(ilasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ s Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna Številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo »00 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu Štev. 60-KB-16-2-24 Stev. 12 (4X8) LETO IX. NOVO MESTO, 26. MARCA 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone GoSnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani Novomeščani! Kot smo kratko že poročali, bo pred pričetkom velike mladinske akcije na avtomobilski cesti, 1. aprila veliko slavje v Novem mestu. Mimo svečanih akademij 31. marca popoldne in zvečer v obeh novomeških dvoranah,. pri katerih bodo sodelovali priznani ansambli in umetniki, bo 1. aprila dopoldne velik zbor mladih graditeljev — zbor mladih sil pred veliko akcijo. Na zbor bodo prišle vse mladinske delovne brigade, ki že delajo na pripravah za gradnjo, razen njih pa še deset novih brigad, ki bodo pričele delati na« cesti takoj naslednji dan. Zbora se bo udeležilo 23 brigad s približno 2600 brigadirji in brigadirkami. Po mimohodu brigad skozi Novo mesto bo na Glavnem trgu dopoldne veliko zborovanje, na katerem bodo govorili predstavniki Zveznega izvršnega sveta, Centralnega komiteja LMJ, ljudskih republik Slovenije in Hrvatske, okraja in drugi. Na zborovanje je povabljenih veliko najvišjih predstavnikov političnega in javnega življenja iz vse države, , zastopnikov mladinskih organizacij, bivših komandantov mladinskih delovnih akcij in drugih. Novomeščani! Okrasimo naše mesto za veliko slavje, s katerim bomo v ponedeljek in torek začeli največje javno delo na Dolenjskem! Z množično udeležbo na vseh prireditvah pozdravimo mlade graditelje iz bratskih republik in goste, ki se bodo udeležili velikih slovesnosti ob začetku del na avto cesti bratstva in enotnosti! ODLOČITEV NI BILA TEŽKA: GLASOVALI SMO za razcvet socialistične Nedeljske volitve za splošni zbor Zvezne in republiške ljudske skupščine so bile tudi na Dolenjskem mogočna politična manifestacija. Visok odstotek udeležbe — 94«/» — ni samo daleč presegel udeležbo na jesenskih volitvah novih občinskih ljudskih odborov, temveč v celoti tudi potrdil visoko zavest delovnih ljudi novomeškega okraja. Ne mraz, ne sneg, zameti in marsikje slaba pota niso preprečili volivcem, da ne bi izpolnili svoje državljanske dolžnosti. Volitve so potrdile pravilno orientacijo političnih organizacij, ki so zadnje mesece sem poglobile svoje delo; znova se je pokazalo, da nenehno, vztrajno delo z ljudmi lahko rodi samo dobre sadove. In prav gotovo nam uspeh nedeljskih volitev narekuje, da moramo v vrstah Socialistične zveze v okraju s tem delovnim poletom samo nadaljevati, Ko poročamo o uspehih nedeljskih volitev, izrekamo hkrati pohvalo vsem številnim aktivistom SZDL, članom volilnih komisij, kurirjem, mladincem in mladinkam, šoferjem, uslužbencem občin, pošte in vsem drugim tovarišem in tova« rišicam, ki so kakorkoli primogli k tako lepemu volilnemu uspehu — novem dokazu enotne volje in moči naših delovnih množic. 59.998 volivcev naj bi se zvrstilo v nedeljo od 7. do 19. ure *na 428 voliščih našega okraja. Tak podatek smo dobili zgodaj zjutraj na okrajnem volilnem štabu, s terena pa so prišla prva poročila, da so marsikje začeli voliti že ob šestih zjutraj. Okrašena volišča, mlaji, zastave, zelenje, slike naših voditeljev v izložbah, budnice godb že ob petih zjutraj — vse to sestavlja okvir pomembnega dogodka, ki bo zapisan v naši zgodovini pod poglavjem: volitve Četrtega zveznega IN slovenskega parlamenta. Volitve za srečo, za mir, za blagostanje. Ali je bilo treba pomišljati? Ne. Naši ljudje so povedali znova odločno besedo: gradili bomo socializem .n naš dom tako kot smo ga doslej, Prva je bila mladina. Na desnem bregu Krke v Žužemberku so prišli ljudje ob šestih zjutraj pred volišče v povorki z zastavo in harmoniko. Prva sta volila 93-letni Franc Kra-ševec iz Stranske vasi z ženo Frančiško. Amalija Koželj, 71-letna kmetica iz Volčjih njiv, je šla v nedeljo obiskat hčerko v novomeško bolnišnico. Vrnila se je z dobrepoljskim avtobusom popoldne do Dvora, nato pa koračila 11 km, da je pravočasno prišla na volišče v Vrtače! 2e zgodaj dopoldne je radio Ljubljana poročal, da so na Planini pri Semiču, na Dr-ganjih selih, v Rumanji vasi, v Plešivici, Laščah, na Vinko-vem vrhu pri Dvoru, v Hrastu, Stražnjem vrhu, Damlju, Speharjih, Trebči vasi, Suhor-ju, Gradencu in v mnogih drugih vaseh prišli na volišča vsi vpisani volivci. Primerov požrtvovalnosti in visoke državljanske zavesti je bilo v nedeljo nešteto. Naj omenimo ob pomanjkanju prostora le Uršulo Plut, ki bo letos decembra stara sto let. Prišla je na volišče v Crešnjevec pri Semiču In vsa srečna povedala, kako vesela je, da še lahko voli! Spomnimo se pionirk Vere Sadar, Anice Kaste-lic, Anice Rugelj, Milke Pucelj in Francke Perko iz Šmihela pri Žužemberku, ki so v petek dopoldne navzlic snegu odhitele domov in prinesle v šolo dva vitka mlaja! Ne pozabimo mladih kurirjev, ki so peš, s konji, vozovi in z motorji nosili poročila navzlic naletava-jočemu snegu in blatu, samo da bi bili podatki čimprej na občini in okraju. Vojak Mirko Vesel iz Sabca nam je poslal dolgo pismo, v katerem opisuje kako so volili poslanske kandidate v vojski. Dopisniki iz vseh občin nam pišejo, s kakšnim navdušenjem so prihajali na volišča vaščani posameznih krajev in kako so vasi med sabo nenapovedano tekmovale. V metliški občini je bilo najboljše volišče na Grabrovcu, kjer je do pol osmih volilo 90 odst. volivcev. V Novem mestu so se posamezna volišča kar kosala v lepi okrasitvi in dobri udeležbi. socialistično zavest naših ljudi in njihovo rodoljubnost. Potrdile so pa tudi, da se naši ljudje zavedajo vloge vsakega posameznika, ki danes v novi državi soodloča v reševanju vseh važnih vprašanj. Ko ročno Tako bodo ob tejle novici ▼zdihnlli vsi 1-is.ti naši naročniki, ki že tedne in tedne nestrpno pričakujejo, kdaj bo naše veliko novoletno nagradno žrebanje. Tj prava lista bo te dni preknji-iila še zadnje predplačilike, ki M do konca januarja 1958 vplačali OOUi' ; l1 . . naročnino, koneo tedna pa bomo razdelili med izžrebance 111 nagrad. 2rebanje bo vodila komisija 4 naročnikov s pomočjo uprave Dolenjskega lista, izid žrebanja pa bomo objavili v sredo 2. aprila. Da ne bo prehudih razočaranj (mnogi nam že zdaj pošiljajo prav mile prošnje, naj jih žreb ne spregleda!) , samo tale podatek: vsak teden tiskamo 11.800 izvodov Dolenjskega lista, nagrad pa je 111 (stoenajst)... Torej, res samo srečni izžrebanci bodo deležni pripravljenih nagradi OB 10-LETNICI NOVOMEŠKEGA UČITELJIŠČA Med občinami najboljša: STRAŽI-TOPLICE Ob važnejših življenjskih jubilejih sleherni jubilant pre-meri življenjsko pot in svoje načrte za bodočnost. Znanci mu čestitajo in žele sreče. Ako je jubilant kaj pomembnega storil za skupnost, poročajo časopisi o njegovem delu in ga ocenjujejo. Tako družba časti tiste, ki so zanjo delali. Prav ti jubilejni zapisi pa so pogostokrat dragoceni za sestavljanje biografij. V navadi je, da tudi ustanove počaste važnejše življenjske mejnike in ob takih priložnostih poročajo o ustanovitvi, razvoju in svojih plodovih. Iz poročil družba spozna delo ustanove, njen pomen in uvidi, koliko se je obrestoval kapital, ki je bil vložen vanjo. Novomeško učiteljišče bo slavilo jeseni deseto leto obstoja in obeta izdati za to priložnost svoj »življenjepis« — izvest je. Ce bo izvestje res izšlo, bo zavod opravil s tem jako pomembno delo, saj bo z njim prispeval svoj delež k zgodovini sloven- skega šolstva po osvoboditvi. Ta pa je krvavo potrebna. Vemo namreč, da je čas grobar, ki z naglico zagreba v pozabo vse dobro in slabo, pomembno in nepomembno. Iz čuta odgovornosti pred zgodovino slovenskega šolstva moramo toplo po- VIL kongres ZKJ se bo začel 22. aprila Na seji Izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije so pretekli teden v Beogradu sklenili, da se bo 7. kongres ZKJ začel 22. aprila v Ljubljani. Odobren je tudi predlog dnevnega reda kongresa: Tovariš Tito bo referiral o nalogah Zveze komunistov v evezl z mednarodnim položajem In notranjim razvojem socialistične izgradnje Jugoslavije; tov. Aleksander Rankovič bo poročal o organizacijsko-politič-nih zadevah Zveze komunistov, sledilo bo pa poročilo centralne revizijske komisije ZKJ. O programu ZK Jugoslavije bo poročal tov. Edvard Kardelj, o spremembah in izpopolnitvi statuta ZKJ pa tov. Moma Marković. Nato ht> »v ■ • -■» >• hodnjih nalogah ZK Jugoslavije, zatem pa izvolili Centralni komite ZKJ in centralno revizijsko komisijo. zdraviti zamisel o izdaji izvest-ja, hkrati pa opozoriti odgovorne šolnike, naj čimprej oskrbe kratko zgodovino šolstva po osvoboditvi na Dolenjskem. Vsako odlašanje se bo maščevalo. Menim, da bo prav, če za uvod v proslavo 10-Iet>nice tukajšnjega učiteljišč« povemo javnosti nekaj besed o porvih začetkih, da ne bodo šli v pozabo- Prvi pedagoška tečaj, ki je bil v Šmiheki pri Novem mestu od (Nadaljevanje na 4. strani) Spominska razstava o Josipu Resslu v Novem mestu Razstava »Dolenjska žena v NOB« bo odprta v novomeškem Dolenjskem muzeju do sobote 29. marca, ko bo opoldne predčasno zaključena. Muzej bo v svojih prostorih takoj nato pripravil spominsko razstavo o Josipu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, in jo odprl v ponedeljek 31. marca ob 18. uri kot svoj prispevek k veliki proslavi začetka del na avtocesti Ljubljana—Zagreb. Na pobudo Belokranjskega muzeja bo razstava »Dolenjska žena v NOB« prenesen« v Metliko. Ob desetih dopoldne so imeli v okrajnem štabu takle pregled volilne udeležbe: Črnomelj — 40%, Kostanjevica-Podbočje — 41°/», Metlika — 52%, Mirna — 49%, Mokronog — 53"*, Novo mesto — 56 7«, Semič -— 42%, Straža-Toplice •— 75%, Šentjernej — 39'", Trebnje — 41% in Žužemberk — 564''°. Proti 12. uri so se številke naglo pomaknile na\fzgor, Črnomelj 81,2%, Mirna 80"/«, Šentjernej 78% in Kostanjevi-ca-Fodbočje IZ"1*. Se vedno so pa manjkala poročila iz nekaterih najbolj oddaljenih volišč, zato so se številke no zaključke, volitev še precej spremenile. (Točne podatke o volilni udeležbi V posameznih Občinah bomo objavili v prihodnji številki.) Volitve so potrdile visoko OKRAJ NOVO MESTO 206. Novo mesto: Izmed 36.603 volilnih upravičencev jih je volilo 34.839 ali 95.2%. Za kandidata Jožeta Borštnar-ja je glasovalo 33.791 ali 96.9°\ Neveljavnih glasovnic je bilo 1088 ali 3.1%. 207. Črnomelj: Izmed 23.581 volilnih upravičencev jih je volilo 21.924 ali 93%. Za kandidata Nika Belopavloviča je glasovalo 21.328 ali 97.3"'». Neveljavnih glasovnic je bilo 596 ali 2.7%. 55>a Priimek in ime kandidatov II o C > S nI c > S 112 113 114 115 116 117 118 119 Šilih A. Niko 8.749 Jakljevič J. Franc 7.003 Kapš F. Franc Zupančič M. Viktor 7.829 Avbelj J. Viktor 8.154 Vale M. Maks 7.551 Pirkovic V. ing. Vilma 6.487 Krese F. Franc 5.784 Pirkovic J. Franc 8.627 kmalu po 16. uri je pa bil pregled takle: Straža-Toplice 90a/°, Metlika 88%, Mokronog 88% Novo mesto 85,3'». Trebnje 84,5%, Žužemberk 84%, Semič 82,5,«l 7.817 6.589 7.470 8.190''' 7.275 6.271 5.413 7.627 VREME 7.523 4.028 2.407 7.324 7.950 7.101 6.059 5.196 7.361 294 154 146 240 174 212 217 ?66 »PIONIR4 JE PRIPRAVU Z obiska pri največjem dolenjskem gradbenem podjetju — Lani so PI0NIRJEVCI dogradili 418 stanovanj, letos pa jih od teh v Novem mestu 97 — Osrednji problem: pomanjkanje vajencev za zidarsko in tesarsko delo Letošnja pomlad je res muhasta. Veter me je, ko sem šel v Bršljin, prepihal do kosti, čeprav je bil dan sončen. Imel sem srečo; tov. Kočevar, direktor Pionirja, je bil doma. Ne hudim rad na taksne intervjuje, pa ne zato, ker bi bili direktorji neustrež-ljlvl, ne, niti najmanj. Toda vsak razgovor je prekinjen z najmanj 15 telefonskimi klici. Ko je v najlepšem teku, zabrni zvonec in... No pa to je višja sila, pustimo jo. V pisarni tovariša Kočevarja sem se takoj počutil domačega in pričela sva. »Kako ste prilikah LetOŠUjO gradbeno sezono?« »Bili smo popolnoma pripravljeni nanjo. Lansko jesen smo odpustili samo 10 odstotkov delavcev, tako da amo jjh preko zime imeli približno 13()0. ?.e lam smo imeli za leto 1958 zagotovljenih grndbeinih del za 61ri milijonov din, leto, uw pa prevzeli le zh nadaljnjih 300 milijonov din gradenj.« »Sodeluje vaše podjelje pri gradnji avtoceste?« »Vsekakor. Tudi cesta nas ni presenetila. Bili smo pripravljeni na hitro ukrepanje v pripravljalnih delih. Prevzeli smo naslednja dela, ki so že vsa v teku: postavljamo 30 barak za investicijsko skupino, obnavljamo grad Otočec, gradimo hladilnico in pekarno za potrebe brigad, delamo na zajoljih vode in zbiralnikih na Kiju in v MaČ-kovcu, ob vsej trasi bomo postavili 16 barak za nadzorne organe, na odseku Grmovlje bomo zgradili 5 mostov. Kal mehanično kovinski obrat je temeljito pripravljen za popravilo strojev. Na cesti bodo uporabljnli mnogo strojev, zato bo povpraševanje po popravilih raslo.« »Vam delajo roki dograditev velike težave?« »Zelo pazimo na izvršitev prevzetih gradenj v dogovorjenem roku. Lahko rečem, da je vsak rok za nas absoluten. Grad Otočec bo obnovljen do 25. marca, pekarna in hladilnica pa bosta dograjeni do 15. maja. Novomešča-nl se bodo čudili, kako hitro boafa ti dve »tavbi ra*li« »Kolikšen del vaših letošnjih nalog je namenjen gradnji stanovanj?« »Po krizi, ki smo jo preživeli leta I* se je podjetje usmerilo v visoke gradnje. 60 odstotkov letošnjih nalog J« namenjenih stanovanjski gradnji. Lani smo dogradili 418 stanovanj, letos jih bomo 219. Od tega bo v Novem mestu letos vseljivih 97 stanovanj: dva štiriindvajset sita nov atnjska bloka na Znanćevih njivah, trije bloki l skupno 42 stanovanji za VP In 7 stanovanj za naše podjetje.« »Kaj pa konkurenca?« »Lani v začetku leta je bila velika. Potem je popustila, ker so cene z ozi-rom na predračun Ilcitamta maksimirane. SIcer smo pa mi cenejši kot ostala gradbena podjetja. Lani smo delali 1 m8 stanovanjske površine v bloku I na Znančevih ntjivah za 23.000 din, v stavbi OZZ na cesti komandanta Slameta za 21.000 din, letos bo pa v bloku III stal 1 m1 površine 26.000 din. Kljub temu smo še vedno pod povprečno ceno na tržišču, kl je za 1 m2 stanovanjske površine 35.000 din.« »Kaj pa mehanizacija podjetja?« »Naša mehanizacija je sicer zadovoljiva, kljub temu smo pa zaprosili za dva 35 milijonska kredita za nabavo novih strojev.« »In največja težava pri delu?« »To so vajenci za zidarsko in tesarsko stroko. Kljub temu, da je mladine dovolj in da nudimo za uk ugodne pogoje, ne moremo dobiti vajencev za ti dve osnovni stroki. Podjetje daje vajencem razen redne nagrade še posebni dodatek — v prvem letu 1000 din, v drugem letu 1.500 din in v tretjem letu uka 2.000 din. Vsako leto dobi vajenec l delovno obleko, razen tega pa tisti, ki stanujejo v delavskem naselju na delovišču še 13 din terenskega dodatka na uro. Podjetje plača tudi socialno ogroženim vajencem valco leto stroške 3-mesečnega šolanja v Ljubljani. Pod navedenimi pogoji sprejmemo takoj 50 vajencev. Stanovanjsko vprašanje, ki tudi nas močno ovira, bomo skušali letos omiliti z gradnjo 20-»tanovanjskega bloka. Ker nimamo dovolj sred^ov, bomo prosili za posojilo.« za Čas od 28. 3. do 6. 4. Med 27. in 29. marcem ponovno močna ohladitev s snegom do nižin. Nato razjasnitev močnimi mrzlimi vetrovi in mrazom ponoči, V začetku aprila ponovno leno vreme in toplo. Pozneje pomladansko lepo vre me. Nadaljnji izgledi: med 8. in 14. aprilom zopet močna ohladitev s snegom do nižin. V. M. Korak naprej Letni občni zbori kmetijskih zadrug so v največjem teku. Z veseljem ugotavljamo, daimo-j& skoraj vsi nekaj skupnih značilnosti; izredno dobro udeležbo članov, tehtna poročila 0 vidnem napredku in uspehih v letu 1957 ter plodno, razgibano razpravljanje kmetov o načrtih zadrug za leto 1958. Sorazmerno zgodaj so bili letos gotovi zaključni računi vseh 41 KZ v okraju in vsi so pokazali — mimo drugih otipljivih dejstev — velik korak naprej v zadružništvu. Rešitev dolenjskega kmetijstva je v večji proizvodnji za trg, v njegovi boljši konkurenčnosti. Kmetijstvo v okraju ima navzlic težavam, ki jih ni malo (pomanjkanje kadrov, razdrobljenost parcel, nizek delovni učinek, majhen hektarski donos in pod.), vendarle vse pogoje za hiter nadaljnji razvoj. Tržišče imamo doma, avto cesta pa nam bo veliko trga Ljubljane in Zagreba približala takorekoč za dosegljaj roke. V prihodnjih letih mo-ramo znatno povečati vroiz-vodnjo v živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu; uvajamo hmeljarstvo, za trikrat se bo povečala mehanizacija » kmetijstvu. Samo v 150 hektarov zemljišč bomo vložili nad 280 milijonov dinarjev investicij. Med zadrugami in lastniki zemljišč nastajajo novi odnosi. Vlaganje investicij v str* njene površine vinogradov in sadovnjakov pomeni nove deset in sto milijonske naložbe družbenega denarja za dvig proizvodnje, zboljšan.ie kvalitete in dvig življenjske ravni. Pogodbeno sodelovanje kmetov z zadrugami (kooperacija) je najboljša rešitev novih pro-izvodno-blagovnih odnosov med skupnostjo in lastniki zemlje. Ni izhod v tarnanju o velikih davkih in taksah (mimogrede: iz leta v leto naraščajo zahteve in potrebe naših vasi po uslugah zdravstvene službe, socialne skrbi, komunalnih ureditev in vod., čedalje več hočemo graditi tudi na vasi ~ davkov pa naj bi bilo m.a.nj?) — in o tem skoraj nikjer tudi niso govorili na obč-j nih zborih. Razveseljivo je pa, ' da smo slišali veliko več na- 1 metnega govorenja o tem. ka-\ ko dvigniti proizvodnjo, kako j zastaviti delo, da bodo velike j naloge, ki jih tudi pred do-j lenjskega kmeta postavlja pet-i letni plan, čimprej in kar naj-| bolje uresničene. To pa je po-j memben in razveseljiv korak i naprej. Takole so zagrabili goriški in trboveljski brigadirji, ki živijo v naselju »TONETA TOMSlCA« v Trebnjem. Več berite C njih na 6. strani današnjo številke. 6633 »DOLENJSKI LIST« siuijitbit m bk Stara miselnost se umika napredku tudi na rasi, t kmetijstvu, kjer ima sicer še vedno najkrepkejie korenine. V draga-tuški kmetijski zadrugi se zbira čedalje več kmetovalcev, ki vidijo možnost lastnega gospodarskega napredka le v tesni povezavi v kmetijski zadrugi. Zadruga združuje še 78 odstotkov vseh kmečkih gospodarstev na tem območju in šteje 276 članov. V enem letu te jih je na novo vpisalo 32. Lani je zadruga kar dobro Od predvojne se je poraba gospodarila, Nad 2,600.000 din [je umetnih Jnojil v dragatuškem posebej izdelati načrt setve in gatuški zadružniki, predvsem o gospodaorskem načrtu za letos in za dailljše obdobje. Prvenstvena naloga je nadaljnja razširitev pogodbenega sodelovanja med zadružniki in zadrugo za povečanje hektarskega donosa. Za vsako vas bi bilo potrebno ZUNANJEPOLITIČNI TED EN SKI PREGLED fcnašal ob letu čitati dohodek, okolišu povečala za osemnajst- Zadiruga ga bo koristno upora- krat! Zadruga je lani prodala bifla za povečanje kmetijske kmetovalcem nad 15 vagonov proizvodnje. Od zadružnikov in umetnih gnojil, drugih kmetovalcev je odkupi- Skoraj ' četrtina zadružnikov La za dobrih 32 milijonov din sodeluje v odborih in odsekih presežkov. To pomeni, da so zadruge, to je v poljedelsko-se- fcnašali dohodki posameznega menskem, sadjarsko-vinogradni- fospodairstva iz odkupov po- škem, odkupnem, čebelarskem, trprečno 82.000 din. Ce bi bil živinorejskem, strojnem, kredit- hranilno-kreditni odsek bolj de- no-hranilnem, gozdarskem, v laven, bi se lahko dvignile tudi odboru vodne skupnosti, v aktivu vloge. Tako pa ima ta odsek le mladih zadružnikov in v odboru 69 vlagateljev s 650.000 din vlog. žena zadružnic. Dejavnost tah Tekmovanja za večji pride- organov zadruge je različna, lek krompirja se je udeležilo Veliko stvari bi se morali po- 32 zadružnikov. Največji donos govoriti na občnem zboru dra-je bil 43.000 kg na hektar. Za doseči sporazum med kmetovalci, da bi uvedli kolobarje-nje. Lani je bilo zgrajeno 1« eno gnojišče, kredita za ta namen pa je bilo več. Se je veliko steljnikov, ki jih je treba zorati in spremeniti v plodno zemljo, kot so to storili pred leti s 50 hektari. Za napredek sadjarstva je veliko zanimanje, storjeni so pa šele prvi koraki. Do konca leta bodo imeli 5.5 hektarov urejenih sadovnjakov. Odbor vodne skupnosti naj bi pravtako pričel delati. Z regulacijo potoka bi lahko znatno izboljšali donos travnikov. večje pridelke koruze jih je tekmovalo še več. Pri koruzi so dosegli naljvišji pridelek 7.600 kg na hektar. Za začetek kar lepi uspehi sodelovanja v proizvodnji. K temu je veliko pripomoglo iizbrano seme, ki ga Je i priskrbela zadruga, in pa m?'-a uporaba umetnih gnojil »Veš Milica, sem ti prišel povedat, da si v odboru za kuhanje čaja,« je malce hudomušno pozdravil tovariš Bencik, ko je vstopil v pisarno okrajnega odbora Rdečega križa. »Za brigadirje bo namreč treba pripraviti vroč čaj, ko bodo prišli v torek zjutraj na veliki miting...« In tako sem nehote pri-$ostvoval tudi jaz prvemu sestanku »odbora za kuhanje čaja«. Tovarišica MILICA ŠALI je znana kot dobra organizatorka. Čeprav ima pri svojem delu na okrajnem odboru polne roke dela, bo za brigadirje rada pomagala. Pri Rdečem križu dela že od leta 1949. »Takrat je bilo težko,t mi je pripovedovala, »in ko sem nastopila službo, sem bila razočarana. Rdečega križa ni nihče upošteval in smatrali so nas za nekakšno beraško organizacijo. Potem smo pridobili ljudi, ki so se zavzeli za Rdeči križ in počasi smo dobili med Dolenjci zaupanje in spoštovanje. Danes smo s svojim programom že v veliko pomoč zdravstveni službi. S podmladkom imamo v okraju skoraj 21 tisoč članov ...* V pisarni RK je vedno živahno in tovarišica Milica, ki je tajnica okrajnega odbora, je morala med pogovorom odpraviti zdaj tega zdaj drugega. Nekdo se zanima, kako se počuti njen sinček, ki ga je s pomočjo RK poslal v okrevališče, drugi vprašuje koliko mleka v prahu in sladkorja bo za mesec april dobila njihova šolska kuhinja, tretji ... in spet sva lahko nadaljevala: »Veliko je bilo napravljenega na področju malih asanacij in tudi krvodajalska akcija je lepo uspela. Posebne uspehe ima naša zdravstveno-rtrosvetna komisija, ki i kinoprojektorjem in diafilmi opravlja pravo poslanstvo na deželi. Po vaseh se na naša predavanja zbere več ljudi kot na katerekoli druge prireditve!« »Kako pa CARE pomoč?* »Za pomoč šolam in zdravstvenim organizacijam dobiva Rdeči križ pomoč od svetovne CARE organizacije in od ameriške- MEDNARODNI LESNI SEJEM — pomembna gospodarska prireditev v Ljubljani Ker iima Slovenija izmed vseh močno povečuje, vlada že sedaj republik v naši državi najmoč- veliko zianimanijo za mednarodni ne je razvito lesnopredelovalno lesni sejem, ki bo od 22. maja do industrijo, ker proizvodnja stal- 6. jiunotja na Gospodarskem razno narašča in se tako tudi iz- stavi&ču v Ljubljani. SIcer pa je voz lesa in lesnih proizvodov Ljubljana, kjer bodo tudi nadalje vsi lesni sejmi, že priznano središče mednarodne lesne trgovine. Veliko zanimanje za ta sejem vltadta zlasti med tujimi razstiav-Ijalci, (kar je razumljivo, čte pomislimo, kako hitro se razvija lesna indusitrija in ji jo pri tem razvoju potrebno vse več modernih tovrstnih strojev. Taki stroji, domače in tuje izdelave, bodo razstavljeni na sejmu v velikem številu, pokazano bo pa tudi kako delujejo. V okviru sejma, ki dma namen prikazati gospodarjenje z gozdnim bogastvom in seznaniti interesente s pestrimi izdelki raznih vrst lesa, lesnih polizdelkov in končnih izdelkov, bo še lovska razstava, da bo sejem čimbolj zanimiv. Zato ne bo odveč, če opozorimo delovne kolektive, šolska vodstva, mladinske delovne brigade ta druge, ki pripravljajo majski izlet v Ljubljano, naj imiaijo v načrtu ogled tega zanimivega sejma. Najbolj zanimiva, najbolj kričeča in najbolj divja razprava je bila prejšnji teden v zahodnonemškem parlamentu. CDU — vladajoča krščansko demokratska unija z Adenauerjem na čelu je naposled prišla s pravo barvo na dan: Hočemo atomsko oborožitev za zahod-nonemško vojsko. Čeprav se CDU zaveda, da ima večino v parlamentu, se je na to razpravo o obrambni politiki izredno skrbno pripravila. Sklenila je, da bo uveljavila svojo koncepcijo obrambne politike, naj opozicija in javnost storita kar koli. Takih prizorov v zahodnonemškem parlamentu menda še ni bilo. Vladni poslanci so razbijali po klopeh in celo množično zapustili dvorano, ko je neki socialno demokratski poslanec dejal, da ga govor obrambnega ministra Straussa spominja na Goebbelsove argumente. Čeprav je bila obravnava trenutno prekinjena, je gotovo, da bodo vladni poslanci izsilili svojo zahtevo, ker imajo pač več glasov. Med tem pa skušajo socialni demokrati ob podpori sindikatov razburkati javno mnenje, da bi to vplivalo na vlado in CDU. Naj bo kakor koli, oborožitev nemške vojske z atomskim orožjem lahko pomeni samo nevarnost za mir ne samo v Evropi, ampak tudi na svetu. Ta ukrep bo posebno neugodno odmeval v tistih državah, ki so bile žrtev nacistične agresije v drugi svetovni vojni. Toda vse kaže, da se Adenauer in njegova stranka za to ne menita. In to prav v času, ko svet pričakuje na obeh straneh spravljive poteze, da bi lahko prišlo čim prej do sestanka poglavarjev držav na najvišji ravni in do popuščanja mednarodne napetosti. Vsiljuje se sum, da se Ade-nauerju prav zato mudi z atomsko oborožitvijo, da ne bi prišlo do popuščanja, v katerem bi njegova obrambna politika postala nemogoča. To pa pomeni, da je njegova politika naravnost naperjena proti temu popuščanju. ATOMSKO OROŽJE M NEMCE V ZDA se še vedno nadaljuje recesija oziroma gospodarska depresija, ali z drugimi besedami povedano: brezposelnost še vedno narašča. Vlada je vznemirjena in predsednik Eisenhovver se je že posvetoval s svojimi finančnimi svetovalci, da bi predlagal znižanje davkov, kar naj bi spodbodlo gospodarsko dejavnost in znižalo število brezposelnih. Trenutno še niso sprejeli nobenega sklepa, ker so mnenja močno deljena. Številni gospodarstveniki in finančni strokovnjaki namreč zatrjujejo, da vzrok za krizo ni v previsokih davkih, ampak tiči drugje. Sicer pa kje bo vlada našla denarna sredstva za povečane izdatke za obrambo in za druge namene, Če bo znižala davke? Ta kriza je tem bolj neprijetna, ker so Američani prepričani, da Sovjetska zveza zdaj vodi v oboroževalni tekmi s svojimi sputniki in medcelinsko raketo. Na Daljnem vzhodu v Indoneziji Je položaj napet in neugoden, čeprav smo zdaj priča odločnim akcijam osrednje vlade, ki je poslala svoje čete na Sumatro delat red. Ko bi šlo samo za notranje razprtije, ne bi bilo tako hudo. Nihče ne dvomi, da ne bi bila osrednja vlada prej ali slej sposobna napraviti red deloma s silo deloma s kompromisom. Toda vse kaže, da so se v zadevo vmešale tuje sile. Indonezijska vlada misli zdaj protestirati pri Cangkajškovi vladi na Formozi, ker je ta poslala orožje upornikom. Za Cangkajškom pa najbrž stojijo ZDA. To domnevo potrjujejo nespretne in neumne izjave ameriškega zunanjega ministra Dullesa, ki si je po besedah indijskega časopisa »Times of India« menda zastavil za nalogo, da pomaga upornikom s "»križarsko vojno«. VVashington je dovolj jasno povedal, da so njegove simpatije na strani upornikov. To pa se ni zgodilo zato — da spet citiramo »Times of India« — ker je Sukarno komunist, ampak ker je Sukarno vodil izvenblo-kovsko politiko. »Kdor pa ni z nami, je proti nam!« To je očitno geslo ameriškega zunanjega ministra Dullesa. Vse kaže, da bo Dulles prešel v zgodovino kot najbolj nepriljubljen ameriški državnik — v tujini. Ni ga menda človeka v tujini, vštevši ameriške diplomate zunaj, ki ne bi vsaj nekajkrat med Dullesovim ministrovanjem vzdihnili nad njegovimi napakami in želeli, da bi bil na krmilu ameriške zunanje politike drug človek. KAKO SMO VOLIL V občini Trebnje sta- dopoldne zlasti tekmovala sektorja Velika Loka in Čatež. Prvi so za-kLj'Uidili volitve na volišču Sko-vec in Mala Loka. Tudi na volišču v Trebnjem je večina volivcev glasovala v dopoldanskih urah. Mladinci in mladinke delovnih brigad so v TrebnJem in v Veliki Loki volili že v jutranjih urah. Mladinci iz naselja »Rade Končar« v Koreni tki so šli po volitvah na delo. Poročila ,ki so prihajala dopoldne iz volišč Knežja vas, Dolga njiva, Vrhovo, Zagorica, Dečja vas in še nekaterih, niso bila razveseljiva. Udeležba na voliščih je bila tod dopoldne majhna, pozneje se je pokazalo, da so bila poročila stara in nepopolna. Popoldne so se šte- vilke udeležbe tudi na teh voliščih hitro dvigale. Z malimi izjemami so se volivci v trebanjski občini udeležili volitev. V občini Kostanjevica - Pod-bočje so prvi zaključili volitve s 100-odstotno udeležbo v Dobravi. Za vso občino pa povprečje dopoldne ni bilo zadovoljivo. V vaseh pod Gorjanci je bilo precej snega, drugod pa prav tako veliko blata, kar je otežkočalo prihod oddaljenejših volivcev, vendar so tudi v tej občini z močnejšo udeležbo popoldne pokazali veliko državljansko zavest. Take udeležbe na volitvah, v teh krajih gotovo še ni bilo. Na občinskem volilnem štaba v Šentjerneju so se jezili le na nekatere vasi pri Skocjaniu. V Razpis javne dražbe ga naroda. Skupno smo v tem šolskem letu od obeh prejeli materiala v vrednosti skoraj 50 milijonov dinarjev. Razdelili smo ga med 27 socialno zdravstvenih ustanov in med 118 raznih šol.* »Ali ste zadovc\ini s poklicem?« »To delo me zelo veseli, čeprau je včasih kdo siten in se pritožuje, če ne dobi od Rdečega križa vsaj desetkrat toliko kolikor je plačal članarine. Prav nerodno mi je, kadar prosjači tak, ki sem zanj prepričana, da ni potreben ... Danes lahko že s ponosom pogledamo na dosežene uspehe,* potem se mi je nasmehnila, »ne maram, da bi izzvenelo kot samohvala, toda s požrtvovalnim odborom, s požrtvovalnimi aktivisti na terenu ter z naklonjenostjo družbenih organizacij in ljudske oblasti je bilo res veliko narejenega.,,* Občinski ljudski odbor Črnomelj razpisuje na podlagi 33. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur 1. F1*RJ št. 26-54) in 4.' člena odloka o postopku pri prodaji hiš iz SLP na območju občine Črnomelj (Ur. ve**nik okraja Novo mesto št. 7-36) JAVNO DRAŽBO nepremičnin splošnega ljudskega premoženja, ki bo 3. aprila 1958, ob 8. uri v sejni dvorani ObLO Črnomelj V a dražbi bodo prodane sledeče nepremičnine; 1 Pare št 1475 — pašnik v izmeri 13.99 a prip. k zkvl. 507 k. o. Talčji vrh. Cendlna vrednost je 5.596 din. 2. Pare. št 579 — stavbišče (ruševina) v izmeri 31 kvadratnih metrov, pare št. 1675 — travnik v Izmeri 7,55 a. pare. št. 1677 — travnik v izmeri 9,24 a, in pare. št 1676 — travnlik v izmeri 9,41 a, vse pripisane k zkvt. št. 326 k. o. Talčji vrh. Cenilna vrednost je 18.557 din. 3 Pare. 5t. 2124 — travnik v i7.meii 24,26 a prip. k zkvl. št, 326 k. o. Talčji vrh. Cenilna vrednost je 9*704 din. 4. Pare. št. 2152-1 — njiva v izmeri 30,86 a in pare. št 2162-2 — pašnik v izmeri 2,41 a. obe prip k zkvl. št. 326 k. o. Tale)i vrh Cenilna vrednost Je 26.&1« din. 5. 'Pare. it, 170 — stavbišče v Izmeri 0,43 a in pare. št. 173 — stavbišče v Izmeri 0,50 a, obe prip. k zkvl, št. 1096 k. o. Talčji vrh s stanovanjsko hišo v Rodimah, ki je zidana iz kamna in krita z opeko. Cenilna vrednost Je 160.000 din 6. " Pare. št. ljrjl — travnik v izmeri 46,22 a rft pare. št. 1529 — travnik v izmeri 0,86 a, obe prip. k zkvl št. 1096 k, o. Talčji vrh. Cenilna vrednost je 18.832 din. 7. Pare. št. 2349-2 — njiva v izmeri 22,95 a'prip. k zkvl. št. 1128 k. o. Maverlen. Cenilna vrednost je 34 425 din. 8 Pare. št. 1934-1 — vinograd v izmeri 6,83 a. in pašnik v izmeri 4,55 a, prip. k zkvl. št. 408 k. o. Maverlen. Cenilna vrednost je 4.755 20.484 din. 9 Pare. št 1819 — njiva v izmeri 3.17 a prip k zkvl. št. 70 k. o. Maverlen. Cenilna vrenost je 4.755 din. 10. Pare št. 1813 — vinograd v izmeri 1,91 a, pare. št. 1816-2 — vinograd v izmeri 11,27 a, in travnik 5,03 a ter stp. št. 221 — ruševina v izmeri 36 kvadratnih metrov, vse pripisane k zkvl. št. 397 k. o. Maverlen. Cenilna vrednost znaša 51.651 din lil. Pare. št 2029 — travnioc v izmeri 5.47 a prip. k zkvl. št. 1054 k. o. Maverlen. Cenilna vrednost je 6.564 din. 12 Stp. št. 50 — vinska klet, pare. štev. 489 — vinograd v Izmeri 11,76 a, pare. štev. 495-2 — pašnik, vse prip. k zkvl. št. 1193 k. o. Maverlen. Cenilna vrednost je 104.025 dinarjev. 13 Pare. štev. 502-2 — vinograd v izmeri 5.60 a, prip. k zkvl. štev. 1179 k. o, Maverlen. Cenilna vrednost 1e 22,400 dinarjev. 14. Pare štev. 2099-1 — njiva v izmeri 4,ei a, prip. k zkvl. štev. 2V o t ran je politični tedenski pr egled »Lahko rečemo, da so se današnje volitve za splošni zbor zvezne in republiške skupščine spremenile v eno najmogočnejših političnih manifestacij« — je dejala v nedeljo zvečer prek Radia podpredsednica SZDL Slovenije tovarišica Vida Tomšič. Čeprav so podatki o udeležbi v času, ko to pišemo še vedno nepopolni, v nekaterih republikah manjkajo poročila številnih občin in okrajev, lahko govorimo o izredno veliki udeležbi. Kot rečeno marsikje še nimajo poročil. Tako v Crni gori do ponedeljka zvečer niso utegnili zbrati vseh poročil, ker je v teh krajih od sobote naprej divjalo snežno neurje in naneslo ponekod celo več kot dva metra snega. No, tudi take vremenske prilike niso vplivale na volilno udeležbo v drugih republikah, kajti zbrani podatki govore, da je udeležba presegla 908/«. Po podatkih iz Slovenije je v naši republiki glasovalo 92,65«/o volivcev. V okraju Celje se je udeležilo volitev 93,79Vo volivcev, v Gorici 96, v Kopru 95,5, v Kranju 93,1, v Ljubljani 95,60, v Mariboru 92,17, v Murski Soboti 94, v Novem mestu 92,85, v okraju Trbovlje pa je glasovalo 93*/» vpisanih volivcev. Od 1 milijona 37 tisoč 325 vpisanih volivcev je v nedeljo oddalo svoje glasove za predlagane kandidate 961.134 državljanov. S tako množieno udeležbo na volitvah so volivci potrdili prehojeno pot kot tudi načrte za bodočnost, katero bodo uresničevali novoizvoljena zvezna in republiške ljudske skupščine. Volitve so potrdile zavest upravijalcev ter njihovo odločno voljo, da utrjujejo in vodijo svojo domovino k še večjim gospodarskim in družbenim uspehom. To potrjujejo končno tudi podatki, oziroma primerjava s prejšnjimi volitvami. Leta 1953 je glasovalo za republiško skupščino 86°/» volivcev, za kandidate zvezne skupščine pa 90,4,/» volivcev Slovenije. Oktobra lani se je udeležilo občinskih volitev v Sloveniji 84,2"/» volilnih upravičencev. Te dni pa so posebna volilna telesa izbrala še poslance za zvezni in republiški zbor proizvajalcev. S tem smo zaključili volitve in četrtič po osvoboditvi izvolili svoje najvišje predstavniške organe, ki jih čakajo z izvajanjem perspektivnega gospodarskega načrta in predvidenega še bolj poglobljenega uveljavljanja neposrednih demokratičnih pravic državljanov prek organov družbenega samoupravljanja in delavskih svetov velike in odgovorne naloge V soboto In nedeljo ho v Ljubljani tretji redni letni republiški občni zbor Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo. Delegati so že te dni dobili obširno poročilo o delu sindikatov v Sloveniji, na samem občnem zboru pa bodo podana štiri poročila, o katerih bodo pozneje delegati razpravljali v posebnih komisijah. Iz poročila povzemamo, da je bilo lani zaposlenih v Sloveniji 399.106 oseb. od tega pa jih je bilo včlanjenih v sindikate 292.808, to pomeni 73,4'V«. Od leta 1!)56 pa do leta 1957 Je naraslo število zaposlenih za <> , medtem ko se jc šte- vilo članstva povečalo v tem času le za 4°/a. Bržčas se nekatere sindikalne podružnice premalo prizadevajo, da bi no-vozaposlene delavce in nameščence takoj vključili v sindikalno organizacijo. Iz poročila je razvidno, da so sindikati razen skrbi za vzgojo posvetili največ časa pravilnemu in doslednemu uveljavljanju socialističnih načel nagrajevanja. To ho tudi v prihodnje ob novem načinu delitve narodnega dohodka in znatnih sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije, ena najbolj važnih nalog. Veliko je bilo delo, katerega so sindikalne organizacije opravile v zvezi s popravljanjem tarifnih pravilnikov. Temu so se nekatera upravna vodstva po podjetjih upirala, češ, da je vse to delo odvisno in da to ne bo rešilo problema plačne politike, zato ker je potrebna sprememba celotnega plačnega sistema. Sindikati so nastopili proti takšnim parolam in izkušnje so pozneje potrdile, da je bilo to njihovo stališče povsem pravilno. Pri trm delu in sploh pri plačni politiki pa so sindikati opazili, da nekatera gospodarska vodstva popravljajo tarifne pravilnike (ali pa pravilnike o normah In premijah) »za zaprtimi vrati« ter krat-komalo ne pritegnejo kolektivov v razprave. V takih primerih so bile tendence dokaj jasne. Skušali so namreč zvišati zaslužke zgolj tistim, ki sede na vodilnih mestih in kvečjemu še upravnemu aparatu. Zanemarjeno je bilo urejevanje in morebiti tudi povišanje tarifnih postavk delavcev na proizvodnih delovnih mestih. Taka in podobna stališča so in še vedno ovirajo pravilno politiko nagrajevanja, zato ho tudi občni zbor o tem verjetno precej razpravljal. 872 k. o. Maverlen, pare. štev. 2102 — tfavniik v izmeri 3,22 a, prip. k zkvl. štev. 309 iste k. o,, pare. štev. 2104-2 — njiva v izmeri 27,28 a, pare. štev. 2105 — travnik v izmeri ii4,17 a, pare. štev. 2106 — njiva v izmeri 3,34 a, vse tri prip, k zkvl. štev. 919 k. o. Maverlen. Cenilna vrednost je 35.840 dinarjev. 15. Pare. štev 1585-2 — travnik in pare. štev. 1578-2 — travnik, v izmeri 3,81 a, obe prip. k zkvl. št. 710 k. o. Maverlen. Cenilna vrednost je 23.310 dinarjev. 16. Stp. štev. 183 v izmeril 22 m2 prip. k, zkvl. štev. 383 k. o. Maverlen. zidanica v razpadajočem stanju. Cenilna vrednost je 17.200 dinarjev. 17. Pare. .štev. 1532 — vinograd v izmeri 19,17 a, prip. k zkvl. št. 383 k. o. Maverlen. Cenilna vrednost je 134.190 dinarjev. 18. Stp. 117 v izmeri 43 kvadratnih metrov prip. k zkvl. štev. 37. k. o. Maverlen — zidanica v razpad, stanju. Cendlna vrednost je 85.000 dinarjev. 19. Pare štev. 1417-1 — vinograd v izmeri 20,24 a, prip. k zkvl. štev. 37 k. o, Maverlen. Cenilna vrednost je 14,1.610 dinarjev. 20 Pare štev. 1341 — travnik v izmeri 5,72 a. In pare. štev. 1342 — travnik v izmeri 13,88 a, obe prip. k zkvl. štev. 595 k. o Dobliče. Cenilna vrednost je 19.600 dinarjev. 21. Pare. štev. 2524-2 — travnik v izmeri; 4,27 a, prip k zkvl. štev. 960 k. o. Maverlen. Cenilna vrednost je 6,405 dinarjev. 22. Pare. štev. 1589 — vinograd v izmeri 11,42 a, prip. k zkvl. štev. 1196 k. o. Maverlen. Cenilna vrednost je 65.780 dinarjev. 23. Pare. štev. 1440 — vinograd v i/.merl 9,37 a, "prip. k zkvl. štev. 349 k. o. Dobliče. Cenilna vrednost je 29,110 dinarjev. 24. Pare. štev. W00-l — vinograd v izmeri B,21 a, 1n pare, štev. 1400-2 — njiva v izmeri 20,78 a, obe pripisani k zkvl. štev 673 k. o. Maverlen. Cenilna vrednost Je 59.980 dinarjev. iiosedanii najemniki nimajo predkupne pravice razen pod točko 5. tega razpisa. V dražbi sodelovati Ima pravico vsak državljan FLRJ. Varščina znaša 10 od-ftotkov Izklicne cene katero Je pot robno položiti eno uro pred prlčolkom dražbe na računovodstvu Obl.o tntei—eiitj dobe vsa pojasnila o dražbi vsak torek, četrtek ln KOboto na ObLO, soba štev. 5. Občinski ljudski odbor Črnomelj NAJPREJ PRKI) SVOJIM PRAGOM Dolah, Stari Bučki, Stari vasi, Grmovi j ah in še nekaterih vaseh Je kot skoraj pri vsakih volitvah bila tudi tokrat udeležba povprečno niatimanjša. V drugih predelih šentjernejske občine je bila udeležba izredno lepa. Prvi so zaključili v Šent-joštu. Popoldne po 15. uri so pričele prihajati komisije iz posameznih volišč z volilnim materialom, ker so končali predčasno. Komisija iz Čadraž, kJ&r so med prvimi v šentjer-nejski občini zaključili volitve s 100-odstotno udeležbo, je naložila skrinjice in gradivo kar na kolesa ter odpeljala vse občinski volilni komisiji. OBVESTILO OLO Novo mesto — Tajništvo za notranje zadeve — obvešča vse upravitelje in lastnike motornih vozil, da bodo redml letni tehnični .pregledi motornih vozil za okra i Novo mesto od 2.—.1.1. aprila, po sledečem vrstnem redu: Tovorni avtomobili ln njihovi prUclopniki: 2. 4 od reg. št. S-215 do 3622, 3. 4. od reg. št. S-3628 do 8748. Osebni avtomobili: 4. 4. od reg. št. S-109 do 3593. 5. 4. od reg. št. S-3594 do 9241. Motorna kolesa: 7. 4. od reis. št. S-S04 do 3G!>n, 8. 4. od reg. št. S-3700 do U370. 9. 4. vseh vrst traktorjev in njihove prikolice. 10. 4. avtobusi, specialna, rešilna in gasilska vozila. 11. 4. bodo tehnični pregledi za vse vrste motornih vozLl bivšega okraja Črnomelj v Črnomlju od 6. do 14. ure. Tehnični pregledi bodo po navedenem vrstnem redu vsak dan, razen v nedeljo od 7. ure do 13. ln od 14.—18. ure. Za biv. okraj Črnomelj pa v času. kot je navedeno, V Novem mestu bodo pregledi v Jerebovi ulici in na cesti Talcev. V Črnomlju pa pred Prosvetnim domom. Na tehnične preglede morajo biti pripeljana tudi tisia w/.iia. ki so že bila tehtnično pregledana za leto 1958, zaradi vojne evidence. Tehiurni prebledi bodo po točno določenem razporedu, ki ga je treba strogo upoštevati. Sprememb v taksah ni. Iz pisarne Tajništva IZ RAZNIH STRANI 9 Zahodnonemški minister za gospodarstvo Erhard Je prispel v Washinglon. Med obiskom v ZDA ga bo sprejel predsednik Eisenhovver ln drugi ameriški funkcionarji. V VVashingtonu se bo pogovarjal o skupnem evropskem trgu in svobodnem trgovinskem področju ter o gospodarskih stikih med Zahodno Nemčijo in ZDA. 0 japonska osrednja meteorološka uprava Je sporočila, da se radioaktivnost ozračja na Japonskem vznemirljivo povečuje. Ugotovili so, da Je zdaj dvakrat večja kot v istem razdobju lanskega leta in desetkrat do dvajsetkrat večja kot leta 1955. Zastopnik omenjene uprave je dejal, da je povečanje radioaktivnosti posledica nedavnih jedrskih poizkusov. 9 Vodja kubanskih upornikov Fidel Castro je napovedal, da bodo uporniki i. aprila začeli splošen boj proti Battsto-vi vladi in da bodo v 20 dneh. strmoglavili ta režim. Uporniški voditelj Castro je v začetku tega meseca poslal Balisti ultimat, naj do 5. aprila kapitulira, ali pa na i se pripravi na boj do popotnega uničenja. • Indonezijski minister za zunanje zadeve Subandrio Je izjavil, da je evakuacija ameriških državljanov iz osrednje Sumatre možna samo s pogojem, da vlada ZDA pokaže »najgloblje razumevanje«. Indonezijska vlada je namreč zavrnila ameriški predlog, da bi Američani s helikopterji, vojnimi ladjami in vojaštvom pomagali pri evakuaciji uslužbencev petrolejske družbe Cal-tex, češ da te indonezijska vlada sama sposobna zavarovati in evakuirati te uslužbence. # Predsednik Naser je sprejel odstop generala Aflfa el Bizrija, dosedanjega poveljnika prve armade združene arabske republike v Siriji. Niso objavili razloga za ta odstop, domnevajo pa, da F.lzri-jev odstop »sodi v okvir ukrepov depolitizacije sirske armade.« 9 V Damasku se bo v drugi polovici aprila začela sodna obravnava proti tastu kralji Sauflnve Arabije — Asadu Ibrahlmu In njegovemu bratu Kah'du zaradi ndeležbe v zaroti proti življenju predsednika Nnserja. Obema bo sodilo sodišče v odsotnosti, Zaroto j<> odkril bivši šef obvešče-VAlne službe sirske armade polkovnik Serraj. ki Je Izla-vil, da mu Je Asad Ibrnbim v kraljevem Imenu plačal 1,900,000 funtov šterllngov. »Ja, Jaka, kaj pa tako vneto pometaš pred hišo le celo uro?* »Vel, popoldne Imamo sestanek, pa bi rad kritiziral nekatere v podjetju .. .* Vsaj ob nedeljah Marsikatera pomanjkljivost voznega reda dolenjske železnice Je bila v zadnjih letih že popravljena, še vedno pa bi bilo mogoče izboljšali zveze, na račun katerih je prikrajšana predvsem Bela krajina pa tudi ostala Dolenjska. Vlak št. (1518, ki pride v Ljubljano ob 20.24, jc zadnja dnevna zveza Dolenjske z glavnim mestom Slovenije. Iz Metlike odhaja ob 16.00, iz Črnomlja ob 16.35, iz Novega mesta pa ob 17.50. Kot kaie je namenjen bolj službenim Potnikom, ki popoldan navadno nimajo pri nas kaj več opraviti, kot pa domačinom, ki bi se radi vračali v Ljubljano čim pozneje. To velja ie posebno za nedeljo. Kako naj recimo Človek iz okolice Črnomlja koristi nedeljsko karto, ko s prvim jutranjim vlakom (ki Ima redno zamudo) pride domov Šele okrog 10. ure, na po-vratek pa mora praktično misliti že kar kmalu po kosilu? Tako se mu res ne izplača priti domov za dobri dve url, pa tudi izletnik ne bo pri teh pogojih prlSel sem dol. Nujno je, da vsaj ob nedeljah vlak Kt. «5:tL\ ki (nihaja iz Metlike ob 19.54 ln prid« v Novo mesto ob 21.37, pelje še naprej do Ljubljane. Bres škode bi tudi izostal eden od prvih dveh jutranjih vlakov, ali pa naj bi drugi odpeljat iz Novega mesta uro In pol pozneje, še posebno sedaj, ko bo vlak štev. 6514 baje vozil pozneje In prišel v Ljubljano šele okro;; 10. ure dopoldne. Ta drujtl jutranji vlak (št. 6520) bi potem lahko vozil vsaj od Metlike, kajti Bela krajina iti ftojenjska potrebujeta vlak, ki bi pripeljal v Ljubljano ob pol osmih zjutraj. Poseben problem so tudi zastoji v firosupljem, kjer «e križajo včasih kur Štirje vlaki. 8 primerno spremembo voznega reda bi ae dalo to popraviti. Na nek nnčin, pa čeprav z uvedbo pospešenega vlaka, b| bilo treba skrajšati potovanje vsaj enkrat dnevno, saj povprečna potovalna hitrost 25 km/h, ki jo razvije »Dolenjo«, skoraj nc bi bila v čast niti kolesarju ... Važna pridobitev za Novo mrsto pa Je vsekakor nočni motorni vlak z odhodom 22.42 iz Ljubljane in » povratkom 00.41 v Ljubljano. Prepričani smo, da bi | dobro voljo železničarji lahko ustro-fli potnikom tudi i odpravo omenjenih pomanjkljivosti. 83 H »DOLENJSKI LIST« ** Stran t UTRINKI Z NEDELJSKIH VOLITEV V BELI KRAJINI » Prišel sem kar sam« lzbo,išaJmo ,oka,ni Promet je dejal štiriindevetdesetletni Štefan Mavsar na Gornji Paki Nas Mercedes drči proti Gorjancem. Vse je prekrito s tanku plastjo novega snega. Hitimo skozi vasi; povsod mlaji z zastavami, lepo okrašena volišča. Se malo in že smo v Beli krajini. Prehitevamo moške m ženske, ki odhajajo na volišča.. Metlika. Zvočniki igrajo in pripovediuge-jo prva jutranja poročila o volitvah. Lepo Okrašena volišča, ■ preprogami pregrnjene mize. Nekaj volilcev pravkar voli. Obrazi članov okrajnega odbora so nasmejani. Gradac ima ob devetih štiri-desetodstotno udeležbo. Po vseh voliščih dobro razpoloženje, Vo. livci so navalili že v prvih jutranjih urah. Vsi volilni odbori napovedujejo dober rezultat. Kurirji na motornih kolesih prenašajo poročila, pa tudi peš. Sneg je. Vasi v hribih so težko dostopne. V občinskem volilnem štabu Črnomelj nestrpno pričakujejo poročila iz takšnih področij. Mladina se je na vseh voliščih lepo odzvala, posebno tisti, ki danes prvič volijo. In tudi žene. Povsod so volili večinoma dopoldne in marsikje prekosile moške. Ženskim organizacijam menda res pripisujejo premajhen političen pomen. Tam, kJer so šole, so volišča večinoma v njih in tudi najlepše so okrašena. To je v mno-gočem zasluga učiteljstva. Na Talcem vrhu je jla okoli šolskega poslopja napeljala štiri zvočnike; glasba odmeva in jo je slišati na Rodine in Gornjo Pako. Na volišče v Gornji Paki je prišel volit štirindevetdesetlet- Volilna udeležba v našem okraju: 94% ni Štefan Mavsar, klJub slabi poti. Kaj je starček, k[ bo kmalu dočakal sto let, rekel, ste prebrali v naslovu. V Črnomlju so imeli ob četrt na šest budnico. Odbori so svoje delo opravili skoro v celoti že dopoldne. Nato so čakali samo še delavce, ki so delali in se vozijo na delo z vlakom. Oficirji in podoficirji JLA so volili med prvimi. Cas beži. Kmalu bo sedem zvečer. Zbiram zaključne podatke, čeprav so nepopolni. Najboljša v udeležbi je občina Metlika, za nJo Semič in tretji Črnomelj. Vsi podatki so zbrani, toda rezultat je povsod boljši, kot na občinskih volitvah. Predsednik; volilnih odborov nasmejanih obrazov prinašajo volilni mate- rial na občinske štabe. Nova zmaga Je za nami. Bela krajina tudi tokrat ni zatajila. —Cš. HITRI BRIGADIRJI Brigadirji vzdolž avto ceste so volili navsezgodaj. V naselju VRANDUK pri Mačkovcu so si uredili volišče v prazni baraki in deset minut čez sedem že opravili svojo državljansko dolžnost. Skoraj nič manj urni niso bili brigadirji v naselju Gor. Kronovo. Volišče so lepo okrasili dn prinesi tja tudi radio, da so sproti poslušali volilna poročila iz vseh krajev republike. Čeprav smo avtobusni promet v okraju po vojni močno izboljšali, se odpirajo nove potrebe, zlasti v najbolj oddaljenih področjih. — Najnujnejša je boljša zveza Poljanske doline s Črnomljem. — Potrebujemo tudi hitrejšo avtobusno zvezo rJovo mesto-Metlika-Črnomelj akaj v radiu niso poročali o Kronovem Zdaj zagotovimo t Zadnji čas je, da začnemo škropiti sadno drevje ». . . . obkrožiti je treba številko pred kandidatovim imenom!« »Čakaj, čakaj, bom malo pogledal, kdo je za republiško in kdo za zvezno . . .« Možakar je počasi nataknil ščipalnik in j olglasno zabrundal: »Aha, tovariš Maks . . . aha . . .« Malo postrani je pogledal naokoli in nato v številko, ki jo je pravkar z okorno ridelke Kar se je pri nas razpasel na direvjm ameriški kapar in na krompirju hrošč »krompirjevec«, je bilo odrejeno obvezno zatiranje vseh bolezni škodljivcev in plevelov. Naše oblasti vsako leto opozore na izvrševanje tega zakona. Tudi preteklo jesen so bile opozorjene vse kmetijske zadruge, naj preko sadjarskih odsekov in strokovnjakov v svojem okolišu poskrbijo za zatiranje omenjenih škodljivcev. Zadruge bi morale organizirati po dva škropilca, priskrbeti potrebne škropilnice, razkužila in zaščitne obleke, rokavice, naočnike ali maske. Lastniki sadnih vrtov pa bi morali pravočasno očistiti vsa sadna drevesa, izrezati suhe veje, posekati stara bolna drevesa in šele potem škropiti- Na žalost pa vidi. mo, da je za odlok o škropljenju kaj malo zanimanja. Zaradi te nemarnosti se vse vrste škodljivcev in plevelov vedno bolj žirijo in škodijo našemu gospodarstvu. Posledica je, da krompirja in sadja ne moremo prevažati v kraje, kjer kaparja še ni. Na vse to bi morali vsi kmetovalci, sadjarji in vrtičkarji misliti že sedaj in se ravnati po navodilih. Kaj čaka nove strnjene nasade, ki smo jih začeli šele uvajati, če že sedaj v začetku ne bomo zatirali ha njih škod. ljlvcev! Propadli bodo, kakor so propadli vsi stari vinogradi zaradi trtne uši na koreninah. 2?a izvršitev navedenih del j« sedanje vreme kar ugodno, opažamo pa 1 da se še nikjer nič ne giblje. Naročena zaščitna sredstva ležijo še v skladiščih, šest škropilnic kmetijske zadruge v Drobne novice V Mirni peči bodo prvega sprila nadaljevali gradnjo zadružnega doma. V njem bodo naslednji, za Mirno peč pomembni objekti: ambulantni prostor s stalno medicinsko sestro (dvakrat tedensko pa bo prišel zdravnik iz Novega mesta h dvorana 18 kulturnoprosvetne potrebe Mirnopečanov in dve etanovanji. V Karteljevem gradijo stalni vodovod v povezavi z gradnja avto ceste. Pri delu je pa odz;v domačinov zelo slab, kar Karte-Ijevčanom gotovo ni v čast. To je toliko rraanj razumljivo, ker je pomanjkanje vode ena naj-večtjih težav tega področja. Rmarjeta bo dobila v kratkem nov lokal za pošto, ker stari ne ustreza in ni na vidnem mestu Novi lokal že dalj časa urejajo in upamo, da se bo pošta kmalu vselila v nove prostore. Iz Velike Loke Preteku teden je umrl v Ko-renltki pr; Veliki Loki Franc Omahni, star 83 let. Bil je ustanovitelj Prostovoljnega gasilskega društva v Veliki Loki, kt j« začelo delovati že Wi 1907. Pokojnik Je bil naprednjak in vzgleden član mlajšim gasiicem, kasnej« pa častni član druStva; lani, ob proslavi oO-letnlee društva, je prejel najvišje gasilsko odlikovanje. Od pokojnega O mah na se je poslovilo mnogo znancev ta prijateljev, gasilsko društvo Velika Loka pa mu j* pripravio svečan pogreb. Ob odprtem girobu mm Js od pokojnika po-■loVU člsri društva in član občinske gasilsko zveze Tone Lutrih«. Novem mestu je pripravljenih, a jih nihče ne uporablja. Zadnjih pet let se je po bližnji okolici z uspehom škropilo in so se nasadi lepo ohranili. Ker ni bilo lani zaradi majske pozebe pridelka, se sadno drevje ni iz. rodilo in je zaradi tega vso svojo moč dalo za razvoj rodnega lesa in cvetnih popkov. Vse bo lepo cvetelo, zato napnimo vse razpoložljive moči in poiščimo sredstva, da ohranimo pričakovani pridelek zdrav in okusen. Koliko lepih decembrskih, januarskih in februarskih dni smo že zamudili, sedaj je zadnji čas. da se dela vestno lotimo! Skrbni sadjarji Se sprašujejo, zakaj ekipe ne škropijo. Prejšnji vodja ekip na področju novomeške kmetijske zadruge je zaradi starosti in bolezni to skrb odložil, zato je nastal nekak zastoj, mladi strokovnjaki, kmetij,ski zadružniki in sadjarji pa so dolžni vzeti stvar v roke. Škropite z Rumesan oljem v 2 odstotni raztopini{ dva litra škropiva na 98 litrov vode). Ker so vsa škropiva strupena, naj škropilcl pazijo na roke, licejn oči, sicer pa morajo biti zaščiteni. Popusta na škropivo ni in če sami pomagamo pri delu, škropljenje ni drago. Pokriti pa je treba tudi pod drevjem nasajeno zelenjavo ali travo, da je živina ne bi jedla. Škropljenje breskev in marelic moramo takoj opraviti in sicer z galično brozgo 1 odstotek kakor za trte, da np bo rje na breskvah. Sadjarji, pohitite na delo! F. M. roko obkrožil, potem pa je listek spustil v skrinjico. Nato je glasoval še za novega zveznega poslanca. Takim in podobnim razgovorom smo prisluhnili na volišču v Kronovem. »Letos, ko smo sami, moramo biti prvi!« so navdušeno zatrjevali in res — ob desetih jim je manjkal samo še en volivec. Precej kasneje (menda je bilo že četrt čez enajsto) pa so na okrajnem štabu dobili teleib-nično sporočilo: »Iz Kronovega javljajo, da so volili vsi vpisani volivci in bi radi, da se to objavi v radiu!« Vendar, z radijsko objavo ni bilo nič. Ob enajstih je bilo v okraju menda že 50 volišč, kjer so volitve praktično zaključili in tako tudi Kronovčani niso slišali svojega imena. Seveda, ob četrt na osem ali pol osmih zjutraj zaključiti volitve, to je kaj drugega. Zato bodo na radijsko objavo in rekord v Kronovem morali počakati do prihodnjih volitev. Med naloge ljudskih odborov spada tudi lokalni promet, povezava med posameznimi kraji. Mimo železnic imajo pri rem vedno večji pomen avtobusi. V našem okraju smo tudi pr, izboljšavi potniškega promjta dosegli lepe uspehe. To velja posebno za avtobusni promet. Na številnih rednih progah prevažajo avtobusi čedalje več potnikov. Za mnoge kraje je avtobusna proga glavna povezava s svetom. Čeprav z vsemi avtobusi, ki obratujejo na na. ših progah, nismo povsem zadovoljni, moramo reči, da je vendar v prometu čedalje več sodobnih vozil, v katerih je poskrbljeno za kulturni prevoz potnikov. Vendar imamo še kraje, ki so slabo povezani z ossailm 6vetom ali so povezani samo enostransko. Gospodarski m družbeni raizvoj terjata nad al j-ne izboljšave, terjata nove proge in še več vozil za javni promet. Hkrati moramo tudi lokalni promet prilagojevati potrebam časa. Ni dovolj, da so vse proge usmerjene na povezavo podeželja z okrajnim središčem. Vozne smeri in vozni redi morajo upoštevati tudi nova upravna središča, to je občine. Vedno manj ljudi bo potovalo po opravkih na okraj, vedno več pa na Občino, saj bodo tam dobili vse tisto, kar so prej morali iskati na okraju. Čedalje resnejše bo vprašanje povezave oddaljenih vasi s šolami. Osemletnih šol prav gotovo ne bo toliko kot je osnovnih. Vprašanje obiska osemletnih šol otrok iz oddaljenih vasi bo treba reševati z rednimi avtobusnimi progami. To bo ceneje kot gradnja šol in internatov ter njihovo vzdrževanje- Med kraji, ki so na Dolenjskem najslabše povezani s se- dežem občine, je gotovo Poljanska dolina ob Kolpi. Le enkrat tedensko imajo avtobusno zvezo s Črnomljem. Na tej progi in progi proti Kočevju obratuje tuda najbolj izrabljen avtobus, kar jih vozi v našem okraju. Ni čudno, da vidiJo prebivalci teh krajev v tem ali nerazumevanje aH podcenjevanje potreb teh odrezanih krajev. Prometno zvezo tega dela črnomaljske občine in novomeškega okraja s Črnomljem in Novim mestom je treba čimprej avtobusne proge Vinica—Novo mesto, tako da bi imela avtobusa zvezo. Potrebno bi bilo tudi uposta-viti novo avtobusno progo Novo mesto—Črnomelj preko Metlike. Ta bi bila važna za povezavo okrajnega mesta z Belo krajino, hkratd bi pa povezala tudi okoliške vasi z Metliko in Črnomljem. Zlasti za suhorsko področje bi bila ta proga nujno potrebna, med drugim tudi za šolske otroke, ki obiskujejo ali bodo obiskovali osemletno Za zboljšanje medkrajevnega avtobusnega prometa ter za povezava Vinice, Črnomlja in Metlike direktno z glavnim mestom republike Ljubljano in z Gorenjsko, otvarja SAP-Turist biro Ljubljana na splošno željo in potrebo prebivalstva vsakodnevno avtobusno progo Ljubljana-Novo mesto-Metlika-črnomelj-Vinica Velja od 23. marca 1958 dalje. Vozi vsak dan. Avtobus stoji tudi na vseh vmesnih postajah. km 16.00 odhod LJUBLJANA prihod 8.25 53 17.00 TREBNJE 7.25 73 17.35 17.40 prihod odhod NOVO MESTO odhod rihod 6.50 6.45 103 13.30 METLIKA 5.55 18.45 prihod ČRNOMELJ odhod 5.40 118 18.50 odhod prihod 5.35 137 19.25 prihod VINICA odhod 5.00 Vozna cena Ljubljana—Vinica 600 din. Avtobus iima po prihodu v Ljubljano zveze 9 Koprom in Portorožem, Kranjem, Tržičem in Bledom. Potniki in turisti poslužujte se ugodnih avtobusnih zvez SAP-TURIST BIROJA! izboljšati. Avtobusno zvezo iz Poljanske doline je treba prilagoditi ostalim progam v okraju, posebno voznemu redu Manj posredovalcev! Trgovina, kakršna Je zdaj, ni sposobna zadovoljivo posredovati potrošnikom vedno večjih količin blaga, ki ga daje proizvodnja. Tr- ENA Z AVTO CESTE Nova moderna ia V bližini enostanovanj. skih hišic pri Silosu ob cesti proti Ločni buldožer že planira teren za gradnjo nove pekarne. Pekarno potrebujejo graditelji avto ceste. V njej bo postavljena tunelska peč z zmogljivostjo 6 ton kruha, uporabna bo pa tudi za izdelavo keksov in sušenje testenin. .. in hlad.*nica Pri umetni osemenje-valnici pred Ločno so pri. čeli graditi sodobno hladilnico. Tudi ta objekt gradijo za potrebe avto ceste. — Očka, zdaj bomo pa cesto glih skozi vašo bajto potegnili! — Le kar, le kar! Samu tulk vam povejm, da pr nas ob devetih vrata zapiramo! (Iz PAVLIHE) govin Imamo premalo, manjka strokovnega kadra, tehnična oprema je stara in pomanjkljiva. Mimo tega Je bilo do sedaj v trgovini na splošno precej drugih slabosti in napak, o čemer se zadnje čase veliko razpravlja. Pripravljajo se tudi ukrepi (nekateri so že podvzeti), da se stanje v trgovini popravi in da bo trgovina sposobna streči potrošnikom čim hitreje in čim ceneje. To je njena glavna ..♦„♦*«»♦♦♦♦.»♦»•*■>»♦♦♦♦♦«»«♦♦♦*«* naloga in to od nje delovni ljudje tudi pričakujejo. Vse to so med drugim ugotovili na okrajni konferenci o blagovnem prometu, ki je bila 11. marca v Novem mestu. Zastopnik Sekretariata za blagovni promet pri Izvršnem svetu LRS tovariS Sitar je na konlerenr, obrazložil nekaj načelnih staliič, po katerih bo urejena trgovina v prihodnje. Razumljivo, veliko Je odvisno od skrbi ljudskih odborov, kako se bo razvijala trgovina In kakšna bo njena sposobnost za zadovoljivo opravljanje posrednika med proizvajalcem in potrošnikom. Občinski ljudski odbor! morajo v kratkem roku zbrati podatke o blagovnih potrebah svojega območja ln blagovnih presežkih ter o sposobnostih trgovine za odkup ln prodajo vseh vrst blaga. Tudi vnaprej bo veljalo načelo, da so glavni odkupovale! kmetijskih presežkov kmetijske zadruge. Takoj pa bodo prepovedani formalni odkupi, to je taki, ko je zadruga samo izstavila račun proti določeni marži, ne da bi neposredno odkupila In prodala. Izvozna podjetja naj bi kupovala živino ln drugo le prek kmetijskih zadrug, odnosno od kmetijskih zadrug. Neposreden odkup takih podjetij na sejmih ima negativne posledice. Tudi industrijska podjetja, ki odkupujejo za predelavo, naj bi odkupovala le od zadrug ln ne neposredno od proizvajalcev. Tam, kjer zadruga nI sposobna organizirati odkupa vseh presežkov, naj bi druga podjetja ustanovila odkupne postaje. Poslovne zveze so lahko le komisijski posredniki za prodajo kmetijskih pridelkov. V trgovini Je preveč posrednikov, kar močno podražuje blago. Tako znaša povprečni posredniški prlbitek na osnovno ceno kmetijskih pridelkov kar 69 odstotkov, za več vrst blaga pa še precej več. Nekaterih vrst industrijskega ln uvoženega blaga sploh nI mogoče kupiti brez angro posrednika. Znan Je primer s pomarančami. Trgovska podjetja na drobno niso mogla dobiti tega južnega sadja neposredno od uvoznika, pač pa le od grosista, ta pa je Imel pri pomarančah, kot zatrjujejo v trgovinah, večjo maržo kot trgovina na drobno. Nasploh Je pri nas preveč gro-slstičnlh podjetij. Tako imamo v Sloveniji kar 32 groslstičnih podjetij za tobačne izdelke, kar pomeni 22 samostojnih uprav z vso administracijo. Marsikje bi lahko tobačne Izdelke razpečavall skupno z drugim industrijskim blagom, kar bi bilo precej ceneje. Zastopnik Sekretariata za blagovni promet Je poudaril, da bo treba groslstlčna podjetja podrobno proučiti. Menil je tudi, da naj bi imela tudi velika trgovska podjetja svoje prodajalne na drobno. Zaradi boljše preskrbe potrošnikov s sadjem in zelenjavo naj bi špecerijske trgovine razširile predmet poslovanja še na te vrste živil. Občinski ljudski odbori imajo pravico določiti cene za posamezne vrste blaga, Ce Je za to potreba. Nekatera proizvodna ln trgovska podjetja so navzlic zvezni uredbi Ivignila cene blagu po novem letu, česar ne bi smela brez poprejšnje odobritve. V nobenem primeru ne smejo dati v promet blaga po zvišani ceni, dokler nimajo odobritve za to. Tista podjetja, ki niso upoštevala te uredbe, bodo strogo kaznovana. V zveri s prizadevanji za izboljšanje trgovine so dobili občinski ln okrajni ljudski odbori potrebna navodila. Tem bodo sledili tudi nekateri predpisi, ki bodo pripomoček za izboljšanje stanja v trgovini. šolo v Metliki. Za tako povezavo v obe smeri so izrazili željo tudi volivci v teh krajih. Z vpeljavo novih avtobusnih prog in oJačanjem dosedanjih z večjimi vozili kjer je to potrebno, bi bilo ljudem zelo ustreženo. In kadar rešujemo lokalne probleme, jih moramo reševati tako, kot je najceneje in najbolj primerno za večino ljudi. Vedno moramo imeti pred očmi človeka. Kadar nam pišete, omenite poštni predal! Torej: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, poštni predal 33. To zadostuje, vašo pošto pa dobimo prej kot sicer! SREČNO POT! V nedeljo zjutraj je peljal avtobus podjetja SAP Turist biro prvič na novi progi Vinica—Ljubljana. Nova zveza Bele krajine z glavnim mestom republike je zelo ugodna in v podjetju računajo, da bo polno izkoriščena. Tovariš Marjan Kosterov, ki je vozil avtobus v nedeljo, nam je povedal, da je s cesto od Vinice do Novega mesta preko Gorjancev zadovoljen in da bo mogoče voziti po predvidenem voznem redu. Potnikom in šoferjem nove avtobusne zveze želimo kar največ lepih in prijetnih voženj! &anes ohiscimo veterinarje Kako delajo v novomeški osemenjevalni postaji in veterinarski ambulanti Pod drobnogledom trepeta svetlosiv krog. Poln je majcenih temnih paličic, ki letajo med rumenkastimi kroglicami. Tak drobnogled je res čudovita stvar: poveča ti en sam cestni prašek, da je videti kot pravcata skala. Poveča dvakrat Š(»stdesetkrat. tristokrat, t rili -sočkrat! Ko smo paličice povečali št>-ristokrat, niso bile več paličice ampak male okrogle živalce, k se z repkj porivajo sem ter tja Tn kako urne so! Ena pa ne giblje več . .. »Ce jih prehitro ohladimo, nam vse poginejo« m.i jes pojasnil veterinar Trenz v novom«-škl osemenjevalni postaji, k je pravkar polnil male stekle ničke — epruvete z gosto rumeno tekočino. »Tole je seme na sega plemenjaka Vina. Razred Ceno Je s natrijevim citratom primešamo mu pa še jajčni rumenjak za hrano semenčicam in streptomiein, ki unlčt morebitne bolezenske bakterije »Koliko semena dobite pr enkratnem odvzemu?« »To je v glavnem odvisno Od bika. Danes bo kakšnih lr' epruvet. V vsaki ie dovolj se mena za dve kravi.« Epruveto znniaS!. \r> vtakne v Še eno nekoliko večjo in nap!'*'-- zraven listek z oznako semena. Vse epruvete z istim semenom položi nato v kozanec z vodo in postavi v hladilnik. Seme ostane uporabno tudi do tri dni. V hladilniku j6 stalna tempera- Premišljevanje . tura plus 4 stopinje Celzija. Ce seme počasi močn0 ohladijo, ga lahko hranijo tudi več let. »ALi to, da je seme razredčeno in da le nj popolnoma sveže-se pravi umetno osemenjevanje na sploh- kaj dosti zmanjša število oplojenih krav, v primeri z naravnim oplojevanjem?« »Prav nasprotno! Ker naši osemenrjevalci vsako kravo pred osemenitvijo temeljito pregledajo, lahko takoj izločijo vse bolne in jalove samice. Tako postane pri umetnem osemenjevanju od 100 osemenjen-h krav 85 brejih, pri naravnem pa le 75.« Epruvete so polne in v njih so listki »Vino 40«, Vino je ime bika, 40 pa zaporedna številka v knjigi, kjer so vpisan: vsi odvzemii. Vrata hladilnika jO se zaprla za epruvetami, veter ina,r pa maje z glavo, ko vidi na instrumentu, da je elektrika, ki vzdržuje stalno temne raturo v nJem, spet preslaba. Tako se seme lahko pokvari ln ves trud je zaman. | t,poldan to seme Je potuje z ivfomobllom proti TeŽkj vodi, Birčm vasi. Dolenjskim Toplicam in Straži, kjer ga čakajo živinorejci v določenih hlevih s svojimi plemenicaml. Q;eme- njevalec-strokovnjak potem posebno stekleno cevko in brizgalko vbrizga seme naravnos v maternico. Krava je oplojen; in kmet jo lahko odpelje domov, avtomobil pa nadaljuj* svojo pot.«. Novomeška osemenjevalni postaja ima tri redne dnevne proge, ki zajemajo v glavnen vse živinorejsko področje in sr se kmetje že precej' privadil nanje. Le v bolj odročnih krajih bodo še gojili bike. Čeprav se dolenjski kmet navadno otepa novotarij, umetno osemenjevanje od leta 1953, ko so z njim začeli na Grmu, stalno narašča. Takrat so oplodili le nekaj krav, lansko leto 3674, letos pa računajo zaje tj kar 10.000 plemenic. To število se bo povišalo zaradi tega. ker niso več odvisni od dobave semena iz Ljubljane. Sedaj imajo 8 lastnih bikov. V Južni polovici stavbe ima prostore tudi veterinarska ambulanta, ki jo vodi upravnik, veterinar Lojze Gunde. »Sem prišel, če bi mi lahko konja pregledali, da bi ga dal zavarovat«, prosi voznik na vratih. »Seveda, kar sprežite. . , « Drug spet Išče nasveta za k hilico, ki ir> je pred dnevi Veterinar tovariš Trenz pregleduje pravkar odvzeto kupil za šestdeset jurjev r,n Bučki. »Saj j« .res lepa živalca, ampak poglejte no, kak0 se kreše z zadnjimi nogami. Kar srce me boli!« Taki razvadi tudi veterinar ne more do živega. Najboljše je počakati, ijn seveda paziti, da se žival ne zastrupi. Sicer je veterinarska bolnica v tej stavbi le začasno. Njen oddelek za zdravljenje opravlja delo na terenu. V načrtu je postavitev samostojne zgradbe. Novomeški osemenjevalni center bo sedaj preskrboval s semenom področje Metlike, Črnomlja, Kostanjevice, Mokronoga, Dol. Toplic, 2užemberka in Trebnjega. Osemenjevanj* bo pospešeno z zakonom o obvezni pavšalni skočnini. To je za osemenjevalno postajo važno, ker je zavod s samostojnim vzdrževanjem in bo gospodarsko donosna šele pr-; določenem številu skočnin. Prednosti umetnega zaskoka so jasne: onemogočena rarili nadvse kvalitetno, so organizacije, šole in kolektivi pokazali vse premalo razumevanja za bogato rnzvtavo. Do 22. marca jo je obiskal samo en razred novomeške gimnazije, obisk pa sta najavili gospodinjska šola iz Male Loke in sindikalna podružnica Tovarne perila. Žalostno je, da mnogi državni uslužbenci v Novem mestu niti ne vedo, kje jc stai?ba Dolenjskega muzeja. In nič manj žalostnega spričevala si ne pišejo tudi tisti Novomeščani, ki jih nikdar ne vidimo va kulturnih prireditval\, resnih igrah (kot je bila premiera in ponovitev »Dežurne službe*), na koncertih in drugih podobnih nastopih. Ob 10-letnici novomeškega učiteljišča (Prenos s 1. strani) 2- jiuldJa do 21, septembra 19«, Je s 33 tečajnicami in 3 tečajniki ia prvo silo zamašil občutne vrzeli v učiteljskih vrstah. Ker je hotelo ministrstvo za prosveto L RS po osvoboditvi šolsko mrežo razširiti, je bila potreba po u&iteljstvu še večja. Potreba je rodila zamisel o ustanovitvi učiteljišča v Novem mestu. Zamisel je zrastla v glavi tedanjega okrožnega prosvetnega referenta pri Okrož. izvršnem odboru Novo mesto Jožeta Zamljena. Za njegovo zamisel so se takoj vneli teda-nj. okrožni prosvetni inšpektor Drago Von&na, Ivan Andolj-$ek, tedanji administrator na prosvetnem od:-,eku Franc Hočevar in nekaj kameje pokojna Marija Dernoviek-Spraicer. Menda v začetku septembra 1945 je poslal prosvetni odsek pri OIO Novo mesto ministrstvu /a prosveto LHS f>'.o,'n.i<> ta ustanovitev Učitelj .;■.< 7. utemcljit- t/ijo, do hi so tako učiteljiščnikl med študijem manj odtujili podeželju in bi Jih mnogo več zajeli na učiteljišče. Ko je ministrstvo za prosveto prošnjo zavrnilo, naj bi po Zamljenovem mnenju o zadevi razpravljalo Združenje prosvetnih delavcev v Novem mestu. Združenje j« zamisel o ustanovitvi učiteljišča sprejelo in je šla petčlanska delegacija intervenirat na ministrstvo za prosveto LRS. Sprejel nas je šef oddelka za srednje šole Viktor Smolej. Čeprav zamisli ni bil posebno naklonjen, je obljubil, da bo o tem poročal ministrstvu. Na ponovno urgenco novomeškega OIO pri predsedstvu vlade je prišel 19. 10. 1043 iz ministrstva za prosveto LRS dekret o ustanovitvi prvega letnika učiteljišča v Novem mestu. V dekretu — ki žal ni ohranjen — je rečeno, da bo letnik podrejen ravnateljstvu novomeške gimnazije. Gimnazijski ravnatelj Ludvik Vagaja je imel z obnovo gimnazije obilico dela. Zato in tudi zaradi tega, ker učiteljišču ni bil posebno naklonjen, je prepustil vso skrb za letnik prof. Ivanu Andoljškiu. Ta je res prevzel z razredniškimi posli tudi druga bremena. Iz puste, pra/.-ne, nezasteklene sobe v novomeški osnovni šoli so dijaki prav kmalu napravili čeden razred. Snažilk« seve nI bilo; zato so dijakinje same ribale, dijaki pa so pripravljali iz podrtih bunkerjev na Šolskem dvorišču drva. Potrebna ired-stva za opremo i. dr. je dal odsek za prosveto pri OIO Novo mesto. Pouk se je pričel 14. novembra 1945. V razredu Je bilo 22 dijakinj in 6 dijakov. PoučevaL so jih gimnazijski profesorji in učitelji: Andoljšok Ivan, Andrič Anatol, Dodič Milan, Fabjan Viktor, Glonar Jože, pokojni dr. Gustinčič Pavel, Hvala Just, Javornik Bogomir, pokojni Kalan Metod, Kobe Milena, Ix*skovic Viktor, Pintar Marijana, Ropaš Ervin* in Trdan Mira. Profesorji so se zaradi potrebe na gimnazij i tudi po trikrat menjali pri posameznih predmetih. Razred je bil prav prijeten, lahko celo rečem o njem, da je bil eden izmed tistih petih, kd so ml bilj v dvajsetletni praksi najbolj pri srcu, SIcer pa ni čuda: po letih groze — zopet reden pouk. To so čutili dijaki in profesorji. Odlok ministrstva za prosveto LRS, št. II. 1609-1, z dne 1«. januarja 1946, pa Je na mah vznemiril razred. Določal je namreč, da morajo oditi vsi IG let stari dijaki v pedagoSkl tečaj. Rolelo je vse, posebno ps prizadete, ker so »ostareli« zaradi Internacije. Ker ni zalegla ne intervencija OIO Novo mr- DeJan.sk„ je torej le sto ne prošnja ZMS (pozneje;/^ ^ preteklo deset let, LMS), je 16. I. 1946 zapustilo7 Jf/ ^ dctovatl učiteljišče. odsek za prosveto pri OIO Novo mesto zahteval, da se pre-šolajo iz Ljubljane vsi dijaki lz novomeškega okrožja. Zaradi premajhnega števila učencev je ministrstvo za prosveto LRS z odlokom fit. II. 13053-1, z dne 22. avg. 1946 ukinilo prvi letnik novomeškega učiteljišča z naročilom, naj so dijaki vpišejo jeseni v II. letnik ljubljanskega učiteljišča. S štipendijami novomeškega OIO je odšlo v Ljubljano 10 u^enk In 3 učenci. Tamkajšnje učite-teljišče Jih Je dovršilo menda 12. Trije so nadaljevali Studij na VPŠ, eden pa je bil diplomiran na filozofski fakulteti v Ljubljani. V pedagoški tečaj, ki j« bil v novomeški osnovni Šoli od 6. marca do 30. Junija 1946,,se Je vpisalo lz letnika 8 učencev (2 učenca ln 6 učenk). i -a/red 6 učenk in 2 učenca. Tako Je ostalo v razredu še 1B dijakinj in 2 dijaka. PO semestru je prišla Iz ljubljanskega učiteljišča 1 dijakinja, ker j« Jeseni odkur novomeško Iz spoznanja, da Je treba razen tečajev tudi sistematično izobraževati dijake za bodoče učitelje, je izdalo ministrstvo za prosveto LRS odlok, štev. 1948- 49 z dne 1«. III. 1948, naj >e jeseni ponovno odpre v Novem mestu I. letnik učiteljišča ln naj delu Je pod okriljem gimnazije. Dne 15. marca Je minilo torej deset let od ustanovitve rednega novomeškega učiteljišča, Jeseni pa bo 10 let, odkar ■o se odprla šolska vrata. Jeseni 1946 sta bila dva prva ženska letnika učiteljišča pod vodstvom gimnazijske ravnateljice Palme Knsesnuk, ki j6 bila prevzela ravnateljske posle že marca 1946. Poučevali so gimnazijski profesorji, večino skrbi za letnika pa Je Imel prof. MIlan Dodlč- Jeseni 1949 je prevzel ravnateljske posle na učiteljišču Lojze Nečimer. V šolskem letu 1949- 50 je dobil zavod tri stalne profesorje (AndoljSek Ivan, Ba-čer Karel, Dobovšek Marijan). Tudi v tem šolskem letu sta bila dva prva letnika, v šolskem letu 1950-51 pa celo trije. Pod Nečlmrovlm vodstvom je dobil zavod za silo ustrezajoče prostor«, nekaj oprema, zbor- nico, stalen zbor in zametek profesorske knjižnice. V začetku leta 1949 smo začeli učenke n. letnika uvajati v poučevanje. Hospitirale so pri osnovnošolskih učiteljicah (An-doljšek Nada, Dobovšek F.lza, Fuis Ruša, Godni k Kla), naslednje leto pa tudi že poučevale. S tem so bili položeni teaniljl sedanje vadnice. Zaradi potrebo ln enakega dela so bili v šol letu 1850-51 vsj osnovnošolski razredi hospltacijskl. Poučevaie so razen zgoraj omenjenih 'Jči-teljic še Ajdič MariJa, Carnpa Vera, Gortner Marija, Marn Zora ln Zamljen Marija. Od jeseni 1951 vodi zavod «.«-danja ravnateljica Ema Muser. Izvestje bo razgrnilo javnosti delo zavoda od leta 1951 daljo. Precej učencev iz tega zavoda Je že med narodom. Ta bo sčasoma sodil o delu zavoda, pr*-nngla sodba pa ni zdrava. Gotovo pa je, da bo nekateri prosvetni delavci v Novom mc^u 1945 trezneje kot v LJubljani sodili o tem, aH naj bodo uči-t' ! i '\i tudi v podeželskih mast ih ali ne. Da jc tako, o tem priča zavod sam, A ki« . 13 (418) -DOLENJSKI LIST* Stran S En dopoldan v Mirni peči »Dobro jutro.« »Dobro jutro. Je kaj novega v Mirni peči?« »Je, zdravniki pridejo, da bodo otroke pregledali in cepili,« je povedala ženska, ki je stresla za peč dober naročaj bukovih klad. »Saj je zmeraj kaj. To je preveč dela zame. Kaj pa mislite: zdaj je s tistimi, ki prihajajo na kmetijski tečaj, več kot štiristo ljudi v šoli. Otroci pa toliko blata prinesejo na Čevljih, da je cel svinjak v razredih. Še sreča, da mi vsaj Mahnetov fant včasih pomaga, je res priden kot nobeden drug!« Spet je nekdo potrkal. Prišla je Pavlihova iz Šentjurja: »Kako ste pa kaj pri vas pra-tnovali Dan žena?« »Kar petinosemdeset se nas Je zbralo- v mirjiopeškem zadružnem domu,« je povedala šolska snažilka Petričeva, ki je prej prinesla drva in si zdaj grela premrle prste na mlačnih pečnicah v sobi krajevnega urada. »Me smo imele pa pri Judežu. Šestintrideset se nas je zbralo, še Pimarica je prišla. V nedeljo popoldan smo pripravile, kajti zvečer jih ne bi toliko prišlo. Govor sem sestavila s pomočjo pisma Mare Ru-penove v Dolenjskem listu, nekaj pa sem vzela iz članka v Ljubljanskem dnevniku ...« »Pa še sin vam je pomagal, kaj ne?« »Zato je bil pa res lep govor. Kar dve noči pred nedeljo nisem spala zaradi teh priprav!« Potem se je počasi pričelo uradno življenje v pisarni. Jože Kumer, ki je bil pri vojakih v Raši, se je prišel spet prijavit med mirnopeške občane. Pa ne bo ostal doma, k »zden-čarjem« bo še v Ljubljano. Težki moški škornji so prišli po »štempelj« za živinski potni list. Junca bo prodal za kakšnih šestdeset jurjev na sejmu na Veseli gori... Po potrdilo za invalidnino je prišla tovarišica zaman. »Kaj bi lahko jutri prišli, danes je šla vodja pisarne, ki ta potrdila izdaja, v Novo mesto ...?« »Bom pa prišla jutri zjutraj, da se lahko potem s tistim vlakom ob devetih odpeljem naprej v mesto!« Potem je bilo spet malo oddiha. Izkoristil sem ga, da sem povprašal Pavlihovo, kaj misli o avtocesti, ki bo šla blizu njihove vasi. LEP JUBILEJ 17. marca je vraznovala 80-letnico skrbna mati sedmih »Če bodo barake blizu nas, bi šla kuhat za brigadirje. Najprej so rekli, da bodo na šentjurskem travniku, pa je menda preveč močvirno. Bom pa abonente vzela. Za kakšnih osem, devet bi kar rada skrbela ...« MALENKOSTI? V Mirni peči je preceij veli- kih malenkosti, ki pa bi se z dobro voljo le dale odpraviti. Marsikdo namreč kar ne more razumeti, kako da si je Biška vas napravila perišče, Mirna peč pa ne! In to še celo kljub temu, da je biLa občina pripravljena pomagati. Malo več Toliko imajo namreč prostora di0lbre voljg za komunaino de- 72.0«0 KVADRATNIH CENTIMETROV v zbornici in ravnateljevi sobi na mirnopeški nižji gimnaziji. Od trinajstih učnih moči jih je biLo v trenutku, ko sem jaz vstopil, prisotnih samo osem. Poleg njih je v zbornici še pisalna miza, omara, knjižna polica, trije stoli, peč, mizica za pisalni stroj, kupi šolskih zvezkov in pipa tovariša ravnate-lja ... Da povem bolj po domače: 72.000 kvadratnih centimetrov pomeni dobrih sedem kvadratnih metrov! Med šolami, ki imajo v na- javnost bo že treba pokazati. Splošen dolenjski problem — vodovod — se tudi Mirni peči ni ognil. Zdrave vode si že dolgo želijo, ker je ta, ki jo pijejo sedaj, taka kot bi bila zajeta na cesti. Starši šoloobveznih otrok se pritožujejo, da otroci o-b deževnem vremenu ne morejo v šolo, ker voda zalili e pot. Na Ru-penovem travniku bi morala biti brv kot včasih. Sploh ljudje premalo pazijo na zunanjo podobo kraja. Popraviti bi bilo treba plotove; šem okraju velike težave, je cesto) posprarvirti po dvoriščih prav gotovo tudi mimopeška. Za štiristo učencev imajo 6 učilnic s slabo opremo. Učiteljice nimajo stanovanj in celo za podstrešno se je treba temeljito potruditi. Iz Novega mesta jim pa pravijo, naj gledano skozi okrajna očala ... Delo je težko tudi zaradi razcepljenosti področja. Najbolj aktiven je Globodol, kjer bodo nameravajo izpopolniti strojni tudi igrali »Najdenčka«, le Ja- park in razširiti prostore. »Tre-blan je bolj trd oreh. nutno imamo res še finančne in pred hišami. OBISK PRI REMONTU Remont je v zadnjem času temeljito zadihal. Bavi se s stavbnim in pohištvenim mizarstvom, izdelke pa pošilja v Karlovec, Ljubljano, Novo mesto ln drugam. Zaposluje 22 ljudi. Ko bodo izplačali dolg, težave in tudi težave pri nabavi lesonitnih in vezanih plošč, pa tudi to se bo sčasoma uredilo,« me je prepričevalno pogledal delovodja Viktor Pavlenč, Z dobro voljo in požrtvovalnostjo bo res šlo! VELIKE ŽELJE 2e dolgo si Mirnopečani Žele svoje ambulante. Poslovala naj bi v podaljšku Zadružnega doma. Tako ne bi bilo treba za vsako malenkost v Novo mesto. No, zdaj kaže, da bo nekaij iz tega. Trgovina je sicer dobro založena z vsem, gospodinja Ana Somrak z Vrhovega pa meni, da bi sedaj ko zadruga nima več trgovine, morali imeti vsaj še enega prodajalca. Kadar je več ljudi, je treba namreč precej čakati in v majhnem prostoru je kar stiska. France Rajer nam je pa razložil težave tistih, ki .se vozijo z vlakom v Novo mesto v službo. Ker morajo biti na delovnih mestih ob šestih, seveda ne morejo koristiti prvega jutranjega vlaka ]iz Ljubljane, ker pride prepozno (tudi, če ne bi imel redne zamude). Prespati morajo v Novem mestu v različnih luknjah in še povečujelo stanovanjsko stisko. Ali ne bi mogla železnica tako urediti, da bi prvi vlak pripeljal v Novo mesto pred šesto uro? Sreda, 26. marca — Maksim Četrtek, 27. marca — Hupe rt Petek, 28. marca — Janez Sobota, 29. marca — Ciril Nedelja, 30. marca — Branko Ponedeljek 31. marca — Benjamin Torek, L aprila — Bogomila SONCE vzhaja 1. marca ob 5.43 in zahaja ob 18.30 Dan je dolg 12 ur 47 mamut. LUNA: 28. marca ob 12.16 prvi krajec. »KRKA« — NOVO MESTO: od 25. do 27. marca francoski barvni film »Imel sem sedem hčera« in amerflHcl barvni mladlnsta film »V dolini bobrov« in »Pol orala zemlje«. Od 28. do |£, m. ameriški barvni film »Princ igralcev«. KOSTANJEVICA: 30. 3. ameriški barvni film »Boj za lastnino«. METLIKA: angleški film »Jaz in gospod minister«. 29. in 30. 3. framcoski film »Grof Monte Cristo« — II. del. ČRNOMELJ: 25. in 26. 3. češki barvni film »Nekoč Je živel ISCEM PRAZNO SOBO v mestu. Plačam dobro. Naslov v upravi lista (153-58) OD METLIKE DO GRADAC A ali na vlaku, ki je vozil v Ljubljano, sem izgubil razne listine, med njimi tudi orožni list. Najditelja prosim, naj mi! dokumente vrne. denarnico in denar pa lahko obdrži za nagrado. — Jože Lozar, Gradac 42, CENA MALIH OGLASOV: dO 10 besed 160 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 12 dinarjev. Na oglase, ki so pod šifro oziroma naslovom v oglasnem oddelku uprave lista, se pribije 30 dinarjev OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov ali kakršne koli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 25 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih 50 odstotkov popusta (ne velja pa to za ustanove in podjetja). Društvo upokojencev — podružnica Novo mesto, vabi vse člane na množični sestanek, kj bo v nedeljo, 6. aprila, ob 9 uri v rdečem kotičku OLO. Na sestanku bomo razpravljali v glavnem o novem pokojninskem zakonu in vlaganju pritožb v zvezi z novimi odločbami. Odbor OPOZORILO Ker se je na mojem zemljišču na Ragovski cesti štev. 16, v preteklem letu delala večja škoda na mladih drevesih, travi, kozolcu dvojniku in poškodovala opeka, opozarjam vse starše otrok, ki so škodo povzročali in lavstnike kokoši, da prepovedujem vs,top na moje zemljišče. Od vsakega, ki ga bomo zalotili pri povzročanju škode, bomo zahtevali povračilo. Zagore Jože, Ragovska 16. NOVO MESTO V času od 15. do 22. marca je Novic® z Vinice ob Kolpi Svet državljanov pri Zdravstveni postoji na Vinici je razpravljal o stanju v ambulanti. Notranje prostore je treba na novo preplesikati, po tleh položiti linolej, ker snažilka za tako majhno nagrado kot jo dobi ne more tolikokrat ribati kot bi biLo potrebno. Peč je stara, kadi in bo treba postaviti novo. Poslopje, v katerem posluje ambulanta, naj se na zunaj malo popravi, da bo spodobno. Zadnji čas je obisk v ambulanti padel. Le ob semanjih Vedno več povpraševanja po pujskih Reja pršuta rje v dobiva vedno večji razmah tudi pri nas, tako da že primanjkuje putjskov in so precej dragi. Kmetijska zadruga v Črnomlju je zalo nabavila nekaj svdnjk in jih dala kmetovalcem na kredit s pogodbo, da bo kmetovalec redi1 s.vinjko toliko časa, da bo skotila najimaoij 4—6 gnezd. V kratkem nameravajo kupiti še več .svinjk. J. S. dneh je nekoliko večji. V bližnjem Bosiljevu je nov zdravnik, zato večina drvi tja. Močno pogrešamo zobno ambulanto. Za zdravljenje zob izgubijo ljudje mnogo časa in porabijo veliko denarja za vozni o v Črnomelj ali v Bosilljevo. Zaradi takšnega stanja zamudijo MIZARSKA ZADRUGA BO GRADILA NOVE DELOVNE PROSTORE Mizarska zadinuga na Vinici je v zadnjem času zadovoljivo napredovala. Nabavila je nove stroj-e, število delavcev se je povečalo od štirih na dvanajst. učenci mnogo dni pouka. Prav ?er ^ HJ*?* ugodne P0*0* be za izd* lav o furniranega pohištva, delajo v dveh izmenah. Večji del pohištva po pogodbi je že iizgotovila. Na spomlad bo pričela zidiati novo poslopje, nakar se bo obrat razširil in zaposlil še več delavcev. —15 bi 'bilo, 'ko bi tudji na Vinici uredili zobno ambulanto 1 OB DNEVU ŽENA V počastitev 8. marca je bila na Vinici akademija, katere so se udeležile številne žene iz Vinice in bližnjih vasi. Navzoče so biLe iudi vdove dn matere padlih borcev, mladina in ostalo občinstvo. Tovarišica Kotarjeva je v svojem govoru poudarila borbo žena za enakopravnost, neenakopraven položaj žena v stari Jugoslaviji in njihov pri- cepljenje šoloobveznih otrok kralj«. 28. in 30. 3 madžarski bilo rojenih 10 dečkov ln 14 de- barvni film »Kvišku glavo« klic. STRAŽA: 29. in 30. 3. ameriški Porok ni bilo. film »Žene orkestra«. Umrli so: Turk Ana, kmetoval- DOL TOPLICE: 29. in 30. 3. sov- ka iz Vinjega vrha, 80 let. Zelez- jetskd film »Nesmrtni garnizon«, nlk Julijana, gospodinja z Za- ZUZEMBERK: 30. 3. ameriški film griča, 33 let. Marolt Martin, sin \»Ni malih grehov«. zidarja iz Dol. Nemške vasi. 3 le- TREBNJE: 29. in 30. 3. ameriški ta. Pust Frančiška, gospodinja iz film »Vstaja na ladji BauntiU. Dolenje vasi, 24 let. Predstava v nedeljo ob 16. uri. Jožefa iz Cešnjlc — dečka, Kožar Crta iz Gor. Težke vode — deklico, Stefanič Ana iz Strekljev-ća — deklico, Jordan Frančiška iz Malene — deklico. Bobnar Ro-zallja iz Prečne — dečka, Kavšca Justina iz Potočne vasi — dečka, Lindič Martima z Gaja — dečka, Keserič Marija iz Eirčne vasi — deklico Srebrnjak Frančiška lz DoL Suhadola — deklico, Crevar Katica iz Črnomlja — dečka, Bele M ?rija s Pot ovrha — deklico, Ka-stelic Marija iz Vel. Bučne vasi — dečka, Kozan Ivana iz Gor. Straže — dečka, Luzar Terezija iz Dol. Mokrega polja — deklico, Jamnik Jožefa lz Ribnice — deč-Pretekli teden so v novomeški ka, Samec Jožefa iz Slovenske PRODAM SUH OBDELAN — porodnišnici rodile: Ogulin Milka vasi dečka in Kastrevc Marti-STAVBNI LES. Vidrih Ivan, go- iz Rožnega dola — deklico, Iler na iz Hrušice — dečka, stilna. Otočec ob Krki. Boža iz Novega mesta — deklico ugodno PRODAM vodno turbi- Starčevič Marija iz Podgore — de-no »Franees«. Barbo Jože, Rad- klico. Jontes Pavla iz Gomile — na vas, pošta Trebelno deklico, Janševec Sanda s Poto- prodam hiso in 2,5 ha zemlji- vrha — dečka, Jeršin Marija iz šča na Podrebru 10 pri Semiču. Dfl. Kamene — deklico, Zigante Prodam skupno ali posamezno Matilda iz Novega mesta — deč- Pretekli teden so se ponesr*-po parcelah. Foto Cmkovič, Bo- ka. Dim Alojzija iz Račjega sela čili ip iskali pomoči v novomeški sanski Brod. - deklico, Gašperšič Danica iz bolnišnici: Kovač Elizabeta, hči hišni LASTNIKI, prizadeti pr; Hrusevca — dečka, Cvitko Mari- delavca iz Mahovnika, si je pri pri gradnji avto ceste — pozor! ja iz Mačkovca — deklico, Kulo- sankanju poškodovala glavo Per Ugodno prodam malo posestvo z vec Ivanka z Vršnih sel — dekli- Pavla hči posestnikovega sina iz lepim gospodarskim poslopjem co. Hodnik Marija iz Dobravice Brezovice, si je doma na peči v Sentrupertu na Dolenjskem. — dečka, Romih Francuska iz Ra- opekla trebuh in nogi Dular Bo-opravi lista (152-58) ke — dečka, Gačnik Marija iz ris, sin posestnika iz Jurke vasi, zamenjam srednje težak voz v Male Bučne vasi — deklico, An- se je vsedol na lonec vrele vode dobrem stanju za ročno slamo- žur Angela z Roj — deklico, Ko- in se opekel. Pečnjaku Jožetu, reznico. Ravbar. Ratež 42. falt Anica iz Osojnika — dečka, delavcu iz Bušinca je v Sušicah MIZARSKEGA POMOČNIKA za Knežević Cvetka iz Sarajeva — K. K z nožem poškodoval levo izdelovanje pohištva sprejme dečka, Jakša Anica iz Regerče roko." Maleševlč Mira, hči zidarja takoj Mizarstvo Prelovšek, vasi — dečka, Plananšek Vikto- iz Osojnika, je našla bombo ki je Ljubljana — Pot na Rakovo Jelšo rij a iz Vel. Loke — deklico, Stu- eksplodirala in ji poškodovala 15 v Trnovem. kelj Angela s Kota - dečka, Rifelj obraz in obe nogi. 23 To in ono iz Mokronoga spevek v NOB. Po proslavi so žene priredile v gostilni »Škol-nik« prijetno zabavo in pogostitev za matere in vdove padlih borcev. 1. in 2. razreda proti otroški ohromelosti. Cepili so po vsej občini; starši so prispevali za tri cepljenja 600 din. Na splošno moremo trditi, da so starši Zanimivosti iz Prečne otrok JOŽEFA TUŠU iz Kostanjevice. V življenju je morala marsikaj pretrpeti, zlasti Se med. okupacijo. Kljub vsemu K fcflf dobro drži in želimo ji, da bi jesen svojega življenja preživela v zdravju in zadovoljstvu v Tcrogu svoje družine! Predvolilna aktivnost je tudi v Prečni močno razgibala organizacije. Poleg zelo uspele prireditve za 8. marec, smo zadnjo nedeljo imeli lepo obiskan občni zbor Rdečega križa. Vsako leto je več članov, zlasti žena. V nedeljo popoldne se je predstavila dramska družinica PD Prečna z dramo Ferda Kozaka »Vide Grantova«, ki je z dobro igro pokazala, da zmore tudi težja in resnejša dela. Te dni je imel prvo selo ludi novoizvoljeni krajevni odbor, ki se je takoj v začetku zagmel v gospodarstvo in razpravljal o prostovoljnih delih na cesti v Ceščl vasi, o ureditvi prepotreb-nih perilnikov in še o drugih vaških problemih. Sredi tedna smo imeli v Prečni prav prijeten obisk: zastopnik okrajne Zveze svobod in prosvetnih društev je pripeljal v 1'ovftku potujočo knjižn'oo 121 knjig, ki je pripotovala i« Brusnic. Med prebivalstvom ja pre- cej zanimanja za knjige, kljub pomladanskim opravkom. Nedavno so končali drugo razumeli potrebo te preventivne akcije. Našli pa so se med njimi tudi taki, ki za zdravje otrok niso pokazaii potrebne skrbi, marveč so odklonili cepljenje. Na vso srečo je teh res le malo, in to okrog Klenovika. * Za delo v obratu Telekomu-kacij se je prijavilo okrog 135 ljudi, največ takih, ki do sedaj niso bili zaposleni. Med njimi je seveda ogromna večina žensk. Posredovalnica za delo pri ObLO in posebna komisija, Jii. Kljub mladosti se bo odpra-v.l na to daljno pot sam ln b> p^d zaščito letalskega osebja na In še nekega zanimivega dogod- progi Zagreb — Zurich — New ki se ukvarjata z vprašanjem ka ne smemo pozabiti. Ob koncu York—Chicago. Pionirji so mu zaposlitve pri tem obratu, sta ledna so v pionirskem odredu na pripravili prisrčno slovo in mu v zadregi glede pravilne izbire tukajšnji osnovni šoli imeli zapeli njegove najljubše pionir- prijavljencev. Vse kaže, da so prisrčno slovo. V nekaj dneh ske pesmi. Obljubil je, da bo vsi prijavljenci v resnici po-odpotuje pionir 4. razreda Štefan ostal zaveden Slovenec in da bo trebni zaposlitve, vendar pa Drčar v Ameriko, k strica —de- rad bra1 . r-nvke liste in knjige. ljali gradivo za občni zbor, ki bo 30. marca. ■ V četrtek je bilo na Trebel-nem predavanje o raku. Govoril je ob filmskih slikah pri-marij dr. Baje iz Novega mesta. Udeležba je bila presenetljiva, saj se je zbralo okrog 200 žena. Predavanje ni bilo v okviru ljudske univerze, pač pa ga je organiziral RK, * Zadnje čase slišimo vedno več glasov, da bi bilo prav, če bi ObLO vendar že začel izvajati sklepe o odstranitvi ruševin tako pri Strelu kakor tudi pri TepSiču. O tem je bilo resda že več sklepov, pa so ostali le na papirju. Prav tako bi bil že čas, da gospodarji sredi trga prično urejevati pročelja svojih hiš, saj imamo kar verigo hiš, ki so potrebne ometa in beljenja. * Krajevni odbor Mokronog je svoje delo dobro zastavil in prepričani smo, da ne bodo zamerili, če jim pokažemo še nekaj nalog, ki naj bi jih rešili: gospodarji naj skrbijo za red in snago okrog hiš. Naj se odstrani vsa navlaka, ki ne sodi v okolico stanovanjskih hiš, gospodarji naj odstranijo sneg, ki pade s streh na cesto. Krajevni odbor naj tudi prepove voznikom pot od Majcna do Škofij ančeve, ker ta pot ni bila grajena za vozila. lavcu v tovarn', ki ga je posvo- Komedija z mrličem -u- Iz Velike Loke je nekdo poklical telefonično novomeško rešilno postajo: »Prosim nujni prevoz bolne ženske lz Razbor pri Čatežu!« Takih klicev vajeni in vedno pripravljeni novomeški re-šilci so zdrveli v klicano smer. Ob devetih zvečer so pripeljali v novomeško bolnišnico J. 2. iz Zagrifta pri Litiji. Kmalu po polnoči je umrla. Mož Je želel, da jo mrtvo odpelje na dom in naročil Je vse potrebno za prevoz. Takoj za tem so se oglasili njeni starši in naročili prevoz domov na Trebelno. Ko so bili dokumenti že napravljeni za prevoz na Trebelno je prišel mož osebno in zahteval prevoz v Zagrič pri Litiji. Naročil je Se boljšo krsto in drugo, kar vse bo plačal doma. Listine so popravili za prevoz Zagrič in pogrebni! zavod je vsi naenkrat ne bodo sprejeti. Kakor smo izvedeli od vodstva obrata, bodo delavnice sprejele letos le okrog 40 žensk in od 10 do 15 moških. ObLO bo moral še naprej skrbeti, da se v Mokronogu odpro podobne de- Involidski pevski zbor je pel ženam v Gaberju oskrbel še vse ostalo za prevoz lavnice, ki bodo zaposlile vso mrliča. Zvečer je pol tovorni k SGP PIONIR odpeljal pokojnico Hudetova veliko obeta Poročali smo Ke o velikem presenečenju, ki ga Je na Izbirnem tekmovanju za državno reprezentanco v Zagrebu pripravila doslej Se nepoznana atletinja novomeškega Partizana GABRIJELA HUDE. Komaj šes« naj si letna dijakinja novomeškega UčltellUr.i. ki se Je sele Imsko jesen pričela ukvarjati z atletiko, bo konec tega meseca oblekla dreg nase državne reprezentance, ki bo v Parizu nastopila na tradirionalnem crossu časopisa 1,'Humanltc. Nih-' če nI pričakoval, da se bo Hudetova, ki je slrcr Izreden tslsal za trke, posebno na dSijit proge, tako hitro uvrstila med žensko lek.isko flllo Jugoslavije. Večina Je dajala prednost Gorslno-vl, ki Je lani že nnstoplla v mladinski državni ropre/cntanrl v dvoboju 7. Romunijo, loda vse kale, da Je bila dvnklloinetrska proga v Zaercbu za Goršlnovo, le SfMOlfS, Hmlelovl dolžina proi;e ni delala težav, nasprotno — v ellj je prllekla *<■ najbolj sveža od vseh. Zanimivo Je, da Je le malo /nostaht ya Klamnlkovo (Celje), Kovarevo (Novi Sart) In fia-ferjevo (Zagreb), medtem ko Je ta seboj pustita državno repr<-Zentnmko v umufarsklli ti-Klb Belajevo I/. Celja ln vrsto druRlh tnanlh atletinj. Hudetnvl lakrtno Ceslltnmo Iti hkrati žrlillo, da »e v Parizu dobro odreže. Pozdraviti le t!c»>i ttidl gesto novomeških pndlrlll — Novotck s*, Tovarn* perUi >n drugih, ki •o ikltnll*, da Hudetova popolno* ma opremijo za pot v Pariz, kajti redki so Dolenjci, ki so uspeti obleči dres z državnim grbom in zastopati Jugoslavijo ln svoj domači kraj v tujini. f, M, do Razbor pri Čatežu. Naprej je bil potreben prevoz z vozom. Tu se je pričela žalostna komedija. Na Razborah mož ni mogel dobiti voznika, da bi prepeljal mrliča do doma Odšel je in se po dobrih treh urah vrnil z voznikom. Denarja ni prinesel, da bi plačal stroške pogrebnemu zavodu in za prevoz, zato je šofer po daljšem prerekanju avto obrnil in odpeljal mrliča nazaj v Novo mesto. Komedije s tem Se ndl bilo konec. Ko so nameravaill po dveh dneh pokojnico pokopati v Novem mestu, so se spet oglasili sorodniki in naročili prevoz, tokrat na Čatež. Nekdo od njih je prišel v Novo mesto ln plačal vse stroške. Tretji! dan zvečer so Jo spet odpeljali proti Čatežu. Razumljivo, ponovno Je bilo treba popraviti listine. Pri Čatežu sta čakala dva voza, roož in sorodniki. V hudem odvečno delovno silo, katere je v občini, kot je videti, dovolj. KZ Mokronog je imela sejo s precej obširnim dnevnim redom; v glavnem pa so priprav- O lepih proslavah dneva žena srno prejeli že mnogo pisem iz Črnomlja, Vinice, Segonja, Straže, Malega Slatnika, Semiča, Kostanjevice in od drugod. V Gaberju pod Gorjanci so imeli proslavo v nedelljo 9. marca dopoldne. Invalidski pevski zbor iz Novega mesta je zepel več pesmi, domači pionirji pa so prav lepo df-ki: m..;..:. lova-rišica upraviteijica osnovne šole je govorila o pomenu 8. marca. Po proslavi je bila zabava in zakrožiii so celo vrsto partizanskih in ljudskih pesmi. Na Malem Slatniku je invalidski pevski zbor tudi zapel nekaj pesmi. Zbrali so se prebivalci iz Smolenje vasi in okoliških krajev. Za začetek; presenečenje! Kvaliteten športni program v proslavo pričetka del na avto cesti Zadnje Čase je v Novem mestu vse v znaku priprav za proslavo pričetka del na avto cesti, ki bo l. aprila v Novem mestu. Da bi bil program športnih prireditev čim kvalitetnejši in pestrejši., je bil sklican na OLO Novo mesto poseben sestanek. O tem se Je razpravljalo tudi na 1. seji nove- ga upravnega odbora Okrajne zve sporu je spet zmagal mož. Listine ze Partizana. Seji so kot gostje so dovoljevale pokop na Čatežu, prisostvovali tudU predsednik Par- KBAJIM^MKAUItJE 3A KPOC ..MMAHHTEA" Xyfle HSHeHapjia Heno3naia TaKMH-napna Mi Hobot Meda ruiacMpajra c$ y ckmoh iioGe-HHBoiM MHore no-3Haie aTjieTMMapKe s* cacu- tnvi* jsiiimHfatntTCKe „HH HJ KllB-hn'a3k.i meji je od starih časov do danes poseđ^eno, Trd'r,a pa je mislil le n« sle-diove njiv. ki jih j« se vedno dobro videti n« vrhu Sv. Miklavža in ki pričajo, da Se niso prav dolgo v pušci. V Podgorju pripovedujejo zares še da-aei. da so se neznan; poljedelci tega zapuščenega svet* preselio i v Gabrje in dobili po gori ime Gorjanec, ne pa da so oni s svojim priimkom krstili goro, kakor pravi Janez Trdina. Kaj je ljudi pregnalo s Kukove gore v dolino, je teiko reči. Morda bi bilo zanimivejše vprašanje, kaj jih je nekoč pregnalo v to cdljudno samoto, ko je bilo dovolj plodnega sveta v dolini. Morda divji turški konjeniki, ki so od petnajstega stoletja dalje plenili in palili naše kraje v dolini in uničili tudi prve Pleterje, morili ljudi in jih na konjskih repih privezane gonili v dalj njo »už-nost. Morda celo kuga ali kolera, zoper katero niso poznali v starih časih nobenega boljšega zdravila, kakor bežati tako daleč, da si strgal nove podplate. Na vsak način je bilo v tej gorski divjini težko braniti živino pred volkovi in medvedi in polje pred pustošenjem tropov divjih svinj. Vendar govori bajka, da so jih pregnale v dolino mravlje. Drugo razlago po ljudskem pripovedovanju si je zapisal šentjernejski arheolog samouk Ižnac Kusljan. V drobnem oru-menelem zvezku, ki leži v Narodnem muzeju v Ljubljani, beremo, da je posebno veliko hudega prizadejal ljudem, ki so bivali "vrhu Gorjancev, škrat. Le-ta je v Hudi peči čuval zaklade kralja Pendirja in obenem nagajal ljudem na Gorjancih. Ob košnji jim je klical* naj iraa?tr*sijo »eno, ko pa so to storili, se je ulU» ploha ln a«no zmočila. Drugič j« zopet klical, naj spravijo mrvo v Vlado Lamut: ALŽIRSKA ČETRT V PARIZU DVA VZROKA »Oh, Filomena, pa mi vsaj •povejte, zakaj se nočete poročiti z menoj?« »Veste, prijatelj, dva vzroka »ta ...« »Katera dva?* »Vi in še nekdo drug.* PRISPODOBA »Torej, prijatelj, kje vas — čevelj žuli?« vpraša zdravnik pacienta. »V grlu, tovariš doktor.* kopice, ko bi se lahko sušilo. »Ko jim je tako nagajal leto za .letom, so se začeli počasi seliti v brusniško faro, v va« Suha-dol, in ne prebivajo od takrat več na Gorjancih,« zaključuje Kušljan svoj zapisek o porednem škratu Guglju v Gorjancih-Vemo tudi, da se podnebje spreminja; da je bila, na primer, od 1. 1540 do 1640 v Evropi »mala ledena doba« in da se po letu 1850 svet spet ogreva. Ce so bila količkaj slaba leta, ki v dolini morda niso kdo ve kaj škodila, ni obrodil na Gorjancih niti tisti mrSavi gorski ječmen, ki je imel zrnje v klasu le v dveh redeh im ki je dajal tudi uskokoim na Jeerneni-ščih v Gorjancih tako bertaški kruh, da so se, ko so s« Turki unesli, vrnili raje zopet naaaj v svoje rodne kraje v Bosni. Tudi na samotnih Ječmeniščih je še danes videti sledove zapuščenega uskošteega naselja in pa ime Ječmenišče je še v spomin ostalo na starih zemljevidih- Pri nadarjenem in mnogo obetajočem kostanj eviškem sfli-karju Jožetu Gcurjupu, s katerim sva v šoli skupaj SuliJa Cezarjevo »Galsko vojno« in reševala matematične enačbe, pem nekoč videl nagačen ega medveda. Prijatelj m,; je pripo-vedovial, da je zverino prinesel njegov stric iz okupacijskih bojev v Bosni. Ko je ta umetnikov sorodnik nekje pri Saraje- vu povedal domačinom' da je doma pod Gorjanci, so ga radovedni vpraševali po Ječme-niščih in mu hiteli praviti, da so njihovi dedje živeli nekoč kot uskoka na Gorjancih m prav na Ječmenijščih. Skoda, da ni ohranjenih sta-.rejiših oKup/lsov imena Gorjancev. Ne verno, kako so j,ih imenovali Iliri ali za njimi Kelti v Dunuimu na Kanškem polju, niti kako pozneje Rimljani v Novem dunumu (Neviodunumu) in Cruciumu. Tudi iz »rednjjega veka se ni menda nič ohranilo. Vizitacijski zapisnik iz leta 1609 omenja Miklavževo cerkev »in monte Vskokoruim aUtflssiano«, vrh Uskoške gore (Lisjak, Zgod. šerrtj. fare, str. 106); viaštacij-sfco poročilo iz leta 1686 pa omertja isto cerkev »in Gortan-zie«, ki jih imenuje tudi »Kuka gora« (F. Pokom, neobjavljene prip. k Lesjaku). Uskoki, ki so pred Turki pri-bežali iz bosanskih in severno-dalimatftoskih krajev, so torej hitro Po prihodu na Zitmbork dali Gorjflsncem novo JNi mogoče! 17 let star, pa že ded!* NA DIVJEM ZAPADU Jim plane v uredništvo krajevnega časopisa: »Kje je glavni urednik, da mu povem, kaj mislim o njem?!« »Danes ga ni v pisarni.* »Kje pa?« »Veste, šel je na pogreb človeka, kateri mu je hotel včeraj, tako kot vi danes, povedati, kaj misli o njem.« NA TRGU »Ti, če bi bila kača v raju ponudila Evi jabolko po taki cevi, kakor so na našem, trgu, bi bila Adam, in Eva lahko Se dandanes v raju.« LEPOTE NARAVE »No, kako ste se imeli v planinah? Triglavski hribi so čudovito lepi.« »Imenitno: tri minute sem stal na neki visoki pečini, pet mesecev pa preleždl v bolnij-nfcl...« »Ma oštja, boš Že našel tisti ,f ali ne,« se razburja nekdo v skupinici, ki se je zbrala okrog zelene peči pri malem pisalnem stroju sredi prostorne, mrzle barake. »V hrbet te peče, v paic pa sebe,« ml Je zaupal sekretar brigade, ki je sedel najbližje peči in ustvarjal. »Pismo našemu okrajnemu komiteju sestavljamo ...« »Tele tri vrstice piše ie celo jutro,« je zbadljivo pripomnila črnolasa na-gajivka, »še pet jih napiše, pa jih bo imel osem ...« Kaj hitro smo postali prijatelji m pogovor je stekel, kot da s« poznamo že vrsto let. »Veste, športne rekvizite Imamo vse s seboj, pa zaradi slabega vremena še nismo mogli imeti drugega kot streljanje z zračno puško. Toda takoj ko bo sneg »kopnel, bomo pričeli tekmovati tudi z drugimi brigadami. Imamo tudi dobre telovadce!« je ponosno povedal športni referent Boris Polenftič. Brigada Je sestavljena iz 40 goriških ln 80 trboveljskih mladink in mladincev. Razdeljeni so v štiri čete po kakih 25 ljudi in delajo v dopoldanski in popoldanski Izmeni po 6 ur. »Čeprav smo lz tako različnih krajev Slovenije, se kar dobro razumemo, samo na toti ,ma oštja' se še nismo čisto navadili,« se je nasmejala ena od Hrastnlftank. Potem pa me J« še pomenljivo pogledala, kot bi ujela moje misli ob tistem »se kar dobro razumemo«: »Dekleta spimo v eni pregrajenl tretjini barake, fantje pa v drugih dveh. Ce zvečer razgrajajo, se vse sliši sko«i steno. Pa še radio imajo Tr-boveljčani s seboj. Potem bomo dobili tudi televizor...« Seveda me je zain imalo, kakšne so barake znotraj. Ob vhodu imajo police za čevlje, po baraki pa še kar red, čeprav seveda ne tak kot pri vojakih. Sedaj namreč ie nimajo priložnosti, da bi se posvetili urejanju barak in taborišča, ker; »... hitimo predvsem z gradnjo barak, vodovoda ln telefona, da bo to čimprej urejeno. Lahko pride ie slabše vreme In potem bomo vsaj pod streho,« J« pripovedoval komandant naselja Trebnje, Boris Smld Iz Banje Luke. »Zaradi požarno varnostnih ukrepov moramo prestaviti eno barako. Skupaj bo v našem naselju 7 barak, jedilnica s kuhinjo, ambulanta in latrlna. Zdi se mi, da so za naše naselje izbrali najlepši kraj ob vsej trasi ...« Avtocesta teče skoraj tik naselja. Na tem odseku jo bo zgradilo podjetje »Put« Iz Sarajeva, ki bo poslalo v Slovenijo 200 strokovnjakov miherjev. Tudi potok je blizu, da prebivale! naselja poleti ne bodo imeli daleč za kopanje. Hribi in gozdovi za barakami nstvarjajo prijetno okolico, tako da bo morda naselje Trebnje, ko ga bodo dokončno uredili, res najlepše. Tudi o goriško-trboveljskl brigadi se je komandant naselja pohvalno Izrazil. »Mislim, da je to ena najboljših brl-iad. Domačini so nas lepo sprejeli ln -V " i V Pogled na nastajajo©« naselju v Trebnjem med njimi in nami vlada najlepša sloga. Zelo nam gredo na roke.« »Kako pa ste kaj zadovoljni s hrano?« Intendant brigad« je povedal: »Kuhamo v bližini naselja. Hrana Je odlična in prav malo je takih, ki bi si doma lahko toliko privoščili. Vsak dan imamo meso. Gospodarska poslovna zveza odlično skrbi za nas — treba je samo dvigniti telefonsko slušalko in že so zadeve urejene.« Sploh je vse, kot mora biti, le pomlad se tako obira. Ko sem bil pri njih, je okrog naselja ležala še debela plast zmrznjenega snega. Vse špranje v barakah so zamašili s slamo, dobili so gumijaste škornje ln dežne plašče, dekleta pa šc nove tople trenerke. Ko vidijo, da Investitor, štab In celo Itdečl križ res skrbijo sa njih. so tndl take težave kmalu pozabljene. Za ta kratka dva meseca življenja, ki jih še čakata v Trebnjem, imajo vse polno načrtov: obiskali bodo druge brigade, poživili politično delo, ustanovili kulturno skupino ... Na pobočju nad naseljem kopljejo brigadirji temelje za jedilnim. Kolesa samokolnic škripljejo po razhojetal Ilovici ln aonce, ki komaj prodira skozi nizko meglo, jc posijalo na zastavo drug« eete. »AH vas kaj zebe?« »Kje pa! Poizkusite malo s krampom, pa boste videli, kako vam bo hitro toplo!« se mi je nasmejal mlad rrlmoree. No, saj bi res, če se ne bi tudi meni mudil« ... m. 57. Domov smo zelo dolgo potovali. Prehodili smo že polovico poti, ko smo neko popoldne prispeli do reke, na katero drugem bregu je le sja o .ungla. Bilo je zelo vroče. Brž ko Je Kari zavehal vlažno zemljo ob obrežju, je planil v vodo. K>ni In Jaz sva morala vztrajati na njegovem hrbtu, medtem ko so se valovixigrall okoli naju kakor pljuskajoče morje okoli kakega otoka. Kari je držal trobec nad vodo, midva pa sva bila p!> vsakem njegovem premiku v nevarnosti, da mu padova s hrbta. Opica se me je krčevito oprijemala, kajti opice, kakor veste, ne znajo plavati. 5«. Ker sem videl, da je slon svojeglav, tem velrl Kopiju, naj se oprime moje glave, da bom splava z njim na suho in da bova tam počakala, dokler n pride Kari Iz vode. Ampak brž ko Je slon videl, 8 mu ne sediva več na hrbtu, je začel vsrkavati trobcem velike količine vode in Jih brtsgati pro opici, ki je srdito tekala sem in tja po obrezi seveda v tolikšni raadalji, da je slon nI moa« /močiti. Ampak ker sloni ne vedo, da opice n /nujo plavati, sem se bal, da se ne bi Kopi Karli l>u neprevidnosti preveč približal. ''t. Vendar sem kmalu pozabil na slona ln opico t zaspal. Zbudila sta ma neznanski opičji krik in '.»novo trobljenje. Sunkoma sem planil pokonci In igledal Kopija, ki je, drgetajoč od strahu, sedel a tleh, medtem ko mu je Kari stal nasproti, ma *l s visoko vzdignjenim trobcem in na vso moč obli. Ležeč na sem I JI nem se oprl na komolce Ion Je bil z zadkom olisnjen proti meni ln ravno ><»d nJim, skoraj natanko med njegovima prednji na nogama, sem opazil veliko k*čo, ki se je vzpenjala kvišku. Od groze ml Je zastala kri. r.O, Potihoma sem se začel plaziti okrog slona ln se bližati Koplju. Prijeti se ga nisem upal, ker sem vedel, da bi se takoj obrnil In me ugriznil. Bil Je tako prestraien, da hI se v njegovih razburlenih molganih vse. kar hI se ga dotaknilo, sprevri\o v dotik kače. Pač pa sem si zdaj lahko ogledal, kaj se Je bilo godilo. Slon je stopil kači na sredo života In JI zlomil hrbtenico, tako da se kobra ni mogla več premakniti s mesta; vendar J« pa bil ostali del njenega telesa še živ, In s tem delom se J« vzpenjala kvišku kakor vitek stebrlč Iz e bero v ine.