa Ljubljana se zgane, kadar je napovedan koncert trboveljskih Slavč-kov. Prišli bodo v ponedeljek 16. t. m in sicer sami. S seboj bodo pripeljali solisti njo Rezi ko Koritnikovo, ki bo pela tri samospeve s sp remije van jem klavirja. Moški zbor bo nastopil pa tudi mladinski. Vsekakor bo zelo zanimiv spored. — Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. —lj Dijaki ljubljanske klasične gimnazije bodo priredili v dramskem gledališču literarno akademijo, ki nam bo pokazala razvoj slovenskega slovstva od Trubarja do moderne. Nad 260 dijakov bo izvajalo najboljša deLa naših najboljših in najbolj pomembnih književnikov. Izvajanje nikakor ne bo enolično. Posebnost prireditve bodo recitacije v zboru. Razen štirih zborov bodo nastopili tudi recitatorji solisti z nekaterimi lirskianj deli Levstika, Jenka. Gregorčiča, Ketteja, Murna, Meška, Gradnika, Maistra, Kosovela in Albrehta. Dijaki pripravljajo akademijo pod vodstvom člana Narodnega gledališča g. Lipah a in agilnoga ter vsestransko požrtvovalnega učitelja petja na zavodu g. Kramoljca. Prireditev bo v petek ob 8. zvečer v ljubljanskem dramskem gledališču. NA VEČER OB 8. 1 —lj Osrednji odbor društva »Bran-i-bor« v Ljubljani bo imel 6voj redni občni zbor 14. aprila ob 10. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Vse podružnice prosimo, da nam pravočasno sporočijo iunena delegatov za občni zbor. Vse podružnice naj odgovore na vprašanja v naši okrožnici z dne 11. marca. Osrednji odbor društva »Bran-i-bor« v Ljubljani. —ij Zbornica za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani ima v petek ob pol 9. dopoldne v svoji sejni dvorani javno plenarno sejo. lj— Smrtna kosa. Včeraj je umri v Ljubljani g. Franc Jernejčič, železniški nacfcsprevodnik v p. Pogreb bo jutri ob 17. izpred mrtvaške splošne bolnice na pokopališče k Sv. Krizu. Pokojniku blag spomin, sorodnikom naše sožalje! —^j Bluze, žemperje, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice ln rokavice Vam nudi v najnovejši mocN tvrdka MILOŠ KARNICNIK, Stari trg 8. —lj Pot v življenje je naslov prvemu originalnemu ruskemu velefllmu, ki ga bo te dni predvajala ZKD. To filmsko delo je svoj čas »adivilo ves svet. V filmu nastopajo samo igralci svetovnega siovesa. Na fidm že danes opozarjamo. V kavarni ODEON nnstopa dunajski komik Slesinger Nov program! Salve smeha! —D Na VH. javni produkciji državnega kon ser v a torija bodo nastopili gojenci šole prof. Antona Ravnika: Bradač Zorka, Mantuani Marija, Demšar Zla tko, s. žulj Ljubomira ln Adamič Bojan. Naslednja Dečka produkcije bo Mozartov koncert v D-moJu s sjpreniljevanjem orkestra. Igral bo Adamič Bojan, spremljal pa orkester drž. konservatorija pod vodstvom prof. L. M. Skerjanca. Začetek produkcije je dre-vi točno ob IS.15. Vstopnice se dobe v Matični knjigami. —-lj Dve nesreči. Ivan Krištof, 3&leuni monter mestne elektrarne, je v ž vabi če vi ulloi Št. 11 padel po stopnicah in dobil resne notranje poškodbe. — V H rasa h je neka kolesar povozil dietnega Josipa Sta-reta, posestnike v ega sina in ga lažje poškodoval Oba ponesrečenca sta morala v bolnišnico. —lj Brez vsakih popustov, a vendar najcenejše, si nabavite damsko in moško perilo, nogavice, rokavice itd. pri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Peglezen). Iz Celja —c Drevl ob osmih se bo pričelo v celjskem gledališču gostovanje ljubljanske drame, ki bo uprizorila za abonma Wiideovo komedijo »Bunburvc. —c Drugi tečaj za občinske delovodje se je pričel dne 1. t. m. pri poveljstvu vojaškega okrožja v Celju in bo trajal do 10. t. m. Tečaj obiskuje 75 udeležencev iz celjskega, laškega, litijskega, krškega in dravograjskega sreza ter iz Slovenjgrad-ca. Občinski delovodje bodo morali v doglednom času prevzeti vse vojaške posle, ki so jih doslej opravljali sreski vojaški referenti, zaradri česar tečajniki z vso pozornostjo slednjo predavateljem. O marsikateri zadevi se razvije zanimiva debata, ki končno razčisti različna mnenja in privede tečajnike v pravo smer. Obenem razpravljajo udeleženci tud! o svojih stanovskih zadevah in svoji organizaciji. —c V celjski bolnici sta umrla v soboto 351etnj orožnik Ivan štrukelj ta Vi- tanja in 2dietni delavec v Westnov4 tovarni Anton Pevec iz Trnove^. —c Lepa zmaga 3K Celja. V nedeljo popoldne je bila pri »Skalni kleti« ob prisotnosti nad 400 gledalcev igrana drugo razredna prvenstvena tekma med S K Olimpom in SK Atletiko, v kateri je Olimp presenetljivo, a zasluženo amagal v razmerju 6:2 (3:1). Tekma je bala zanimiva in napeta, toda na obeh straneh preostra. Igra je bila prvih 15 minut izenačena, potem pa je bil Olimp z mattmi Izjemami do konca igre v lahnd premoči. Olimp je nud!il tehnično boljšo igro, Atletiki pa so b&U premalo požrtvovalni. Goli za Olimp so padu* v 13., 16. in 41. manu ti prvega ter v 12. in 17. m in uiti dragega polčasa, gola za Atletike pa v 7. minuti prvega ter v 16- minuti drugega polčasa. Tekmo je sodil g. Veble objektivno, a premalo strogo. Na G-lazćji je popoldne mladina SK Celja premagala rezervo SK Jugoslavije v razmerju 2:1 (2:0). IZDELEK: »UNION« ZAGREB Iz Maribora _ Prvi službeni obisk bana dr. Puca. Danes je prispel v Maribor ban dravske banovine dr. Dinko Puc na svoj prvi službeni obisk. Jutri dopoldne bo g. ban dr. Puc sprejemal župane s podeželja, deputacije predstavnikov nacionalnih, kulturnih, prosvetnih in gospoclarskih društev ter zavodov ter deputacije privatnih strank. _ Dostojen zaključek narodnega žalovanja v Mariboru. Včeraj popoldne je bdi v veliki unionski dvorani žalni koncert ▼ spomin pokojnega kralja Alekaandra I. Uedinitelja. Koncert, ki ga je priredila Ipavčeva pevska župa v Mariboru, je bil pač najprimernejši zaključek polletnega narodnega žalovanja. Prireditvi je prisostvovala ogromna množica narodno zavednih Mariborčanov, saj je bila prostorna NA VEČER OB 8. dvorana docela zasedena. Koncert, na katerem so nastopila skoraj vsa mariborska pevska društva s preko 400 člani petimi našimi najboljšimi solisti in odličnim orkestrom, je bil velik polet na polju pevske umetnostL — Mariborski obrtniki na Opiencu. Slovensko obrtno društvo v Mariboru bo priredilo potovanje na grob našega viteškega kralja na Oplenac. Ca« potovanja bo določen po fceJji udeležencev. Prijave asa poki oni tv en o potovanje sprejema Slovensko obrtno društvo v Mariboru. _ Prireditev naših tiskarskih umetnikov. V soboto zvečer so naši mariborski grafiki priredili v kazi neki dvorani koncert, ki ga je vodil zborovodja prof. Vrabec. Program je bil zelo pester in je obsegal umetne in narodne pesmi za moški zbor. Presenetili so jako dovršeni solospe-vi in pa glasbene točke, predvsem ouver-tura opere »Pikova dama«. fj/M Zvočni kino Dvor | Tel. 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri sijajna komedija DEKLETA BREZ POSTELJE Vstopnina Din 4.50 in &50 Z Jesenic — Žalna komemoracija v počastitev spomina bi ago pokojnega kralja Aleksandra L Uedinitelja v krogu sokoiskega članstva in naraščaja bo jutri ob 21. »večer v SokoLskem domu. Udeležba obvezna. Iz Litije — Naraščaj&ki odsek pri SK UUJL Naš đportni klub bo posvetil odslej tudi vso pozornost pravilni telesni vzgoji naše mladine. Hočemo vzgojiti preizkušene športnike. Sedaj je razpisan kookurz za sprejemanje novih narasčajnikov od 14. leta da-rje. Vsa mladina bo pred sprejemom v vrste SK Ilirije zdravniško pregledana, nato pa se bo posvetila pod vodstvom trenerjev vsem športnim panogam, tako da bo deležna harmonične telesne vzgoje. Načrt našega marljivega športnega kluba, ki bo vršil z mladinskim odsekom važno vzgojno nalogo, prav iskreno pozdravljamo. — Predpriprave za sokolski okrožni dramatski tečaj. Za sokolska društva zasavskega okrožja se pripravlja dramatski tečaj. Razpisane so prijave, nakar bo izdelan razpored tečaja, v katerem m bodo člani naših sokolskih odorov seznanili z vsemi podrobnostmi, ki jih morajo Igralci poznati. Tečaj se bo vršil v Litiji in ga bodo posečali člani društev iz Litije, Po-novič, Smartna, Kresnic in Vač. — Zaključek mlečne akcije na litijski šoli. Na naši šoli je dobivalo doslej skoro 100 otrok vsak dan toplo in izdatno malico, skodelico mleka. Akcija, ki jo je po-krenilo društvo »šola in dom«, je poslovala skozi vse zimske mesece. Sedaj, ko je že tu pomlad in naši Solarčki ne prihajajo več tako premraženi v šolo, kakor pozimi, je razdeljevanje mleka končano. Društvo »Sola in dom< bo svojo akcijo v jeseni zopet nadaljevalo. Potrebna sredstva so darovali posamezniki, pa tudi nekatere naše ustanove in podjetja, —Za zboljšanje našega kostanja. V našem srezu imamo toliko kostanja, kakor redko v katerem drugem kraju, že pred leti smo pokrenili akcijo za zboljšanje našega domačega, drobnega kostanja Naš domači kostanj smo pričeli preceplja- ti z maronijem. Hvalevredno akcijo bomo nadaljevali tudi letos. Sreski kmetijski referent bo dobavil interesentom cepiče, ki se bodo porabili za zboljšanje našega kostanja. S smo tren o akcijo se bo naš kostanjev pridelek tako zboljšal, da bo ž3 čez nekaj let nepotreben vsak uvoz laškega maronija. Naš domači pridelek bo povsem zadostoval za potrebe naših kosta-njarjev. Ta uspeh bo gotovo važen korak pri gospodarski obnovi našega domačega trga. Iz Novega mesta Športni napredek. V našem mestn se je osnoval pripravljalni odbor »Športnega kluba Kaml'.ja«, sedež desni breg mesta. Namen kluba je gojiti v prvi vrsti nogomet, ping-pong, zimski sport, lahko ter teiko atletiko z rokoborbo in eventuelno boks, v kolikor bo našel za to panogo Interesa med članstvom. Prijave sprejemajo v trgovini g. Rudolfa Murna. Pomembno delo dolenjskih planincev Novomeška podružnica SPD premaguje hude ovire, da bi se poživil tujski promet na Dolenjskem Novo mesto, 7. aprila. V sejni dvorani mestnega magistrata je bil nedavno zbor naših planincev. Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. Franjo Ivanetič, ki se je spomnil smrti viteškega kralja Aleksandra i. z vzlikom slava spominu viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja! in živel kralj Peter H. so zborovalo, počastili velikega pokojnika in nazdravili mlademu kralju. Predsednik je zborovalcem očrtal razvoj in delovanje matičnega društva v Ljubljani, ki je bila z njim podružnica v najboljših in živahnih stikih. Predalednik je ugotovil, da podružnica žal ni izpolnila na lanskem občnem zboru danih obljub, to pa predvsem zaradi vsesplošne krize, ki zavira v vseh gospodarskih panogah napredek in razmah. Tudi nabiralna akcija za sklad planinske koče na Gorjancih se je zaustavila. Moral je odpasti tudi planinski cvetlični dan. Skupnih izletov v preteklem letu niso mogli prirejati, ker so bili vsako nedeljo in praznik sokolski zle t L Podružnica je ustanovila v Drelzetovi vili na Trški gori gorsko zavetišče. S tem je hotela poživeti tujski promet v osiroteli Dolenjski, z intervencijami se je posrečilo izposlovati vili za- NA VEČER OB 8. I časno priznanje značaja planinske koče v amistu obrtnega zakona. Dne 7. 10. 1934 se je otvoritev trskogorskega zavetišča svečano praznovala, a zaradi nerazumevanja izvestnih krogov so morali zavetišče zapreti. Donašalo je brez vsakega rizika lepe dohodke. Razveseljivo je dejstvo, da se je število članov kljub vsem n ©prilikam zvišalo in se pomnožil za par tisočakov tudd sklad za postavitev koče na Gorjan- cih na Din 11.540.90. Koča bo stala 200 do 300.000 Din. Za kočo nabira prispevke tudi planinski odsek Tujskoprometnega društva v Metliki; doslej je nabral 1000 Din. Podružnica se je obrnila za podporo tudi na bansko upravo. Obogatila sta se arhiv in društvena biblioteka, ki bo članom na razpolago proti malenkostni odškodnini. Razglednega stolpa na Mihovem ne bodo gradili, denar bodo porabili za planinsko kočo. V skladu z. novimi društvenimi pravili je postal okoliš podružnice znatno večji, dodelili so ji 4 sreze. Meja poteka v glavnem od Bregane po Savi do Inpolce na Blanco, zavije preko Tržišča —Mirne—Čateža—Zaplaza na Zagradec, odtod po Krki do Dvora in gre nato preko Sv. Petra po sreski, odnosno banovinski meji zopet nazaj na Bregano. Zborovalci so izrekli dosedanji tajnici gdč. Kovačičevi, ki je odložila mesto, za delovanje najtoplejšo zahvalo. Ustanovil se je izletniški odsek. Za tekoče poslovno leto so določili naslednji program. Oživeti je treba nabiralno akcijo za sklad planinske koče, izpopolniti dosedanje markacije, vzbujati med članstvom in občinstvom, zlasti še mladino, s skupnimi izleti m turami, po možnosti tudi predavanji, ljubezen do narave, preskrbeti čim več dovršenih fotoamaterskih pokrajinskih slik in v glavnem sondirati teren za izdanje Vodiča za Novo mesto in okolico. Zborovalci so razmotri v ali tudi nova pravila, ki so jih končno soglasno sprejeli. Pri volitvah v novi odbor je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Franjo Ivanetič, za podpredsednika notar g. Matija Marinček, za tajnika g. Rudolf Smola in za blagajnika g. Anton Ogrin. Zborovalci so odposlali na naslov ministrskega predsednika g. Bogoljuba Jevtiča brzojavni pozdrav. Naši podružnici SPD, ki šteje okrog 150 članov, želimo čim več uspeha z željo, da bi se njena težnja in želja našega občinstva, da se postavi koča na Gorjancih, tudi kmalu uresničila. Uspehi malih harmonikarjev Nastopih* so v korist bedne dece v Studencih in zopet utrdili svoj sloves Maribor, 7. aprila. Naši mali harmonikarji Podmladka Rdečega križa so se pod vodstvom svojega neumornega vodje g. Vilka šušteršiča z vsem srcem oklenili svojega programa. Mali harmonikarji PRK morajo po programu ne samo delovati v Mariboru, temveč s svojimi nastopa tuda pomagati drugim humanitarnim in nacijonalnim društvom izven Maribora. Tako so preteklo soboto radostno pohiteli v Studence pri Mariboru, da z narodno pesmijo pomagajo tamkajšnjemu Rdečemu križu obirati solze najbednejšim. V soboto zvečer se je zbralo v Grcnekovi dvorani preko 1000 Studenčanov, da sliMjo in vidijo male semaritane, ki je njihova slava prešla čez mejo. Dasi je dvorana prostorna, je moralo mnogo ljudi oditi. Ko so se naši malčki podmladkarji v pestrih narodnih nošah pojavili na odru, je zavladalo med množico prekipevajoče navdušenje. Predsednik tamkajšnjega Rdečega križa Vo-kač je harmonikarje in poslušalce pozdravil z lepim nagovorom, naglašujoč, da mariborski harmonikarji PRK s svojim nastopom pomagajo najrevnejši stu-denški deoi. Malčki so v prvem delu zaigran in zapeki 12 Vepdh narodnih pesmic, ki so poslušalce zelo razvnele. Ljubkost harmonikarjev ln otroška nepr ie lijenost kakor nad vse (k)vršeno igranje so izzvali burne aplavze. Harmonikarji PRK so v petju in igranju dokazali, da razumejo bistvo slovenske narodne pesmi. Peli so še tri koroške, tri narodne in ven ček »Na vasic, pri katerem je sodeloval tudi deški zbor meščanske šole v Mariboru. Razen tega so pevod dovršeno zapeli pet umetnih v veliko zadovoljstvo poslušalcev. Drugi del programa je obsegal »Potovanje po domovlaic, 20 narodnih pesmi iz vseh pokrajin Jugoslavije. Prav prijetno so bMI poslušalci presenečeni nad najmanjšimi izmed malih, ki so s svojimi ljubkim! soloapevi prevzeli publiko. Mtlanček, štefuc in Marjanček so svojo nalogo odlično izvedli, za kar so bili nagrajeni z viharnim odobravanjem. Dasi-ravno je bil program, ki je trajal dve url, že izčrpan, je občinstvo bres Izjeme obsedelo, hoteč še poslušati. Ugoditi so morali velikemu navdušenju ln ponoviti poslovilno pesem ^Slovenec, Srb, Hrvat« pri kateri je sodeloval tudi deški zbor z vsem navdušenjem mladih src. Vokač se je ob zaključku uspelega koncerta zahvalil mladim dobrotvorcem, poudarjajoč, da jih je njihova pesem privedla od severa do juga naše domovine, kar Je simbolično iaraženo tudi v pestrih narodnih nošah, la gin jen ugotovil, Aa je njihova umet- nost izvabila mare Ikomu solzo veselja in ganotja. Koncerta se je poleg drugih predstavnikov udeležila skupna občinska uprava s predsednikom g. Kalohora na čelu. Mladim harmonikarjem PRK gre za sijajni nastop, ki otvarja še celo vrsto drugih, vse priznanje, prav tako pa tudi njihovemu požrtvovalnemu vodji g. Vilku Sušteralču! Zvočni kino Ideal H Samo še danes ob 4., 7. in 9.15 un j JOAJV CRAVVFORD v veliki reviji I Prodana Venera Vstopnina Din 4.50, 6J50 in 10.— Dvoje gostovanj na Viču Vič, 8. aprila. V Sokolskem domu na Viču sta bili včeraj kar dve gostovanji, in sicer sokolske mladine z Brezovice in pevskega društva >Danice«. Sokolska mladina je pod vodstvom br. Frana Primožiča uprizorila Ri-bičičevo pravljično igro >V kraljestvu palčkov«, v sokolski dvorani se je ob 15. zbralo precej mladine in njenih prijateljev. Sokolska mladina se je dokaj potrudila in svoje vloge razmeroma dobro opravila. Mladim brezovškim igralcem iskreno čestitamo in želimo, da nas skoro pose-tijo. Zvečer ob 20. je priredila viška >Dani-ca< dobro uspel koncert, ki je bil prav dobro obiskan. Pod taktirko pevovodje g. Albina Severja je moški pevski zbor ubrano zapel Adamičeve »Završke fante«, Mirkovo »Na trgu«, Kocijančičevo »Slovo«, dr. lpavčevo »Oblaček« in Jerebovi »Pisemce« in »O kresu«. Vse pesmice so pri občinstvu zelo vžgale ter so bili pevci deležni viharnega odobravanja, v režiji g. Ivana Jezerska so nato uprizorili Vodo-pivčevo spevoigro v treh dejanjih »Kovačev študent«, ki je dosegla popoln uspeh. Občinstvo je bilo izredno zadovoljno ter je nagradilo igralce z živahnim odobravanjem. Pevce je pri klavirju spremljal zborov pevovodja g. Albin Sever, za kar zasluži vso pohvalo. Po končani spevoigri so pevci med navdušenimi ovacijami dodali še dve pesmici. Viški »Danici« naše iskrene čestitke k 6 Stran 4. >flLOYBN8KI NAROD«, dne 8. aprila 1935 Stev. K) Ueorgij dilin: 35 Počasna smrt Roman. Kako se je vse zgodilo, se je dak> pozneje ugotoviti iz zmedenih Ahmedo-vih izpovedb. Ko sta se nekoč Ahmed in Mavruša izprehajala, ju je srečal v stepi Kapiton Terentjev. Ahmed je opazil, da se je Mavrušin obraz pri tem srečanju izpremenil. Ta nenadni nemir je Ahmeda presenetil. Ahmed sam Terentjev^ ni sovražil, pa tudi Terentjev Ahmedu ni bil sovražen. Zakaj se je Mavruša ustrašila Kapi-tona? Ahmed si je zapomnil, da je Mavruša dejala: —Pojdiva brž domov! Ahmed si ni znal pojasniti teh besed, toda nemir njegove žene je prešel nanj. Usti hip je bolj začutil, nego razumel, da mu prinaša ta človek nesrečo. Kapiton Terentjev je bil mrk človek. Ne samo na dvoru bolnih, temveč tudi na dvoru zdravih je bil znan njegov grobi in kruti značaj. Zmožen je bil za malenkost do krvi pretepsti človeka. Za prazen nič je ozmerjal ali razžalil vsakogar, ki mu je prišel na pot. Priljubljen ni bil. Vsa so se ga bali in izogibali, nihče ni rad govoril z njim. Vsi so videli v njem nevarnega, zlobnega in maščevalnega človeka. Protasov ga je nazival >apaš naselbine gobavcev«. In tako, ko je postala Mavruša pri srečanju z njim nemirna, Ahmed sicer temu nemiru ni pripisoval posebnega pomena, vendar je pa sklenil raje obrniti Terentjevu hrbet. Tesno je objel Mavru-šo in krenil z njo v drugo smer, toda Kapiton je krenil za njima. Tedaj je Mavruša umaknila svojo roko iz Ahme-dove in se ustavila. Terentjev je prišel do nje in se mračno nasmehnil. Oči so se mu zlobno in sovražno iskrile. — Zakaj si se ustavila? — je vprašal osorno in izziva joče — Kaj bi rad od mene? — je vprašala Mavruša. — Kaj bi rad? Ce želiš, ti to povem in prav nič se ne bom bal tvojega Azi-jata. Loči se od njega! Zroč Kapitonu naravnost v oči je Mavruša krilcnila: — Ce me ne pustiš pri miru, ti razbojnik, se zatečem k zdravniku in on bo že opravil s teboj. Vidim ti v dušo, lopov, toda svojega cilja nikoli ne boš dosegel. To si kar izbij iz glave... Ne lazi za menoj, kakor pes ... Terentjev jo je tedaj obsul s psovkami, kakršnih Ahmed še nikoli ni slišal in ki njihovega pomena ni razumel. Mavruša je prijela Ahmeda za roko in mu dejala ,naj pusti tega človeka pri miru. Potegnila ga je za seboj. Ahmed ni vedel, zakaj je prišlo do tega prepira. Kaj je moglo napotiti Terentjeva, da se je tako razjezil? Ahmed si ni upal vprašati Mavruše, misleč, da bi mu morala sama povedati, kako in kaj je s Terentjevim, toda Mavruša je molčala. Sicer je pa Ahmed kmalu pozabil na to in sicer tem bolj, ker se ga je Terentjev izogibal. Pa tudi Mavruše ni več nadlegoval. Nekoč, po povratku iz ambulatorija, je Ahmed presenetil Mavrušo, kako pla-ka. — Zopet je bil ta in zopet me je zmerjal, — je dejala. Ahmedu je bilo tega že dovolj. Odšel je h Kapitonu, ga poklical na dvorišče in zahteval, naj mu stvar pojasni. Spore kl a in spoprijela sta se. Ahmed je potisnil Kapitona v barako, kjer se je Kapiton zaklenil. Od tistega dne se nista več srečala. Tistega dne je Mavruša povedala Ahmedu, zakaj jo Terentjev nadleguje. Povedala mu je, da se ie več let ne more odkrižati tega človeka, da ji je neprestano za petami. Najprej jo je nadlegoval v ambulatoriju, potem pri vsakem srečanju na dvorišču, končno je pa začel prihajati k nji v sobico in vedno si je izbral čas, ko ni bilo nikogar blizu. Nekoč ji je predlagal, naj živi s njim, Zapodila ga je, toda Terentjev oči vidno ni izgubil upanja. Menil je, da se mu bo prej ali slej posrečilo zlomiti Mavrušin odpor. Zdelo se je, da je sklenil pustiti jo pri miru, toda takoj drugi dan po »svatbi« je zopet prišel k nji. — Ti si torej vzela mohamedana? — je vprašaL — Torej si se mu prodala? Si dobila mnogo denarja? Ali ima trgovino? Mavruša ga je znova zapodila, svojemu možu pa ni povedala, da je bil pri nji. Nekaj tednov po dogodim v stepi je Ahmed znova odšel v mesto. In tedaj se je pripetilo nekaj, kar je globoko pretreslo vse prebivalce naselbine gobavcev. Zjutraj četrtega dne po Ahmedo-vem odhodu so našli Mavrušo v njeni sobici mrtvo. Ležala je na svoji postelji, obrnjena z obrazom navzgor. Zdravniški pregled je pokazal, da je bila zadavljena. Takoj je bila vsa naselbina gobavcev na nogah. Ljudje so začeli iskati morilca, ugibali so in .i belili glave, kdo bi bil umoril Mavrušo, toda morilca niso našli. Doktor Turkejev je bil zamišljen, molče je hodil po naselbini. Zagonetni zločin ga je silno težil. Obvestil je o njem zdravstveni oddelek, odkoder je prišel odgovor, naj ukrene vse potrebno, da se v bodoče v naselbini gobavcev kaj takega ne bo več pripetilo. — Le poglejte, — je potožil Turkejev Pvhačevu z dopisom zdravstvenega oddelka v roki, — le poglejte, policijskega komisarja ali detektiva bi radi napravili iz mene... Ukrenite vse potrebno, da se v bodoče v naselbini gobavcev kaj takega ne po več pripetilo. Kaj se pravi to? Prvi hip ni prišlo nikomur na misel iskati morilca v naselbini gobavcev. Saj pa tudi ni bdi o verjetno, da bi mogel biti morilec med gobavci. Mnogi prebivalci dvora bolnih so imeli svoje predloge, bili so med njimi tudi taki, ki so trdili, da je umrla Mavruša naravne smrti. Elbrus, najvišja gora Kavkaza Letos se |e priglasilo Ze aooo turistov, ki hočejo doseči vrh blizu 5600 metrov visoke gore Dva gorska orjaka se dvigata visoko iznad kavkaskih gora s svojimi snež-nemi vrhovi, Kazbek in Elbrus. Na vrh Kazbeka sta se povzpeli nedavno dve skupini mladih sovjetskih turistov. Njihov uspeh je tem pomembnejši, ker sta obe plesali na Kazbek pozimi v februarju. Pa tudi na višjo in nevarnejšo goro Elbrus, visoko blizu 5600 m, se je človek že povzpel pozimi Ze leta 1827 je dosegel vrh Elbrusa Kabardinec Kill-de. Leta 1868 so priplezali na vrh Elbrusa štirje Angleži Do ruske revolucije je doseglo vrti najvišje gore na Kavkazu 59 plezalcev, od teh 33 tujcev. Od leta 1925 do 1930 jim je sledilo 99 planincev, od leta 1930 do 1933 že 231, lani pa že celo 388. Letos se je priglasilo za turo na Elbrus 2000 planincev. Doseči vrh Elbrusa je pa zdaj mnogo lažje, kakor je bilo prej. Zdaj je na Elbrusu stalna meteorološka postaja, v kateri delujejo meteorologi tudi pozimi. Zato si lahko planinec izbere za turo ugodno vreme. Kabardin-ci se morajo zahvaliti tej postaji za mnoge usluge. V meteorološki postaji na Elbrusu so prezunovali tri zime zapored trije člani organizacije mladih komunistov. Pozimi pomeni to pravo pušča vnišk o življenje. Najprej so prezi-movali na Krugozoru v višini 3200 m. Letos so prenesli svoje šotore še višje ki sicer 4250 m. Tja večina turistov že ne pride. Tu se loti človeka gorska bolezen, ki se kaže v glavobolu, prehodni oslepitvi, silnemu utripanju srca in o teki osti nog. Tu je treba nekaj dni počakati, da se človek privadi podnebju, potem pa nadaljuje pot, seveda če je izurjen planinec Preko te višine se povzpne komaj 30% izkušenih planincev. Pozimi divjajo tu silni viharji, kakršni prevračajo na morju ladje. Postaja ima kočo z 9 sobicami, okrog glavne postojanke so pa razpostavljeni šotori in instrumenti. Kočo so zgradili kar se je dalo solidno, vendar jo je pa vihar že nagnil na stran. Večkrat so bili pogumni mladeniči v nevarnosti, da jih vihar s kočo vred odnese z visoke skale, kjer stoji koča kakor orlovo gnezdo. Tu žive in delujejo Viktor Korzun, Saša Gorbačev in A. Gusev. Gusev je opazovalec, Korzun načelnik in znanstvena moč, Gorbačev pa telegrafist. Obrnimo dva Ista njihovega dnevnika. 22. februarja: Ob eni ponoči je dosegel vihar hitrost 40 m v sekundi. Vsa stanica se trese. Hotel sem iz koče, toda že meter od nje nisem ničesar razločil. Bal sem se, da bom zablodil, pa sem zbudil Gorbačeva, privezala sva se z vrvjo h koči in se splazila do šotorov. K sreči je vihar kmalu ponehal, tako da sva lahko opravila znanstveno delo. Ko sva se vračala, je vihar znova prihrumel in veter je dosegel že hitrost 50 m v sekundi V sobicah je bilo 20 stopinj pod ničlo. Pogrela sva si roke nad svetilko in legla k počitku. 25. februarja: Strašni udarci viharja so nagnili kočo, vsi zemljevidi in slike vise po strani. Vrata so se odprla in ni jih mogoče zapreti. Od mraza so se ustavile vse ure, razen moje žepne, ki sem jo imel na prsih. G usjev je sedel pri samovarju in si grel ozeblo čelo. Vsi konci prstov so mu bili zmrz-niti. V sobah je zdaj 27 stopinj pod ničlo. Zakuriti nismo mogli, ker je nam vihar odnesel dimnik in dim se je valil nazaj, da bi nas zadušil. Postavili smo skupaj štiri petrolejke in samovar, da smo se greli pri njih. Zunaj je bilo zvečer 33 stopinj pod ničlo in ko sem stopil tbl koče, se mi je napravila na obrazu ledena skorja, p redno sem prišel do šotorov. Razstava cvetlic Več tisoč posetnikov je prišlo te dni v starodavno holandsko mestece Heem-sted južno od Harlema, Tu je bila otvorjena svetovna razstava cvetja in iz vseh krajev sveta so se zbrali ljubitelji edkih cvetlic Heemsted je posebno znan po svojih tulipanih in hijacinta k , ki so bale razstavljene v ogromnih množinah, v vseh odtenkih barv in v najrazličnejših oblikah. Močan vonj je napolnil razstavne prostore, kjer so bale razstavljene vse zanimivosti vrtnarske umetnosti Na razstavi so bile redke cvetlice, ki so jih plačevali ljubitelji po več tisoč holanriskih goldinarjev. Čeprav tuli-panove čebulice ne gredo več po rekordnih cenah, kakor prejšnje čase, se vendar še najdejo ljubitelji, ki plačajo za novo vrsto tulipana 5000 cekinov ali pa še več Novost razstave v Heemste-du so bile letos polne hijacinte, čijih cvet požene do četrt metra visoko in čijih krasna barva ne pozna doslej primere. Svećenice na Borneu Naloga posrednic med bogovi in ljudmi je pri D a jakih poverjena večinoma ženskam. Na severnem in srednjem Borneu je to posredovanje njihovo edino delo, na jugu so pa obenem plesalke in javne vlačuge, nekako tako, kakor indijske bajadere in javan-ske rungmg. To je posledica indijskega vpliva, ki se je siril sem z bližnjih otokov Jave in Bali, dočim sta ostala manj dostopna sever in središče nedotaknjena. Te svečenice so prav za prav sluiabnice Sangiangov, bogov zraka, ki se med verskimi obredi naselijo v njih da potem z njihovo močjo pomagajo ljudem in jim prorokujejo bodočnost. Tu vidimo našemu špirit i zrnu soroden pojav. Za bodočo svečenico se določi mlada, lepa hčerka sužnja. Za svoj poklic se mora pripravljati po navodilih in nadzorstvom starejše svečenice, ki jo uči bobnati, prepevati pobožne pesmi in plesati. Ko so bodoče svečenice deloma že seznanjene s tajnostmi svojega poklica, j;i -zame svečenica na obrede, kjer nastopajo kot njene pomočnice. Obredi trajajo 3 do 7 dni in starejša svečenica dobi na dan 1.25 holandske-ga cekina, novinka pa 0.75. Čeprav so svečenice zelo v Časteh, velja za sramoto imeti s svečenieo razmerje zaradi njene funkcije javne prostitutke. Zgodi se, da brat ubije sestro, ki je bila izbrana za svečenico. Žarki smrti Med mnogimi žarki so žarki kratkih valov, ki naglo ubijajo bakterije ter druga drobna rastlinska in živalska bitja. Ti žarki spadajo v skupino ultravi-joličastih žarkov in ker so tako pogubni, so dobili ime »žarki smrti«. Odkril jih je učenjak Schuhmann. Vedno bolj se kaže, da zadostuje, da se le malo izpremeni dolžina vala in že ubijejo ti žarki druge vrste živih bitij, kakor malo daljši ali malo krajši žarki. Dr. Wright iz ameriškega poljedelskega ministrstva in dr. McAlister s Smithsonian instituta v VVashingtonu sta dognala, da nad 3000 Angstremov dolgi žarki, to so taki, ki se po svoji dolžini že približujejo najkrajšim še vidnim ultravijoličastLm žarkom, ne poškodujejo jajčec parazitskih črvov. Krajši žarki so pa tem jajčecem že zelo nevarni, posebno žarki dvah dolžin valov, namreč 2804 in 2652 A. Med temi leže žarki nad 2600 in izpod 2800 A , ki so razmeroma malo škodljivi. Zadostuje torej, da se izpre-meni dolžina vala samo za nekaj sto mi-lijontink centimetra (1 Angstrem je ena storndlijontinka centimetra) in to že odloča o življenju in smrti v mdkroskopič-nem svetu. Drobna bitja, ki jih zadenejo ultra-vijoličasti žarki, poginejo skoraj hipoma, če so za žarke baš razpoložena, tova, gmota pri tem eksplozivno razpade tako, da vse bitje naenkrat izgine. Zanimivo je, da isti žarki, ki pokončajo jajčeca parazitskih črvov, človeku ali višjim vrstam živali ne škodujejo posebno, kar se bo dalo morda koristno izrabiti v medicini. Solnce izžareva neprestano zelo mnogo smrtnih žarkov, ki pa ne dosežejo naše zemlje, ker jih skoraj popolnoma absorbira zrak. Da nimamo okrog zemlje zračne plasti, bi ne moglo živeti najbrž nobeno bitje na zemlji. Pri poskusih dobivajo »žarke smrti« iz umetnih svetlobnih virov. Spominjajte se CMD? PRVOVRSTNO ZAGREBŠKO II toči restavracija HOTELA ŠTRUKEL KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 27/L Prima športne suknjiče a Din 98.—. pum parice, modne hlače Itd. - kupite selo ugodno pri PRESREEJ O, LJUBLJANA. Sv. Petra c, 14 Ponos perice in gospodinje je lepo. belo perilo, ki ga da le HtVt&lCt- tetpentinovo milo Zahtevajte ga povsod! MALI OGLASI V vseb malta oglasta velja seseda 50 para, davek Dtn 2.— Najmanjši zneaek za anali oglas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malta oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo POSEST Beseda SO par. davek 2 Dtn Najmanjši znesek 7 Din MALO POSESTVO primerno za vpokojenca, prodam po nizki ceni. — Krhlanko, Vrh št. IS. Šmarje pri Jelšah. 1298 mso Z VRTOM v mestu ali na periferiji — kupi Koželj, Zagorje ob Savi. SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši zneaek 7 Din ŠIVILJO aa na dom sprejmem takoj. — Ponudbe pod >Dobra moč« na upravo >Slov. Naroda«. MOJSTRA aa izdelovanje testenin sprejme tovarna testa. — Ponudbe: Fabrika testa, pošt. pretinac 235, Beograd. PRODAM Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din OTROŠKI VOZIČEK (Korbwagen) dobro ohranjen, naprodaj v Cerkveni ulici št. 21, L nadstr., levo. STAnOVATlJA Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din S EN OSOBNA STANOVANJA z vodovodom in elektriko takoj oddam. (Din 230—28Cf). — Poizve se: Dolenjska cesta 12. 1284 RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din FINO VINO nudi Seidl, Novo mesto. POHIŠTVO smo ponovno znižali. Moderne spalnice od Din 2000, kuhinjske oprave Din 750. Vse drugo pohištvo dobite na obroke ln hranilne knjižice — Mizarstvo »SAVA«. PLESKARSKA DELA izvršujem po konurenčnih nah in solidno. Vzamem v račun za pleskanje pohištva tudi hranilne knjižice. — MeUn-da, Miklošičeva 12. Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. O. FICOOLIJA v LJubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam. 657T KRAVJE MASLO (kuhano) razpošilja v vsaki množini Franc Sencar, trgovec, Mala Nedelja. 1263 MESARJI POZOR! Mesarske jopice, bele in pisane vseh velikosti po najnižji ceni dobite pri — Avsič, trgovina. Poljanska cesta 35. 1244 ZA MAL' DENARJA DOST MU ZRE Plošče, gramofone, iz oosojamo. zamenjava-mo, prodajamo in kupujemo. — EI.F.K-TROTON d. z o. t. oasaza nebotičnika NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2, kjer vam jih tudi strokovnja- 3 ko izvršt 26/L Makulatura! papit proda uprava ,,Slovenskega Naroda*\ Lfubliana. Knafljeva ulica štev. 5 Občin* LjUh'.Mia Mectai pofreboi «rod Zapustil nas je aa vedno na5 nadvse ljabljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod FRANC JERNEJČIČ, železniški nadsprevodnik v pokoju dne 7. t. m., po kratki mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 9. aprila 1935 ob 5. uri popoldne, izpred mrtvašnice državne splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Moste-Ljubljana, dne 8. aprila 1935. Globoko žalujoči: KATARINA, soproga — JOSIP, FRANC, STANKO, MIRKO, sinovi ANICA, hčerka — ter vse ostalo sorodstvo. TJrafln> jod? ft^—M — Za »Narodno tiskarno* Fran fsniirirfc — Za opravo in tnaeratnl del Usta Oton ChriatoL — Val ? Ljubljani