PoStmna p*aeana v gote»!ni. Leto Vi,, it. 211. V ISubliani, v sr&d© 2©» septembra 1922. Posasn. št. 1 Din. HflPREJ Oiaslio Socialistične stranke JMg®stewil@. Delavska zbornica. Pretečeno nedeljo se je sešla delav-?*a zbornica k svoii tretji plenarni seji. V^eležba na seji ni bila povoljna. vendar j® treba ugotoviti, da sta od kluba Strojne komisije manjkala le dva zastop-. Uta. 2e iz tega je lahko sklepati, kako r?. ° smisia imajo meščanske organiza-1e 2a to inštitucijo. , Radi finančnih težkoč je bilo vsako g^o zbornice dosedai onemogočeno. Kak-®zer«a je vladala v tem pogledu, ka-nif .tv°- ^a do pred kratkim ni imela Tl.toliko denarja, da bi si uredila vsaj nit?16 fctolttvo. povrh tega pa ni dobila S]0ve.ne |obe, kjer naj bi to tajništvo po-Dre e*e za^nje tedne se je posrečilo doh?asati VSe te zapreke v toliko, da je je lla zbornica 25.000 Din posojila in da no v Za svor'e tajništvo malo podstrešja n° v Dos^°'^'u Stanovanjskega ura-s;iAna dunajski cesti, ki bo vsaj za prvo omogočila poslovanje, niu e*i&ka seja se ie vršila v zname- Prizn£rav za &rnprcjšne redne volitve. Dotrn.ri ra«. da se ie tajništvo zelo način*0 s sestavo štatuta, da bo na ta oošli res omogočeno delavstvu, da od-2ent +V ^raico resnične svoje repre-Živi- e* ^ bodo tei instituciji dali živega Jjenia. stooii a 0 v°Mnein rec^u 3e me" inja-a ,Ze^° živahna in je pokazala, da Van'° e'avski zastopniki izvrstno poimo- Žh0 čimvečji demokratizaciji zbornice. r»o§ti , ]Stvo’ da bo dobil vsak volilec po £jasn dostavljeno glasovnico in da bo to odda |VKico zopet Po pošti (priporočeno) cleia ' bo pritegnilo čim največje množice "Tudi ^ volitvam in k sodelovanju. Čen razne goljufije so na ta način izklju- ' kar je že samo po sebi velika pri- cene;|^ ^a način volitev ie pa tudi naj- Volf*x * kajti pošiljati komisije na ra?na - Ca stane toliko denarja, da bi zborni- S!tega zneska ne prenesla. Sploh je Statut zbornice zelo demokratičen in če bi ga ne kazila odredba, ki predvideva dvoje list. to je za ročno delavstvo posebno in za zasebne nameščence zopet posebno, bi bil ta volilni red. lep vzgled resničnega pojmovanja demokracije. Potrebno ie, da iavno povemo, da so šli delavski zastopniki v tej točki predaleč na led sedanjim zastopnikom zasebnih nameščencev. Zavedati bi se morali, da ti sploh niso pravi predstavniki zasebnega uradništva. temveč so bili le zbornici usi-Ijeni kot eksponenti liberalne buržoazije. Oni se prav dobro zavedajo, da nimajo uradništva za eboi zato se_ volitev boja in skušajo zate Tri kroj iti volilni red tako, da bodo vsai nekaj rešili. Najmanj 80 odstotkov zasebnih nameščencev goji željo nastopati složno z delavskimi organizacijami. In ravno zato. ker so se ti gospodje, ki paradiraio v zbornici kot zastopniki nameščencev temu branili, so ostali sami brez članov, dočim se zasebni nameščenci pridno vpisujejo v one organizacije, ki so priklopljene delavski Strokovni komisiji. Zasebnim nameščencem je dobro znano, da ima deiavr • istega nasprotnika kot oni, da imajo ‘ste interese kot delavci, zato ne bodo niti oni ni.ti delavci razumeli, zakaj bi potem ne volili na enotni listi. So-druga Krušič in Jeram sta v debati to stališče popolnoma pravilno zastopala. Dobro bi bilo. če ,ic mogoče še kaj popraviti, da bi se to točko popravilo. Usiljeni zastopniki zasebnih nameščencev so zahtevali celo posebno listo za izvrševalni od-^ bor zbornice in so končno, ko niso še tega dosegli, prav po radičevsko zapustili zbornico z grožnjami, da se bodo pritožili gospodu Žeriavu. K tem grožnjam je treba zavzeti ostro principielno staiišče, ka;t; avtonomija zbornice ni zato tukaj, da bi jo kak Žerjav gazil, če se bodo obrnili oni na Žerjava, je pa treba, da se obrnemo mi na zasebne nameščence in na delavstvo. potem bomo pa videli, kdo bo zmagal. Sploh pa ne razumemo usiljivosti Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-L Naslov za dopise: Ljubljana pošt pred. 168. Tel. int št 312. oek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. te izrazito kapitalistične stranke, kaj išče vendar v delavski zbornici, ko je vendar, vsemu svetu znano, da je uprav ona tista, ki je med delavstvom najbolj osovražena!, To je slično, kakor če bi naenkrat zahtevale delavske organizacije, da morajo tudi njihove zastopnike vabiti na sejo tr-j govske in obrtne zbornice. Kakor rečeno, je bil volilni red sprejet. svetujemo pa. če bo treba še kake spremembe ali dopolnila, potem naj se spremeni še določilo glede volilnih list tako. da bo samo ena. Delavci in nameščenci bodo te spremembe veseli, kaj po* rečejo »vsiljeni« in pa Žerjav, je pa po-> oolnoma postransko vprašanje! Zbornica je sprejela proračun za tri mesece, s katerim bo izvedla tudi volitve* Kakor smo že pri ustanovitvi, tako pove«« mo tudi danes, da želimo, naj bi se volitve čknpreje izvršile. Ce bo kdo te vo-» lit ve zavlačeval, bo imel z nami opravka. Končno je predlagal sodrug Krušič iz Trbovelj resolucijo, v kateri pravi, da rudarji odklanjajo posebne bratovske skladnice ter zahtevajo, da se tudi oni priključijo splošnemu uradu za zavarovanje delavcev, ker bodo le na ta način deležni vseh dobrot novega zakona. Zato predlaga, naj delavska zbornica zahteva od odločujočih faktorjev, da skl h čejo anketo, na katero naj povabijo za-* stopnike rudarskih organizacij, da bodo razložili svoje stališče. Sodrug Jeram z Jesenic je stavil interpelacijo glede nastavljanja Wran-* glovcev po tovarnah. Predlaga, da zbor-* nica ukrene vse. da bodo domači delavci dobili posla in ne ljudje iz WrangIovih tolp. Poroča, da delavski zaupniki ne prevzamejo odgovornosti, ako seže razbur-i jena množica po drugačnih sredstvih. Delavec brez delavskega časopisja Je kakor vojak brez puške. Zato naroča}« te in širite svoje glasilo »Naprej«! LISTEK. Ruski filozofi. (Konec.) $0 ■ u£i Pozitivisti še delujejo, dasiravno °čivn velik del svojega vpliva in jim VAh. . ° nedostaja jasna orientacija v re-njiu “®»niem kaosu. Značilno je, da je sDrot" m lte^ Vedenskij. »skozi in skozi na-sy0; s vsake metafizike«, povdaril v 7 m najnovejšem spisu »Psihologija stv/A ni&tafizike« nujnost religioznega čuvanja. ti^^v znanstven spis, ki je nedav-Hia vfj?1 ,v Rusiji, je obširno delo astrono-zov d v Morozova »Hristos«. Moro-UČeva . azuie podlagi skrbnega pro-stVa ; a zvezd v prvih stoletjih krščan-^očih ana*ize astronomov, spisov, naha-se v starih cerkvenih spisih, da se ie večina dogodkov, ki jih pripisujejo prvemu krščanstvu, zgodilo par stoletij pozneje — v III. in IV. stoletju ter da je bila večina knjig stare zaveze redigirana oziroma spisana v IV.—V. stoletju. Tako se na pr. alegorični planet pri Ezekijelu odnaša na komet I. 151. Isto velja o knjigah Danijela. Jeremije in drugih prerokov sta- re zaveze. Morozov dokazuje, da je poglavje o Balamu in njegovi gslici dospelo v svete knjige šele v VI. stoletju, ker astronomska elegorija te legende popolnoma v vsem odgovarja konstelaciji zvezd o- januarja 1. 532. Legenda o Samsonu in Dalili je bila po raziskavanjih zgodovinske astronomije spisana kmalu po 15. marcu 1. 359. Kar se tiče osebe Kristove. sklepa Mozorov. da se je krščanstvo pojavilo že precej časa pred Kristom. Krist se je po njegovem astronomskem raziskovanju ro- dil v IV. stoletju in je umrl 21. marca L 368. Mozorov je poročal o svojih razisko-! vanjih že na vseruskem astronomskem kongresu (1. oktobra 1920.). Njegova izvajanja so zadela na ostro kritiko ruskih teologov. Sokolov trdi o Mozorovu, da je »silna osebnost, velik astronom — matematik. človek nenavadne pridnosti in nedvomno velikega talenta,« To je samo par momentov iz velike-* ga duševnega preobrata, ki se pripravlja in zbira okrog močnih idejnih centrov v današnjem revolucionarnem kaosu ruskega naroda.Znanstv eniku in posebej še filozofu bo dana pri tem velika vloga, zakaj Rus se nikdar ne bo zadovoljil s samo social-no-politično revolucijo, temveč bo skušal po nagibu svoie široke, k človečanskim ciljem stremeče nature zrevolucionirati in preobraziti tudi duševno in moralno živ** lieme. izdajalske »delavske NOVICE« in BANKIRSKO »JUTRO« V BRATSKEM OBJEMU. Štefanovičevo glasilo »Delavske laž-nice« so prinesle v štev. 37. z dne 14. septembra 1922 članek, v katerem se zaletu-ie neki umobolni F. B. v moj. v »Napreju« štev. 19S. z dne 3. septembra 1922 uvodni članek. Ne bom odgovarjal obširnejše na demagoško natolcevanje tega pisma. Toda z ozirom na vso njihovo gnojnico, razlito do njihovem časopisju, po njihovih glavah in glavah tistih, ki še imajo desko pred očmi — ker če bi jo ne imeli, bi že g. Stefanoviča in njegove laži - delavske odrešitelje zdavno vrag odnesel iz delavskih vrst podčrtavam sledeče: Iz niihovega časopisja je razvidno, kako bridko smo jih zadeli z našo proletarsko poštenostjo v njihove črne izdajalske duše. ker zacvilili so tako kakor mačka? če ii kdo na ii;p stopi Zato pozivam te gospode, posebno g. Stefanoviča, da. če ima tako mirno in čisto vest. kakor jo imamo mi. naj skliče v najkrajšem času v Trboveljskih revirjih javne shode, na katerih nai poroča o poteku zadnjih mezdnih obravnav. Toda biti mora toliko časten, da, bo tudi nam dovolil besedo, tako da se bomo javno, pred izmozganimi rudarskimi obrazi pogovorili in, tudi v številkah izračunali, kdo je večji izdajalec delavstva: ali mi socialisti — ali Stefanovič — in delavstvo bo — sodiilo! J. Arh, t. č. tajnik Unije slov. rudarjev. Politične nesti. + V Zagrebu so se sestali 18. t. m. industrialci iz cele Jugoslavije in so na svojem sestanku reševali zakon o zaščiti delavstva, ki omejuje aktivnost naše mlade industrije. Sklenili so več resolucij proti omenjenemu zakonu. + Pokrajinska uprava za prosveto v Sarajevu je odposlala vsem šolam v pokrajini okrožnico, v kateri poziva učitelje, naj pazijo na mladino, .zakaj zgodilo se ie že večkrat, da je onečastila kraljevo podobo ter sploh grešila proti Njegovemu Veličanstvu. Okrožnica pravi, da bo pokrajinska uprava učitelje, ki bodo trpeli take škandale, takoj odpustila obenem pa izključila mladino, ki se ho pregrešila, iz vseh šol v Jugoslaviji. Vsekakor je pomembno to znamenje časa. + V Vojvodini se je vršil 17. t. m. kongres madžarske stranke. Na kongres so prišli jugoslovanski fašisti peš in na konjih, tako da se kongres ni mogel vršiti svobodno. Vendar pa je kongres vkljub terorju sklenil več resolucii izmed katerih omenjamo resolucijo o madžarskem ieziku v šolah, ki jih obiskujejo madžarski otroci ter resolucijo o avtonomni Vojvodini. + V Novem Sadu se je vršil 17. t. m. kongres jugoslovanskih fašistov — orju-našev. kakor se sami nazivajo. Na tem kongresu je govoril polkovnik Pavle Ju-^r’ Iy° Mogorovič in drugi. Po uli-F ,.?° ^lčali: »Doli separatisti! Živel “'sti naših fašistov poročajo, da so uh plašno gledali Madžari in Nemci. Lrudska nezavednost ie pri nas ogromna in zdi se. da je še večja pri izobražencih kakor pa pri analfabetih. -f Iz Belgrada poročajo, da namerava vlača povišati carmo na izvoz surovih in izgotovljenih kož in še celo. da namerava komisar ati usnjeno Iver so ccn^ tci— ko poskočile, da preti prebivalstvu resna nevarnost. + EeJgrajska občina ie prejela 60 milijonov kron od Narodne banke za prehrano svojega prebivalstva. + V Belgradu so izgotovili zakonski načrt o invalidih. Baje se strinjajo z njim invahdske organizacije. -r Bsfgrajska vlada ie dovolila za begunce iz Male Azije 100.000 dinarjev podpore. -r Grški politični krogi si razlagajo poraze grške armade v Mali Azili s pojavom socialističnih idej v armadi. Vojaštvo je spregledalo ter spoznalo, da je samo »Kanonenfutter«. pa je pričelo re-voltirati in bežati na vse strani. Vsi poskusi častnikov, obdržati moštvo disciplinirano, so se izjalovili. H- Antanta je sklenila pozvati Rumu-nijo in Jugoslavijo, nai odredita vse potrebno za slučai turškega navala na Carigrad in nevtralno ozemlje. Češki listi so mnenja da mora nastopiti mala antanta enotno. Ker smo poslušni hlapci zaveznikov oziroma si naši kapitalisti podajejo roke z zavezniškimi kapitalisti je skoro gotovo da se bo Jugoslavija odzvala zavezniškemu pozivu. Sicer je pa že itak začela zbirati svoje čete ob svoji južni meji. + V Trstu so 16. t. m. otvorili kongres laških novinarjev. -r V Ženevi so delegati Zveze narodov sklenili sklicati v najkraješm času internacionalno razorožitveno konferenco. + Internacionalna carinska konferenca se bo vršila meseca maja 1923. v Ženevi. 4- Sovjetska Rusija je sklenila, da bo imela pripravljene vse kavkaške čete in vso črnomorsko mornarico, da poseže na dano znamenje v boi. in sicer v prid Turkom. -f- Preinnl-o jih je še spregledalo. Iz »Prosveten navajamo sledeči članek: Marsikomu se zdi, da gre napredek po zelo, zelo počasni poti. Ako danes delavstvo napravi korak naprej, se njegovi nasportniki združijo, da ga porinejo iz pridobljene postojanke. In ta protinapad od strani kapitalističnih interesov se dostikrat posreči, kar ovira korakanje delavstva proti njegovemu končnemu cilju. Da so taki protinapadi kapitalističnih interesov uspešni, postoje vzroki, tehtni vzroki. Kako se vrši v šoli poduk in vzgoja mladine, odloča danes posedujoči razred in ne delavci. Nauki, ki jih prejme mladina, pa učinkujejo še na mladino, ko odraste in marsikateri človek se ne reši zmot, ki so mu jih vcepili v glavo, ko j® hodil v ljudsko šolo in bil še otrok, vse svoje življenje. Ta vzgoja delavske mladine v duševni temi, je največ kriva, da ostane večina delavstva v duševni temi in ne vidi pota, ki vodi v rešitev. Svetovna vojna je marsikateremu delavcu odprla oči in prve dni po sklenjenem premirju se je zelo zdelo, da je ljudski večini padla mrena raz oči in da je spregledala. Kasnejši dogodki so pokazali, da je bila to le zmota. Še tisti delavci, ki so spoznali vzroke izkoriščanja, niso bili zložni med sabo, ampak so se razcepili in bojevali drug proti drugemu, mesto da napravijo enotno fronto proti svojemu nasprotniku. Res jih je bilo veliko več kot pred vojno, ki so spoznali, kaj je resnica in kaj krivica, a bili so razcepljeni, pa tudi ljudske večine še niso tvorili, četudi so bili združeni. Storjen je bil korak naprej, a v tistem trcnotku se je reakcija z vsemi starimi sredstvi vrgla na človeško pamet in mi-sli, da ljudstvo ne napravi drugega koraka naprej m da se ustavi pohod proti resnici in pravici. In zakaj odloča, kako naj se vrši šolski poduk in vzgaja mladina, posedujoči razred? Delavstvo se ne zaveda, kako dobro orožje ima v volilnem listku, da lahko tudi z njim odoloči, kdo bo v solskem svetu iu kdo bo nadzoroval šolski pouuk I tikaj so prve posledice ljudske nezavednosti, katerim slede druge po vrsti in katere delavec iii siromašen kmet najbolj občutita v svojih razmerah. Kdor ne verjame, kako velika je še nezavednost med ljudstvom in da je ta nezavednost največ kriva, da niso uvedene take žlvljenske razmere, da ’ bi se lahko imenovale človeške, naj gre med ljudstvo, naj posluša njegove pogovore in se razgovarja z njim. Naletel bo na delavce iu kmete, katerim je vseeno, kako živi njegov bližnji, dokler on ne trpi pomanjkanja. Nekateri delavci in kmetje ne dajo počenega groša za umetnost, godbo .gledališče in zadovoljni so, ako se vsaki dan trikrat najedo do sitega fn imajo čedno obleko. Jaki*11 ^jČ^nlini "da le za duševni užitek, zategadelj so zadovoljni, delajo in za to prosijo samo za .^e| ■' nalo da ni liko delavcev je že spregledalo m spoznalo, ^ življenje, ako se človek samo tnkrat .g do sitega in se čedno oblači. Pravo , v jn vse nekaj drugega. Ali število teh . , je kmetov, ki so spregledali m se zave l, ^ usodi življenje, je še premajhno, da bi odlo tai(o človeštva ali zmagovali na volišču oravil-prisvojili politično moč, ki je jrujbi To no ureditev gospodarstva v človešlkL odneha s spoznanje ne sme nikogar oplašiti, aa ge podučnim delom med svojimi tovariši, .... ^ uezavedni. Vprav ta resnica mora spo neza. vodne delavce, da vrše podučno delo m vedno maso še z večjo sorecnostjo, množi armada onih, ki so spoznali re jL-gte, če ne bo opravil tega dela za d®,av _. jzVršili-ako ga delavci in kmetje ne bodo sam lvica> Delavec, ki je spoznal, kaj sta resnica ln ga kaj je pravica, mora svoje spoznanje mogoče oznanjevati drugim. Le na ta način jn privesti ljudsko večino do spoznanja. Drihaia kmetje, ki vrše to delo, pripomorejo, ugjtelji» vedno več ljudi k luči in spoznanju, «,e in ki delajo za boljšo bodočnost .ctoveSjc g0- osvoboienie vsega človeštva iz dusev spodarskih okovov. — Dnevne vesti. Največje orokletstvo za to. da mora (mora?) kazati tegostanie tudi v bedi. Gospod mora biti s a 3 memo se mora oblačiti, napitnino dajati, vzeti je ne sme, in ce ga ^ vabijo k skledi krompirja, bi prav ^ prisedel in se ga najedel, pa PraV'’ j • .j na- maš s čim. Kaj mu D°rnaga.vo . jn za sveti ? ... Edina pomoč bi bua ^ bla^0-vse, če bi prenehali lagati .aa skuPn° stanju in se pridružili dela^foVCi' ne skr*' maš s čim. Kaj mu pomag«a* • jn za sveti ? ... Edina pomoč bi bua ^ blag0' vse, če bi prenehali lagati .aa s]jUpn0 stanju in se pridružili del^, vCj’ ne skr*' z njim bi kmalu zmagali: Uefa ne znal°: vajo svoje bede. le naslika uradmlki ker ne znajo računati. L^nnati. zra' pomagali? Uradniki znajo 7asluŽke 111 čunali bi svoje in delavske ^ dobl- __ in aeiavsn.^ - g kmalu bi bilo jasno, kam not. kak° ček... Našli bi tudi na^ra^° zane ustaviti dobičkarjem njih u y tej bo- služke in sploh urediti življen . dllšev- gati državi, kjer bi se i rOC dobro g°d!10: .....................:o prav doo:^ T^no nje ali celo sov ^ nasproti, zato zori delavčeva o+radanje v gati državi, kjer bi se i ha** 0 g0anv- nemu delavcu laliko pra . sovra2^ Ker si pa stojita tuje ah ^ ba tak® nasproti, zato zori delavčeva dan]e 1* nočasi. zato vodi uradn.kovo mOPoin<^; poneverbe, namesto v , ceV od Zato se da voditi mnogo dela ^ QoVC fanoviča, .večina uradnikov ^ hocej karja! la dva vodita ta • razni Žerjavi in Praprotu. * ■ gjove--, Nekaji o inšpekciji ^aje P?V0b- Nedeliska Jugoslavija« nam 0 o° da povemo, da tud, jektivno. ker ^kusa pa inšpektorja Jf. M,ha«a* ^ika ia suspendiranega po najbohs g Mihevca. O delu obeh bo sodilo delavstvo, ki !e imelo z obema go-SDodoma že dovolj opravka. Da je gosp. Mihar predpisal podjetnikom razne stvari: sta kriva njegov pomočnik ter središči urad inšpekcije dela v Belgradu. ker 'e zadnji vse dovolil. Obadva nista vršila svojih dolžnosti napram delavstvu. Zato nam je čisto prav. da se odstranita obadva, ker nimata volje delati. Kar se pa tiče tretjega, ki bo baje namestoval Mihar-'a. se že v naprej upiramo, ker nam je znano njegovo delovanje iz Celja. Ministrstvo za socialno politiko naj poveri inšpekcijo dela ne teoretikom, profesorjem ■n umetnikom, temveč praktičnim delavcem, ki vedo. kaj je delavstvu potrebno. Ge bo potrebno, se bomo drugič še obširneje pečali s temi ljudmi in njihovim dejanjem. V Zagrebške zapore so privedli uradna zagrebškega čekovnega urada Veljko Mikjolja. ki je poneveril 3,200.000 dinarjev ter si kupil v Celovcu vilo, kjer je Zlvel nadvse razkošno. ' Dunajski policiji pa se je posrečilo izslediti ga, nakar ga je zročfla zagrebški policiji. Pri Mikolji so asli vso poneverjeno vsoto, mankalo je le 2600 dinarjev. Razpisuje se S asistentskih mest in mesto senf-alel‘a v sPl°5ni bolnici v Ljubljani. Intere-011 se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«, u,- Planinskih koč se bo zatvorila Aleksan-2aČa ,koča P°d Triglavom 25. septembra 1922. Viia itev ostal,’l1 koč se bo pravočasno obja- d Vse Hubljanske sodrage opozarjamo, ra S° ,vo^ni imeniki za občinske volitve do 21. t. m. v popisovalnem vs k °a mestnem magistratu. Dolžnost akega sodruga je, da se prepriča, če je ng5!®11 v volilni imenik. Kdor se sam in_n'?re prepričati, če je vpisan v volilni Pa«* nai> se zslasi pri sodrugu, Josip tj0 *.0reku, do 21. t. m., vsak dan od 6. 6 /j. * zvečer v Šelenburgovi ulici štev. r‘. *stotako naj se zglasijo tam v vseh ^acijskih zadevali. „. K a naslov gledališke uprave! Zače-Sq z°bet gledališka sezona. Tako, kakor d cene v gledališču, je to danes, dasiravno ga+avna inštitucija, v resnici samo za bo-[c buržuje! Delavec, uradnik, deca, Uj Fai° pri visokih vstopnicah in abon-Sled ,.°stati brez njega. Zato se odtujuje ne vTče svojemu pravemu smotru in da I ! Več svoje kulturne naloge. Vemo, stjn 5rtla llPrava boriti z denarno pičlo-rnoo-i Ven<^ar Pa mislimo, da bi kljub temu dijoj]., z uvedbo delavskih, uradniških, Cer« .in otročjih predstav ob znižani obs‘ Vsai nadomestiti to, kar v polnem liše ^ati ne more- hččemo gleda-dvio • ^PnDrizirati in narod kulturno si ne zapirajmo gledališča onim, ki Vzf3- 'n se v njem izobražujejo in l)ufrJajo! Glaziranim bogatašem pa pre-Adap0 raj^e bare, ki se nam obetajo! Urkh arno na upravo naših gledališč, da ob . takoj s početka sezone predstave itrari2-Žanih cenabl Imamo delavske, itd C.'-e .orsanizacije, šolskav vodstva ž njimi naj stopi uprava v stik, da Želi Usi?Ura oddajo vstopnic in da zve za bščn s, e repertoarja. V vodstvu gleda-haš kakor le danes, upamo najti za ta Uav aPel razumevanje. Drugače se bo pač a Javnost morala na gledališču dezin- ‘eresirati! tje .Y Prvi letnik državne trgovske aka-ten x v l-iublianl se sprejmejo« še neka-UHj u?.enc!. ker nekaj onih. ki so se bili leta • 015 k<>ncu preteklega šolskega uka' °l Pravo^asno prišlo k početku po-' Ravnateljstvo. " tvo stanovanjskih najemnikov za Slo- • ooozaria. da se bo vršila prihodnja javna odborovft seja v sredo, dne 20. septembra t. L v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom informacije od dne 18. do 20., Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično desno. &4arB3&or> Tak tako! Glsj, no, glej! Tako je, če pride velika glava, kakor sam cesar Janez, na umetniško razstavo. Gre s ponosno dvignjeno »glavo mirno barvnega špalirja, se ustavi tu pa tam, zapre napol eno oko, z drugim poškili proti vratom, namrdne ustnice, pomiga z nosom. In potem kupi kar 50 slik. Zadivljenim satelitom krog njega se upognejo hrbtenice kakor loki, predno zleti pušica. Potem Mu zberejo 50 slik. Najlažjih, da Mu ne bo doma pretežko umetnosti. Pa se ustavi pred majhno skupino. Moderna! Najmodernejša!!! Seveda komaj senca tistega, kar se postopita dva naša slikarska vladarja po svojih platnih. Čudno zgrban-čena telesa — noge na vratu, glave na trebuhu — degerirana drevesa. Nad vsem koprenasti duh čiste umetnosti. Njemu zatrepečejo ustnice. Našim špijonom za-migotajo ušesa. Besede iz Njegovih častitljivih ust. Bitte, deutsch: »Die Leute sind verriickt!« Slikarji namreč, ne naslikane!. Satelitom počijo hrbtenice. Uboga umetnost. — Pa to se ni zgodilo v Mariboru, temveč v nekem mestu, ki nosi njegovo ime. In niti cesarju Janezu, temveč nekemu, ki nosi njegovo ime. Die Leute sind verriickt! Mestno kopališče bo od tega ponedeljka dalje zopet odprto vsak četrtek, petek in soboto. Antialkoholno predavanje je imel s. Angelo Cerkvenik v soboto v Ljudskem domu. Predavanje je bilo zelo zanimivo, posebno ker je podprto s številnimi in statističnimi podatki. Na koncu se je razvila precej živahna debata. V Mariboru se ustanovi abstinentski krožek. Vse to ne more izbrisati madeža, ki pada na Maribor zaradi škandaloznio slabega obiska pri tem predavanju. Kdor iz same slepote govoriči, da je pri nas količkaj boljše nego v tako razupiti Ljubljani, mu ni nič drugega treba, kot da se informra o številu udeležencev, 17 navzočih! To govori za cele knjige, kam jadra socialistični Maribor, kam ga je privedlo vse dosedanje delo njegovih voditeljev, 17 udeležencev! To ie sam čisti larifari. če kdo skuša to škandalozno številce zagovarjati s tem, da ni bilo dovolj agitacije po tisku. Odgovorni krogi so dobro vedeli, da se bo predavanje vršilo ta dan njihova dolžnost bi bila, da agitirajo zanj. Ampak seveda — dobro vedo. kam je zabredel mariborski proletariat po njihovi zaslugi, po zaslugi tistih neštevilnih veseljačenj, kakor jih prirejajo, da parirajo praznoti bla-gajen — in so držali roke križem. Če so jih zganili pa se ie zgodilo le v proti-a g i t a c i,j o! To je fakt. ki. ga ne bo spravilo s sveta nobeno naknadno kričanje. 17 udeležencev! Kar je dosegel v Ljubljani stari režim s svojo indolenco in dovršilo zarievstvo s svojim bojem proti mladi reakciji, to ie dokončal v Mariboru režim ekskluzivnosti in lokalnega patriotizma. V tem pa delavstvo propada v des-orientiranosti in v malomeščanskem socializmu. ki ga uce njegovi voditelji. Kupa alkohola ie tisto: s čemer ga danes navdušujejo k delu za osvobojenie samega sebe. V Ljubljani ie gnoj. gnoj zarjevske-ga nereda in omalovaževanja strankine morale, sklepov in Statutov — v Mariboru ie dvakraten gnoj! 17 udeležencev govori ! Socialist mora biti vedno pogumen. Ampak še bolj potrebno je, da je socialist pameten. Slovenski delavec, ki koce izvedeti vse zanesljive delavske vesti, mora redno čitatl dnevnik »Naprej«. Is strani®. Skupna odborova seja krajevne politične organizacije v Ljubljani in Spodnji Šiški se bo vršila v sredo, dne 20. t. m. ob 20. v »Zadružnem domu«. Udeležba vseh odbornikov dolžnost. Razgovor nujen in važen. — Odbor. Občni zbor krajevne politične organizacije SSJ v Ljubljani se bo vršil v četrtek 28. t. m. ob 7. zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red: 1. Poročilo fukcionarjev, 2. Volitev novega odbora, 3. Naš položaj, 4. Raznoterosti. Vstop dovoljen samo z izkaznico. Sodru-gi, udeležite se občnega zbora pojnošte-vilno. — Odbor. Hrastnik. Dne 1,3. t. m. smo imeij diskusijo, na kateri sta poročala s. Arh iz Zagorja in s. Leskovšek iz Celja. Na dnevnem redu je bilo zadnje mezdno gibanje slovenskih rudarjev, ki sta ga zavozila nesposobni voditelj Stefanovič in taktika neodvisnih. Diskusija je bila od začetka se nekako dostojna. Ko pa je s. Arh globoko segal po resnici, je neodvisne tako zabolelo, da so začeli skakati, kar, jim pa ni nič pomagalo. Kajti zdravnik s. Arh jih je brez usmiljenja operiral- in čistil rano, dokler ni bil z vsemi navzočimi bolniki gotov. Dva sta pa ušla iz operacijske sobe, ker sta se bala operacije, ki bi jima udušila zadnje bacile, da ne bi mogla nadalje okuževati zdravega proletariata. Proletarci ogibajte se njihovih organizacij, ker so še vedno okužene! Tu bo treba uporabiti še marsikak instrument, da bomo dognali njihovo glavno diagnozo in da jih bomo ozdravili. Pri operaciji sa bila najbolj občutljiva s. Žna-rovc in s. Jelove. Ta dva sta se najbolj bala zdravnikovega noža, čim se ju je dotaknil, že sta zavpila. Kaj ne, resnica boli? Marsikateri proletarec bo ozdravil vsled te operacije zaupnikov. Sedaj pa še poglejmo g. Stefanoviča, rešitelja dunajskega komunizma. I K, S©SS, Ljubljana, Mestni a pnvlsko imvt is druioga pohištva Ji J&, e v veliki izbori, daljo različno platno in jote za tapetnibe, sedlarje i. t d. priporoča tvrdka: Ljubljana, Mestni trg št. ‘10.. NaJveSja zaloga se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to- TVRDKA J. DOLENC, ponajsolidnejših Ljubljana, Hiiierjeva ulica št. 5 in nizkih cenah. up m piiR y ii. Veliko Industrijsko podjetje išče prvovrstnega nadsodarja Prednost imajo tisti, ki so bili že zaposleni v kaki ov ^ pod ralnih olj. Ponudbe naj se pošljejo na upravo » aPr ,Nadsodar“. MLEKO pasterizirano, polnomastno z okroglo 3‘5°/0 tolšee pasterizirano polmastno z okroglo 1*5 °/o tolšee, nadalje loghurt, kofirj presno maslo in sir vseh vrst dostavljamo na željo v mesečnem abonementu strankam na dom. Naročila naj se javijo pismeno ali ustmeno v pisarni oddelka na Dunajski cesti št. 29/1. Gospodarska zveza (Mlekarski oddelek). r, z. z o. 7.. 4Ntt) V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALK Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki j— o vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko ^ blago, spirituose, mast, slanina, mesni pj ------------- izdelki. ------------- Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna LjubU® Čekovni račun štev. 10.478. Delniška glavnica: K 20,000.000*— DD Podružnice: Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec. Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1, Izvršuje vse bančne posle naj točneje in najkulantneje. aa Telefoni št. 146, Brzojavke- ESKO mptka-