Stav. 156. štmMka 1 DSn. V LJubllani, v četrtek 4. avgusta 1923. Poitnina pavialirana. Leto I. JS NOVMtI Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. J Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Mesečna naročnina: j Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana**. j v Ljubljani Din 10’—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20‘— j Upravništvo: Marijin trs št & — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Novinarjem. Pozdravljeni, stvarniki javnega mnenja naše kraljevine in češkoslovaške republike na slovenskih tleh! Bela Ljubljana vas sprejema s sesterskimi čuvstvi v svojo sredino in vam želi čim prijetno bivanje v teh dneh, ko se boste posvetovali o važnih stanovskih zadevahI Kongres Jugoslovanskega Novinarskega udruženja se vrši v Ljubljani prvič po osvobojenju. Zagrebu je sledilo Sarajevo, potem Split in Subotica, letos pa je zadela ta čast prestolnico Slovenije. Bilo bi na tem mestu odveč, govoriti podrobneje o silnem pomenu tiska in onih činiteljev, ki regulirajo tok javnega mnenja v razne struge konstruktivnega in kritičnega udejstvovanja. Novinarstvo je po vsem svetu znano kot >sedma velesila« in če pomislimo samo na neko tiskovno pomoto, povzročeno vsled pohabljene novinarske brzojavke!, ki je rodila znano diploma-tično intervencijo bivše Avstro-Ogrske proti mali kraljevini Srbiji in naposled celo predigro strašnega svetovnega klanja, si je pač mogoče ustvariti sliko eminentne vloge, ki jo igra novinarski poklic v življenju narodov. V mnogih naprednejših deželah je novinar splošno spoštovana osebnost in ga prištevajo v vrsto odličnih intelektualcev. V tem oziru še prevladujejo v naši kraljevini neljubi predsodki, ki bodo izginili paralelno s porastom stanovske zavesti poklicnih novinarjev. Vse panoge javnega življenja so naravnost navezane na čim ožjo kooperacijo s tiskom. Časopis je postal najmodernejše občilo trgovine, obrti, industrije, kulture, in i— kar je pač neizogibno — tudi politike. Dnevni časopis je večalimanj po-I polni zgodovinski dokument, verna sli-|ka enega samega dne. Potom časopisih je mogoče razširiti spravo in strp-nost, pa tudi srd in slepo sovraštvo. Z ieno besedo: modemi tisk je lahko j orodje, $ katerim gradimo v konstruk-uvnem smislu, lahko je pa tudi orožje 23 Uute borbe v destruktivnem pravcu. Novinarjem naše kraljevine ni rav-jHo z rožicami postlano. Pomisliti je (treba* da se je po osvobojenju pojavila ,cela vrsta novih listov, in tako je moral pičli kader poklicnih novinarjev iz starejše generacije vzgojiti naraščaj, ki bo svest svojih velikih nalog in odgovornosti pred troimenim narodom. Kar je učitelj šoli, to je novinar odrasli generaciju Od kvalitete novinarskega staleža je torej odvisno razpoloženje najširših mas. Pride moment, ko ne more ljudskega razburjenja pomiriti nobena vladna odredba. Takrat leži usoda trenutka v rekah najtežavnejšim nalogam dbraslega novinarja. Cilj organizacije ie, da v svojih razčiščenih vrstah raz-Dolaga z ljudmi, katerim more po svoji najboljši vesti zaupati politično Vzgojo naroda. Danes zboruje v Ljubljani novinar-^ organizacija, da po presledku ene-Sh leta uredi svoje vrhovne tekoče za-®ve. Zbrali so se novinarji iz cele dr-brez ozira na narodnost: Srbi, Ctšu!’ Slovenci, Madžari in Nemci. vjJ^slovaško novinarstvo, ki je po tnov* &Vetu z^no vsled globokega poj-svoje vzvišene misije^ pa za-tovarišev in ena va-ji . 1Ca’ Vsem udeležencem, pred-gLjT* Dh odlični delegaciji češkoslova-j^1 tovarišev velja danes naš iskren Prisrčen pozdrav, obenem pa smo “Vuneni da »e bela Ljxibljana z nami ‘tobnodožhcol jun tolmačimo tudi njeno Seia ministrskega sveta. dJL*. 0 * r a d, 3. avgusta. (Z) P0 za-vlarf-T ,n.ovih minlstrov Je predsednik , 8k}ical sejo, kateri so prvič pri-in bistri «2- K°hč- Simonovič, -•iSeia le začela razpravljati no-jfc H, ajtoacijo. Sklepalo se je o kora-. vT le treba podvzeti proti stav-,v?»žtJeznieari«m v Hrvatski in v imirriefru-v Zvtzl 2 notranjo situacijo je L™"/*"*,Pretresal tudi vprašanje * novil1 velikih županov v 5T1« Doseb«o v Hrvatski in Slo-.JJJnister. notranjih zadev je naznanil listo svojih kandidatov za velike župane In je verjetno, da bo ukaz o nji- teTf T?°VaRiu že prihodnji teden. N« koncu,e je j« ministrski »vet mortnih Ekspoze dr. Nincica o konferenci Male antante. Hala antanta važen faktor v Evropi. Beograd, 3. avgusta. (Z) Danes ob 10. dopoldne je minister zunanjih zadev g. dr. Ninčić sprejel novinarje in jim dal svoj ekspoze po povratku s konference v Sinaji. Rekel jim je, da je prošla konferenca v Beogradu med predstavniki Male antante trajala prav kratek čas ter da je konferenca v Sinaji sklepala le o malih spremembah, kolere se pa ipak morajo upoštevati. Treba je bilo tudi izmenjati mnenja. Dovršili smo ves posel v treh dneh. Treba je bilo intenzivno delati. Izrabili smo čas za razprave, ker je bilo precej težkoč, da se v posameznih vprašanjih pride do sporazuma. Bilo pa je mnogo teh vprašanj, ki smo jih morali rešiti. Ker je bila naša želja, da se določi enotno stališče Male antante v vseh važnejših vprašanjih evropske politike. Ta raznovrstna vprašanja, o katerih smo govorili in potreba za iskreno in izčrpno vzajemno informacijo je izzvala potrebo za še več drugih konferenc. Vtis nas, ki smo predstavljali Malo antanto, kakor tudi vsega našega in evropskega javnega mnenja je, da je kohezija v Mali antanti čim dalje večja in da čim dalje bolj raste njen upliv kot jakega faktorja v politiki evropske konsolida- cije. Na to je g. dr. Ninčić dal še neka pojasnila o vprašanjih naše zunanje politike, ki pa še niso precizirana in se ne morejo pozitivno iznesti. Beograd, 3. avgusta. (B) Kakor doznava Vaš dopisnik iz poučenega vira, se je v Sinaji proučavalo vprašanje o vstopu Orške v Malo antanto ali o otvoritvi nove zveze, v katero bi poleg Grško vstopila tudi Poljska. V tem vprašanju se je razpravljalo in doseženo je bilo soglasje^ da se sprejmejo za člane Male antante^ vendar pa k bil storjen še definitiven sklep. Definitivno se bo o tem sklepalo na novi seji članov Male antante; ki se bo vršila y Beogradu. ZBLIŽANJE Z RUSIJO. Beograd, 3. avgusta. (Z) Vprašanje obnove odnošajev c Rusijo se nahaja v fazi proučavanjai. Za časa konference v Sinaji so se mogli predstavniki Male antante na podlagi medsebojnega obveščanja uveriti o tem, da se v Evropi ustvarja razpoloženje, ki meri na zbližamje z Rusijo, katera se smatra kot bodoči dan evropske zajednice. B e o gr a d, 3. avgusta. (B) Danes popoldne je imd ministrski svet sejo, na kateri so reševali resortne posle. Delna protestna stavka železničarjev. Hilitarizacija Južne železnice. — Državna železnica ni v stavki. SKttSfite to fiaui«, ,Mmrn Zagreb, 3. avgusta. (Z) Sinoči ob polnoči je izbruhnil štrajk na južni železnici v Sloveniji in deloma tudi na državni železnici Nameščenci južne železnice so stopili v stavko v znak protesta zaradi neizpolnjenih njihovih zahtev. Cim je izbruhnil štrajk, je podvzela direkcija v Zagrebu mere, da se promet na progah južne železnice vzpostavi in da se ves mednarodni promet obdrži v popolnem obsegu. S. O. E. bi bil moral odhajati iz Zagreba ob 9. uri zvečer, odšel pa je v resnici šele ob 2. uri zjutraj. Promet med Zagrebom in Siskom vzdržuje vojska in osobje državnih železnic. Na tej progi je osebni ki tovorni promet normalen. Enako se vzdržuje normalni promet med Zagrebom (južni kolodvor) in Zaprešičem. Tudi promet med Zagrebom in Varaždinom je normalen. Vzdržuje se tudi železniška zveza z Bledom. Zvezo vzdržujejo nameščenci državne železnice. Na progi južne železnice Virovitica-Slatina vzdržuje promet osobje državne železnice. Skuša se upostaviti tudi promet na progi med Ljubljano in Mariborom. Ako se ta poizkus posreči potem bi bil štrajk popolnoma zlomljen. Zagreb, 3. avgusta. (Z) Na zagrebški postaji južne železnice so stopili v stavko vsi nastavijenci razven načelnika postaje. Danes vrši na postaji službo persona] direkcije državnih železnic. Postajo, kakor tudi vse železniške objekte straži vojska. Do incidentov ni došlo, izvzemši slučaj, da so bili aretirani trije voditelji stavke. Zagreb, 3. avgusta. (Z) Sinoči j'e nekdo izmed stavkujočih v Ljubljani streljal na lokomotivo, ki je šla v Rakek; da onemogoči vzdrževanje mednarodnega prometa. Intervenirala je vojska, in odrejene so mere; da ne pride več do takih incidentov. Zagreb, 3. avgusta. (Z) Zagrebška polkovna okrožna komanda Je izdala tale oglas: »Na podlagi naredbe ministra za vojno In mornarico se pozivajo vsi nameščenci južne železnice; da se javijo na svojo redno službo v roku 12 ur. Kdor se prijavi v označenem roku na svojo redno službo, bo užival vse prejemke, ki jih je imel do-sedaj. Oni ki se ne prijavijo pravočasno, se smatrajo kot obvezane! vojaške železniške komande (dezerterji) in se jim ukinejo prejemki, ki so jih dobivali desedaj kot železniški nameščenci. Ta oglas se mora smatrati kot službeni poziv.« Vse progo Južno železnico so militarizirane. Na vsaki večji Postafl je postavljen za komandanta castniik, na manjših postajah pa pod-castoik. Prizadevanju zagrebške želez-direkcije; osobito Ivami Franiču, posrečita, da je promet na južni Da Da» se je poldne še ni vzpostavljen promet med Zidanim mostom In Mariborom. Ker pa se je posrečilo poslati izvidni vlak preko Zidanega mosta do Maribora, se mora smatrati štrajk kot popolnoma zlomljen. Do incidentov ni prišlo. Zaradi štrajka južne železnice v Sloveniji obstoja možnost, da M pričel štrajk tudi na progah državne železnice v Hrvatski in Sloveniji O tem so se raz-govarjali na včerajšnji seji ministrskega sveta. Pomočnik prometnega ministra je obvestil ministrski svet; da se med železničarji opaža veliko neraz-položenje. Vlada je sklenila, da proti stavkajočim pod vzame energične korake na podlagi zakona o zaščiti države. To je prometni minister g. Veli-zar Jankovič izjavil novinarjem. Zagreb, 3. avgusta. (Z) Sinoči je bil v zvezi s štrajkovnim pokretom aretiran predsednik »Saveza železniča-ra kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«, predsednik delavskih zbornic Kre-kič. Prepovedana je bila železničarska skupščina, na kateri M prisostvovali poštarji in javni nameščenci Skupščina je bila sklicana na 6. uro popoldne. Poštni nameščenci v Ljubljani, ki so nameravali stopiti v stavko v znak solidarnosti, so medtem danes opustili štrajk in poštni, brzojavni In telefonski promet se vrši neovirano. URADNO POROČILO. Beograd, 3. avgusta. (B) Zagrebška železniška direkcija je naznanila ministru za promet, da bo izbruhnil železničarski štrajk v noči med 2. in 3. t m. na privatni Južni železnici v Sloveniji in Hrvatski Po poročilih od sinoči in davi je stavka res izbruhnila. G. minister za promet je v tej stvari brž obvestil ministrski svet, ki je na njegov predlog in na predlog ministra za notranje zadeve sklenil, da minister za vojno in mornarico s posebnim ukazom pozove na orožno vajo vse železniško osobje, ki stavka in to na podlagi zakona o postopanju v slučaju nereda, stavke ali upora na železnicah od 15. decembra 1921. Ukaz za ta ukrep je že brzojavno izdan poveljniku IV. armijske oblasti in zagrebški direkciji. Državna železnica ni v stavki ne v Sloveniji ne v Hrvatski Promet z mednarodnimi In konvencijonalnimi vlaki je zagotovljen, pravtako tudi notranji potniški promet in sicer s pomočjo vojske in državnega osobja. Povsodi je red in mir. Samo pri Ljubljani so stavkajoči streljali na lokomotivo državnih železnic, ki je bila poslana v Postojno za priprego ekspresa Iz Trsta. Po poslednjih poročilih se duhovi pomirjala Odrejena Je nujna preiskava o vzrokih stavke, kako» tudi o povzročiteljih in vodJJb stavke v smislu člena 10 takona o saiad dritove, b kabineta ministra + Predsednik Harding. Beograd, 3. avgusta. (Z) Po vesteh iz Washingtona je včeraj zvečer ob 7. umrl predsednik Harding na zastrupi jen ju krvi Beograd, 3. avgusta. (B) Iz San Francisca javljajo: Danes 2. avgusta ob 7.30 Je umri predsednik Harding. Umrl je na zastrupljenju krvi Sumijo, da so ga zastrupili boljševiki in komunisti. Preiskava tega še ni potrdila. Zagreb, 3. avgusta. (Z) Brezžična postaja v Zagrebu Je dobila iz Berlina vest o smrti predsednika Har-ding*1' Dne 2. novembra 1920 se Je bliskovito razširila vest, da so elektorji s 323 zlasovl Izvolili za predsednika Zedinjenih držav republikanca Hardlnga, medtem, ko Je dobil njegov nasprotnik Cox samo 149 glasov. Volilni bol se Je vršil za In proti geslu zveze narodov. Veliko vlogo Je Igralo tudi Irsko vprašanje in vprašanje ženske volilne pravice. Celo vprašanje protialkoholne akcije je tedaj stopilo v ozadje. V svojem proglasu, ki ga Je izdal ob nastopu svojega predsedniškega mesta se Je uvodoma postavil na stališče Monroejeve doktrine. Amerika, ki je kljub vojni obdržala svojo civilizacijo, naj se ne vmešava v zadeve drugih narodov. Sicer pa je vedno pripravljena prožiti svojo roko v napredek in blagostanje človeštva. Ustvariti bi bilo treba mednarodno razsodišče, ki bi bilo v stanu s primernim povdarkom reševati politične zapletljaje. Za vsem pa naj Amerika skrbi v okvirju narodne suverenitete. Teh svojih smernic se je Harding tudi v precejšnji meri držal. Protialkoholna prepoved pa mu Je rodila precej nasprotnikov. Zbolel je koncem zadnjega meseca na pljučnici ki ga je, kljub zdravniškim naporom spravila v grob. Kot kandidata za bodočega predsednika imenujejo listi veleindustrijca Forda. Umrli predsednik Zedinjenih držav g. Harding je Škot. Njegov oče je bil zdravnik. Rodil se Je 2. novembra 1865. in Ima torej 58 let šolo je Izvršil v Marionu ta postal učitelj. Ta poklic pa mu ni ugajal, zapustil Je službo in začel študirati pravo. Nato Je postal novinar in je delal pri Ewenig Standardu. Karijero je započel kot korektor. Harding je bi vodja babtistov. Leta 1989. je začel politično karijero. Postal je senator v Marionu. Odlikoval se je v legislativi v. Ohio. Leta 1904. je bil izvoljen za podguver-nerja. Leta 1910. Je kandidiral za guvernerja, pa je propadel Leta 1914. je bil izvoljen za senatorja Zedinjenih držav. Za predsednika Zedinjenih držav je bil izvoljen 2. novembra 1920. in sicer s 343 glasovi od 502 glasov. Pri splošnem glasovanju Je dobil pet milijonov 580 tisoč glasov. Železničarska stavka na Madžarskem. Vlada proglasila obsedno stanje. Budimpešta, 3. avgusta. (B) Ker je madžarska vlada odklonila izpolnitev pogojev, ki so jih stavili strojevodje in nekateri drugi uslužbenci državnih železnic, glede zboljšanja plač. ki bi znašalo 50 odstotkov v zlatu od mirnodobskih plač, so železničarji včeraj proglasili stavko. Snoči in danes je odšlo iz Pešte nekoliko vlakov pod vodstvom inženirjev in članov narodne odbrane. Vlaki v notranjosti vozijo redno. Vlada je proglasila obsedno stanje In razglasila, da bo kaznovan s smrtjo vsak, ki bo poskušal ovirati promet vlakov, ali ki bo napravil kako škodo na železnicah. Jutrišnji uradni listi bodo prinesli vladni ukaz, po katerem smejo člani narodne obrane rabiti orožje za osebno varnost. V mestu vlada mir. Vojska Je zasedla glavna poslopja. Policija je dosedaj prijela 30 vodij stavkujočih. Prehrana prebivalstva pre-stolice je za nekaj časa zagotovljena. Budimpešta, 3. avgusta. (B) Včeraj Je vladna stranka imela sejo; na kateri je došlo do burnih scen med debato o uvedbi novih davkov. Gömbös in osem njegovih tovarišev je izstopilo te vladne stranke. Vodja malih posestnikov, minister za poljedelstvo Szabo; je odobraval vladno politiko. Predsednik vlade je napadel g. Gömbösa, čeŽ da podpira železničarje v stavki ad vohunska Budimpešta, 3. avgusta. (Z) Vlada grofa Bethiena je razglasila sinoči nad Madžarsko obsedno stanje. Ta odredba vlade je posledica pretoma z desničarsko radikalno skupino, ki jo vodita Eckart in Gömbös. Povod za to je dal deloma spopad, ki je nastal včeraj ob priliki razprave glede davčnega zakona. Reško vprašanje. Beograd, 3. avgusta. (Z) Vlada smatra, da se pregovori med našo vlado in Italijo razvijajo v kar najbolj prijateljskem duhu. S pristojne strani demantirajo, da so biU obnovljeni pregovori prekinjeni, bilo je samo malo zastoja in to zaradi tega, ker so delegati I>otrebovali nekaj časa za to, ga so obvestili svoje vlade. G. Ninčić je uver-jen, da se bo to vprašanje med nami in Italijo kar najboljše završilo, a je na-glašal, da dosedaj ni naprosil, pač pa namerava naprositi posredovalce za rešitev tega vprašanja. Preiskava atentata na g. Pašića. Beograd, 3. avgusta. (Z) Civilni sodnik g. Rafaelovič, ki preiskuj« zločin atentatorja Rajiča; je dokončal preiskavo in sestavljena je že obtožnica, ki bo, ko se končajo sodne počitnice, predana prvostopnjemu sodišču. Sodišču bo tudi Izročen sam atentator Rajič. S preiskavo s® ni moglo ugotoviti, kakšni razlogi so vodili atentatorja, da izvrši atentat. Zaradi tega je ostalo pri tem, da je Rajič streljal na Pašića iz osebnih razlogov, tako, kakor je takoj v prvem trenotku zagotavljal GG. PAŠIĆ IN NINCIC ODPOTUJETA DANES NA BLED. Beograd, 3. avgusta. (B) Najresnejši kandidat za ministra za socijalno politiko se omenja dr. Vaša Jovanovič, poleg njega pa prihajajo v konbina-cijo tudi druge osebnosti, posebno g. Desnica. G. Pašić in g. Ninčić zaradi nekaterih poslov nista mogla snoči odpotovati iz Beograda, temveč odpotujeta še-Ie jutri na Bled, da poročata kralju o sklepih sinajske konference. Mislijo, da bo istočasno tudi pripravljen ukaz o imenovanju ministra za socijalno politiko. POMOČNIK PROSVETNEGA MINISTRA. Beograd, 3. avgusta. (B) Za pomočnika ministra za prosveto je postavljen g. dr. Svetislav Stefanovič. Minister za prosveto Trifunovič je odpotoval v Užice na odmore ter ostane tam mesec dni URADNIŠKI ZAKON. Beograd, 3. avgusta. (B) Danes je minister za izenačenje zakonov g. Marko Trifkovič poslal ns. Bled zakon o uradnikih, ki so sa snoči podpisali tudi novi ministri aa ga oodpii« krali Ko s« to egodi, m bo začel zakon tovar to& Vohunska afera. Beograd, 3. avgusta. (Z) Ker se ni dala ugotoviti kazenska odgovornost Avdagiča, je bil danes izpuščen na svobodo tudi musliman AvdagiĆ, za katerega je AnđroUćeva trdila; da je njen glavni sokrivec in da Je v svojem uradu v Zagrebu hranil one šifrirane tajne spise, ki hh ni MJo mogoče najti. Fulanovlć in ostaBh pet oseb, ki so bile zaradi pomanjkanja dokazov izpuščene, so odpotovale snoči aazaj v Zagreb, Anđrolićeva pa ostane U naprej v sodnijskem preiskovalnem zaporu. Beograd, 3. avgusta. (Z) »Preporod« ponovno prinaša senzacijo-nelna odkritja te Zagreba, da »o v Zagrebu ni dovolj skrbelo za to, da bi bifa glavni krivci pravočasno aretirani ta da bi se bili še pravočasno dobili dokazi o njihovi krivdi Današnje prireditve. v Lfcfcbm* Raishir*: vMuto .-lflrr*. v Idbpto»-rtta pavi! jo s» ti 4CMba ■bdlt. « Ak». domskem tam». Kk» Matica: poti msjonai. JO*» Itiaalj »Samce* k: DaKta* „ Kta, Tft«& »Otroci mm. & Ml Beruh# svetov. Boj za načela. Naš novi roman. Od našega stalnega pariškega dopisnika. Pariunt montes, nascitur ridiculus mus... Najboljši facit iz preteklega .odlomka zadnjih dni je potegnil lon-idonski list »Times«, ki piše: »Tanki in : dolgočasni veletok diplomatskih slutenj Ije edini donesek, ki ga je zadnji teden prispeval k rešitvi reparacijskega pro-'Menia. Kar se dogaja okoli naši, je .čudna mešanica poslovnega duha, razblinjenih upov in obupnih poizkusov, ali vse to more koncem koncev vendarle odločiti usodo narodov.« Medtem napreduje v Srednji Evropi kaos na vsej črti. Položaj v Nemčiji je danes tak, da je treba vsako uro pričakovati katastrofo v nepredvidenem obsegu. Nič čudnega ni, če z angleške strani očitajo francoski vladi politiko sistematičnega zavlačevanja. »Temps« je odgovoril z navadno ugotovitvijo, da je g. Baldwin rabil za sestavo svoje angleške note ravno toliko časa, kakor g. Poincarč za svoj odgovor. Neki drugi organ, ki mu ni treba čuvati toliko zmernosti, je dostavil v dirljivem tonu, da more en norec mnogo več vprašati, kakor more deset modrijanov odgovoriti. Atmosfera je napolnjena z eksplozivi Vsa polemika med Londonom in Parizom je neplodno prepiranje, ki je pa vendar izraz globokega nerazpoloženjav izvirajočega jz — nesporazuma. Nestrankarski opazovalec more opaziti na prvi pogled sledeče: Na obeh 'straneh je dobra volja, toda vsak govori v drugem jeziku. Ali je tu sporazumi mogoč? Nekaj časa se je mislilo, da bo Bdgija igrala ulogo tolmača. Pa tudi ta dežela je na izidu borbe vse preveč zainteresirana, da bi mogla brez strasti razsoditi. Vsaka druga, še tako prijateljska arbitraža, je trenutno obsojena na neuspeh. Pri narodih, kakor pri posamezniku velja resnica: Spoznanje resnice se ne more vsiliti od zunaj. Izvršiti se mora od znotraj, sicer ni trajna in ne odkritosrčna. Fran-oocd kopme, kakor odgovarja to geniju njihovega plemena, po logični jasnosti, oiti vsaj vedo, kaj pravzaprav hočejo in kaj smatrajo kot eksistenčni pogoj svoje države. Sestava odgovora*, ki je bil te dni odposlan v London, je bil za francosko vlado sorazmerno lahka stvar. Saj je v bistvu podana samo glavna kontura principov, ki jih smatra Francija v reparacijskem in varnostnem vprašanju kot nedotakljive. V protislovju z angleško tezo jih je mogoče formulirati tako-le: »Nemčija je v svoji noti z dne 7. junija ponudila fiksno reparacijsko vsoto 30 milijard zlatih mark. Pripomnila je, da bo v danem slučaju sprejela tudi razsodbo nevtralne komisije strokov-njakov. Francija ne more pripustiti, da bi se njeni interesi kršili na tak način. Nemčija se je v Versaillesu zavezala, plačati Franciji vso vojno škodo. Ta škoda torej, ne pa takozvana nemška plačilna sposobnost, ki je id mogoče preračunati, je merilo francoskih zahtev. Ce bi Francija sprejela ponujeno vsoto 30 milijard zlatih mark, bi zna-šal njen delež 52 odstotkov ali 15.6 mi- ap. Pariz, I. avgusta. lijard zlatih mark, to je okroglo 60 milijard papirnatih frankov. Dosedaj je Francija votirala za svoje porušene pokrajine 82 milijard frankov, nadaljni stroški bodo znašali najmanj 50 milijard. Nemčija ima v reparacijskem dolgu svojo največjo obveznost. Potom razvrednotenja marke so bili vsi notranji dolgovi in hipoteke plačane. Primerjajmo francoska in nemška vojna posojila. Prva^ okoli 200 milijard frankov, predstavljajo danes vrednost 11.7 milijard dolarjev, nemška posojila v skoro isti višini pa so danes vredna samo 160.000 dolarjev. Približno toliko porabi g. Stinnes za »bakšiš«, če kupuje v Besarabiji kak novi rudnik.., Mnogi ljudje v Nemčiji so vedeli prav dobro, komu bo ubijanje marke koristila Medtem ko vsi drugi narodi ječijo pod bremenom med vojno najetih notrajih dolgov, je Nemčija te skrbi razrešena. Nasprotno se ji je celo posrečilo, prodati v letih 1920 in 1921 velike vsote v markah raznim inozemskim večjim ter manjšim štedljivcem, zato pa je dobila polnovredne devize. Ta razlog je merodajen, da Nemčija s tako minimalnim finančnim bremenom ne sme iziti iz vojne. Postala bi v kratkem času cvetoča dežela, dočim ležijo drugi narodi v gospodarskih in finan-djeinih težkočah! Kar zadeva komisijo strokovnjakov, je jasna da o notranji plačilni sposobnosti kakega naroda inozemec nikdar ne more pravilno soditi. Navezan je pač na podatke oblastnikov v dotičnem narodu. O teh pa*, kar se tiče sedanje Nemčije, si je prav lahko ustvariti dobro sliko. Mirovna pogodba predvideva perijodično presojo plačilne sposobnosti Nemčije, seveda na izrecno nemško zahteva Nemčija ima to solucijo torej v svojih rokah. Treba je samo zahtevati! Ali Nemčiji gre za več: z jasno kršitvijo najvažnejšega člena naj bi se versailleska pogodba uničila. Ce je izsekana samo ena votlina, se mora prej ali slej zrušiti cela zgradba. Kako misli v teh vprašanjih Anglija? Anglija opazuje Francijo in Nemčijo r, očmi upnika. Obe državi sta v enaki meri njena dolžnika. Njen glavni interes je. priti čimprej do svojega denarja. 1 Ameriko je sklenila pogodbo, ki predvideva 62 visokih anuitet, plačljivih v gotovih dolarjih. Ker je njena trgovinska bilanca pasivna, ji grozi nevarnost. da bo morala svoj funt »zavirati«, ker le na ta način bi si mogla preskrbeti potrebno množino tujih deviz. Ako plačajo kontinentalne sile svoje vojne dolgove, je v tem trenutku prihranjena britanski vladi njena edina finančna skrb. Preostane še gospodarski moment: problem brezposelnosti Nemčija je bila pred vojno dobra odjemalka angleškega blaga. Z obnovo njene plačilne sposobnosti se bodo otvorila naloženim angleškim ladijam nova pota v nemška pristanišča. Obenem izginja z ozdravljenjem marke strašni »dumping«, ki se je po nizkih kupnih cenah nemških fabrikatov pojavil na vseh svetovnih tržiščih. Renska republika. VeEka večina prebivalstva v onih krajih ob Rena ki so jih po določbah verzajskega miru zasedle francosko-britanske čete za gotovo dobo, dokler Nemčija ne izpolni pogodba noče ničesar več vedeti o zopetni vrnitvi pod Nemčija Ta pokrajina je že skozi desetletja toliko trpela od nemško-fran-coskih vojn, da hoče enkrat za vselej napraviti temu konec in sicer na ta način, da se proglasi za svobodno, nevtralno republika ki bi bila nezavisna od Francozov, kakor tudi od Nemcev. Na čelu gibanja za upostavitev te »Renske republike«, katera bi obsegala samonemške kraja stoji Nemec dr. Dorten. Zadnje dni Julija se je vršila v Coblenzu velikanska manifestacija prebivalstva za svobodno Rensko republiko. Prvi govornik Oehmen, predsednik renskega udruženja v Coblenzu, je najprej pozdravil dr. Dort ena, kot občudovanja vrednega voditelja in nato dejal: — Položaj, v katerem se nahajama je že za vse rodbine neznosen. Petdeset let nas že vladajo tujci Treba se je vendar enkrat že zoperstaviti Vsi naši renski bratje in sestre bi bili tu, če bi jim bilo mogoče. Ne verujmo Cu-noju, ki prorokuje zmago in spominjajmo sa da je Hindenburg tudi prorokova! zmago šest tednov pred polomom. Naš politični program se da povedati z enim stavkom: Prijatelji hočemo biti s francoskimi in belgijskimi sosedi mir hočemo z njimi in če ga noče Berlin, ga bomo napravili sami Te besede je sprejelo 6500 poslušalcev z velikim navdušenjem. Predsednik dx. Dorten je nato med — Renski narod mora izpolniti svojo pravo misijo posredovalca med vzhodom in zahodom, da vzdrži mir v Evropi. Govori sa da nas Francija podpira, toda mi smo čisto enostavno samo Porenci; hočemo in moramo v miru živeti in sodelovati s Francijo. Mi smo pravi in stari nemški narod, domovina Goetheja in Beethovena. Imeli smo živo in krasno civilizacija pesnike in mislece, ko je bil Berlin še močvirja katerega se hočemo sedaj enkrat za vselej rešiti — Govori sa da hoče Francija anektirati Porenje. V čast francoskemu narodu pa lahko povem, da ne misli na nič enakega. Moramo priti do Renske republika do renskega parlamenta, a brez nasilja, z odločno volja Naš namen je mir, delovati moramo v miru in nič nas ne sme ustrašiti. Prisezimo, da hočemo ustanoviti Rensko republiko 1 V trenutku, ko je dr. Dorten zavpil te besede z navdušenim glasom, se dvigne stoletni starec z ogromno belo brado v prvi vrsti občinstva, stegno roko iu se obrne proti dvorani rekoč: — Wir schwören! (Prisegamo!) Vsa občinstvo se dvigne in zakliče trojni »Hoch!«, orgle zadonijo in vse zapoje rensko mirovno himna Visoka medzavezniška komisija se je zaenkrat zadržala še popolnoma pasivno napram temu ljudskemu gibanju. Ali se bo Porencem posrečilo ustanoviti lastno država je seveda predvsem odvisno od zavezniških vlad. Da pozdravlja Francija to gibanje s simpatija ie jasna kajti čim manj bo mejila na Nemčija tem bolje bo za njo in za mir v Evropi. —žn—> Prihodnje dni pričnemo priobčevati roman „Renee MauperJn". ki sta ga spisala brata Edmond in Jnies de Goncourl Roman je veiezanhniv in slika francosko družbo pred kakimi sedemdesetimi leti, ne da bi hotel kaj drugega kot točno zabelježiti resnico. To je eden velikih francoskih realističnih romanov, ki so imeli globok vpliv na vse bodoče generacije slovstva pri vseh narodih. V napetosti in zanimivosti pa ne zaostaja za nobenim sodobnih romanov in bo nudil našim čitateljem prav poseben užitek. Emil Stefanovič: Caveant demokratesl »Protestna obustava dela, ki je počela nocoj o polnoči, je sicer le kratka demonstracija proti zloglasnemu režimu, a po njeni kratkosti naj vlada nikdar ne presoja položaja. Rane so mnogo globje, nego je to videti v javnosti In če ne smatra vlada današnje stavke za poslednji in najresnejši opomin, in ako ne bo izvajala potrebnih konsekvenc, se lahko preje, kot je to sploh mogoče predvideti, razvijejo katastrofalni dogodki, vsled katerih bodo nastale za državo sploh nepopravljive posledice.« (»Jutro« z dne 3. avgusta ob priliki stavke železničarjev.) »Lukani, Kerševani, Čimiči, Urbanyji v imenu vlade z lepa ali pa s silo zatirajo unitaristično jugosiovensko idejo. Ubijajo delovanje onih, ki se še niso potopili v strašnih valovih nemorale in korupcije, nego visoko dvigalo prapor bratske enakopravnosti in edinstva, ki je bilo našim herojem čaša, iz katere so pili moč, pogum za pot na Kalvarijo. Vsled vsega tega se čutimo proste vsakih predsodkov in ni treba čuditi se nobenim sedanjim ali bodočim iznenađenjem, ker kdor seje veter, mora da žanje vihar. Ne, dovolj je vsega tega, preveč je gnilobe in smradu. Narodni organizem ne more več tega prenesti in zgublja svežost, mladost in polet Zadnji čas je, da obračunamo s trgovci naše države, z ubijalci naše narodne sreče. Treba je iztrebiti vse, kar nas okužuje, vse, kar zavira naš normalni nacijonalnl razvoj. Val svežosti mora preleteti našo Nacijo, duhovi kt klonijo, se morajo dvigniti. Izdajalcem, tujim plačancem, špijonom ni mesta med nami. Za njih so ječe in vislice. Ko bodo izginili, tedaj šele se bo osvežilo ozračje. Osvobodti se moramo za vsako ceno te strašne pogubonosne more. Ako je zato potrebno viharja, naj bo, ali vzduh se mora očistiti. Naj bo borba, — strašna in krvava, ali ona se mora izbojevati edinole v duhu iskrenega edinstva In jugoslovenstva za notranjo osvoboditev našega naroda. Orjuna na okupi Zadnji čas je! Čaša je prekipela!« (»Orfuna« z dne 29. iullja.) Oba odstavka iz člankov »Orjune«, kakor tudi »Jutra« dasta tistemu, ki pozna politične kakor tudi strankarske prilike v naši državi globokeje misliti. Pretnjo, katero Je Svetozar Pribičevič izrekel v parlamentu ob priliki, ko ni bil sprejet v vlado: »Gospodo, mi ćemo poći u narod, te ćemo nasilnim putem, da dobijemo vlado u svoje ruke,« danes demokratje skušajo udejstvovati že v praksi. V to svrho so stopili v zvezo z naj-ekstremnejšlmi elementi železničarjev, kakor tudi ostalih državnih nameščencev, da bi izzvali vsesplošen štrajk in izkoristili priliko zmed, na bi na nasilni način, kar je iz pisanja demokratskih eksponentov v »Orju-ni« jasno razvidno, po »Orjuni« dobili oblast v državi v svoje roke. Svoje najintimnejša zaupnike, ki delujejo v »Orjuni« imajo v tem smislu dobro Informirane, in s« povrhu poslužujejo še tajne organizacije v »Orjuni«, katera ima nalogo, da v času splošnih kaotičnih prilik prevzame oblast v dotičnih krajih v svoje roke. Naše Informacije so Iz popolnoma dobrih virov. Ne oziraje se pa nato, nam zgoraj Omenjeni citat »Jutra« jasno dokazuje, da demokratom ne gre za to, da se bedni položaj železničarjev v resnici reši, temveč da se provizorna protestna stavka, \ako že ne sedaj, pa vsaj kasneje zavleče in priklopi sebi vsesplošno stavko državnih nameščencev, in izkoristi to priliko, da se s pomočjo »Orjune« demokratska stranka nasilnim potom v zmedah polasti oblasti. Tudi pisanje demokratskih eksponentov v »Orjuni« nam to našo trditev dovolj močno dokazuje, ker poživlja v svojih člankih, zlasti v zadnjem mesecu na upor proti državni oblasti in hujska čitatelje in celokupno javnost na revolucijo. Celokupna akcija demokratov je jako slaba kopija boljševiške taktike, in mi bomo našli energična sredstva, da bomo vroče demokratske glave, ki se poslužujejo krinke državotvornosti narodnega edinstva in ne prizanašajo niti kroni s svojimi strankarskimi zadevami temeljito ohladili. Iz boljševiške Rusije Protiboljševiška agitacija. V zadnjih tednih je bilo pozaprtih -• Rusiji mnogo delavcev. Protisovjetska agitacija se silno širi V Karkovu je postala tako živahna, da lepijo protiboljševiški agitatorji vsako noč po zidovih lepake s pozivi proti boljševikom. Mestna policija je sicer dolgo časa zasledovala te agitatorje, toda izslediti jih ni mogla, zato je sedaj zaprosila v Moskvi naj se ji pošljejo policijski psi. — Ječe v Moskvi so tako prenapolnjene, da so se sovjetski vlastodršci začeli posvetovati, če ne bi kazalo, da se pošlje)o sedanji aretiranci T leće na deželo. Stanovanjska beda. Ruska mesta so vedno bogatejša na — razvalinah. V Moskvi je počil zid enega največjih poslopij, moskovskega konservatorija. V Kijevu je tako veliko porušenih in razdrapanih stavb, da je sovjetska v‘ada dovolila, da se porušijo popolnoma in da se da materijal prebivalstvu. Med temi hišami je tudi palača bivšega hetmana Sko-ropadskega. Radi pomanjkanja hiš ni mogoče dobiti stanovanja, razven prod nla-čilu milijardna odkupnine (seveda X tub- Kongres Jugoslovenskega Novinar' skega Udruženja v Ljubljani. UDELEŽENCI KONGRESA JNU r LJUBLJANI ČEHI: Karel Čvančara, redaktor »Ven-kova«, jednatel Ustredniho vyboru Syndi-aktu čsl. denniho tisku v RČS (generalni tajnik). Zdenek Schmoranz, »Vehkov«. Joža Chlup, »Socialisticke Bodoucnosti«. Jan Fl-lipinsky, »Straža Socialismu« v Brnu. Stevo Kiuić, »Lidove Novinny« v Brnu. Iška Čvančarova-Posnerova, »Rozkvet«, Praga. Alfred Korb, »Rola«, Praga. Jindrich Krl-kava, »Rola«, Praga. SEKCIJA ZAGREB: Krešimir Kovačič. Ante Brozovič. Dušan Bogunović, Vilko Šafranek. Dr. Milan Čurčln. Ivan Peršič. Milivoj Blažeković. Branislav Popovič. Milan Herzog. Vlado Turkalj. Dr. Ivo Belin. Stevo Stojanovič. Slavko Vereš. Saša Lovašem Stjepan Parmačevič. Dr. Ojuro Šur-min. Franc Slavič. Dragutin Oršanić. Zdenko Vernić. Ljubo Wlesner. Vjekoslav Meller. Božidar Zajčić. Toni Schlegel. Večeslav Wilder. Lj. Z. Kara. Asim Behmen. SPLIT: Vinko Kisić. Vinko Brajević. Milostislav Bartuiica. Stjepan Roca. ŠIBENIK: Spiro Čakić. OSIJEK: Rihard Hafner. R. F. Madjer. VIROVITICA: Ivan Plevnik. PANČEVO: Dr. Mihajlo Tomandl. SEKCIJA BEOGRAD: Dušan Šljačkl. Ojuro Banjac. Oavro Pilić. Mihailovič Sve-tovski. Ozren Popovič. Erne Lajkovič. Dr. Ljubo Perkovič. Miloje Sokič. Milan Ko-madinlč. Vlado Ristovič. Gavra Velikič. Pavie Kararadovanovič. Miroslav Dojčino-vič. Aca Vučičevlč. Rajko Jovanovič. Moša Pijade. Srba Todorovič. Mika Radosavljevič. dr. L. Popovič. Božidar Nedeljkovič-Ročkoman. dr. Nemanja Vukičevič. Stevan Cirković. Petar Križanič. Ahmed Hadžiali-agič. Vladimir Jankovič. Vojislav Tadič. Božidar Vodeb. dr. Mihael Vereš. Boško Tokio. Boža Pavlovič. Boža Filipovič. Marko Kavaja. Vlajko Lalič. dr. Leonard Maler, dr. Josip Flamm. Branko Jovanovič. Franjo Gelej. Milan Nedič. Milan Bartoš. SEKCIJA NOVI SAD: Dr. Kamenk» Subotič. Sandor Toman. Bogoljub Prešlč. Giorgje Mirkov. Andrija Mirkovič. Franjo Malin. Zorka Lazič. dr. Emmerich Kardos. Mita KHcin. Joca P. Jovanovič. Wilhelm Ehrenwall. Dr. Vladan Jojkovič. Darinka Subotič. Viktorija Hugovič. Gjorgje Petrovič. Mehanijd Alečkovič. Wilhelm Kiss. Sofija Obrenova. SEKCIJA SUBOTICA: Marko Protič. Dr. Aleksa Ivič. Fran Lazslo. Karlo Havas. Friedrich Farkaš. Mihajlo Komov. Nikola Fischer. Toma Pal. Reže Peczi-Horvat. Mirko Rado. Arpad Baiasz. Dr. Otto Ernst. SEKCIJA SARAJEVO: Jovo Jakšič. Sreten Jakšič. Joso Ivaniševič. Hifzi Bjele-vac. Ivan Peserle. Manfredo Makale. Dr. Avdo Hasanbegovfč. Sobotaj Džaen. Rade Gjuranovič. Šefika Bjelevac. Boža Jeftlö Dušan Maksimovič. MARIBOR: Robert Pohar. Heinrich Haas. Radivoj Rehar. Božidar Borko. TRST: Anton Ekar. PROGRAM: Sobota, 4. avgusta. Ob 11. dopoldne otvoritev glavne skupščine v univerzitetni dvorani. O 13.: Banket v Unionu. Ob 15.: Odhod v šiško v pivovarno »Union«. Ob 20.: Večerja v restavraciji »Zvezda«. Nedelja, 5. avgusta. Ob 9.: Nadaljevanje skupščine. Ob 13.: Kosilo v hotelu »štrukelj«. Ob 15.: Nadaljevanje skupščine. Ob 20.: Večerja v hotelu »Union«. Pondeljek, 6. avgusta. Ob 6.47: Odhod z glavnega kolodvora na Bled. Ob 12.: Kosilo. Ob 15.: Čajanka pri gen. konzulu m Shveglu. Ob 18.41: Odhod v Ljubljano. Torek, 7. avgusta. Ob 5.28: Odhod na Štajersko. Seja ljubljanskega občinskega sveta. V četrtek se je nadaljevala proračunska debata, ki je bila mestoma zelo živahna. Proračun je znatno restringiran in izkazuje samo 1,276.702 dinarja deficita, k čemur je treba prišteti še nekatere odobrene izredne potrebščine v znesku 730.214 Din. tako, da znaša deficit faktično 2,006.916 dinarjev. _ Sejo je otvoril župan dr. Perič ob 18.30. Najprej je bil odobren proračun mestne elektrarne, ki izkazuje 2,225.931 Din izdatkov in 2556766 dohodkov, torej prebitek 330.935 Din. Obč. svet. Rupnik (nar. soc.) je zahteval, da se osamosvoje vsa mestna podjetja od centralnega knjigovodstva. Nadalje je bil sprejet proračun mestne plinarne, ki izkazuje 1,842.236 Din izdatkov in 1,852.500 Din. dohodkov, torej prebitka 10.264 Din. Sprejet je bil nadalje proračun mestnega vodovoda, ki izkazuje 912,296 Din izdatkov in 1,145.268 Dn. dohodkov, torej prebitek 232 tisoč 872 Din. Obč. svet. dr. Lemež (kom.) je poročal 0 nekaterih predlogih finačnega odbora. Predlagal je zavrnitev priziva gradbenega podjetja ing. Dukiča radi izvršilne pristojbine za opomin v zadevi zavarovanja delavcev. Pri debati o mestni aprovizaciji je župan predlagal zvišanje obratne glavnice od 1 milijona na 3 milijone dinarjev. Ob. svet. Tavčar (nar. soc.) je ostro kritiziral poslovanje mestne aprovizacije, čemur sta ugovarjala obč. svet. Kralj (soc.), dr. Brece»j (kler.) in Tokan, ki so to poslovanje zagovarjali. Končno je bil sprejet predlog, da se na prihodnji seji predloži točen in detailiran obračun poslovanja mestne aprovizacije. Na to je občinski svet votiral za kongres novinarjev 10.000 In za učiteljski kongres 5000 Din. V nadaljnem je dr. Lemež podal splošen pregled proračuna, v katerem ste vstavljeni dve novi poglavji: 1. Splošna mestna uprava potrebščine 2,430.853 Din, pokritje 225.550, prmanjkljaj 2,175.303 Din. 2. Uprava mestne imovine potrebščine 414.034, pokr. 301.754, primanjkljaj Din 112.280. 3. Mestna podjetja in mestne davščine potreb. 6000, pokr. 6 milijonov 81.968, prebitek 6,075.968 Din. 4. Obrestovanje posojil potreb. 903.474, pokr, 149.000, primanjkljaj 754.474 Din. 5. Ceste, ulice, trgi in sprehajališča (največja postavka) potreb. 2,382.178, pokr. 36.200, primanjkljaj 2,345.978 Din. 6. Socijalna politika in higijena potreb. 1,437.239, pokritje 891,862, primanjkljaj 545.377. 7. Šolstvo (osnovno in strokovno) potreb. 883.472, pokritje 18.753, primanjkljaj 864.917 Din. 8. znanost, umetnost in prosveta potreb. 82.976 brez pokritja. 9. Prenešen delokrog (vojaški urad, posredovalnica itd.) potrebščine 240.040, brez pokritja. 10. Raznoterosti (poklicno gasilstvo!) potrebščine 284.016, pokr. 65.500, primanjkljaj 218.516 Din. 11. Kreditni promet potreb. 18.707, pokr. 5700, primanjkljaj 13.007, dinarjev. Celotno izkazuje proračun: potrebščin 9,082.989, pokritje 7,806.287 Din. — torej prf. manjkljaja 1,276.702 Din. Končno je referent dr. Lemež predlagal kritje deficita s tem, da bi se a) zvišale občinske doklade za srednji obrt od 85 na 200 odstotkov in b) zvišale občinske doklade bankam in delniškim družbam od 85 na 300 odstotkov, kar bi donašalo letnih 2,446.000 dinarjev. Pri debati je kot prvi govoril dr. Ravnihar, ki je občinskemu svetu očital, da ne zna varčevati. Večini občinskega sveta je razen tega očital, da je takoj spočetka odklonila vsako pomoč opozicije in, da ie napravila že 117.000.000 dolga, ne da bi upoštevala gospodarske zmožnosti ljubljanskega mesta. Izjavil je, da bo njegova skupina glasovala proti. Za njim je govoril nar. soc. Tavčar, ki je v ostrih besedah kritiziral gospodarstvo sedanje večine, kar je izzvalo precej burnih scen. Dotaknil se je mestnega liceja in kritiziral županov korak glede sprejema gojenk v licej. Dotakni se je tudi kreditov pri mestni hranilnici. Nadalje je »overil demokrat Turk, ki je izrazil svoje nezaupanje sedanjemu občinskemu gospodarstvu. Po govorih večine Tokana In Pirca je bil proračun sprejet Proti so glasovali demokrati in Jugoslov. zajednica. Obč. svet. dr. Lemež je nato predložil izredni proračun v skupnem znesku 730.214 Din. Med drugim je določenih za nakup Jakopičevega paviljona 125.000 Din: za mestni dom 115.200 Dn in za olepšavo ljubljanskega grada 105.949 Din. Tudi ta proračun je večina sprejela. Kritje se bo dobilo iz zvišanja trošarine na alkoholne pijače od 1.50 na 2 Din. Sledila je tajna seja. šolskemu ravnatelju Jegliču je bilo podeljeno takse prosto! meščanstvo. Rudolf Rusjan, gradbeni nad-oflcijal pri pokrajinski upravi je bil s 1, imenovan za stavbenega nadoficijala v 8, čin. razr. Stavbni svetnik Ignac Stembov je bil pomaknjen v 6. čin. raz. Nadalje sta bila pomaknjena v 8. čin. razr. mag. komisar dr. Brilej in stavbni oficijal Anton Senčar. Za stalnega oficijanta je bil imenovan Ivan Pavšek. V II. kategorijo nižjega tehničnega osobja sta bila nameščena Franc Škerlj in Matija Kos. V isto kategorijo so oili pomaknjeni pomožni kurjač Franc Culjkar, sedlar pri mestni pristavi Ludovlk Stanjko, Andrej Masle in Franc Lampič. Ravnatelj« Antonu Jugu dospe s 1. novembrom 1923., prof. dr. Pavlu Orošlju s 1. oktobrom 1922. in prof. dr. Rudolfu Moletu s 1. aprilom 1923, IV. petletnica. (Poročilo je moralo v včerajšnji številki izostati iz raznih tehničnih ovir.) Organizacija NRS. — Opozorilo. Opozarjamo vse krajevne organizacija da bodo prejele štampiljka kakor hitro nam bodo po-slele ß-ek sem pl ar j e. Ob tej priliki bodo prej de tudi nove članske izkaznice s Pašičevo sliko, ter ostale potrebščine. — Vse krajevne organizacije kakor tudi zaupništva so dolžna tedensko vsaj enkrat poročati o položaju, da je na ta način tajništvo informirano o stanju. — Opozarjamo tudi še krajevne organizacija da naj se obračajo za vse informacije na glavno tajništvo, ne pa na sosedne krajevne organizacija da ne bodo na ta način nastajale nepotrebne zmede. — Prošnje naših članov se imajo odpošiljati na glavno tajništvo po krajevnih organizacijah, da se na ta način čuva avtoriteta krajevne organizacije, kjer pa ni krajevnih organizacij, pa prosimo naše zaupnika da jo čimprej ustanova kajti le na ta način se bodo upoštevale njihove težnje. — Glavno tajništvo. — Srezka konferenca za novomeški srez se vrši v nedeljo 5. t. m. ob pol Soajstih dopoldne y Narodnem drami v. Novem mestu g sledečim dnevnim redom: L Otvoritev zborovanja po predi» sedniku in pozdravni govori 2. Poročilo srezkega tajništva O razvoju in ddovanju stranke. 3. Poročilo ministra n. r. dr. Niko Zupaniča o splošni politični situaciji y državi 4. Poročilo glavnega tajnika o razvoju in taktiki Narodne radikalni stranke v Sloveniji 5. Volitve. 6. Gospodarske potrebe sreza. 7. Slučajnosti. Glavno tajništvo je razposlalo tia vse predsednike in podpredsednike krajevnih organizacij tozadevna vabila, Vabijo pa se tudi ostali člani strank^ ki bodo imeli posvetovalen glas. Zate pa, člani NRS iz novomeškega sreza pohitite tega dne v Novo mesto srezko konferenco, kjer se bomo POi govorili o organizacijskih korakihl «r Glavno. foWüu Stran n* 1 ■ — —* Dnevne R©wosfi. — Naše naročnike, katerim te potekla naročnina, prosimo, naj blagovolilo nemudoma obnoviti naročnino potom priloženih položnic, ako želijo Prejemati list redno in brez presledka. — Telefonska zveza preko Maribora Je bila sinoči pretrgana vsled delne stavke poštnih nameščencev, zato nismo mogli dobiti zadnjih inozemskih poročil potom Prage in Dunaja, — Kongres JNU. Ker zagrebški novinarji vsled slabih železniških zvez niso pravočasno dospeli, se vrši danes otvoritvena se]a ob 11. uri predpoldan v dvorani univerze. Predposvetovanje beograjske sekcije *e vrši ou pol 10. uri. — Zaradi stavke so novinarji, ki so odšli iz Beograda, Vojvodine in Sarajeva, dospeli šele včeraj zjutraj v Zagreb z zamudo in so preko Karlovca in Bubnjarcev krenili v Ljubljano, kamor so dospeli ob 3. uri in pol pop. Iz Beograda Je Odšlo 16 novinarjev, od teh 5 s soprogami, 4 novinarji iz Beograda dospejo danes v Ljubljano. Zagrebški novinarji se odpeljejo danes ki pridejo v Ljubljano ob 10. uri 24 min. — Meštrovičeva razstava ostane odprta še do srede 8. avgusta. Obisk Je bil v 40 dneh slab — okrog 1500 posetnikov, kar Je za Ljubljano gotovo premalo. Prosimo Vas zato, da nam pomagate s trikratno objavo reklamnih notic, z debelejšimi črkami, kakor je na prilogi naznačeno, v širini listove kolone in po možnosti z okvirjem. — Vodstvo po Meštrovičevl razstavi je ▼ soboto ob šestih in v nedeljo ob enajstih. Z ozirom na konec razstave vabimo k številni udeležbi. — Narodna galerija. — IV. Umetnostna razstava »Kluba Mladih« v Akademskem domu, Miklošičeva cesta it. 5., ostane odprta še za časa Učiteljskega in novinarskega kongresa t. J. do 8. avgusta. Vstopnina je med tem časom za delavce in uradnike proti izkaznici polovična. — Trasiranje prog v južni Sloveniji in NRS. Krajevna organizacija NRS v Novem mestu se Je obrnila brzojavnim potom na ministra saobraćaja Velizarja Jankoviča s prošnjo, da se trasiranje prog v Južni Sloveniji dokonča. Četudi ne moremo vedeti, kakšen uspeh bo imela ta prošnja, vendar smatramo kot primerno in dobro, da so odločujoč! faktorji v Beogradu informirani, da naši narodnoradikalni kroig ne morejo odobravati ukinjenja sekcije za trasiranje nam toli potrebnih prog. — Poprava beograjskega observatorija. Beograjski observatorij je precej poškodovan in nikakor ne more služiti svrham, za katere je določen. Radi tega je vlada odobrila potrebni kredit, da se observatorij člmprej popravi. — Redukcija pri soclialnem oddelku v Sarajevu. Za Zagrebom se je izvršila redukcija tudi pri socijalnem oddelku v Sarajevu. Reducirani so bili: 1 glavin tajnik, 1 sodni svetnik, 1 višji računski svetnik, 1 ravnatelj pomožnih uradov, 1 statistični podtajnik, 1 Ijudskošolskl učitelj, 1 honorarni uradnik, 1 stalni diurnist, in 3 sluge. — Ureditev državnega kemičnega laboratorija. Pred nekaj dnevi je minister za Narodno zdravje obiskal državni kemični aooratorij v Beogradu. Laboratorij obstoja j na“ .štirideset let, toda niti najmanj ne odgovarja modernim zahtevam. Minister se le za njegovo preureditev in razširitev zelo zavzel in pričakovati je, da bo dobila tudi naša prestolica laboratorij, ki odgovarja zahtevam novejšega časa. — Za železničarska stanovanja. Marsikje v naši državi stanuje v vagonih precej železničarskih družin hi ponekod tudi nekaj Rusov. Ker pa vlada ravno glede tovrstnih vagonov veliko pomanjkanje in sl Jih je naša država morala Izposoditi od Avstrije, se je prometno ministrstvo odločilo naročiti iz Nemčije nekaj lesenih hiš, ki se bodo postavile pri raznih ravnateljstvih. — 25 letnica srbskega gospodarskega «frnštva. Dne 9. in 10. septembra bo praznovalo srbslco gospodarsko društvo »Privrednik« petindvajsetletnico svojega obsto-1*. Društvo je Igralo v razvoju srbskega narodnega gospodarstva važno vlogo. Nad 13 «»oč srbsldb rokodelcev, ki danes uživajo *voj ugled, se ima temu društvu zahvaliti za ^edizobrazbo, ki jim jo je nudilo. Da bi se Proslava Izvršila čim svečanejše, se je se- posebni pripravljalni odbor, ki bo rešil v#a tozadevna vprašanja. , — Spomenik kapetanu Niku Dubokovl- ▼ Jelši. V Jelšo so te dni pripeljali z fjotorjem »Ninom« bronasti kip kapetana »«e Dubokoviča, ki Je bil zlit na Dunaju Čf, «ta 1914. Motorni čoln s kapom je spre- nmogbrojno občnstvo, ki je z največ-v?: navdušenjem pomagalo pri razložitvi. le začasno položen v veliko dvorano sef~*’0venske čitalnice. Sestavil se je po-hebn odfr°r> hi ima nalogo prirediti vse po-da bo odkritje spomenika čim sve- LfoMjl ^hovnikov zbor v St Vidu na ^anko Poredi svojemu ustanovitelju : deseti** L0-'™*!™ o Priliki praznovanja pe ■Vanja * k* kulturnega delovanja in odlik« ^aterein red°m sv. Save spominski dan, r narodne mu P°kloni diPlomo, delo našeg Bo umetnika Gasparija. Vso zave« svetna jSt* osobito pevska in druga pr< ntk’ jLi^tva najlepše vabimo na ta pras Počami ,° Pa zlasti, da stanovski tovari slavnost. Po i>ori5f,stopn!kI vlade na kongresu UJI UdrujJl7 u iz Beograda prideta na kongre liani n-T??, iugoslovenskih učiteljev v Ljut Jovanov^jk v ministrstvu prosvete Jova Jovan JnVB načelnik Svetolik Stefanovi kongresu .0vič bo obeneni «astopal n — p.'nnlstra prosvete, vadbo dprodaja vstopnic za javno tele lje nrj :T,niarodno veselico je od petka d« H Ceni^kovni zadrugi«, Prešernova uijc Sezite hr»^° znatno znižane od običajni) — Rri? P° vstopnicah I noše h .ne vstopnice za narodu žarni. DCertu *e dobe v kongresni p. Pojeta ra »< *ine. eta iz1 t)Hi?» ln obnovitev državnih tovare: svile v Pančevl in Novi Kaniži. uvedba ,^e^leniba Poštnega okoliša h Potekava^? dostave Pri PoSti Zgoraj: okollfa tiL1 v avsc,ustom t- 1. se Izločijo l äs* sä Groblnik, Zg. Kaljšak, Grombažan, Padenik, Petelin ln Pristovnik in se obenem pridele pošti Slovenska Bistrica, ki bo usmerjala pošiljke za prebivalce teh krajev na podrejeno pomožno pošto Sv. Martin na Pohorju. Ker dostavlja selski pismonoša iz Pragerskega dnevno razen ob nedeljah tudi v vas Sele (občina Zg. Polskava), se izloči tudi ta kraj iz okoliša pošte Zg. Polskava in se dodeli pošti Pragersko. Omenjenega dne pa začne dostavljati pismonoša iz Zg. Polskave tudi V selskem okraju. V I. okraj bodo spadale vasi Bukovec, Oglenšak in Kočno, v II. okraj pa Gabrnik in PokoŠe. Za kraj Kalše bo puščal pošiljke v Gabrniku. V I. okraju se bo dostavljalo vsak pondeljek, sredo in petek, v II. pa vsak torek, četrtek in soboto. — Prebivalstvo Sušaka. Te dni 1"~ zaključeno ljudsko štetje na Sušaku. Prebivalstvo Sušaka znaša glasom tega štetja nekaj nad 20.000 duš. — Izgon naših ljudi Iz Budimpešte. Iz Budimpešte izganjajo brez usmiljenja vse stanovalce, ki niso bivali tam do leta 1914, Najbolj pa so se vrgli na naše in češkoslovaške podanike. Tako je te dni prispel na subotiško postajo nov transport naših izgnancev Iz Pešte. V Pešti so pustili svoje imetje in so bili prisiljeni takoj zapustiti madžarsko prestolleo. — Konzumen« in mleko. Nobena žfv-Ijenska potrebščina ni za človeka tako važna kot mleko. Posebno važno je mleko za otroke. Toda ravno kar se tiče mleka, se dogaja največ prestopkov. Najrajši dolivajo mlekarice mleku vodo, ki .se da natančno ugotoviti ie z tozadevnimi aparati. Razen tega naše mlekarice tudi kaj rade posnamejo z mleka vso smetano, ki ima v sebi največ redilnih snovi. Da se to tako često dogaja, je pač kriva povojna morala. Vsakdo skuša drugega opehariti, kjer le more in ravno pri mleku se to lahko zgodi na zelo enostaven način. Mleko pa ponarejajo tudi radi tega, ker ga ni mogoče danes dobiti v onih množinah kot pred vojno. Razen tega je treba upoštevati visoke cene sena. Ker je pa treba mleko kolikor toliko poceni prodajati, sl mlekarice navadno pomagajo z dolivanjem vode. Seveda zaslužijo, da se jih pošteno kaznuje. So večjo kazen pa zaslužijo oni špekulanti, ki pomešajo v mlekn c r . . — Napad na pošto v Jareku. Pred nekaj dnevi so neznani vlomilci vlomili v poštni urad v Jareku, naložili poštno blagajno in Jo odpeljali kaka 2 km izven vasi, kjer so jo drugega dne našli ob železniški progi Blagajna je bila seveda popolnoma Izropana. V njej so pustili samo znamke in poštne spise. — Nepošten uradnik. Osiješka policija se je obrnila na beograjsko s prošnjo, da bi poizvedela za nekega uradnika Moučna, ki je poneveril osiješki sladkorni tovarni 100 tisoč dinarjev. Uradnika so kmalu izsledili in zaprli z njegovo metreso vred. V Beograd je prišel, da bi dobil namestitev v tamošnji sladkorni tovarni in tako zbežal roki pravice. . — Obsojen “madžarski vohun. V torek je _ bil pred osiješkim sodnim dvorom obsojen na 18 mesečni zapor madžarski vohun Peter Frank iz Subotice. Frank je bil prijet j’anuarja meseca v Osijeku v momentu, ko je hotel odpotovati v Subotico. Potom nekega gozdarja na naši meji se je seznanil z nekim madžarskim častnikom, ki ga je z denarjem pridobil za vohunsko službo. Frank je stopil v stik še z nekaterimi drugimi vohuni in zbral že precej materijala, ki pa ga ni mogel vnovčiti, ker so ga pravočasno zasačili. — Krvava družinska drama. Pred nekaj dnevi Je umoril v Osijeku Pavel Sabo, gostilničarja Subotiča z Markušice. Umor se je izvršil radi Sabove žene. Marija Sabo Je imela že 1914 leta Odnošaje s Subotičem, od česar pa jo je soprog, ki je zato vedel, odganjal. Končno ga je žena ubogala. Da pa ne bi bilo spora med možem ln ljubimcem, je zapustila oba. Nekega dne je napadel Subotič Marijo, ki se je k sreči rešila. Sabota pa je to ujezilo in je Subotiča dvakrat zabodel, vsled česar je postal na mestu mrtev. — Nesreča z granato. V Peješču ie te dni našel neki Farac Lukin francosko granato, ki jo je hotel izprazniti. Granata je eksplodirala in ga na mestu ubila. Ubit je bil tudi njegov oče in brat, kJ sta se nahajala v njegovi bližini — Nenavaden cinizem smrtnega kandidata. Divizijsko sodišče v Olomucu je obsedlo 26 letnega korporala Lea Skotnico na smrt na vešalih. Skotnica je lanskega leta v svojem garnizijskem kraju zabodel nekega svojega tovariša, na katerega je bil ljubosumen. Vendar pa je bila poškodba le lahka. Na potu domov je naletel na neko devetletno deklico, ki jo je posilil ter nato umoril ter jo vrgel v bližnji potok. Nato je šel mirno spat. Prebudila ga je patrulja, M ga je prišla aretirat. Skotnica je prvotno tajil, pozneje pa je vse priznal in se Izgovarjal, da je bil zelo vinjen. Kljub temu pa je bil obsojen na smrt na vešalih. Ko je bila smrtna obsodba razglašena si je mirno prižgal cigareto. Na predsednikovo vprašanje dali kazen sprejme, se je nasmejal in rekel: »Ampak prosim, da bi me obesili čimprej«, — Mednarodna igralnica na Bledu. Delovanje mednarodne igralnice so oblat« ustavile, niso pa ustavile delovanja velike javne tombole v korist Sokolskega doma ua Bledu, katera se vrši dne 5. t. m. ob 15. uri na veseličnem prostoru pri Grajski ko-pelji na Bledu. Dobitki so dragoceni, med njimi je tudi lepa amerikanska pisalna miza s fotelom. Vrednost vseh dobitkov presega skupiček prodanih tombolskih kart. Da se bodo srečneži, ko bodo dobili lahko naprej veselili ln oni maloštevilni, kateri bodo brez dobitka igrali, tolažili, je preskrbljeno takoj s plesom, petjem 1. dr. V različnih paviljonih se bo dobilo vse, kar pošteno človeško srce in želodec poželita. Ves čisti dobiček je namenjen skladu za Sokolski dom na Bledu. Rodoljubi, združite prijetno t koristnim, — pohitite prihodnjo nedeljo vsi na Bled, tam se lahko kopate, veselite in poleg tega še kai na tomboli dobite. V slučaju, da nam bi Bog Fluvius nagajal, mu bomo eno napravili, preložili bomo vse za eno nede-Ijo. — Kranjske novosti. Počitnice. Živimo sredi počitnic, pa ne opazimo skoro ničesar o njih. Ne mislimo p« tem na šo-larske počitnice, ampak na vročo poletno dobo, v kateri od časa do časa vsak še tako zaposlen obrtnik in trgovec skuša, da za par dni uide svojim dnevnim skrbem in da se skrije kam v gore ali v kako letovišče. Celo zdravniki v tem času večkrat uidejo neznano kam. Dejali smo, da ne opazimo skoro ničesar o trgovskih počitnicah, ali to je na površen pogled, ker danes zmanjka tega šefa, ki jo je popihal s svojimi fantiči in z najstarejšo hčerko v hribe, Jutri se nenadoma odpelje drug šef, prepustivši usodo svoje trgovine ženi in poslovodju, v Marijanske ttd. Nekateri šefi si ffioaoflčtto mi- slijo: Mi gremo pa prihodnje leto. — Cirkus Bronisiav. Crkus Branislav nas je zapustil. V kranju se je zelo udomačil, posebno rokoborbe so neverjetno zanimale, občinstvo Je navadno prišlo šele k rokobor-benim točkam, kot v Ljubljani, V nedeljo se je celo zgodila majhna nesreča, ker si je eden izmed rokoborcev v boju izpahnil roko. Bila je potrebna zdravniška intervencija. — Narodni dom. Impozantna stavba »Narodnega doma« je do strehe dograjena. Pred kratkim se Je vršil občni zbor ali sestanek društva za njegovo zgradbo, in upamo, da računi niso prehorendnL Vendar bodo zelo visoke svote, in treba bo pač še velikanske požrtvovalnosti, da se za silo krijejo stroški. Glavno pa je. da imamo končno enkrat svoje napredno zbirališče, ker dozdaj smo se morali večinoma potikati po gostilnah, dočim je SLS s svojimi kulturnimi organizacijami v lastnem in čednem Ljudskem Domu, sezidanem seveda na zemljišču mrtve roke, že par let uspešno razširjala klerikalizem. — Mestna zastavljalnica v Ljubljani ima tomesečno dražbo decembra 1922 zastavljenih predmetov 9. t m. popoldne. — Vrhunec iinomehanlke pisalnega stroja »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Še-lenburgova ulica 6-1. — Kino Ideal predvaja do vštevši nedelje t. j. 5. avgusta monumentalno filmsko delo »Samson in Dalila« in igra vlogo »Da-lile« Marija Corda, vlogo »Samsona« pa igra znani orjak Alfred Galaor. Vsebina predvajanja je primera historičnih epizod z sedanjim. Zelo zanimiv spored in se priporoča istega upogledatL Sokolski vestnik. — Sokol v Dolnjem Logatcu otvori dne 5. avgusta svoj novi dom. Obenem praznuje Sokol ob tej priliki svojo petnajstletnico, vsled česar se vrši v soboto in nedeljo v Dolnjem Logatcu velika sokolska slavnost. — Sokol v Šent. Vidu nad Ljubljano praznuje dne 12. avgusta svojo petnajstletnico. Popoldne ob štirih javna telovadba, nato ljudska veselica. Novosti Iz Primorske. — Društvo »Prosveta« v Idriji. Dne 27. julija se je vršil v Idriji občni zbor akad. podpornega društva »Prosveta«, ki je pokazalo mlado življenje, ki klije v vrstah naše visokošolske mladine, Odborniška poročila so pokazala, da se je v društvu razvilo živahno delovanje na kulturno-političnem polju. Osnovalo si je tu«il svojo knjižnico razne vsebine. Občni zbor je bil zaključen z geslom »V delu je rešitev!«. — Tržaška »Era Nuova« prenehala iz-haiati. V Trstu je prenehala izhajati »Era Nuova«, ki je napisala marsikatero trpko besedo na naslov našega primorskega življa in ustanov. Naši primorski rojaki je radi tega ne bodo pogrešali. — »Prijatelj« Bandelli (Bandelj) odlikovan. Videmski prefekt je te dni izročil odlikovanje ministrskega predsednika »prijatelju« Bandelliju, ker je spisal italijansko slovnico za Slovence, k Je po mnenju predsednika najboljša na svetu. Ocena seveda ne more držati, ker predsednik slovenščine sploh ni zmožen in bi bilo torej žeto čudno, ko bi kdo na njegovo oceno kaj dal. Ali «amico« Bandelj je dober Italijan, kot so bili njegovi starši in pradedje dobri Slovenci. Odtod odlikovanje... — Predsednik češkoslovaške republike g. T. G. Masaryk je poslal »Zenskemu dobrodelnemu udruženju« in »Organizaciji vdov in sirot« v Trstu po eno sliko svoje blagopokojne soproge v zahvalo za izraženo sožalje o priliki njene smrti. — Prijet po štirih letih. Neki Del Guerra je pred štirimi leti izvršil v Livornu umor. Po svojem zločinu je zbežal In se skrival po vseh Italijanskih mestih. Končno je prišel v Pulo, kjer je dobil delo v neki ladjedelnici. Toda kmalu ga je izsledila policija in ga skušala prijeti. Tiček pa je zletel in se naselil v Trstu. Te dni pa sta ga spoznala dva detektiva in ga odvedla v zapore, odkoder ga bodo ekspedirali v Livorno, kjer se bo zagovarjal radi svojega zločina. Šolstvo. — Statistika našega srednješolstva. — Prosvetno ministrstvo je izdalo »Letnik srednjih šol za šolsko leto 1921/22«, Iz katerega posnemamo sledeče zanimive statistične podatke. V celi kraljevini je bilo 170 srednjih šol (realk, realnih gimnazij in gim. nazij) in sicer 159 državnih ter 11 privatnih. Od tega števila odpade na Srbijo 63 (58 državnih in 5 privatnih), Slovenijo 14 (12 državnih in 2 privatni), Črno Goro 11 (vse državne), Bosno in Hercegovino 19 (16 državnih In 3 privatne), Hrvatsko in Slavonijo 40 (39 državnih In 1 privatna), na Vojvodino 13 (vse državne) in na Dalmacijo 10. — V vseh teh šolah je bito 3380 nameščencev (Srbija, Crna Gora in Vojvodina 1824, Hrvatska in Slavonija 812, Bosna in Hercegovina 298, Slovenija 294, Dalmacija 152). Po narodnost! jih je bilo (razen na Hrvatskem in Sloveniji, odkoder ni podatkov) Jugoslo-venov 2074, Rusov 245, ostalih Slovanov 43, Francozov 13, Madžarov 83, Nemcev 69, Zidov 12, Italijanov 3 ln 26 ostalih. — Dijakov je bilo vsega skupaj začetkom šolskega leta 74.180, koncem šolskega leta pa 66.604. Po veri je- bilo pravoslavnih 45.968, rlmokatolikov 22.455, grškokatol. 128, protestantov 1082, muslimanov 1143, Židov 2877 in drugih (večji del brez konfesije) 14. — K maturi se Je priglasilo 2187 učencev, kjer pa ni všteta Hrvatska, odkoder podatki primanjkujejo. Maturo je napravilo z uspehom 1621 kandidatov. Jel so se potem posvetili raznim poklicem. Narodno zdravstvo. — Pet reparacijskih sanatorijev za našo državo. Ministrstvo za narodno zdravje bo dobilo na račun nemških reparacij pet večjih lesenih barak, v katerih bodo nameščeni državni sanatoriji v raznih krajih naše dr« ŽclVP Iz društvenega življenja. — 25. letnico obstoja društva proslavlja v nedeljo, dne 5. avgusta Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani. Spored slavnosti: Dopoldne ob 10. uri slavnostni občni zbor v srednji tehnični šoli (telovadnica). Po občnem zboru bo obhod po mestu. Ob 12.30 skupni obed. Po obedu odhod na veliko veselico, ki se prične ob 4 uri popoldne v vseh prostorih hotela Tivoli, Na sporedu je godba, petje, ples, srečolov, ribolov, šaljiva pošta itd. Ker je društvo J svojim strokovnim vzgojnim delom veliko storilo za našo domačo obrt in tudi za narodno stvar, pričakujemo, da se bo slavno občinstvo v čimvečjem številu odzvale na» šemu vabilu in poselilo prireditev. Drobtine. * Junaški ptič. Belgija je pred tedni slavila prvega svojega letalca, aviatlka Willyja Coppensa. List »Pourquoi pas« objavlja njegov srečni čin med vojno. Priletel je namreč nad očetno hišo, ki je bila sredi zasedenega ozemlja. Početje je bilo jako težavno zbog možnih napadov po nemških »zmajih«. In res, Nemci dolgo niso mögt! verjeti, da je bila možna taka drznost, kakor jo je 28. februarja 1918 izvedel podjetni Coppens. Tisto jutro je oče slikar otožen delal svoj posel, misleč na odsotnega Viljema. Tedajci ga obvestijo, da leta aeroplan tik nad streho. Stopi na pomole, misleč, da bo nemško letalo. Toda na svoje presenečenje ugotovi, da je belgijski avčon. še en pogled, in oče razloči sina: »To je Willy, naš Willy!« Končno pokličejo še mater, ki ji aviatik maha z roko, pošiljajoč poljube. Nato pa odleti, blažen od zadovoljstva« Nemcem izpred nosa. Borzna poročila. Beograd, 3. avgusta. (Z) Devize: Berlin 0.007 — 0.007.25, Dunaj 0.1310 — 0.1331.50, Budimpešta 0.40—0.50, Bukarešta 47—47.50, Varšava povpraševanje 0.03, Ženeva 1682.50—1685, London 427.50—430, Milan 407—457, New York 93—94, Pariö 543.50 —544, Praga 277—277.50, Sofija povpraševanje 85. — Valute: Dolarji, povpraševanje 93, levi 84—85, leji 46.50—47. Zagreb, 3. avgusta. (Z) Devize: Dunaj 0.1320—0.1330, Berlin 0.00725—0.00785, Budimpešta 0.525—0.575, Bukarešta 47—0, Italija 408—410, London 430—432, New; York, ček 93.90—94.25, Pariz 535—545, Praga 277.50—278.50, Švica 1680—1690. — Valute: Dolarji 92.50—93.25, avstrijske krone; 0.1330—0.1345, češkoslovaške krone 273— 275, francoski franki 530—535, romunski leji 44- 47, italijanske lire 404—0. Druga borzna poročila so izostala vsled prekinjenja telefonske zveze preko Maribora. Glavni urednik’ Ivan PodržaL Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani „Olla‘ , 11 naj sigurne,] sa, najbolj foznana higijenska gumi sedanjosti. Strokovnjaško pregledana in zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z uajvecjo diskrecijo s povzetjem URAN - PARFUMERIJA, Uubljana, Mestni trs 11. Dr- Puher zobozdravnik. Poljanska cesta št. 16 ne ordinira do 19. avgusta Zastopstvo: L Baraga, Ljubljana, ŠelenburgoiH ulica licu. G/I. Vremensko poročilo. .Jutranje Novost!” — Ljubljana, dne 8, avgusta 1923. Kraj Čas Zračni tlak Zračna temper. Vetei Oblačno 0 — 10 Padavine mm Ljubljana 7 765‘6 18-0 sev. sap. del. obl. Ljubljana 14 762-6 29-0 jug. Vzh. Ljubljana 21 763-7 247 vzhod *» Zagreb 7 765-7 20-0 jug. zap. »« Beograd . 7 765-7 19-0 brezv. obl. Dunaj . 7 766-0 16-0 zap. jas. Praga . 7 765-0 14-0 vzhod obl. Inomost . 7 765-1 16-0 brezv. II Barometer; nižji Temperatura : visoka Prosper MSrimee: Verne duše v vicah. (Nadaljevanje.) Don Juan ga je proseče pogledal in storil še en korak; toda don Pedro ga je nasiloma ustavil in ga prijel za ovratnik: »Nesramni morilec, ti torej misliš, da se izmuzneš iz mojih rok. O, ne! Na kosce ti raztrgam to hinavsko oblačilo, ki zakriva hudičevo kopito; morda boš potem imel pogum za boj z menoj.« S temi besedami ga je surovo pritisnil ob zid. »Gospod Pedro de Ojeda,« je zavpil don Juan, »ubijte me, če vas je volja, toda boril se ne bom.« Prekrižal je roke in pogledal dona Pedra z mirnim, čeprav ponosnim pogledom. »Da ubijem te, podla duša! toda še preje te otepem strahopetca kakršen si.« In priložil mu je zaušnico; prvič je bil don Juan udarjen. Don Juan je zardel kakor rak. Nekdanji ponos in jeza sa vzplapolala v njegovem srcu. Brez besede je skočil k meču in ga pograbil. Don Pedro je prijel drugega in se postavil v bran. Napadala sta obadva divje in se branila z enako pobesnelostjo. Meč dona Pedra se je zasekal v haljo dona Juana, in zdrsnil ob telesu, ne da bi ga ranil; meč dona Juana pa se je zasadil do ročaja v nasprotnikova prsa. Don Pedro je takoj izdihnil. Ko je don Juan videl svojega sovražnika zleknjenega pred seboj na tleh, je obstal nepremičen in ga zmedeno gledal. Počasi se je zavedel in spoznal svoj zločin v vsej grozi. Padel je na mrtveca in ga skušal priklicati v življenje. Toda videl je že preveč ran, da bi mogel le podvomiti, da je ta rana smrtna. Zdelo se mu je, da se mu sam ponuja okrvavljeni meč na tleh, da kaznuje še sebe; spoznal pa je kmalu nove hudičeve zanjke, stekel k predstojniku in ves iz sebe planil v njegovo celica Padel je predenj na koleni in mu med solzami pripovedoval o groznem prizoru. Od začetka prior kar verjeti ni mogel in je mislil, da je ubogi zblaznel vsled prevelikih muk. Toda ob pogledu na okrvavljene roke in obleko dona Juana, pač ni mogel dalje časa dvomiti o resnici. Bil je silno prevdaren človek. Takoj je spoznal, kako grozen škandal bi padel na samostan, če bi se v mestu razvedela ta pustolovščina. Nihče ni videl dvoboja. Zakril ga je celo prebivalcem samostana. Ukazal je donu Juanu, naj mu sledi; z njegovo pomočjo je odnesel mrtveca v nizko sobo in jo zaklenil. Nato je zaprl dona Juana v svojo celico in odšel k corregidorju, da ga obvesti o vsem. Morda se bo kdo čudil, da je oni don Pedro, ki je enkrat že hotel ubiti dona Juana iz zasede, drugič opustil misel na zavratni umor in ga raje izzval v dvoboj. Toda ravnal je po svojih peklenskih naklepih. Mnogo je bil slišal govoriti o spreobrnjenju in svetosti dana Juana, tako, da ni prav nič dvomil, da bi ga v slučaju, če ga umori iz zasede, poslal naravnost v nebesa. S tem, da ga izziva in izvabi v dvoboj, pa je upal, da ga ubije v smrtnem grehu in tako pogubi njegovo dušo in telo. Zvedeli smo že, kako se je ta diabolični načrt obrnil proti njemu samemu. Ni bilo težko, potlačiti celo zadevo. Corregi-dor se je sporazumel s predstojnikom, da odvrne vse sumnje. Drugi menihi so mislili, da je mrtvi don Pedro podlegel v boju s kakim neznanim vitezom, in da je bil nato prenešen v samostan, kjer je umrl. Ne bom skušal slikati, kako je, don Juana grizla vest in pekel kes. Z veseljem se je podvrgel vsem kaznim, katere mu je naložil prior. Vse dni svojega življenja je imel ob koncu postelje obešen meč, s katerim je prebodel dona Pedra; in kadarkoli se je ozrl nanj, je molil za umorjenca in za vso njegovo nesrečno rodbino. In da bi iz- ruval iz srca še zadnji preostanek ponosa in ošabnosti, mu je opat ukazal, da mora iti vsako jutro v kuhinjo, kjer mu je kuhar priložil zaušnico. Kadarkoli je bil udarjen v eno lice, je brat Ambrozij vedno ponudil še drugo in se zahvalil za ponižanje. Deset let je še živel v samostanu in nobeno zlo dejanje ni skalilo njegove pokore. Umrl je češčen kot svetnik Še od tistih, ki so ga poznali za njegove mladosti. Na smrtni postelji si je izprosil kot milost, da ga pokopljejo pod cerkveni prag, da bo vsak, kdor bo vstopil, šel čezenj. Hotel je še, da bi na njegov grob vsekali sledeči napis: »Tu počiva najslabši človek, kar jih je kdaj živelo.« Toda niso mu izpolnili vsega, kar je želel v svoji preveliki ponižnosti. Bil je pokopan poleg glavnega oltarja v kapelici, ki jo je on dal sezidati. Pes pa so dali vklesati na skalo, ki pokriva njegovo truplo, zaželjeni napis; toda pristavili so tudi dolg slavospev na njegovo spreobrnjenje. Vsak tujec pa, ki se mudi v Sevilli, obišče njegovo bolnico in posebno njegov grob. Murillo je okrasil kapelo z mnogimi mojstrskimi slikami. »Izgubljeni sin« iri »Ribnik pri Jerihi«, kateri sedaj romarji občuduj jejo v galeriji g. maršala Soult-a, sta nekdaj krasili stene bolnice, ustanovljene od dona Juana. KONEC. * Sninec ninh Blumini BBBfSBSragBiaaHMr !III!IIII1III!I!IHI!IIII! Čast nam je javiti vsem interesentom, da je Cinkarna d. d. v Celju poverila naši tvrdki generalno zastopstvo za nakup vseh svojih potrebščin (dnkove rude, kovin, premoga, olj itd.), kakor tudi za prodajo vseh svojih izdelkov (surovega in rafiniranega cinka, cinkove pločevine, cinkovega prahu itd.). Prosimo vse stare in nove dobavitelje in odjemalce cinkarninih potrebščin In izdelkov, da se v interesu hitrejšega poslovanja obračajo izključno na podpisano tvrdko. Evgen Lovšin, „rude in kovine“ Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 Telefon 570 Brzojavni naslovi „Rude“ Generalno zastopstvo za Jugoslavijo in za Balkan tvrdk: The Central European Mineš Ltd., Mežica Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani in Cinkarna d. d. v Celju. * Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani Wolfova ul. 1 Marijin trg 8 V V l| v v v v Moderna knjigoveznica V Stolne mt pod suetouno poriteto ob nojuečji izbiri nudi za vse vrste blaga V. mednarodni dunajski semenj (odZAseptjzs) Pojasnila daje WIENER MESSE, WIEN VII., tar častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trs št. 4. Staro lito železo kupujejo po najvišjih cenah Strojne tovarne in livarne d.d. v Ljubljani. Otvorite« zočetbom oogusto Beograd, Kosmajska ul. 30 v bližini Terezije in Knez rilhallove ulke (Grande pasage). Moderno urejene sobe, okusna brana, tene zmerne! Chladek-Zižek. Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000 Podrttiiilee: Bled Jesenice Metković Cavtat Korčula Prevalje Celje Kotor Sarajevo Dubrovnik Kranj Split Eicegnovi Ljubljana Šibenik Jeisa Maribor Zagreb Amerikanski oddelek. Naslov ca brzojave i JADRANSKA. Afilirani zavodi | JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortiandt Street 82. New-York City. 'ŠiiV. l-v V -.šrfV: A-V' v - - V r Telefon št 588. Telefon it 588. «ET, ,SV1aA‘ UUBUANA Centrala : Rimska c 2 Hilšerjeva ul. 5 Podružnice z Dunajska c 20 Mestni trg 25 Maribor Zagreb Beograd Tovarniška zaloga polnogumijastih obročev, pneumatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto - delov in vsakovrstnega auto - materijala. Na razpolago Stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Velika zaloga elektro-materljala. Zastopstvo svetovnih tovarn. Solla 'm točna postrežba, (ene brez kontante. Podpisana tvrdka prodaja: Trboveljski I“ premog in bukovo oglje iz svojega skladišča na južnem kolodvoru, ter suha, trda In mehka drva rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu. Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah, ali en groš v celih vagonih z 10 % popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike. Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki: „IMPEX“ ebsportna in importnn družba z o. z.«Ljubljani Krekov trg štev. ID, B. nadstropje. foriafo to »2wzua tH01"1^ is knjigama« % ijubliani Angleško-ruski Lausannski mir je dal Turčiji, ki je Mia s sevresko pogodbo potisnjena v Malo Azijo, novo posestvo v Evropi; ona ostane posestnica s hipoteko demilitarizacije in svobodne plovitbe obremenjenih morskih ožin ter nastopa s tem kot aktivni element v balkanski politiki. S tem se otvarja za Vzhodno Evropo možnost angleških pomorskih demonstracij v Črnem morju. To je spričo stališča balkanskih narodov tur-kofilska politika Rusije, saj je legenda o pravoslavnem Carigradu po ločitvi cerkve od države za vedno ugasla. Razmerje Anglije do Rusije z ozirom na orientska vprašanja sta v zadnjih osemdesetih letih obdelala prav temeljito le dva škotska politična pisatelja. L. 1835. je Urquhart obelodanil tozadevne tajne dokumente. Dobil jih je na sleparski način deloma v Petrogradu in v Carigradu. Pozneje je lord Beaconsfield formuliral načelo o eksistenci evropskega posestnega stanja Turčije, ki bi se imelo podpreti proti prodiranju Rusije. Ko so Rusi po plevenskl bitki že v drugič prodrli preko zasneženih balkanskih prelazov in ko je po Nikolaju Nikolajeviču poveljevana armada stala 24. febr. 1878 deset km pred turško prestolnico San Stefano, se je Rusija ustrašila Anglije, kakor pred petdesetimi leti. Car Aleksander je naročil svojemu poslaniku v Londonu, naj se sporazume z Anglijo. Londonski memorandum, ki ga je bil podpisal lord Salisbury, je ostal di-plomatična podlaga za berlinski kongres. Šele sir Donald Makenzie Walla-ce, znani spremljevalec Nikolaja II. ter ravnatelj zunanjega oddelka »Times«, je v svojem razgovoru z Rusom Cassinijem sprožil na konferenci v Algecirasu oni preobrat mišljenja, ki je vseboval razmejitev orijentalnih interesnih področij, diplomatične neodvisnosti afganistanskega emirja od Anglije in odpoved z ozirom na ruske želje v Tibetu. To pogodbo sta podpisala 31. avgusta 1907 sir Arthur Nicolson ln Iswolsky. Ta pogodba pa je smiselno tesno zvezana z angleško - japonsko pogodbo, podpisano 12. avgusta 1905 smiselno in skladno z angleško - rusko pogodbo. Lausannski mir je definitivno likvidiral to na stroške orijenta inavgurira-no, šestnajstletno perijodo angleško -ruske interesne skupnosti. Jedva lokalizirani angleško - ruski konflikt je bil le logična posledica lausannske konferen-«o ta sčvreska pogodba, katere duhov- spor in Balkan. ni očetje se pač niso mogli otresti političnega vpliva onega starega, petro-grajskega protokola, in tako je svetovna zgodovina uravnotežila ves položaj v tem delu Srednje Evrope. Kakor znano, sta vodila v Lausanni — neodvisno od konference — sredi maja poslanik Modzelewsky ter Ismet Paša pogajanja, ki so dovedla do sklepa splošne prijateljske in trgovsko - politične pogodbe. Poljska javnost je gojila že od nekdaj tople simpatije za Turčijo. Ker je angorska vlada sijajno izpodbila vse napade diplomacije in ker je stopila po sklepu lausannskega miru zopet v vrsto balkanskih sil — tako piše »Qazeta Warszawska« — mora Evropa zavzeti napram Turčiji enkrat za vselej lojalno stališče. »Nowa Reforma« je celo ugotovila, da je izšla Anglija poleg Turčije kot druga zmagovalka iz bitke. Balkan je ognjišče nemira v Evropi. Delal bo Društvu narodov še težkih skrbi. Velesile iznašajo svoja nasprotja s pomočjo »malih«, prepuščajo jim stroške in riziko, njih divjemu temperamentu pa ne postavljajo nobenih zaprek. Narodnostna vprašanja so zapletena, uprava se menja in je brez tradicije, vse mlade države še niti niso dosegle 100 let. Kdo hoče ugotoviti, da je proces ustanavljanja držav na Balkanu že končan? Prvi dokument panslavistične politike na Balkanu je tajno poročilo, ki ga je bil poslal major Staff von Reitzenstein carju Nikolaju v Varšavo. V tem poročilu je bil vsebovan načrt, podpreti upor albanskega Musta-fe paše proti Carigradu, seveda z ruskimi — rublji... Pozneje je ortodoksi-ja podlegla diskusijam Battenberžana z Rusom Kaulbarom v Sofiji (ministrstvo Stanbečov), ki je po preprečeni zaroti rusofilskega stotnika Radka Dimitrijeva postavilo namesto zadolženega garde-oficirja Mingredskega na bolgarski prestol novo figuro: Ferdinanda Koburga-Kocharyja. Bil je madžarski huzar. Podlegla je pozneje v Beogradu, ko so krenili Obrenoviči v habsburške vode. S Karadjordjeviči se je ustalil ob Savi ruski upliv in Romunija je zašla v svetovno vojno. Po ruski revoluciji ni bilo več nobenih stikov med novo sovjetsko Rusijo in med meščanskim Balkanom. Protislovje je skoro nepremagljivo. Bodoča ruska politika na Balkanu bo morala hoditi po novih potih, kajti panslavizem je bil le sredstvo za uničenje starih držav.,. Velikemu človeku v spomin. Pariz, koncem julija. Ravnokar sem bil na obisku pri enem najuglednejših mož republikanske in pacifistične Francije. V njegovi delavnici je bila pisalna miza pospravljena, v sredini pa je ležal v čisti pergamentni mapi rokopis govora, ki bo iz-I govorjen v spomin Jauresa. V govoru se bo reklo: »Kroglja morilca je ubila njegovo življenje v trenutku, ko je bil vsemu človeštvu nujne-je potreben kot kedaj poprej. Da nam je bil ohranjen, bi si bila svetovna zgodovina izbrala drugo smer.« Take besede otvarjajo ogromne perspektive. Nikdo jih ne bo slišal brez globljega pretresljaja. Kdor si pa s pogledom v preteklost predoči jekleni korak dogodkov od julija 1914 naprej, ta se bo morda prepričal, da ni mogla niti kolosalna figura ljudskega tribuna zaužiti fatalističnega toka dogodkov. Skala v ogromnih dimenzijah, votla v svoji notranjosti, se je odtrgala in ni bilo več človeške moči, da bi se ji bila ustavila... To spoznanje pa ne more zmanjšati spoštovanja in občudovalne ljubezni, ki jo prinašamo najboljšemu človeku v veliki meri. Z Jaurčsom je padel v grob genij plemenite dobrote in mednarodnega sporazuma. Njemu enakega ni videlo celo preteklo stoletje. Prvič mi ga je pokazal oče na nekem zborovanju v Parizu. Videl sem nekoliko površno oblečenega človeka z volovskim tilnikom, podstavljenega ter s čisto navadno fiziognomijo. Začel je govoriti: najprej tiho, jedva razumljivo, potem naraščujoče, kakor da bi nekdo vlačil registre iz orgelj, dokler se ni glas razlil iz ogromnih prsi kakor šumeči orkan preko navdušenih mas. Istočasno pa je vzplamtel v njegovih očeh ogenj, ki je razlil po njegovem obrazu božanstveni svit. Kakor Mojzes v gore- *van Albreht: Štefan Skvarča. . 'Cisto nenadoma ga je bilo zalotilo tati iz daleka se mu ni nikoli sanjalo J takega. Žena je bila čvrsta, sin, ki bodil že višjo gimnazijo se je razvijal šoHV dc^TC in tudi hčerka, še v ljudski d» le v dušnem in telesnem oziru Devala popolnoma neoporečno. Tako ■T bil oficijal Štefan Skvarča čisto za-ovoijen v krogu svojih dragih, dokler »^1 tisti dan, ko bi bilo treba spre-tretje dete v družino. Nihče ni mislil hudega, le žena je včasih pravila, Se h sanja o mesu. v *No*- le dejal mož, »dobro, da se ti I aj sanja o njem; kajti pri belem dne- I “ 3® za nas itak nedosegljivo ob takih “nah.« ..i Ježevim besedam se je gospa sme-ivorile S,°A znanke in Prijateljice go. Posebnih neprilik je tedaj po- „ ravndta, ki je nekam £Udno skimaval I glavo, vlačil križem razne inštrumente 6 ®Vet°val, naj gospo takoj |P ePeli_e]o v bolnišnico, Oficijal Skvarča !v*^dJS? P2 Savnikovem naročilu, öS-» ^ doM n%dar več ne iene’ ne otroka domov. Sin je šel na levici, k- , desnici, ko so spremljali ma-£LVwn »Ko si me zasačil ob poljuba z dru-A m teotfLfiafe«*. NI U Sve- tost zakona v tebi vzbudilo čustvo ljubezni in ljubosumja.« »Ne gre se za svetost zakona, ampak za njegovo bistvo... Hotel sem popraviti napako...« »Sedaj te jaz ne razumem...« »Ce si ti dopustila da te je poljubil drugi, pomeni, da se je v tebi zrušila ljubezen do mene... Jaz ti, čisto navadno, nisem bil več všeč, — in ti si se ohladila napram meni... Vedel sem, da se je v najini ljubezni nekaj utrgalo...« »Ne vem... Moj mož je samo znal izrabiti trenotek, moje razpoloženje, mesečino, tihoto noči, vonjavost zraka in v glavnem jezo nate... Saj veš, da sva se tisti večer skregala... Zaklinjam se ti, da bi takrat vse ostalo le pri poljubu...« »Kdo mi je mogel jamčiti?« »Vrt sploh ni bil pripraven prostor, Jaz pa nisem pastirica In sem navajena gotovih udobnosti. Morala bi vstati s klopi in takrat bi se osvestila... Ni imelo smisla...« »Oprosti, imaš prav... Toda mene ni toliko zanimalo vprašanje, ali je on dosegel pri tebi take uspehe kakor jaz ali ne... Zame je bilo važno dejstvo, da ti je bil on všeč, da so nekateri njegovi toki se dotikali tebe, vplivali nate. In odločil sem se, da rešim tebe zaradi sebe, saj veš, kako te imam rad...« »?...« »Nisem mogel prenašati, da ti ae kak drug moški blizu...« ...»ŽŽit* »In da bi rešil tvojo ljubezen do mene, sem sklenil, da vaju na vsak način privedem do zakona...« »???« »Ne čudi se tako, vse tl pojasnim.iv Toda najprej mi moraš razkriti vtise svojega zakonskega življenja, hočem se uveriti, ali so bili moji računi pravilni ali ne...« »Prosim te... Ko si mi stavü ultimatum; ali zakon, ali konec najinega znanstva, sem odnehala s svojim odporom in sem se omožila. On se je kazal silno srečnega in je ravnal z menoj lepo in obzirno... Toda nekoliko dni po poroki se je on docela izpremenil.. .* »Razočaranje?« »O, ne! Prenehala Je eksotičnost. Ko sem postala njegova žena sem prestala biti njegova... dama. Saj razumeš, kaj hočem reči... Vsaka stvar ob svojem času.. Včasih ie treba, da sl oblečen, včasih zopet da si slečen... Kadaj Je človek slečen, ko bi moral biti oblečen, je že slabo. Še predno sem zaznala za njegove poročne nežnosti, sem že videla njegove umazane nogavice. Zakaj pač so se mi tako vtisnile v spomin. Ti gotovo tudi menjaš perilo, čistiš zobe, grgraš, pljuješ. hropeš in sopeš med spanjem in imaš najrazličnejše potrebe, toda tekom našega mnogoletnega poznanja jaz tega nisem zapazila. V zakonskem življenju pa, kakor tudi je to cinično, ni vse tako... Komaj ie stopil od lijaka, že mi ni bil nič več všeč te Lyendar hi mi rad ugajal,Ni jn&sggs dospod^rslf^ polIf§lsaE Inž, Z Sapla: Praga o Božič« leta 1922 in Praga danes. Ozemlje češkoslovaške republike je bilo udeleženo v bivši monarhiji na industrijski produkciji s skoro 80%. Češkoslovaška je tudi danes za Nemčijo, v isti meri kakor Belgija, industrijsko najbolj razvita država kontinenta. Praga je izgledala v decembru leta 1922 naravnost bohotno. Vsako izložbeno okno je kričalo po bogastvu produkcije. Res je sicer, da je v Pragi mnogo bolj udomačena navada, dajati o božiču darila, kakor pri nas, toda glavnega vzroka, da se je odela Praga tedaj v tako prelesten ornat, ni iskati v vsakoletnem velikem božičnem nakupovanju, temveč v nezadostnem izvozu. Cene češkoslovaških izdelkov niso mogle padati v isti meri, kakor je rastla češkoslovaška krona. Izvoz je radi tega, kakor tudi vsled uničenja kupne moči srednje- in vzhodnoevropskih valut, stalno pešal. Omejen je bil skoro Izključno na zapadno Evropo, ki je dovoljevala češkoslovaškim izdelkom ugodne uvozne carine. V splošnem pa niti uvoz v zapadno Evropo tedaj ni bil v večji meri mogoč, radi še drago nakupljenih surovin, ogromnih davkov in velikih mezd, ki so zlato pariteto že zda-vno presegale. Industrija in na industriji zainteresirane banke niso hotele prodati nakupi-čenega blaga pod produkcijsko ceno v tujino, raje sc zmanjšale produkcijo. Da pa bi na nakupičenem blagu ne izgubile preveč, so poskusile še zadnje obupno sredstvo, hotele so vreči češko krono. Prišel je črni dan v decembru leta 1922, dan koncentričnega napada špekulacije na češko krono. Napad je bil odbit in industrija se je morala uživeti v nove razmere. Za božič je poskusila češka industrija z največjo reklamo doma Prodati nagromadene industrijske izdelke, ki so bhi preje namenjeni za inozemstvo, in sicer kolikor mogoče dra-go, predno bo prisiljena, prodati jih za konkurenčno ceno v inozemstvo. Radi tega je izgledala Praga 1. 1922 izredno bogata, vsako izložbeno okno, ki je sicer ob vsakem božiču bogato opremljeno, je tedaj mnogo nadkrilje-valo druga leta. Danes izgleda Praga, kakor je izgledala obično. Izložbe niso več opremljene tako preračunjeno na učinek, kakor pred pol leta. Danes, ko dela ve-eina češkoslovaške industrije v skoro Predvojni meri, izgleda Praga siromaš-neJsa kakor pred pol leta, ko jc delala večina obratov v zelo skrčenem obse-kH» ko je mnogo obratov celo počivalo. Pred pol leta je rabila češkoslovaška industrija v glavnem domači kon-zum, danes pa rabi v glavr-s* eve-tsg^nl konzum. — 'čudne posledice Storni, .\~a pdđca. Padec Stambolijskega je imel *a Bolgarsko: razen političnih tudi precej nedolžnih posledic, ki pa so radi tega toliko bolj čudne. Komaj se je y državi seznalo, da Je Stambolijsld wbit, že so dobile modne trgovine in trgovine s čevlji vse polno naroča. Da-^ so zahtevale moderne obleke in Moderne čevlje. Stambolijski je namreč 24 časa svoje vlade izdal ukaz, ki je Prepovedal nošenje kratkih kril in čev-”ev x visokimi petami Bolgarsko dame Me radi tega prisiljene nositi dolga ^rila in Čevlje z nizkimi petami. Sedaj P® *© se oddahnile in bodo lahko no-, obleko po lastnem okusu. sem »opet govoriš nerazumljiv ^.sv* sicer zvezana, pa vendar daljm blh "* M tako moder, kakor s( metali’ k* 50 ■ . §pj 1 i\ ■-•j? RSON Gumi pete in gumi podplate Pocenile so sel Profn? znojnih nogu upotrebite HÖFER PUDER br. III. Dobiva se u svim apoieicama I drogerijama. M Jt ¥ i d. sL, Z H d S E B- —