Koliko takšnih jarkov je izkopanih v pokrajini ob Muri. Močvirja spreminjajo v obdelovalna polja. Ali nimajo še kakšnih drugih posledic, bolj negativnih? Bodo zaradi njih v sušnih obdobjih večje suše in ob deževnih večje poplave kot doslej? POMURSKO GOSPODARSTVO S pogrebno koračnico na ustih Murska Sobota, 22. novembra 1990 • Leto XIII • Št. 45 • Cena 10 din 1 Preberite si prispevek . Pod naslovom Narave ne I ^oreš ugnati na strani l 5 Samoprispevek = darilo — odcepitev = usoda! Str. 5 F sakdanja politična dogajanja že lep čas usmerjajo pozornost ljudi od katastrofalnega gospodarskega položaja. Po drugi strani pa nam vedno bolj kruli v želodcih in življenje iz rok v usta nas je že dodobra potrlo. Trepetamo za plače, ki nas spravljajo v obup, hkrati pa smo veseli, da jih sploh še dobimo. In medtem ko politiziramo za vsakim oglom, naše gospodarstvo vse bolj tone v nevarne globine pogube. Nizka storilnost in zmanjševanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje (v devetih mesecih letos je bi! v Pomurju za 3,5 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, v Sloveniji pa se je zmanjšal kar za 10,6 odstotka) pehata gospodarstvenike v pesimistične in nič kaj obetavne vode. Največje težave ima kovinskopredelovalna industrija, v porastu pa je grafična. V pokrajini ob Muri je v devetih mesecih letos precej narasel uvoz (za 41 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani), vendar je izvoz še vedno nekoliko večji (za 174 mio din). 69 pomurskih podjetij je v devetih mesecih »pridelalo« za 234 milijonov dinarjev izgub in trikrat manjšo akumulacijo. Naša podjetja še vedno v precejšnji meri financirajo svoje kupce, kajti ti so pomurskim gospodarstvenikom dolžni skoraj dvakrat toliko, kot znašajo obveznosti pomurskega gospodarstva do dobaviteljev. Rožnato ne gre niti zasebnikom (baje so izvzeti trgovci, ki na veliko uvažajo blago za široko porabo), virov financiranja ni, stečaji so na obzorju, gospodar-■ stvo je prepuščeno samo sebi... Pomurci smo v tričetrtletju na mesec dobili v pov- ■ prečju 4.394 dinarjev, kar je za več kot 11 odstotkov manj ! od slovenskega povprečja. Naj ob vsem tem torej začnemo | | mrmrati pogrebno koračnico? Intonacije skorajda ne mo- | Iremo zgrešiti! Lidija Kosi | JE REŠITEV V STEČAJU? STANARINA, KI VZNEMIRJA nePrav'lnega >n neto-tolmačenja odločitve so-izvršnega sveta v sred-^PjuJavne®a obveščanja o povelj stanarin za zadnja dva meje ^.mtienje predsednika vla-Je le-ta sklical tiskovno aeriC?- Kot Je povedal, tudi ia b' predstavil drugo plat W Cto: k' J° Je soboški Svo- S1ndikat v časopisju. Vlada Nakupa kristala v BLAGOVNICI M. Sobota IZKORISTITE ^OPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU ^SENEGA kristalnega stekla 19.11. do 28.11.1990 V TEM ČASU NA ODDELKU POTREBŠČIN NASLEDNJE I gospodinjskih STORITVE graviranje na steklo, OBLKOVANJE POSOD IZ STEKLENIC. POPRAVILO STEKLENIH IZD. »UGODEN NAKUP VAM PRIPOROČAJO se pri sprejemanju povišanja stanarin ni odločala na pamet. V svoji politiki in odločitvi je upoštevala priporočilo iz republike ter izračun, da-naj bi stanarine do konca leta dosegle 3,40 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. Sedanji delež stanarin namreč ne zadošča niti za enostavno reprodukcijo in boljše vzdrževanje stano vanj. Pri tem so upoštevali tudi cene kvadratnega metra stanovanj drugje po Sloveniji (soboška občina je v tem v drugi polovici seznama) ter rast osebnih dohodkov. Odstotek povišanja pa je med občinami različen predvsem zaradi različnega izhodišča. Povedanemu in izračunom lahko verjamemo, tudi temu, da je vlada dolžna skrbeti za stanovanjski sklad in obnovo le-tega, res pa je tudi, da bodo ljudje težko plačali (seveda ne vsi) za 65 odstotkov povečano stanarino v novembru (cena kvadratnega metra 15,61 dinarjev) ter še 40 v decembru (kvadratni meter 21,85 dinarjev). Na strani teh je tudi soboški Svobodni sindikat, ki že sprejema sklepe nekaterih stanovanjskih svetov, da bodo bojkotirali plačilo stanarine ter podjetij, ki predlagajo spremembo sklepa izvršnega sveta. Povišana stanarina namreč pomeni ob statistično dokazanem padanju realne vrednosti osebnih dohodkov precejšnjo družinsko obremenitev. Soboška vlada je pri povišanju st&narin upoštevala ekonomsko plat (stanarine pokrivajo le 1,45 odstotka revalorizacijske vrednosti stanovanjskega sklada in bi s povišanjem stanarin brez upoštevanja inflacije na koncu leta znašala 3,15), da bi zagotovila osnovno vzdrževanje. Ali je upoštevala tudi socialni trenutek? Vprašanje za takšne in drugačne komentarje. mh Usoda soboške Panonije ostaja negotova. Blokada žiroračuna grozi s stečajem. Začasne rešitve ne vodijo k dokončni ureditvi položaja. Vprašanje zaupnice najodgovornej- sim. Težav, ki spremljajo soboško Panonijo že vrsto let, ne kaže ponavljati, saj smo se o njih že večkrat razpisali, velja pa zapisati, da 'so de te v zadnjem času tako zaostrile, da le redki optimisti še verjamejo v njihovo rešitev. Ne moremo sicer trditi, da teh ni, vendar bodo te bolj ali manj boleče za prenekaterega delavca tega 600-članskega podjetja. Dosedanji sanacijski programi dolgoročnih rešitev niso zagotovili, saj so bili naravnani predvsem na reševanje trenutnih težav in niso posegali k odpravljanju vzrokov za njihov izvor. Pretiranemu — in lahko bi dejali tudi nenačrtnemu zaposlovanju v preteklosti ni sledilo uvajanje ustreznih in kakovostnih proizvodnih programov, in ko so se razmere na tržišču začele zaostrovati, se jim je to seveda maščevalo. Razmere v Panoniji so se še posebno zaostrile po polletju, ko so jih začele spremljati še naraščajoče likvidnostne težave, blokada žiroračuna, ki je ob koncu minulega tedna dosegla že 43 dni, pa Panoniji grozi s stečaj.em. Prav tega pa se delavci najbolj bojijo, zato tudi ne preseneča nervoza med zaposlenimi, ki zahtevajo in iščejo najrazličnejše poti iz težkega položaja. Najbolj dejaven je seveda sindikat kot zaščitnik delavcev, kaže pa, da slednji tudi vedno manj zaupajo najodgovornejšim v podjetju, ki da so jih že nekajkrat prepeljali žejne čez vodo. Na predlog sindikalne organizacije je delavski svet podjetja konec oktobra sprejel nekaj sklepov, izvršni odbor sindikata pa je 6. novembra sklenil, da bodo — če sklepi ne bodo realizirani — delavci svoj protest manifestirali z enodnevno stavko. V omenjenih sklepih so zahtevali sklic skupne seje delavskega sveta in izvršnega odbora sindikata Panonije, za katero mora biti pripravljen pisni program kratkoročne sanacije, s katero bi se izognili stečaju, in dolgoročni pro gram, ki bo vzpostavil normalno poslovanje podjetja. Prav tako se zahteva od delavskega sveta glasovanje o zaupnici direktorju podjetja (to glasovanje je bilo enkrat že preloženo), v primeru, da svoj odstop ponudi posamezni član strokovnega kolegija ali celotni kolegij, pa mora delavski svet glasovati o vsakem članu posebej. Rok za izvedbo teh sklepov seje iztekel 16. novembra in čeprav do njihove realizacije ni prišlo, tudi napovedane stavke 9. novembra v Panoniji ni bilo. Vse skupaj se je končalo z zborom delavcev, ko je ponovno prevladalo mnenje, da rešitev za podjetje je, vendar imamo občutek, da spet le začasna in se bodo razmere že kmalu manifestirale v še težji obliki. So pa tudi takšni, ki očitajo odgovornim, da podjetje zavestno vodijo v stečaj, saj bi se tako najenostavneje rešili presežkov delovne sile. Da ti presežki LJUTOMER tel. 82 455 Jože Hamler ima že čez devetdeset let. Vse prihranke mu pobere kurjava. Kako bo to zimo? so, je dejstvo, vendar ne le v proizvodnji, pač pa tudi v režiji. Odpravljati pa jih bo potrebno začeti, saj so tako imenovani prisilni dopusti, ki se vlečejo že skozi vse leto, gotovo neustrezna rešitev in so le še dodatno breme v poslovanju podjetja. Nerealno pa je tudi pričakovati, da bi bil v tem trenutku in v težavah, kakršne so v gospodarstvu, kdorkoli sposoben zagotoviti dovolj dela za vse delavce. Po vsem tem, kar se je v zadnjem času dogajalo v Panoniji, ostajamo tako še naprej pesimisti, saj ne verjamemo, da bi se razmere bistveno, spremenile in negotova usoda zaposlenih se bo po vsej verjetnosti še nadaljevala. Ne bo pa mogla trajati v nedogled in rešitve, takšne ali drugačne, bodo morale priti, pa čeprav to komu ne bo prav. Ludvik Kovač KATALOŠKA PRODAJA POHIŠTVA LETA GROZIJO HIŠI IN LJUDEM Str. 17 OREDIS d. o. o. Novo selo Rok, R. Končar« 16 — Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo: • stropni nosilci I • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno Vestnikov koledar 22. nov., četrtek, CILKA 23. nov., petek, KLEMEN 24. nov., sobota, JANEZ 25. nov., nedelja, KATARINA 26. nov., ponedeljek, VALERIJ 27. nov., torek, ZDRAVKO 28. nov., sreda, JAKOB Ob koncu tedna bo nestalno vreme z občasnimi padavinami, razmeroma toplo bo. — Če na sv. Cecilijo hudo grmi, dosti pridelka kmet ob letu dobi. — Sveta Kata sneg pred vrata. VREME aktualno po svetu ULIČNA VOJNA V BERLINU — Dva brezdomca odnašata z »bojišča« težko ranjenega sotrpina in »soborca«. Javnost, politiki in policija, ki je morala zaradi nasilno vseljenih prebivalcev vzhodnoberlinske četrti Friedrichshaim posredovati celo z oklepnimi vozili, so zaprepadeni z nasiljem militantnih skupin, ki izražajo voljo po ubijanju. (Telefoto: Reuter) Iz Beograda piše »Sprava je možna samo med Srbi: onimi Srbi, ki so od nekdaj bili in ostali rodoljubi, in onimi Srbi, ki so bili komunisti, pa so se zavedli in vrnili na srbsko pot.« je zapisal profesor Petar Pavlovič v Srbski borbi, ponatisnila pa ga je Srpska reč Vuka Draškoviča v rubriki Emigrantski tisk, zato je razumljiv sklep omenjenega pisca: »Toda ni in nikdar ne bo možna sprava med Srbi z ene in komunisti in komunističnimi emisarji z druge strani.« Takšna (nespravljivost je tem bolj zagrizena, kolikor bolj zamenjujejo politične stranke narod z nacionalizmom in kolikor bolj gradijo svojo prihodnost na orožju. Srpska reč je objavila, v isti številki (5. novembra) dolge sezname med vojno pobitih četnikov, ne pa tudi partizanov, v deklaraciji pa obljublja: spralo, razum in ljubezen ter oznanja: »Miloševič nas je izdal!« Dobriča Cosič, književnik, ki je nedavno dobil Njegoševo nagrado za književnost, pa se ni mogel izogniti političnim razlagam, ki Črnogorcem sploh niso všeč, in je o spravi v nekem televizijskem intervjuju dejal, daje sprava smiselna v ustvarjanju svobod, ki premoščajo vsa nasprotja preteklosti. . . Tako nekako ga je bilko mogoče razumeti, toda podaritev nagrade za gradnjo stare kapelice Njegoševemu spominu na mestu novega mavzoleja, je le bilo vračanje preteklosti. . . Narodne sprave so nemara ta trenutek zgolj politične manipulacije z narodi, saj nam je spravljivost med narodi najbolj potrebna, če se hočemo zares izogniti »spravi« po načelu močnejšega. K sreči je veliko političnih strank v Srbiji — kot kaže predvolilno prikazovanje njihovih programov — razpoloženih za premeščanje skrajnosti najbolj sprtih struj v tej deželi, z dogovarjanjem o vsem. globus KAJ PRAVI MARKOVIČ? — Čeprav je razkrita vsa globina problemov in krize, so prvi rezultati gospodarske reforme pozitivni. — Večstrankarske volitve so začetek izgradnje novega političnega sistema in nove Jugoslavije, moderne, učinkovite in pravne parlamentarne države. — Nedeljiv del političnih sprememb je gospodarska reforma, ki je naša edina alternativa, čerpav jo nekateri poskušajo ustaviti s kršenjem jugoslovanske ustave. — Volitve v zvezno skupščino bi omogočile mirne pogovore o bodoči Jugoslaviji. — Prihodnje leto bo mesečna inflacija 1,5-odstotna, še naprej konvertibilni dinar v razmerju 1:7 v odnosu do marke in nov denar iz tujine. Skrivni sestanek Stalin-Hitler?! Sovjetski časopis Komsomolska pravda poroča, da sta se tik pred začetkom vojne, oktobra 1939, v zahodnoukrajinskem mestu Lvovu skrivaj sestala Stalin in Hiler in podpisala vojno zvezo, s katero sta nadomestila dogovor o nenapadanju. Ta dokument je našel dolgoletni šef ameriškega zveznega raziskovalnega biroja Edgar Hoover v ameriškem »nacionalnem arhivu«. Po teh podatkih sta se Stalin in Hitler sestala 17. oktobra 1939, po skupni nemško-sovjet-ski vojni proti Poljski, Stalin pa je 25. decembra v telegramu Ribbentropu pisal o prijateljstvu, »okrepljenem s krvjo«. Sovjetski raziskovalec Nadzafov pravi, da sedaj lahko jasneje razmišljamo, zakaj je Stalin Hitlerjev napad na ZSSR 22. junija 1941 dočakal nepripravljen in kasneje pisal, daje Nemčija »grobo kršila« sporazum. Večstrankarske volitve Kaže, da se strasti po nedavnih večstrankarskih volitvah v Makedoniji umirjajo in se poraženi zavedajo, da se bodo morali sprijazniti z izidi volitev. Ob vsem tem pa je jasno, da bo morala večina kandidatov v drugi krog volitev. Za zdaj si je sedeže v prihodnjem makedonskem enodomnem večstrankarskem parlamentu zagotovilo 9 poslancev, in sicer štirje iz vrst Zveze komunistov Makedonije — Stranke za demokratično preobrazbo, trije iz albanske stranke Za demokratični napredek ter po eden iz Zveze reformskih sil in Socialistične stranke. Že konec minulega tedna pa so bile večstrankarske volitve tudi v Bosni in Hercegovini. Od njihovega izida bo v mnogočem odvisna nadaljnja usoda Jugoslavije, pravijo opazovalci. Krška nuklearka pred zaprtjem Srečanje medrepubliške koordinacije Slovenije in Hrvaške za jedrsko energijo, ki je potekalo v Ljubljani, je nedvoumno pokazalo, da bo zapiranje jedrske elektrarne v Krškem dosti bolj težavno, kot je sprva kazalo. Slovenski izvršni svet je namreč predlagal spremembo sporazuma o graditvi skupne jedrske elektrarne v Krškem, ki datira še iz leta 1970. To pa je hrvaška stran vzela bolj na znanje, kot kaj več. Znano je, da je slovenska vlada rok dokončnega zaprtja jedrske elektrarne v Krškem začrtala do leta 1995. Zato naj bi določili način financiranja, skladiščenja in trajnega odlaganja izrabljenega goriva v naši edini jedrski elektrarni, s čimer je povezano odlaganje radioaktivnih odpadkov. To pomeni tudi potrebo po oblikovanju skladov obeh republik, iz katerih bosta financirali stroške, povezane z odlaganjem omenjenih odpadkov. Po tem predlogu bi iz omenjenega sporazuma črtali že pred 20 leti načrtovano skupno drugo jedrsko elektrarno. Do prihodnje seje medrepubliške koordinacije bo tudi hrvaška stran morala jasno povedati svoja stališča do zapiranja nuklearke v Krškem. Spravljivost kar se zdi nerešljivo, čeprav je očitno, da so to najmanj množične stranke in da jih je očitno mnogo preveč, če vemo, da presegajo številko 50. Enega takih mostov je ponudila stranka Jugoslovanov za Srbijo, ki daje našla tretjo rešitev med alternativo konfederacije federaciji: z regionalizacijo Jugoslavije (menda na petintrideset regij) naj bi bilo mogoče prevladati nasršene nacionalizme in nacionalistične delitve, tudi med razvitimi in nerazvitimi, ker da naj ne bi bilo več občine, ki se ne more sama razvijati. . . Sprava in spravljivost vsekakor nimata zgolj nekakšnih moralnih izhodišč, saj so se doslej pokazale najbolj nepremostljive materialne različnosti udeležencev razgovorov o prihodnosti skupnega življenja narodov in narodnosti. Dolgove si je pač najtežje razdeliti, ker se jih vsakdo enako strastno otepa. Globlje od tega je vprašanje, kako je mogoče zanesljivo iti v prihodnost — tako posameznikom kod narodnostim in narodom, kakorkoli se že imenujejo. Onim, ki niso zagreti za spremembe za vsako ceno, je že od zdavnaj jasno, da umreti za neko stvar, pa naj je še tako sveta, sploh ni največja žrtev. Težje in odgovorneje je živeti za stvar, ki je smisel življenja, in mukotrpno delati tako, da bo ta stvar obveljala za svetost življenja. Prav zdaj smo v časih jokanja nad grobovi žrtev vseh vrst in paradiranja nad grobišči padlih za svobodo, ki je še vedno nismo doživeli. morda jo bodo ljudje prihodnosti, ko bodo minili časi ukvarjanja z mrtvimi, pač zaradi ukvarjanja z živimi in zagotavljanja življenja, v katerem nihče ne bo grozil ne s sramotno ne s častno smrtjo. Žalostno je pač, da se moramo dandanes zopet bolj ukvarjati s preživetjem kot pa z življenjem, ki bi nam. bilo v zadovoljstvo. Pomanjkanje vizije življenja dostojnega človeka nas res mnogo bolj skrbi kot karkoli drugega, saj se za vsakdanji kruhek še kolikor toliko znajdemo. Najteže se pač sprijaznimo s tem, da prihodnjim generacijam nismo sposobni zagotoviti nič boljšega od sedanjika, a to je sprava, ki si je nikakor ne želimo. Tako spravljivost pa nam kar naprej vsiljujejo tudi pod krinko svetosti življenja. Viktor Širec Tudi Norveška ima »železno lady« V Norveški so ženske znova prevzele oblast. To je eden od odmevov po izvolitvi nove vlade na Se en razhod z Moskvo Po nedavnih volitvah v vrhovni sovjet Gruzije je zmagal opozicijski blok Svobodna Gruzija; Voditelj Zviad Gamsahurdija napoveduje popolno suverenost republike in razhod z Moskvo. Ker večina rusko govorečega prebivalstva nasprotuje pretrganju stikov z Moskvo, opazovalci napovedujejo možnost mednacionalnih konfliktov. čelu s premierko Gro Harlam Brundtland. V njenem socialdemokratskem kabinetu je od 19 ministrov kar 9 žensk, po čemer je Norveška nekaj posebnega v svetovnem merilu. Energična Gro, ki jo imenujejo norveška »železna lady«, in je že vrsto let najpopularnejša političarka v tej skandinavski državi, je ostala dosledna svojim načelom, podobno kot že dvakrat poprej, ko je prevzemala krmilo države. Zaupala je ženskim sodelavkam, ne meneč se za opazke moških o političnem feminizmu. Največji odmev je doživela izvolitev popularne pevke Ase Klevaland, ki je bila predstavnica Norveške na Pesmi Evrovizije, za ministrico za kulturo. Volitve v republiški parlament so bile prvič v 72 letih večstrankarske. 250 poslancev pa so volili izmed 2047 kandidatov. Voditelj bloka, 55-letni Zviad Gamsahur-dija, je prepričan, da bo drugi krog volitev samo še utrdil rezultate, ki zagotavljajo dvotretjinsko večino v parlamentu. Takšna večina je namreč potrebna za spremembo republiške ustave, po besedah Gamsahurdije pa sta v osredju zlasti popolna suverenost republike in takojšen razhod s centrom. SSR Gruzija bi se poslej imenovala samo še Republika Gruzija, zakosnke spremembe pa naj bi med drugim omogočile takojšnjo razprodajo državnih podjetij. TOKIO - Na Japonskem so zveh-kim bliščem okronali cesarja Aktm • Parade razkošja, kakršne ne pomnlJ ’ so se udeležile številne delegacije jih držav, med njimi tudi SFRJ- . kronanju pa so protestirale levičar organizacije. VARŠAVA - Na predsedniških volitvah, ki bodo na Poljskem 25. n vembra, ima največ možnosti zazm go Lech Walensa. To kažejo ankete, po katerih je najresnejši protikan dat Maszowiecki. BOGOTA - Najmanj 21 oseb P bilo ubitih v enem od najost.r J v spopadov med vojsko in gver’ ,ur. Kolumbiji v zadnjih letih. P° nih bojih so se gverilci umakni i- RIM - Sovjetski X hail Gorbačov se je konec te dil na krajšem obisku v Italiji, J . podpisal sovjetsko-italijanski zum o prijateljstvu in sodelov DUBLIN - Senzacionalna^ odvetnice Mary Robinson, ke majhne levičarsko usmerje ristične stranke, na kaM litvah v Irski. S tem je razm ^j. dveh glavnih irskih strank, ki rata že 70 let. MOSKVA - Predsednik deracije Boris Jelcin se je v P • s predsednikom Sovjetske z us(a, hailom Gorbačovom zavze rodne novitev koalicijske vlade enotnosti, kar naj bi ta sprej TEHERAN Iranski zunanJ' nister Velajati je sprejel svoj A 0lJ&-slovanskega kolego Budim* J z ^1-družbe in političnih ktoj0 igr^ li je bil le stopnica za s|r oVgbH Zakaj neki ga je Reagan p' k sebi, ko je priredil Pra kosilo ob svoji izvolitvi- n« Sedaj NATO sporoča. vedo ničesar o zadevi Italijanski komunisti so j|j v li, naj bi o vsem tem g . pro11 parlamentu, vendar so 1 kft tej razpravi celo social’5' ■pjjScn’ navaja Emidio Brum-prerok, če napovem, da a žuje trenutek, ko bo res K0' dovina Italije. Ključ, k'” juh? vo luč na umor Alda vse druge pokole, ki so . ^rti' -Italijo. Ameriški »odde .(ate so prav tisto, kar je Sec Romuniji, pobijajo Pa,,ska. , in duhovnike. Bukarest njin' curitate je v primerjav' JUGOSLOVANSKI PREBLISKI amatersko moštvo • • • '■ m«1 — , Ne brigajo me ne tisti, ki hočejo federacijo, ne tisti, k' federacijo, z Jugoslavijo imam drugačen načrt. To pravi d .. vic in misli na način zarote. geol^ (Politika Ekspres " 0^ Če bo Slovenija morala oditi iz Jugoslavije, ne bo bosa, temveč bo zahtevala svoj delež jugoslovanskega P ggot /Borba " --------- |U Ker smo namenjali za vojaške potrebe četrtino uničili državo in osiromašili ljudstvo. Ali velja to tudi za^ fn Stran 2 VESTNIK, 22. NOVEMB^ Skupščinskih zapletov ni । manjkalo ! Šest ur trajajoče zasedanje zborov SO Murska Sobota je j večkrat zašlo v slepo ulico — Sprejeta osnutka republiške ustave | m občinskega samoprispevka ter projekt Goričko — Jože Pojbič ■ Uzrešen. Še ena izmed maratonskih sej zborov skupščine občine v | Murski Soboti seje začela z zapletom in protestom gasilske or- ■ ganizacije zaradi odstranitve slike maršala Tita iz velike dvora- I n?> kjer je bilo zasedanje. Kljub večkratnim pozivom predsed- I n,ka skupščine občine Andreja Gerenčerja, da volilci od njih ' Pričakujejo pameten dialog, se je razprava ob delegatskih | vprašanjih, odgovorih in pobudah sprevrgla v politično obra- . Punavanje med strankami in poskus delitve ljudi po njihovem | verskem prepričanju. ■ Na skupnem zasedanju so delegati ob kopici odgovorov na vprašanja Karla Kozica s prejšnjega zasedanja menili, da so | se spustili v preveč osebne zadeve, ki ne sodijo v skupščinske ■ ^°pi. Franc Horvat je opozoril, da naj se s kriminalnimi dejav- I postmi ukvarja UNZ, in protestiral proti pisanju Evgena Emri- | Ja> ki po njegovem skuša spreti katoličane in protestante, ki v ■ s°boški občini živijo v slogi in razumevanju. Tudi Geza Farkaš I Je bil proti izrabljanju verskih čustev za grde namene in pri-Pomnil, da mora biti parlament tisto mesto, kjer se bodo našle | rešitve za boljše življenje vseh, kajti sicer jim bodo občani kaj . Puro izrekli nezaupnico. Viktor Voršič s Cankove in Ernest Eb- | Pa sta se razjezila zaradi odstranitve Titovih slik, pri čemer | J® slednji pripomnil, da do novega dogovora te slike v gasil- I skih domovih ostanejo. Prof. Štefan Smej pa je pripomnil, da I s® imeli v preteklosti v gasilskih domovih kvečjemu slike sv. J Florijana, zaščitnika gasilcev. Nato je Karel Kozic priznal, da | R sliko odstranil na zahtevo Demosovih poslancev. Edo Miha- . “vin Ivan Karoli sta se obregnila ob monopolu Podjetja za ptt | Promet iz Murske Sobote, ki da v več letih ne more rešiti pro- ■ “lema telefonije na terenu. Po mnenju Josipa Kelemena neka- I 'eri namerno vnašajo razdor in je ta skupščina postala debatni I fmb, ko vsak svoje iznaša, medtem ko se je Tonček Gider vpra- • ?ah zakaj so v občini šli v nenormalen dvig cen stanarin. In ko | kv0*6 Kavaš začel prebirati pismo sindikata Neodvisnosti — 5NSS o krivicah, ki naj bi se zgodile njegovi ženi v soboški | b°lnišnici, je nekaj delegatov demonstrativno zapustilo dvora- i n°- Ti so se po nekajminutnem prepričevanju vendarle vrnili. V takem vzdušju so delegati zatem sprejeli informacijo o B °snutku ustave Republike Slovenije, pri čemer je bilo opozor- da strankarske razprave ne morejo nadomestiti razprav v | Razprava se je ponovno razvnela ob osnutku odloka o raz- ■ Pišu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka, če- I pav so bili vsi razpravljalci — teh se je zvrstilo kar 24 — zanj. I । 0 Pričakovanju je vsak »spuščal vodo na svoj mlin«. Pokaza- ■ ®.Se je, da ostaja še veliko problemov z neasfaltiranimi cesta- | । >n šolskimi objekti, nekateri razpravljalci pa so se spotikali . ,um_ob predlogu za gradnjo nove Pokrajinske in študijske | “jižnice v Murski Soboti, kjer pričakujejo finančno pomoč tu- ■ “z drugih pomurskih občin. Sicer pa bo izvršni svet še »poti- B Pal« teren, saj bi javna razprava trajala do konca leta. B ।. Precejšnje pozornosti je bil deležen tudi projekt Goričko, °o zajel 80 naselij v 18 KS, kjer naj bi omogočili boljše raz- | »ere za življenje. Razdeljen je v 5 podprojektov, naletel pa je _ , na ugoden odmev v republiških krogih, ki bodo zagotovili | ?Paten del denarja.'Na ločenih sejah zbora KS in DPZ so spre- । 1 še nekaj osnutkov odlokov, med njimi o določitvi kulturno- I Sodovinskih spomenikov in objektov, preimenovanju Jurija v ■ 7eti Jurij, Murska Sobota je dobila novo Sončno ulico, uve- J 5“ P“ je zložbeni postopek v Domanjševcih. Med več kadrov- g ;“hi zadevami pa omenjamo le soglasje obeh zborov k razre- _ ‘tV|. načelnika UNZ v Murski Soboti Jožeta Pojbiča in imeno- g I “Ju Darka Anželja za novega načelnika. g Milan Jerše I O(b) javni tribuni soboškega Demosa Dr. France Bučar: »Če pade plebiscit, se začne jugoslovenizacjja !«_________________________ Dr. Jože Mencinger: »Lipa v srcu, marka v žepu!« Slovesnost Dobri dve uri sta predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar in podpredsednik republiške vlade dr. Jože Mencinger odgovarjala na številna vprašanja maloštevilnih udeležencev petkove javne tribune v veliki dvorani občinske skupščine v Murski Soboti. Resda sta bili tema Gospodarski in politični položaj v Sloveniji ter ustava, vendar je zadnji razvoj dogodkov na slovenski in jugoslovanski politični sceni potisnil v ospredje plebiscit oz. referendum za odcepitev Slovenije. Tako kot dan prej na tiskovni konferenci v Ljubljani je tudi tokrat prvi parlamentarec z dvignjenim prstom in zelo natančno opredelil svoj odnos do plebiscita, rekoč, da je zanj samostojnost slovenske države stanje, odcepitev pa proces. Sicer pa je naša republika formalnopravno že odcepljena od Jugoslavije, ni pa še pri denarnih, finančnih in vojaških zadevah. Ponovil je, da sta razloga, ki sta prevladala za odločitev za ta-kojšen- plebiscit, najmanj dva: zamuda pri sprejemanju nove slovenske ustave in gospodarska ter siceršnja ogroženost Slovenije v Jugoslaviji. Peterletova vla- Sklepčnost na sejah naj ne bo izjema se* > E ^VRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA VEDNO VEČ NEZAPOSLENIH ^^stavnik regijske enote Zavoda za zaposlovanje Slovenije je nai sejiiz-k^ sveta v Lendavi povedal, da so pomurska podjetja prijavila III K>ddav-KN1 ,J.lh je za sedanji obseg izdelave preveč, in sicer 242 v rad8pnsk , -3 So kskl’ 204 v soboški in 641 v lendavski občim. Izvršmki so za^m *Se “,st gospoda Lojzeta Drvariča slišali, da med ekonomskimi presezkm Satn ^ndavskega podjetja TLO, kjer že nekaj Časa ugotavlja o da tonejo Ave?\ker jih je preveč. Dobršen del delavcev iz te firme J ‘ Sm- ?ar (P° besedah Drvariča) podjetje ni uveljavljalo pri Zavodu zazapo-Su] “strežnega odstotka denarnega nadomestila, kar so P ti C a Ce je tako, potem ni čudno, da jim ne gre se slabse izvršnega sveta, recimo Angelca Hozjanova, so na glas r«™sljali, nPr°b'em nezaposlenosti. Zdaj se ni mogoče več tzgovariai,•da dobe zato, ker nimajo šol. Delo namreč išče (in ne j ) ljudi, še vedno pa je največ iskalcev s srednjo .zobrazbo in delav i ‘lej Jf?rmalnega) poklica. V Lendavi sicer snujejo center °bf M^vnosli se lahko zaposli nekaj deset delavcev, kaj p i drugi Uradno delo 767. Bi se zaposlili na javnih dehNkjec1mo pr odpravljanju Nil p Povodnji v Savinjski dolini? Hi šli v tujmo ’ Mars.kdo bi to prdozn Sj/^mtakem kaže pritrdili predstavniku regijske eno e Zavod, za zapo M ,k' Je ugotavljal, da imamo v Pomurju (glede na število zaMs entn) na nezaposlenih in z »nezaposlenostjo« (v , hi|« Pbmer gorenjsko) še najmanj težav. Ljudje (vsaj ) delavci' ki Kffc še ni obubožal. Obubožali pa tudi niso> zaposlen “,^1 A DnN osebne dohodke, saj je med njimi vedno več taki , p J ( £a_ th« »“'oč centra za socialno delo. Še kar dobro Pa 8re 1 ’• , »čaka- če so vešči kakega dela, denimo zidars v > J , . v _ kuriji dn° šušmarijo. Nekdo je pri tem dodal, da bi v času, tovarniška 1 ‘ii ^orali delati kaj drugega, recimo pospravljat, zanemarjena tovarn ska K^eni, ko je treba pospraviti pridelke, je »čakanje« dobrodošlo tud. 'Hubo pa je vendarle treba reči, da vse to nikamor "e vod* in sča-LUdi k' ■iim '"“i''1? -^^bi'tovarne ne bile socialne delati (ne pohajkovati) m zasluziti. C e bi nn-invneži potem Hr ’ nad čemer se zdaj vedno bolj pritožujejo sodobni poslovnež., potem LNj Poleni (približno polovica sedanjega števila) za J . ekonomist lendavskega izvršnega sveta, ki mu P?« so se pohvalno izrazili o prizadevanjih za ■ o ■ t0pnje ' fc" ^oške pripravništva tudi za absolvente zah evno ^ S™ naj bi Zdaj pokazali dobro voljo, saj J h praktično p e bo stalo nič. Je pa to tudi njihova moralna o • §, Sobočan 'V-OMER — — — — — — — — n V Ljubljani so se minuli petek sešli člani komisije Skupščine Republike Slovenije za narodnosti. Po daljšem času so bili zopet sklepčni, za kar bodo bolj skrbeli tudi v prihodnje. Na seji nj bilo predsednika komisije Roberta Battellija, ki se je opravičil zaradi sprejema pri predsedniku Slovenije Milanu Kučanu. Razpravljali so o osnutkih zakonov o zavodih ter o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov in o imenovanju delegatov družbene skupnosti v organe upravljanja podjetij in organizacij, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. Uvod je podal svetovalec v republiškem sekretariatu za zakonodajo Pavle Svete. Vsa področja družbenih dejavnosti se bodo v prihodnje določala s posebnimi zakoni, zakon o zavodih pa bo le osnova za izdajo področnih zakonov. Ta zakon zajema vse zavode, tako tiste, ki jih bodo ustanovili zasebniki, kot tiste, katerih ustanovitelji bodo podjetja, društva, skupnosti in drugi. Osnutek zakona o zavodih je pripravil izvršni svet, komisija za narodnosti pa je k petemu členu, ki govori o ustanoviteljih zavodov, predlagala še ^Jnetijski minister odstopa j Kodi različnih p°8ledov naJeš?va^ssoeGuto^ I Kkije>?nca-Virje 1 Je na ,orkovl da nepreklicno odstopa I 11 Zadolžen za področje kemtijstva, izjavil, d R postopku bi g : -vršnega sveta. Zapate v ko« zakusk,- | cla"a izvršnega sveta. Zapelete v P- L zakonski. mnenju morali reševati takoj in v skladu z vsemi kostmi, ki jih imajo, ne pa zavlačevati postopke. D L Tudi borci o ustavi »V ustavi mora biti jasno zapisano. da suverenost in samobitnost Slovenije izvirata iz NOB. To bo eden od dokazov, da smo se med vojno partizani borili za pravo stvar.« To je le ena od številnih zahtev, ki smo jih slišali na srečanju predsedstev OO Zveze borcev iz Pomurja v Gornji Radgoni v četrtek. 15. novembra 1990. Borce vsekakor najbolj moti spremenjen odnos do vojne in vloge partizanov. Tone Brus je med drugim omenil: »Tudi v drugih državah so se menjavali predsedniki in stranke, pa odnosa do vojne niso spremenili.« Upajo, da bo začetna zagnanost minila ter da bo čas uveljavil pravo resnico. Tilka Blaha, članica Republiškega odbora Zveze borcev Slovenije, je dejala, da ne bi smeli več kopati po preteklosti, ampak se progresivno in civilizacijsko usmeriti v prihodnost. Pomurski borci so postavili številna umestna vprašanja, zanimala pa jih je predvsem njihova prihodnja organiziranost in nestrinjanje z izključitvijo iz družbenega dogajanja. Dolga leta spoštovanja in časti so zamenjali obtožujoči in sovražni pogledi. Borci, starejši ljudje, tega ne morejo razumeti, zato ni čudno, da smo slišali tudi takšen stavek: »Peterle naj gre za grobarja, Pučnik pa s svojim zelenim potnim listom nazaj, od koder je prišel.« Sicer pa so največ časa namenili razpravi oziroma prebiranju zapisanih pripomb posamezniit borčevskih organizacij o predlagani ustavi. Ne čutijo se še odrinjene iz družbenega življenja, zato bodo poskušali biti čim bolj aktivni v krajevni samoupravi, strankah in raznih združenjih. Temeljitejšo znanstveno razpravo bodo s pomočjo zgodovinarjev pripravili ob 50-letnici OF. bbp da se je primorana bolj ali manj ukvarjati s politiko preživetja. »Smo kot gasilci,« je priznal njen podpredsednik dr. Mencinger in dodal, da ima slovensko finančno ministrstvo vsega 28 ljudi, od tega 12 profesionalcev, medtem ko jih ima angleško kakih tri tisoč — ob normalnem tržnem sistemu gospodarjenja. Zanj je problem odcepitve v 35 milijardah dolarjev dolgov, ki si jih bomo morali razdeliti v Jugoslaviji; seveda pa bo najprej potrebna politična in šele za tem ekonomska odločitev o odcepitvi. »Vendar, če plebiscit oz. referendum pade, se bo začel proces jugoslovenizacije. Markovičev model t. i. moderne federacije pa za nas ni sprejemljiv,« je opozoril dr. Bučar. Dobršen del vprašanj udeležencev petkove javne tribune se je sukal okrog regionalizacije- Oba sobesednika sta zatrjevala — sklicujoč se na določila osnutka nove slovenske ustave — da načelo regionalizacije ne zanika državnosti in da bo Slovenija vstopila v Evropo kot samostojen partner in ne prek Beograda. Veliko je bilo izzivov, ki se tičejo kmetijstva, družbenih dejav dodatno besedilo. K zdajšnjemu, da lahko zavod ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe, so dodali, da lahko na območjih, kjer živijo pripadniki madžarske in italijanske narodnosti, zavode ustanavlja ali so-ustanavlja tudi narodnostna interesna skupnost. Sicer pa je zakon o zavodih zelo splošen in širok, saj so v njem zajete tako veterinarske postaje kot Slovenska filharmonija. Zakon dopušča tudi dosedanje ustanovitelje zavodov, tudi družbenopolitične skupnosti, kar se bo sicer spremenilo z novo zakonodajo. Vsekakor pa zavodi ostajajo neprofitne organizacije. Če pa že ustvarjajo dobiček, ga ne morejo razdeliti lastnikom, temveč sredstva namenijo za opravljanje dejavnosti, ki je sicer sistemsko financirana. Člani komisije za narodnosti so tudi menili, naj ravnatelji oz. direktorji opravljajo svoje delo do konca mandata, kajti objava razpisov bi prinesla morebitno zmedo in vzbujala nezaupanje. Do 5. decembra, ko bo zasedala slovenska skupščina, bodo člani komisije pripravili informacijo o položaju italijanske in madžarske narodnosti, ki naj bi jo 0 rebalansu, inšpekcijah in presežkih delavcev Soboški izvršni svet temeljito o proračunu — Le 1-odstotna razlika med odhodki in prihodki — Odpraviti preohlapne predpise —- Še 18 presežnih upravnih delavcev Člani soboškega izvršnega sveta so na ponedeljkovi seji porabili največ časa za obravnavo rebalansa letošnjega občinskega proračuna. Skupni prihodki bodo znašali čez 330 milijonov 548 tisoč dinarjev, odhodki pa bodo le za 1 odstotek višji. Med drugim smo slišali, da’ bodo sredstva za delo upravnih organov ostala nespremenjena, uprava za družbene prihodke pa bo morala izterjati vsaj 98 odstotkov davkov, da se v zadnjih dveh mesecih ne bi znašli v večjem minusu. Sicer pa občinski izvršni svet zagotavlja predvideni obseg denarja, opredeljenega v proračunu, povečanje stroškov pa naj bi bilo pri med občinskih organih in dokupu let delavcem, ki so tik pred upokojitvijo. Tudi pri nekaterih družbenih dejavnostih bodo zaradi podražitev morali poiskati več denarja za njihovo nemoteno delovanje. Kot so se dogovorili na seji, bodo š strokovnimi službami in uporabniki proračuna skušali doseči načelen dogovor o odpravi nesorazmerij pri posameznih podbilancah. Skupaj z upravnimi organi bodo skušali zagotoviti dovolj d.enarja za naraščajoče stroške v krajevnih skupnostih, pri čemer bi le-te ločili od potreb krajevnih uradov. Tudi za pospeševanje pridelave hrane bodo skušali dobiti dodatna sredstva. Odločitev o tem, ali bi v občinski proračun še nadalje uvrščali stranke in društva, pa bodo prepustili delegatom na letošnjem zadnjem zasedanju. Ko je bil govor o programu dela Uprave za inšpekcijske službe pomurskih občin za leto 1991, pa so člani soboške vlade menili, da bodo tudi druge občine morale zagotoviti ustrezen delež. Brez njega si je namreč nemogoče zamišljati učinkovitejše delovanje inšpekcijskih služb. Te pa se zavzemajo tudi za konkretnejše dolgoročne načrte pri izrabi prostora, zagotavljanju zdrave pitne vode in neoporečne hrane. V soboški občini naj bi čimprej uredili odlagališče živalskih odpadkov, v vsem Pomurju pa bo nujen večji nadzor kršilcev predpisov. Ti so zdaj preohlapni, lanska inflacija pa je razvrednotila učinek kazni, sp med drugim opozorili v razpravi. Na seji so obravnavali tudi program reševanja presežnih delavcev v upravnih organih občine Murska Sobota, ki je posledica predvidenih organizacijskih sprememb in drugačne vloge občine. Ob polletju se je upokoj1!0 15 delavcev. V novem programu pa je zajetih še 18 uprav-mn delavcev, ki jim bodo omogočili dokup delovne dobe. Gre za ti-Di?iI J'm do upokojitve manjkajo največ 3 leta. Zadnjo besedo bodo re. 1 na sestanku s sindikalno organizacijo, da bi slehernemu zagotovili socialno varnost. oj, 6 Milan Jerše nosti, socialnega položaja Slovencev in drugih področij; žal otipljivih odgovorov ni moglo biti, kajti manjkali so ustrezni resorni ministri slovenske vlade (na primer prof. dr. Osterc za kmetijstvo), ki jih kaže posebej povabiti na tematsko, vendar ožje in ciljno naravnano javno tribuno. Ni šlo tudi brez sočnej-ših epizod. Tako je dr. Mencinger, ki kot član Demosove vlade velja za zaščitnika »rdečih direktorjev«, lasten položaj ponazoril s prispodobo, češ, zmerjali so me za desničarja, a sem pristal na levici, ker so me drugi prehiteli po desni strani, položaj slovenskega gospodarstva pa z izrekom: lipa v srcu, marka v žepu. Nekdo iz občinstva pa je predlagal, da bi očitno spolitiziran problem ljubljanske Snage razvozlali tako, da bi poslali v slovensko prestolnico vsaj pet kremenitih Prekmurcev. Na rob javne tribune dodajmo, da bomo obširnejši pogovor s predsednikom skupščine Republike Slovenije dr. Francetom Bučarjem objavili v prihodnji številki našega časnika. Branko Žunec obravnavali vsi trije zbori. Obe narodnosti si namreč sploh ne moreta zamisliti, da bi iz nove slovenske ustave izpadel 63. člen, ki ureja pravice njunih pripadnikov. Zaradi nesklepčnosti dosedanjih sej so se šele na zadnjih dogovorili o načinu odločanja v komisiji. Odločitve bodo sprejemali z večino glasov navzočih, ne bodo pa mogli sprejeti nobene, če bo večina predstavnikov ene narodnosti glasovala proti njej. Ob koncu seje so člani slišali še informacijo, da bo v prvi polovici prihodnjega meseca delegacija slovenske skupščine obiskala madžarski parlament. Sklenili so tudi, da bosta narodnosti poslali Izvršnemu svetu dodaten zahtevek za financiranje nekaterih, zlasti kulturnih dejavnosti. Zanje naj bi prihodnje leto dobili le 4.251.570 dinarjev, kar je skoraj polovica manj, kot sta zaprosili. Republiški sekretariat za kulturo pa je tako italijansko kot madžarsko interesno skupnost zaprosil, naj program dejavnosti še enkrat preudarita in racionalizirata stroške in vsebine. Lidija Kosi Sombotelu Prvih deset let katedre za slovenski jezik — Strokovnjaki in politiki z obeh strani meje na znanstvenem po- svetovanju naprej? Kako Pred 10 leti so začeli na Visoki učiteljski šoli Berzse-nyi Daniel v Sombotelu izobraževati slovenske učitelje. Ob jubileju je katedra za slovenski jezik pripravila znanstveno posvetovanje, na katerem so sodelovali strokovnjaki in politiki (med njimi tudi veleposla- | nik Jugoslavije na Madžar- ■ skem dr. Rudi Sova) iz B Madžarske in Slovenije, B prišli pa so tudi nekdanji in ■ zdajšnji študentje katedre. | »V minulih 10 letih je na- B ša katedra izobrazila več Z kot 40 učiteljev, ki danes | poučujejo po različnih izo- ■ braževalpih ustanovah. Ve- I seli nas, da se je večina za- ■ poslila v Porabju,« je v ■ uvodnem govoru dejal B predstojnik katedre za slo- Z venski jezik dr. Karel Ga- | danyi. Naštel je uspehe, ki ■ so jih predavatelji in štu- I dentje dosegli, poudaril pa ■ tudi pomen sodelovanja z ■ inštitucijami iz Slovenije, še I posebej s Pedagoško fakul- a teto v Mariboru. Tako sedaj I študentje sombotelske viso- ■ ke šole en semester študira- ■ jo v Mariboru, k njim pa B prihajajo za enak čas štu- Z dentje, ki študirajo madžar- | ski jezik na Pedagoški fa- ■ kulteti v Mariboru. »Še vedno so očitki, da B nas je malo in kaj bi sploh ■ radi. Na katedri j'e pet pre- f davateljev, število študen _ tov pa različno, od štiri do | pet v posameznem letni- ■ ku,« pravi dr. Karel Gada- ® nyi. In kako bo v prihodno- B sti? »Potrebno bo še veliko " storiti. Ustvariti je treba in- | tenzivnejše sodelovanje z _ domačimi in tujimi višješol- B skimi ustanovami, tudi z os- ■ novnimi šolami. Še dalje že- ■ limo razvijati in negovati B slovenski jezik in kulturo, Z propagirati slovensko knji- | ževnost in umetnost na ■ Madžarskem in madžarske I vrednote v Sloveniji. Ob | pomoči matičnega naroda ■ bi v Sombotelu radi ustano- I I ■ vili slovenski kulturni cen- Iter, ki bi temeljil na delu katedre.« ■ Obstaja pa še nekaj dru-gih nalog, tudi boljše sode- | lovanje s porabskimi osem- Iletkami. S Pedagoško fakulteto iz Maribora bodo izda- Ili skupen zbornik, januarja Z pa naj bi sami začeli izdaja- I B ti strokovno revijo, v kateri ■ Z bi s svojimi prispevki sode- ■ | lovali domači in tuji slavi- I ■ sti. Mnogim čestitkam se je I | pridružil tudi dr. Rudi So- | _ va. Jugoslovanski velepo- ■ | slanik je še posebej izposta- B Ivil pomen šole pri ohranja- ! nju maternega jezika in s | ■ tem pri ohranjanju narod- ■ ■ nostne identitete. Na posve- I B tovanju so nato spregovori- S " li še strokovnjaki: dr. Breda ■ I Pogorelec je predstavila 70 I Ilet oddelka za slovenski je- Z zik na Filozofski fakulteti v | | Ljubljani, dr. Jozsef Varga ■ ■ je govoril o sodelovanju B I med Pedagoško fakulteto v B _ Mariboru in Visoko učitelj- ■ | sko šolo iz Sombotela; o I ■ problemu materinščine z vi- ! dika didaktične teorije je | | spregovoril dr. Martin Kra- ■ ■ mar, medtem ko je dr. Zin- I | ka Zorko predstavila med- B ■ jezikovne vplive v lendav- ■ skem kotu. Slišali smo tudi, I Ikako se študentskih let spo- Z minja Marjana Sukič, za | B katero so profesorji dejali, ■ ■ da je bila najboljši študent I I njihove katedre. a 22. NOVEMBRA 1990 Stran 3 ŠTEFAN SMEJ Protestanti, katoliki in ateisti Tudi na dan, ko je zadnjič, zasedala soboška občinska skupščina, v četrtek 15. novembra, je bilo na tej in na oni strani Mure tako, kakor je vse dni. Panonsko. Ob stebru na jugozahodnem vhodu v soboški park je tudi ta dan sanjal zidar. Že nekaj dni zahaja k temu stebru, ker mu nekdo plača, da bi na njem obnovil omet. Nekje je tudi na ta dan šest do osem v modro oblečenih mož stalo ob vznožju kakšnega električnega stebra in se kaj malo menilo za tistega enega modro oblečenega, ki je plezal po stebru. V skoraj vsakem jesenskem panonskem dnevu, v dežju in soncu, med vrtinčenjem rumenega listja ali plavajoč skozi zvoke dušečo meglo, skozi ves čas spravljanja sladkorne pese, odteka rodovitna prst. Tudi ta dan je odtekala. Tona in pol je v povprečju odide z desetih arov. Najbolj vrhnje in najro-dovitnejše zemlje odide in nikoli več se ne vrne na obmur-ske njive. — Kako melanholično. Kakor vse dni. ki so po koledarju delovni, so tudi na ta dan med delovnim časom prihajali v linolejaste in motno dišeče gostinske lokale zaposleni, zamahnili in zakrilili so proti šanku, natakarice so že vedele, kakšen med njimi je vihtel med prsti papirnato vrečko sladkorja, sosed je. prav tako stoječ pri mizi, izlival v kozarec že drugo pivo ta dan. Nekako v tem času naj bi v skupščini stvari prišle tako daleč, da bi se lahko začela verska vojna. Med protestanti in katoliki. To bi bilo nevarneje kakor takrat, ko je bil Jezus na nogometni tekmi. Da, Jezus na nogometni tekmi. Jezuit de Mello pripoveduje o tem: Jezus naj bi nekoč rekel, da ni bil še nikoli na nogometni tekmi. Prijatelji so ga peljali na takšno tekmo. Igrali so protestantski Udarniki, kakor piše de Mello, proti katoliškim Križarjem. Jezus je od veselja vrgel klobuk v zrak, ko so Križarji zabili gol. Pa tudi takrat ga je vrgel v zrak, ko so zatresli mrežo Udarniki. Takšno obnašanje pa je silno zbegalo moža, ki je sedel za njim. Podrezal je Jezusa v ramo in ga vprašal, za katero stran potemtakem navija. »Jaz?« je odvrnil Jezus, ki ga je tekma že vidno prevzela. »Oh! Za nobeno stran ne navijam. Samo uživam v lepi igri.« Mož se je namrdnil in rekel svojemu sosedu »Hm. ateist!« Manjše število ljudi je ob nekoliko živahnejši razpravi v skupščinski dvorani, ki je bila za časa zasedanja brez nadzorujočega Brozovega pogleda, ker je njegovo sliko neki delegat na poskakujoče vznemirjenje gasilskega prvaka snel, uživalo v lepi igri. V lepi parlamentarni igri, ki bi. če bi tekla naprej in bi se večkrat ponovila. na vsakem zasedanju skupščine znova, spravila okamene-le stvari zunaj v gibanje. Zidarja ob soboškem stebru na jugozahodnem vhodu v park bi predramila in bi steber dokončal v uri ali dveh, električarji bi se premaknili in odšli vsak za svojim delom. Rodovitna prst pa več ne bi na sladkorni pesi odhajala s pomurskih njiv in v gostilnah bi v delovnem času sedeli samo upokojenci in špri-cajoči dijaki. Parlamentarna skupščina spravlja stvari v gibanje in na svoja mesta. Parlamentarna je tista skupščina, v kateri se zadeve razčiščujejo, tista, v kateri se ne izogibajo vsakemu soočanju mnenj in v kateri polemike med ravninskim, torej katoliškim delom, in goričkim oziroma bolj ali manj protestantskim delom, ne primerjajo z versko vojno. Vendar pa soboška skupščina še vedno ni razčlenjena, ni strankarska. Je pa protestantska in katoliška! V NOVI PREOBLEKI Dosedanja praksa nam je žal pokazala, da nas čaka pri uveljavljanju delavskih pravic še veliko težav. Ne smemo si delati utvar, da bo borba za delavske pravice potekala brez kakršnihkoli Scil in Karibd, kar se zdi ob nenehnem zaostrovanju gospodarskih razmer nekaj povsem razumljivega. Toda bojazen, ki zadeva pravice in perspektive brez-poslenih ter dinamiko sproščanja sedaj neproduktivno zaposlenih presežnih delavcev, njihove možnosti in pravice, vendarle ne sme biti prevelika. Če delavca, ki se je zaradi različnih okoliščin, predvsem zaradi stečajev podjetij, znašel na cesti, ne bodo pravočasno zaščitili v njihovi sindikalni organizaciji, bodo brezplodna vsa prizadevanja. Delavca se namreč ne sme odpustiti po mili volji, ampak se mora uveljaviti konkurenčni trg delovne sile; tako interni kot eksterni. Ravno konkurenčnost in privatizacija sta v tem trenutku velikega pomena, pri čemer ne gre zanemariti organiziranega in poštenega dela, kjer lahko pridejo do polnega izraza dobri medsebojni odnosi zaposlenih. V položaju, ko v marsikaterem kolektivu ne dobijo pravočasno plačanega blaga, bo nujen strpen dialog med delavci in njihovim sindikatom s poslovodnim organom. Vsekakor pa bo treba odpraviti številne pomanjkljivosti v praksi, ki so zdaj največja ovira za uspešnejše delovanje sindikalne organizacije. Prav zato je zavzemanje za spoštovanje osnovnih pravil sindikalnega pluralizma ob sprejemanju splošne kolektivne pogodbe še toliko večjega pomena. V prvi vrsti gre za spoštovanje dogovorov v zvezi z oblikovanjem skupne strokovne komisije, ki mora upoštevati funkcionalne in socialne kriterije. V tem smislu je dobrodošla pobuda sindikatov za sprejetje socialnega programa za presežne delavce, ki med drugim predvi- Skodelica kave Le kapljica črne kave je kanila na mizo, a madež na belem prtu je postajal večji in večji, kot je rasla nejevolja človeka ob njej. Toda v kavi, tej omamni, kot oglje črni tekočini, poživilu, za katerega strokovnjaki pravijo, da ga že brez pomislekov lahko uvrstimo med življenjsko potrebna živila in nikakor ne več med priboljške petičnežev, človeški rod sodobnega časa vendar nikakor ne sme videti kaj slabega. saj ga lahko vodi v njegovem spoznavanju poti od individuuma do skupnosti. Je lahko odličen soc. pripomoček, ki v svojih dimenzijah sega od človeka do družbe. V dimenziji individuuma je skodelica kave spremljevalka v osami ali hudih urah, tudi poživljajoča za telo in utrujene misli. Še bolj kot v tej dimenziji pa jo moramo globalno in celostno razčleniti v nasprotnem polu. Je namreč najpogostejša in najizvrstnejša spremljevalka družabnega pogovora in kraj je lahko gostilna, kavni bar ali pisarna. Pri tem lahko sodelujeta dva ali trije in več individuumov, v enem ali več pogledih s skupno točko. Še posebej za današnji čas pa je pomembna pakazateljska in spoznavna moč kave (lahko tudi prerokovalka). ko se pije v delovnem kolektivu, pa najsi bo to v zavodih ali tam, kjer to šele bodo postali, ali v podjetjih, ki so bila še pred časom tozdi ali ozdi, ali pa za tiste, ki včeraj še bili niso. Zelo pomembno je namreč, kdo kuha kavo, če je menjava pri kuharjih, v kakšnem zaporedju ter kakšno delo opravljajo v delovnem procesu. Še bolj pa je treba opazovati, kdo od članov kolektiva se pitja kave ne udeležuje ali celo, da z določenimi osebki iz iste hiše ne sme za kavno mizo. V tem namreč lahko tiči velika iskra,! Zato, paziti morajo oči odgovornih, če ne želijo imeti v svoji hiši pravega požara. Kajti ti naj si zapišejo za uho, da je v nekaterih delovnih kolektivih začelo tleti in se vžgalo prav ob kavi! Iz kave je namreč prav zares lahko napovedovati (prerokovati) prihodnost! BREZPOSELNOST Število nezaposlenih v Sloveniji hitro narašča, kar je posledica gospodarskih krčev. Izhajajoč iz sedanjega stanja, pravnega izhoda v kratkem času ni videti, morda pa bo uspela slovenska vlada, ki se je odločila za tako imenovano aktivno politiko zaposlovanja, kar pomeni vmešavanje države z ukrepi na trgu delovne sile. Soustvarjalec vladnih programov aktivne politike je tudi sogovornik, Samo Hribar, vodja zaposlovanja pri Republiškem zavodu za zaposlovanje. — Brezposelnost v Pomurju je gotovo problem številka ena. Imamo 9,6-odstotno relativno brezposelnost ali najvišjo v Sloveniji. Število zaposlenih pa seje od januarja do avgusta zmanjšalo za eno generacijo. Med nezaposlenimi je velik delež mladih, ki imajo določeno strokovno izobrazbo. Kako vi vidite te in druge številke, ki jih poznamo pri nas — v primerjavi z razmerami v drugih regijah? Razmere v Pomurju so po statističnih podatkih res najslabše. Vendar osebno ocenjujem, da problem brezposelnosti v Pomurju še zdaleč ni kritičen. Rast nezaposlenosti je v Pomurju najnižja v Sloveniji. Skratka, v vseh industrijskih okoljih brezposelnost narašča hitreje in ocenjujem, da bo najkasneje v šestnajstih ali osemnajstih mesecih brezposelnost v Sloveniji skoraj takšna, kot je pri vas. Glede na trdnost nekaterih velikih gospodarskih sistemov tukaj pričakujemo, da se brezposelnost pri vas ne bo bistveno povečala, medtem ko bodo drugje veliki prilivi delavcev v odkrito brezposelnost, na primer rudarstvo, indu- deva tudi ustanovitev sklada za brezposelne in možnost prekvalifikacije presežnih delavcev. Brez dvoma se mora zdrava konkurenca potrjevati povsod; ne glede na obliko sindikalnega organiziranja. Nikakor pa ni mogoče sprejeti stare miselnosti v novi preobleki, kar očitajo Rav-nikovim sindikatom. Boriti se je treba za vsakega posameznika, posebno še, če proces reševanja nezaposlenosti ne bo dovolj human inne v skladu z znanimi kriteriji. Čeprav je v ospredju učinkovit sindikat, ki bo reprezentativno zastopan tudi v parlamentu, si brez ustrezne finančne pomoči ni mogoče zamišljati boljšega delovanja delavske organizacije. Sicer bodo nekatere dobre zamisli ostale v zraku. Kot rad pravi predstavnik Neodvisnosti — konfederacije novih sindikatov prof. Evgen Titan, bo to možno le z novimi ljudmi, ki niso obremenjeni s 40-letno preteklostjo, hkrati pa so dovzetni za sleherne družbene spremembe, možno hitreje naprej. To navsezadnje zadeva tudi svobodo sindikalnega organiziranja, v kar se država ne sme vmešavati. Milan Jerše IDEJA SAMA ŠE NE REZE KRUHA strija, elektroindustrija in javne uprave. Morda še podatek, da je v Sloveniji 52 tisoč iskalcev zaposlitve. To število se na mesec poveča od dva do tri tisoč, tako da bo konec leta brezposelnih med 57 do 60 tisoč ljudi. — Sedaj pa smo le na slovenskem vrhu in nekateri razmišljajo, da je socialni mir pri nas tudi zato, ker je prehrambeno zaledje. Za ene je to prednost, drugi pravijo, da cokla razvoja. Kakšno je vaše mnenje? Tako prednost kot ovira v hitrejšem prestrukturiranju gospodarstva. Prednost je v tem, da si ljudje sami pomagajo, in zavest, da si morajo pomagati, potem jim bo pomagala država. Ta zavest je tu in treba jo je stimulirati z ukrepi aktivne politike. To prehrambeno zaledje, delo na malih kmetijah, pa je lahko cokla razvoja, ker ljudje pristajajo na neko varnost, kjer ni velikih tveganj ter hkrati možnosti napredovanja. — Vladi so potrdili kratki zakon s področja zaposlovanja, ki želi pomagati podjetjem pri odvečnih, presežnih delavcih. Pripravljajo pa se tudi programi Peterletova vlada ni za samoprispevek O zakonu o zavodih ter financiranju javne porabe, se razpravlja ob nepravem času, saj ju je zasenčila razprava o plebiscitu za samostojnost. Pa bi ju le bilo treba pretehtati, saj dodajata kamen k ločevanju, kaj je republiško in kaj lokalno, tako v pristojnostih kot denarju. Zakonodaja je nastavljena tako, da pospešuje centralizacijo 'upravljanja ter seveda zbiranja denarja. Res, da centralizaciji sami po sebi ne moremo dati samo črne pike, pa vendar ostaja vprašanje, do katere mere, ko je v delitvi denarnih virov (davkov, prispevkov) razmerje med občino in republiko dvajset proti osemdeset odstotkov (predlagano je tudi, da se v republiko seli tudi ekološki dinar in razpolaganje z njim). Zakon o financiranju javne porabe (torej več ne bo ločevanja na splošno in skupno porabo) ne predvideva skladov, ampak skupno proračunsko blagajno, ker da so skladi Majda Horvat POKOJNINSKA ZAKONODAJA MANJ UGODNA ZVEZNA DOLOČILA V SLOVENIJI NE VELJAJO . delovnim časom na 85 o®s' za razlike do osebnega d?"0. sOui, delo s polnim delovnim .ja če gre za delovnega m Prav tako ostaja možnost, P , teri lahko delovni invalid siP stalo delovno zmožnostjo vi invalidsko pokojnino, [reZ. ni bilo mogoče zagotoviti a nega dela. V pristojnosti r p ke ostaja tudi določanje f0. nih mest, na katerih se . valna doba šteje s P°ye]ofanje' postopek za njihovo d° va]ne stopnja povečanja zava dobe in znižanje starostn za pokojnino. Nedolgo nazaj smo predstavljali novosti temeljnega zveznega zakona s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so bile v nekaterih določbah za naše upokojence in delavce zelo neugodne. Republika Slovenija pa je v dopolnilu republiške ustave določila, da ne veljajo več tista določila, ki so v nasprotju z republiškimi določili. V Sloveniji tako tudi ne bodo upoštevali nekaterih členov zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Manj ugodna je bila določba VEŠ, UČITELJ, SVOJ DOLG? 7 7 ......■__^hlenie Deset let je torej minilo, odkar so se na Visoki učiteljski šoli v Sombote-lu odprla vrata tudi za študente slovenskega jezika. Jubilej je običajno priložnost za čestitke, seveda pa tudi za kritičen pogled tako v preteklost, sedanjost, pa tudi v prihodnost. Je katedra storila dovolj? To se mnogi sprašujejo in tudi odgovarjajo z NE. Zakaj? Od ustanove, ki izobražuje učitelje slovenskega jezika, bi pričakovali, da bomo dobili res prave pedagoške delavce, ki bodo ne le obvladali slovenski jezik, ampak ga z »dušo in telesom« polagali na srce mladim Porabcem. Zdaj velikokrat ni tako. Slovenščine v odmoru ni več. Nekateri pravijo, da jih to ne čudi, saj se dogaja, da predavanja (vsaj nekatera) na katedri, ki poučuje slaviste, potekajo tudi v madžarskem jeziku. In razlogi? Predznanje, poznavanje slovenskega jezika, je med številnimi študenti zelo slabo. Zaradi lažjega študija naj bi se velikokrat na to smer vpisovali tudi Madžari, pa tudi po- aktivne politike. Ali vlada ima za to denar, če zmanjkuje za že sprejeto? Sredstev za zaposlovanje — kot za druge oblike proračunske porabe — ni dovolj, gospodarstvo pa je obremenjeno nad evropskim povprečjem. Po drugi strani naraščajoča brezposelnost zahteva vedno več denarja. Potrebna so dodatna sredstva, kar je zapleteno vprašanje, za rešitev pa bo potrebno veliko energije in strokovnosti. — Nekaterim programom aktivne politike ste našli mesto, primernost, oziroma možnosti izvajanja ali dela tudi za naš konec^ V pripravi imamo poseben natečaj, razpis za tisoč delovnih mest. Delodajalec bi dobil nepovratna sredstva za zaposlitev nezaposlenega za nedoločen čas. Ukvarjamo se tudi z različnimi programi, katerih namen je vspo-staviti informacijski in svetovalni inženiring za nastajanje novih podjetniških pobud. Tudi v Pomurju je več idej, ki pa ostanejo največkrat le to, ker manjka podporni element, ki bi omogočal njihovo uresničitev. Pri tem bomo v okviru zavodov oblikovali posebne strokovne skupine, ki bodo imele pravna finančna, ekonomska znanja, da se bodo ideje uresničile v obliki podjetja, obrti, samozaposlitve, dela na domu, pomenile preživetje nezaposlenim. ostanki samoupravljanja ter je bilo ob njih kar veliko nepravilnosti. Tudi samoprispevkov več ne bi bilo, ker so prav tako samoupravni element, občine pa naj si pomagajo z najemanjem posojil (lahko že prihodnje leto). Ali bodo banke to zmogle, je spet drugo vprašanje. (Samoprispevka vlada sicer ni prepovedala, toda priporoča ga tudi več ne). Organizacije, ki opravljajo družbeno dejavnost, so zadovoljne z osnovnim določilom zanje, da javni zavodi ne bodo profitne organizacije, kar pomeni, da bo država dala denar za njihovo delo iz nacionalnega programa. (Ob javnih bomo imeli tudi druge zavode, ki jih bodo lahko ustanovili tuje ali domače pravne osebe. Njihov položaj bo profiten, kakor tudi dela, ki ne bodo predvidena v nacionalnem programu.) Zakon bo postavil lastnika zavodov ali upravitelja ter določil, kdo je republiški in kdo pod občinsko kapo (lahko tudi določene pri izračunu pokojninske osnove, pri kateri se upošteva tudi osebni dohodek, izplačan za delo prek polnega delovnega časa. Zvezna se torej ne upošteva in ostaja, da se tak osebni dohodek prišteva k osebnemu dohodku za redno delo brez preračuna. Prav tako se v Sloveniji pri izračunu pokojninske osnove ne bo upoštevalo določilo o enotni metodologiji valorizacije osebnih dohodkov iz prejšnjih let dela. Med pomembnimi določili, ki se v Sloveniji ne bodo upoštevala, je tudi, da se omejuje višina nadomestila za delo s skrajšanim rabski Slovenci, ki prihajajo na šolo, se največkrat ne morejo pohvaliti z blestečim znanjem materinščine. Šola potem v nekaj letih ne more narediti čudežev. Kako iz tega začaranega kroga? Lektor slovenskega jezika na porab-skih osemletkah Janez Kerčmar razmišlja o tem, da bi začeli porabske Slovence izobraževati v Mariboru in obratno učitelje madžarskega jezika iz Pomurja v Sombotelu. Zdaj obstaja le enosemestrska izmenjava omenjenih študentov. Bi bilo potem res bolje? Seveda seje lažje učiti neki jezik, če živiš v okolju, kjer ta jezik ni le jezik učilnice, ampak jezik življenja in ljudi, ki te obkrožajo. Zato bi bilo najbrž dobro razmišljati o tej ideji, in če že ne o celotni študijski izmenjavi, pa vsaj za več kot en semester. Študentje slovenskega jezika v Sombotelu imajo možnost, da ob slovenščini študirajo katerokoli smer na visoki šoli, toda tega nekako niso izkoriščali. Večina je vpisala kar ruski — Prav med iskanjem pomoči prizadetim v poplavah so aktualna javna dela, ki bi jih lahko dali pod točko tri. Že pred poplavami smo imeli nekaj eksperimentov javnih del, v Celju, Mariboru, na Vrhniki, v katere smo vključevali brezposelne iskalce zaposlitve z daljšo čakalno dobo. Program delovanja teh javnih del pa mora biti izdelan tudi na lokalni ravni. To se pravi, da javnih del ne izvajamo v določenih okoljih, če ne bodo pripravljeni neki programi. Z javnimi deli bi lahko izvajali različna komunalna dela, varovali otroke, ostarele, negovali na domu. Velja pa, da se dela opravljajo takrat in tam, kjer od podjetij tistega kraja ni zanimanja za to delo. — Omenili ste, da veliko preveč pričakujemo od države. Pa vendar, kako bodo ta dela, predvidena v programih vlade, spodbujana? Brezposelni, ki opravlja javno delo, dobi 2830 dinarjev, zavarovanje za nesrečo, plača se mu pokojninski prispevek ter zdravniški pregled. Izvajalec pa mora dati delavcu nagrado ter plačati stroške prevoza. Plačilo javnih del se ne sme približati povprečnim branžnim dohodkom v določenem okolju, morajo pa biti večja od denarne pomoči. — Koliko dobi delodajalec za delovno mesto, ki ga odpre za brezposelnega? skupnosti ali mesta). Lastnik pa bo seveda za delo zavoda moral imeti denar. Če ga ne, se j ve, da bodo nekatere zavode morali črtati. Predvsem občine j bodo prisiljene delati reze v । mreži šol, zdravstvenih postaj, I vrtcev. Vlada.to tudi priznava | in seveda pričakuje. Ali pri tem ne bodo spet potegnile krajše- | ga konca manj razvite regije? । (Vlada sicer predvideva dodat- I na sredstva za te, delili pa bi jih po ključu.) S sprejetjem zakona o zavo- I dih bodo (sedaj še temeljne organizacije) izgubile popolno | samostojnost v upravljanju, saj . bodo v upravnem organu zavo- | da sedeli tudi predstavniki last- i nika ali ustanovitelja. Republiki, občini, skupnosti ali mestu, | odvisno od položaja javnega zavoda, pa bo moral biti po go- | du tudi direktor, ki bo imeno- । van ali razrešen le s soglasjem I ustanovitelja. jezik, zdaj pa imajo Prob,f kvalifikacijo (največkrat tečaj pfj ški jezik), pa tudi učiteljev, veJbo drugih predmetih poskušali * tuJi dvojezičnega izobraževanja-zato jih je veliko, ki so k°n ^aj po* teto, morajo oditi na šole rabja. Tri, štiri šole pač niso m posliti vseh 45 slavistov. 0) da Kdo je kriv za vse t0^ fgdi katedra ni edini krivec. dentje ne. V preteklosti je I” različnih, tudi objektivnih 0 v?a-Danes je tega veliko manj- da radi tega je potrebno nekaj s ^jva' bomo iz visoke učiteljske šo g(Udija li učitelje, ki bodo ob k°nfenetf znali svoj materni jezik, o -gdnieL bodo lahko učili še kak *' tudi matematiko, fiziko, osta1^ Najbolj pomembna pa Je spet 6 zavest. Brez nje bo jezik Pa pri uri slovenskega jezika,j j bo spet izginil iz učilnic, ho vftei zbornice. In začarani krog se še naprej. ‘ . 0; da Zaenkrat je dogovora 50 tisoč dinarjev, delovna mesta vSiovenUt^ul’-pa vendar je to ze neK cija za zaposlovanje. — V Murski Soboti ste5 । naj nekatere projekte, s kajef . k? bi uspeli zaposliti več 1J e in so projekt Goričko, urrl. ljudske obrti, lončarstva n mike, pletenja izdelkov ‘ Dalo bi se jih umestit; v o vladne programe. Kaj 01 njih?. . Ideje so zanimive m vsestransko podporo. ' jde); nančne podpore, na kat si niki najbolj računajo, P.elfjS^ bolj kot to zaslužili podporo v obliki svet® inženiringa. Tem ideja^sa manjka poslovno es 1 podlaga, ki bi kazala, n«1' mogoče te ideje na trg® od $ ti, kajti, če so iztržljive, J mogoče živeti. . fi01 - V kateri smeri v’° nosti, poti zaposlovanj eJ1i z selnih v Pomurju, Pre , mlade? . -h Mislim, da ni 00^1,1^ možnosti, da bi v našle®™ 0c zaposlili vse nezapos,e ^0« njujem, da bomo lahko ni, če se tudi v Pomu/J [>i selnost ne bo poveča a, ((,s vsaj ta tok rasti omili1-' s^u mi idejami in v zasebne ju. Torej s samozapoj' ^pd^ delom na domu, kmetij ’ tništvu. Mal® VESTNIK, 22. NOVEM®^ Stran 4 NARAVE NE MOREŠ UGNATI AKTUALNA TEMA POKRAJINSKA »FUSNOTA« K SLOVENSKEMU USTAVNEMU MNOGOBOJU Kaj se to dogaja z naravo? Grozeče nevarnosti, med katerimi je Jajvečja nevarnost poplav, nas iz leta v leto opozarjajo na nemoč človeškega uma, da bi takšne katastrofe preprečil. Kljub najsodobnejši teh-aologiji,kljub vedno novim in novim spoznanjem se ujm, kot smo jih do-nveli v Pomurju lani in letos v osrednji Sloveniji, ne bomo nikoli rešili, la prav ob teh trenutkih pridejo na površja številna nasprotujoča si mnenja vodnogospodarstvenikov, kmetijcev in naravovarstvenikov. Problem ie tako zahteven in obsežen, da do dokončne rešitve verjetno ne bomo ni-Koli prišli, pa naj si še tako prizadevamo. Ne samo zaradi različnih po-gledov posameznikov, pač pa tudi zaradi nenehnega spreminjanja okoli-sdn, v katerih se vse to dogaja, vključno z meteorološkimi, urbanistični-"ii in drugimi vidiki spreminjanja. KJE GROZIJO NEVARNOSTI 'Pomurju? Glaven in najmočnejši vodovje reka Mura, od pritokov pa sta pomembna Ledava in Ščavni-Ca:_ Pomurje, še zlasti Goričko, Prištevamo med vododeficitarna območja. Pomembnejši podtalni-Cl sta Mursko in Apaško polje. Kakovost podtalnice, ki je razoroma plitva, je zaradi neureje-n|h komunalnih razmer, inten-Z|vnega poljedelstva in močno onesnaženih površinskih voda 'Počno ogrožena. Vodno območje Mure meri ■ 6 kvadratnih kilometrov. Krka —Ledava Kazdeljeno je na dva širša hidro-S'stema: Ki ko—Led« v« JOkm!) in Ščavnica—Plitvica («6 km2). Vodotoke in porečja so začeli ■jejati že pred drugo svetovno °jno, vendar pa strokovnjaki ^en>jo, da bi bila dokončna strezna protipoplavna varnost J celotnem območju ob reki o u(i dejansko zagotovljena le v tviru uresničitve večnamenske-“ objekta vodnogospodarske > .itve in energetskega izkoriš-JlJa Mure. Ker pa se je realiza-la tega projekta iz znanih razlo-*v primaknila, bi bili potrebni Ji' posegi na določenih neu-n e?ho zavarovanih in urejenih JS1Pih Mure. Na hidrosistemu Ledava je dosežena okoli v '“ristotna stopnja osnovne .|®n°gospodarske urejenosti varstva pred vodami, na I h'dros'stema Ščavnice >'Odstotna st0Pnja vodnogo-Hr “arske urejenosti. Najbolj ^n° Je območje Plitvice v sKi dolini, saj je 'tam doseže--i /0-odstotna vodnogospodar- Ur®jenost. 7 regulacijami, gradnjo nasi-dr ’ odpravljanjem meandrov in daJ’lrn' posegi so vodnogospo-štestv.eniki skušali pri delih upo-tjA11'. zahteve varstvenikov na-dt e’.ribiških in lovskih družin in lev®'A vendar pa nekaterih zah-i«rJaradi pomembnosti funkcij We"ih objektov in naprav ter mn?St' vl°zenega denarja žal vselej zadovoljivo upo- P^r^K°vne utemeljitve takšnih bj A=°v in del so preobsežne, da vJl3 'ahko na kratko našteli, "aSar pa b' bi|o za usk'ajen0 v^vanje in izvajanje ukrepov ^5 obenem prostoru potrebno spt .d kompleksno izdelane in ba A1® prostorske načrte. Le-ti bili podlaga za srednjero-lt. lri dolgoročne razvojne načr- l?Veriene ali predvidene re-v°dotokov bo potrebno %!njevati z gradnjo, večna-s .'h akumulacij (tudi malih evnatih območjih), tako namakanja, požarnih ali . ^kih voda in tudi zaradi W?s!ya- Zat° b° potrebno v .j' Pri načrtovanju kom-n,h vodnogospodarskih re-Ugotoviti vključevanje že delnih ureditev vodo-^SihT mel'orac'j z zahtevami n koristnikov prostora. Hj ^^RAVIJO naravovar- Sta IKI? nKa Dešnik (krajinski arhi-'o|0 J1? Janko Urbanek (prof. e) sta v širšem zapisu o ^lavVarstven‘b pogledih na v Pomurju in dolini Ala Ce ZaPisala, da so zadnje sProžile nove napade na A^j^stvenike, deš da so kri-Skov so Prot' regulacijam da je v Pomurju še do-rob F° fhranjen poplavni re-reki Muri, kar je v evrop-'Ad Prostoru že svojevrstna lAu Voda je v naravnem najpomembnejši obliko-ij|iAik°stOra in Pogoj za razvoj v i^t]. življenjskih združb — Ae 'nskih in živalskih do člo-$ 4 naravovarstvenikov ave povsem naravni po- jav, ki se je in se bo še dogajal, dokler bo živel ta planet. Res je, da človeku in njegovi dejavnosti povzročajo poplave nepopravljivo škodo, vendar se je potrebno ob tem vprašati tudi, kakšen delež k škodi prispeva ravno početje nas ljudi, ki velikokrat brezobzirno posegamo v naravni prostor, ga krčimo, si ga prisvajamo in potem obsojamo naravne sile, češ da so nam povzročile škodo. Najlepši dokaz za to so Če ne bi bilo močnega deževja, sploh nihče ne bi opazil, da so delavci VGP iz Maribora začeli z izsuševalnimi deli pred regulacijo Ščavnice in ne obratno. Ali so novoizkopani jarki povzročili poplavo v naselju Spodnja Ščavnica ali pa so jo ublažili? ravno vodne poti, ki so v zadnjih desetletjih s človeško roko in njegovimi stroji menjale svojo podobo in naravni ritem. K zmanjševanju škod ob poplavah pa lahko človek bistveno prispeva s svojim popolnim razumevanjem naravnih procesov in priznavanjem naravi potrebnih prostorskih celot. To pa z drugimi besedami pomeni, da še tako popolne, tehnično dovršene regulacije potokov ne morejo preprečiti poplav, ki se zgodijo enkrat v sto letih.. Drastične regulacije pa lahko za vedno uničijo življenjski prostor številnim živim bitjem, lahko prispevajo k večji osušenosti tal in z znižanjem podtalnice k večji spremembi mikroklime in drugim spremembam. Naravovarstveniki se zato sprašujejo, ali bodo za sušo, ki lahko na melioriranih zemljiščih nastopi že prihodnje leto, krivi tudi oni? SPOZNANJA, KI BUDE UPANJA? Kot ugotavljata Stanka Dešnik in Janko Uranek, da napake pri vodnogospodarskih in vodno-gradbenih delih počasi spoznava tudi stroka, ki po sprejetem sklepu o začasnem moratoriju za nove hidromelioracije v slovenski skupščini išče nove pristope in načine za drugačno, naravi bližje urejanje .potokov in rek, ter njim pripadajočih kmetijskih zemljišč. Zahteve se nanašajo zlasti na usklajen pristop k hidromelioraciji zemljišč s poudarkom na varovanju naravne dediščine. V Pomurju smo že pred sprejetjem moratorija začeli posege načrtovati v tej smeri in primeren dokaz je urejanje doline Ščavnice od Spodnje Ščavnice do Lešan. Investitorje soglašal z vsemi zahtevami naravovarstvenikov, le-te pa je upošteval tudi projektant. Čeprav je bilo to območje poplavljeno, pa naravovarstveniki menijo, da za poplave niso krivi, saj so po tem, ko je voda odtekla, ugotovili, daje nastalo več zamaškov, za katere pa je krivo slabo opravljeno delo. Naravovarstvene zahteve ob urejanju kmetijskih zemljišč in voda niso od danes, vendar se iz bližnje preteklosti ne moremo pohvaliti s prevelikim upoštevanjem varstva naravnega okolja. V povodju Ščavnice je naravovarstvenikom uspelo pred buldožerji obvarovati le majhen fragment nekdanje struge ob Toto-vem mlinu, ki je zavarovan kot bioenergetski rezervat, vendar je njegov ekološko izravnalni vpliv zaradi majhnosti komajda zaznaven. Sicer pa je Ščavnica izginila iz kulturne krajine. Varovanje mokric in barij v melioracijskih območjih je neuspešno, prav tako kot ohranjanje živih meja med kmetijskimi površinami. Poskusi novih saditev živih meja z ekološko izravnalno funkcijo so dokaj neuspešni. Nekaj bore malo gozdnih površin, ki so ob melioracijah zemljišč v dolini Ščavnice še ostale, pa je verjetno obsojenih na počasen propad zaradi spremenjenih vodnih razmer in dinamike ekoloških procesov. KMETIJCI PRAVIJO: »NARA- VE NE MOREŠ UGNATI.« »Narave ne moreš ugnati, ker ima svoje muhe,« je dejal eden od strokovnjakov, ki dobesedno živi »od vode«. Kljub temu pa smo ljudje trmasti — poskušamo vsemogoče, le da bi jo ukrotili. In če jo ukrotimo na eni strani, nas ošvrkne po drugi. V pokrajini ob Muri so v osemdesetih letih opravili veliko izsuševalnih del. Tudi reka Mura je ukročena in nekoliko višja vo-povzroča več preplaha. da ne Kljub vedno posegi temu pa so nekateri še v dvomih. Bodo ti veliki v naravo brez posledic? Zadnje poplave v začetku novembra so razumeli kot svojevrstno opozorilno — preplah, češ kaj vam bodo številni jarki, po njih boste dobili le še več vode. Zaradi obilnega deževja sta levi in desni pritok reke Mure prestopila bregove, poplavila ^olja, uničila mostove in ceste, torej številni agroposegi? 'emu KONRAD NIEDERL, Spodnja Ščavnica: »1. novembra je bila voda neverjetna. 60 let sein star, in če vam odkrito povem, takšne vode na tem območju še ni bilo. Vodo smo imeli ... dejansko k meni ni mogel nihče. Večjih problemov s hišo in gospodarskim poslopjem nisem imel, ker je na nekoliko višjem terenu, le v garaže mi je skoraj tekla. Od Ščavnice sem oddaljen kakih 30 metrov. Že prej so bili nalivi, vendar mislim, da takšnega, kot je bil letos, še ni bilo. Tudi Ščavnica do sedaj nikoli ni tako močno poplavila. Delno zaradi padavin, delno pa zaradi pritokov. Zaradi melioracij, ki so že napravljene, regulacija Ščavnice pa še ne, niti ni očiščena struga, je bil pritok vode še hitrejši. Po strugi Ščavnice je tudi veliko čepov, zamaškov. Tudi melioracij ne bi smeli začeti delati pred regulacijo, vendar tega nihče ni pričakoval. Poleg tega pa nimajo še nekega soglasja. Meni se zdi to vse skupaj nekam smešno, če povem po pravici!« ZARADI MELIORACIJSKIH JARKOV JE BILA POPLAVA MANJŠA Investitor melioracijskih del v občini Gornja Radgona je Kmetijska zadruga Gornja Radgona, odgovoren zanje pa Ivo Kolbl. Od 1983. pa do 1990. leta so uredili prek 3 tisoč hektarjev kmetijskih površin, ostalo jih Je le še 300, in to od Spodnje Ščavnice do Lešan. Poplave so jih presenetile sredi največjih del, kajti končati jih morajo do spomladanske setve. »Mi smo bili ob tej povodnji srečni (namreč: to je bila naravna katastrofa), da smo regulacijo končali praktično do Spodnje Ščavnice, saj bi bilo sicer trideset hiš do Žihlave poplavljenih. Tako pa je sedaj poplavilo le na tem majhnem območju. Seveda pa so melioracije in regulacije načrtovane za le desetletne vode. Čeprav bi izsuševalna dela in regulacijo končali, bi poplavilo,« je dejal Ivo Kolbl. In še vprašanje: ali se je voda nabirala hitreje in močneje zaradi že izkopanih jarkov? »Res je,daje nekaj melioracijskih jarkov že izkopanih, vendar je težko reči, kaj je vzrok. V tem je tudi ena dobra stran — voda se je najprej nabirala v jarkih in kasneje začela poplavljati. Z melioracijami smo morali začeti, čeprav še kasnimo z regulacijami. Opraviti jih moramo pozimi. Težko je sedaj govoriti, če je to vzrok ali ne. Vodarska stroka bi morala to širše obravnavati in povedati. Na vsak način — poplave bi bile. Mi smo imeli za melioracijo izdana vsa potrebna soglasja. Tudi za regulacijo ta dovoljenja že imamo.« NUJEN JE ZADRŽEVALNIK VODE Pa vzemimo, da je to res zgolj naključje, da je bilo nekoliko močneje poplavljeno območje Spodnje Ščavnice (zaradi nedokončanih del in preobilnega deževja). In kako v prihodnje? »Melioracije ne vplivajo na višino vode, ker je padavinsko območje ostalo enako. Razlika bo le ta, da bo sedaj voda hitreje pritekla in odtekla,« je dejal rečni nadzornik Franc Fras. Problem pa nastane takrat, če voda nima kam odteči. To pa se je zgodilo v Spodnji Ščavnici, kjer novi jarki še niso bili vsi povezani s strugo Ščavnice, le-ta pa je bila zrasla in zamašena z vejevjem in debli. In kako bo regulacija Ščavnice vplivala na višino vode v reki Muri? »Ne more vplivati, ker je cela struga Ščavnice načrtovana tako, da za zadrževalnikom v Gajšev-cih ne more odteči v Muro več vode, kot pa je lahko sprejme. Problem nastane le, če istočasno narasteta Mura in Ščavnica. To pa se zgodi redko, najbolj nevarno je spomladi. Takrat je ogroženo območje Razkrižja, če bi pa pretirano narasla Ščavnica, pa je pod vodo Ljutomer. Pa ne zaradi melioracij in regulacij, ampak zaradi hudourniških potokov Turje in Lipnica za Gajševci, na katera ne moremo vplivati. Seveda pa se bodo morali v gornje-radgonski občini čim prej dogovoriti in žrtvovati določeno območje za zadrževalnik vode, ki je na tem delu toka Ščavnice nujen. Tudi Ljutomerčanom ne bo prav, če bodo vedno polnili le dva zbiralnika v njihovi občini. Prav tako bo potrebno urediti redno obveščanje o višini vode v reki Ščavnici vse od izvira pa do izliva.« PA ŠE SKLEP Stališča se torej močno razlikujejo. Vprašanje je, če bodo vsi, ki so kakorkoli odgovorni in zainteresirani, prišli za eho skupno mizo, si položili karte na ogled in se dogovorili, kako z najmanj škode dosežejo čimvečji učinek. Kot kaže, je to skoraj nemogoče, saj je delo preobsežno in prezahtevno, kljub vsem spoznanjem pa je še vedno premalo znanja o možnih posledicah takšnega in drugačnega ravnanja. Seveda pa bi usklajena načrtovanja, v katerih bi bil dosežen dogovor in v katera bi bila vnesena najnovejša spoznanja o varstvu narave, urejanju vodoto-|.?vVJn ,ureje\anju kmetijskih zemljišč, bila nujno potrebna, sicer se bo dogajalo še vedno to, kar se dogaja danes. Bernarda Balažič Peček Dušan Loparnik foto: Nataša Juhnov Krepilna protiutež številčni majhnosti Zgodilo se je na petkovi javni tribuni soboškega Demosa s predsednikom slovenskega parlamenta dr. Francetom Bučarjem in podpredsednikom slovenske vlade dr. Jožetom Mencingerjem. Med »glodanjem odcepitvene kosti« smo ujeli: »Kaj pa če plebiscit za odcepitev Slovenije od Jugoslavije pade? Če ne bo povsod uspel, na primer v Prekmurju? Se bo potem lahko le-to odcepilo od Slovenije in razglasilo republiko?« Seveda je špekulacija požela salvo smeha med navzočimi, pri čemer nas je prešinilo: »Postmoderna Evropa teži k policentrizmu, regionalizmu, k alternativnemu povezovanju med regijami. Slovenija se,mora zdaj odločiti: ali želi biti regija in vstopiti v Evropo kot takšna ali želi biti država. Če hoče biti država, mora priznati lastne regije. Če teh ne prizna, ima kompleks dežele, in če se ga ne znebi, dežela tudi ostane!« Dr. Bučar je menil, da načelo regionalizacije nikakor ne zanika državnosti, mi pa smo pogledali v delo Neminljiva Slovenija na 470 stran k 28. »fusnoti«, kjer najdemo, da »pri tem ni spregledati znatnih pokrajinskih razlik v slovenskem narodnem značaju, čeprav so te danes verjetno manjše, kot so bile svojčas, ko so nekatere Slovence skrbele kot narodnobežni dejavniki. Živo se spominjam drugačnega mnenja prof. Ehrlicha. Ne da bi bil izključeval njih slabilno možnost za slovensko narodno skupnost — priča njegov nagovor na Slomškovem grobu oktobra 1939, ponatisnjen v 5. poglavju — je prof. Ehrlich menil, da so pokrajinske različnosti protiutež slovenski številčni majhnosti. Menil je, da bi bili slovenski narodni uspehi manjši, zgodovinski neuspehi pa večji, če bi bili vsi Slovenci Gorenjci ali Prekmurci ali monolitni dediči samosvojega značaja katerekoli zemljepisno-zgodovinsko oblikovane slovenske pokrajine.« Hkrati si moramo ponoviti dovolj izzivalno vprašanje: kako bi se v Sloveniji odzvali, če bi se v eni od njenih pokrajin (regij!) odločili rekoč, dovolj imamo takšne Slovenije, radi bi nekaj drugega, če ne drugače, se bomo odcepili? Je res, da se mora Slovenija, če želi postati država, najprej znebiti kompleksa dežele? Prisiljeni smo poseči po osnutku nove ustave, kjer je očitno zanemarjena problematika notranje družbeno-teritorialne organizacije, kajti ob centralni državi kot obvezni obliki družbeno-terito-rialnega organiziranja predvideva le še občine, ki so enote lokalne samouprave in bodo temu ustrezno majhne in teritorialno zaokrožene skupnosti, razen mest, v katerih pa delitev na več občin ustavno ni več možna. Gre za 135. člen, medtem ko 139. člen tudi dopušča, da se sosednje občine lahko povezujejo v širše lokalne skupnosti za opravljanje skupnih zadev. Torej naj bi imeli po eni strani močno osrednjo oblast z velikimi pristojnostmi na različnih področjih družbenega, gospodaskega in kulturnega življenja, po drugi strani pa sorazmerno majhne občine, ki bodo povsem nemočne v odnosu do osrednje .oblasti. Ce k temu dodamo dejstvo, da bi znal biti državni zbor (parlament!) enodomen in zasnovan na t. i. državljanskem načelu — dvodomna sestava državne skupščine, ki vključuje tudi zbor regij, je dodana samo kot različica — moremo spoznati, da osnutek ustave predvideva nekakšen unificiran slovenski prostor, ki ga ne zaznamujejo kulturna, gospodarska, teritorialna in celo politična raznovrstnost in iz tega izhajajoče raznovrstne interesne artikulacije. Take so sodbe poznavalcev oz. strokovnjakov in tudi sicer je v pomurskem prostoru — umljivo, kajti kot jara kača se vleče spor center-periferija z vsemi vzroki in posledicami — vedno več pomislekov te vrste. Gotovo jih ne gre ne precenjevati ne podcenjevati, vsekakor pa računati z njimi v okviru priprav na plebiscit za odcepitev Slovenije. Branko Žunec DR. RADO BOHINC BISTRIL POJME LASTNINJENJA SAMOPRISPEVEK ODCEPITEV = = DARILO! USODA? Nekoč minister za gospodarstvo v Mikuličevi vladi, danes podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, predavatelj na Univerzi v Ljubljani, pisec knjig s področij teorije podjetij in delničarstva, dr. Rado Bohinc, nam je pred tednom dni na območni gospodarski zbornici v Murski Soboti, kjer so ga pridobili k pojasnjevanju določil zakona o privatizaciji, odgovoril na več vprašanj. Nismo toliko vrtali vanj o socialdemokratsko nastrojeni stranki, ki jo ustanavlja — skupaj z Rastkom Močnikom, Živkom Preglom in Ivom Vajglom — kolikor o plebiscitu za odcepitev Slovenije, novi slovenski valuti — lipi, razumevanju procesa privatizacije v Pomurju, samoprispevku v zvezi z lastninjenjem ter zadružni lastnini in kooperacijskih odnosih. »Javno izjavljanje mnenj občanov o ključnih razvojnih življenjskih vprašanjih je ena od metod, ki je povsem sprejemljiva za način razmišljanja socialdemokratov. Načelno smo za plebiscit ali referendum, vendar terjamo poprejšnjo strokovno elaboracijo posledic, predvsem za gospodarstvo in mednarodni politični prostor ter z vidika obrambnega in zunanjepolitičnega položaja Slovenije. Brez strokovnih osnov takšne odločitve ne bi bilo dobro ponujati v izrekanje ljudstvu,« je prepričan dr. Bohinc, ki obenem dopušča dialog s tistimi, ki iščejo točke skupnega interesa med samostojnimi državami sedanje Jugoslavije. Avtor zamisli o slovenskem gospodarskem inštitutu pritrjuje: »Če popolna samostojnost in odcepitev od Jugoslavije, potem je nujna lastna valuta. Monetarna in fiskalna funkcija sta imanentni vsaki državi in bosta tudi Sloveniji — če hoče biti gospodarsko suverena država. Lipa kot valuta ne more biti obravnavana kot republiški denar; preprosto zato ne, ker njegov izdajatelj ni država Slovenija, ampak zasebno podjetje. Prej je lipa neke vrste vrednostni papir in tudi zanimivo sredstvo finančnih transakcij, po svoje varčevanje ob ohranjanju nominalne vrednosti.« Nekdanji Mikuličev gospodarski minister pravi, da je bil prijetno presenečen nad zelo strokovno ela-boriranimi koncepti prihodnje organizacije podjetja v soboški Mesni industriji. »Izbrali so dovolj logično in razmeram prilagojeno pot k učinkovitejši organiziranosti. Namreč, obliko krovnega podjetja, ki naj bi bilo večinski lastnik družb z omejeno odgovornostjo, ustanovljenih iz sedanjih profitnih centrov. Tako bi najprej opravili lastninsko oblikovanje prek te krovne organizacije, nato pa poskrbeli za pravice delavcev, menedžerjev in drugih na osnovi internega delničarstva, popustov in podobnega. Gre za razumen, strokovno nesporen pristop, ki je tudi sicer koristen za čas, dokler ne bo sprejet zakon o privatizaciji, ki je ta čas še v javni razpravi.« Kaj pa samoprispevek? V času pogovora z dr. Bohincem smo bili namreč pod vtisom razgrete izmenjave mnenj o usodi občinskega samoprispevka v soboškem parlamentu. »Samoprispevek je dejansko darilo, ni terjatev in ne proizvaja nobenega obligacijskega razmerja. Denar, ki ga nekdo da na osnovi lastne samoopredelitve kot določen odstotek od osebnega dohodka, v določenem obdobju za določen namen, da neodplačno in ga tudi lastninsko prenese. S tega vidika občani nimajo nobenih lastninskih pravic na objektih, zgrajenih iz samoprispevka, imajo pa pravico, da se objekti izkoriščajo v skladu z opredeljenim namenom (zdravstveni domovi, vrtci in podobno).« In še o zadružni lastnini in kooperacijskih odnosih? Strokovnjak za teorijo podjetij in delničarstva pravi, »da bi bilo v nekaterih podjetjih razumno sedanja kooperantska razmerja povezovati z lastninjenjem; tako, da bi kooperanti—dobavitelji pretvarjali terjatve iz naslova dobavljenega blaga v vložek podjetij, kar bi prispevalo k reševanju likvidnosti.« Zadružna lastnina pa je seveda poglavje zase. Branko Žunec Stran 5 kmetijska panorama Ljutomerski kmečka zveza in socialdemokratska zveza pripravili razgovor. KAR ZA RASTLINE KORENINA, ZA ČLOVEKA GLAVA Perspektive razvoja kmetijstva Vprašanje, na katerega ni mogoče dobiti veljavnega odgovora za daljše ob- g dobje Pogovor so sklicali zato, ker, kot je pisalo na vabilu, »je ljutomerska občina izrazito kmetijsko usmerjena in so zadeve v kmetijstvu posebej problematične«. Na pogovoru, ki so se ga udeležili predstavniki občine, družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva ... in seveda obeh strank, je podpredsednik izvršnega sveta Silvo Potočnik nanizal več aktualnih vprašanj: neusklajenost med živinorejo in poljedelstvom, v kmetijstvo se praktično nič ne vlaga, zasebni sektor se »deprofesiona-lizira«, starostna sestava kmetov je zelo neugodna, osnovne goveje črede je vedno manj, okolje je ogroženo, ker kmetij-ci uporabljajo preveč škropiva, v družbenem sektorju, ki seje letno samo enkrat, so površine neizrabljene; hribovske kmetije propadajo ... Le kako potem uresničiti željo po 2-odsto-tni letni rasti kmetijske pridelave in prireje, kako doseči samooskrbo . ..? Uvodničar je tudi pogruntal, da so v ljutomerski občini z melioracijami izgubili več zemljišč kot s pozidavo, vendar na vprašanja udeležencev pogovora, odkod mu ta podatek, ni odgovoril. V nadaljevanju pogovora pa smo zvedeli, da so ga sklicali tudi zato, ker je »minister za kmetijstvo« Franc Šonaja na zasedanjih občinske skupščine večkrat »ignoriran«, kajti v tej občini naj bi bili kvazi strokovnjaki, ki se razumejo v vse, pa tako tudi v kmetijstvo, zato je »minister za kmetijstvo«, sicer nepoklicni član izvršnega sveta, često neupsešen s svojimi predlogi, čeprav je inženir in neposredni kmetijski proizvajalec (govedorejec). Od skupnih obdelovalnih površin 18 000 hektarjev v družbeni lasti le I 400 hektarjev, drugo imajo zasebni kmetje. Če pa bo denacionalizacija izpeljana dobesedno, potem se bo sklad zasebnih zemljišč še povečal. Četudi bo tako, pa v ljutomerski občini posamezniki še ne bodo imeli toliko zemlje, da bi lahko dostojno preživela (tu ne mislimo zgolj na hrano, ampak razvoj) vse, zlasti pa na tiste, ki se na zemljo vračajo »prisilno«, saj tovarne propadajo. V razpravi so ugotavljali, da tod ni mogoče govoriti o družinskih kmetijah, saj se prav vse ne morejo ukvarjati z vrtičkarstvom, za katerega je dovolj le nekaj deset arov zemlje in je že družinska kmetija. V tej zvezi (»družinske kmetije«), pa so nekaj krepkih rekli na ra- čun pravega (republiškega) ministra za kmetijstvo. Udeleženci niso ugovarjali Slavko Modlicu, tajniku občinskega izvršnega sveta, ki je poveličeval učinke zemljiških posegov, narejenih na 4 120 hektarjih, saj so tako uspeli povečati povprečno velikost parcel, zato je za 22 odstotkov prihranka pri obdelovalnih urah. Z melioracijami bodo še nadaljevali, in sicer v dolini Bukov-nice, agromelioracije bodo na površini 100 hektarjev pri Gaj-ševcih, pripravljajo se na namakanje, obnovo trsnih nasadov, drugo leto bo nared agro-karta. V razpravi je sodeloval tudi Franc Lubej, ki je menil, da govedoreje ni treba opustiti, pa naj bo še tako nedonosna. Martin Slavič je dejal, da družba »favorizira« zdaj eno, zdaj drugo kmetijsko pridelavo in ljudi s tem bega. Od drugih smo slišali, da je občina surovinska baza za predelovalno industrijo na drugih območjih in da tako ne bo moglo ostati. Zavzeli so se tudi za to, da dobijo po reorganizaciji pospeševalne službe ne le 4 pospeševalce, ampak več. Zdaj jih je Š. Sobočan Oškodovani člani urbarnih skupnosti V prejšnji številki smo na kmetijski strani objavili članek z zgornjim naslovom, v katerem smo na koncu pokomentirali, kako je (bilo) na naši strani z zemljo Madžarov in kaj se je zgodilo z zemljo naših državljanov na Madžarskem. Član lendavskega izvršnega sveta, odgovoren za kmetijstvo, Miran Lovrin nam je zdaj posredoval dodatne informacije. Na Madžarskem so po vojni nacionalizirali vsa tuja zemljišča, pa tako tudi zemljišča naših državljanov. V lanskem letu so sprejeli zakon o denacionalizaciji, po katerem pa je onemogočeno vračanje zemljišč tujim državljanom. Del zemljišč, ki so jih imeli pred vojno madžarski državljani pri nas, je sodišče ob urejanju novih zemljiških knjig prepisalo na njihove pri nas živeče sorodnike; po zapuščinskih razpravah je del zemljišč prav tako prešel ŠE ENKRAT pokazalo zanimanje: arondacije v družbenem sektorju, interes sorodnikov, ki niso mogli nase prepisati zemljišč, ki so jih obdelovali, in tedaj, ko niso bila obdelana in so jih po nacionalizaciji dali v obdelavo kot družbeno lastnino, in sicer njive in travnike na 10 let, trajne nasade pa na 30 let. Š. S. Tako pravi veda, imenovana antropozofija. Antropozofi pa so sila samosvoja in redko posejana bitja. Med nje bo najbrž sodil tudi 25-Ietni Anton Šantl iz Biserjan pri nekdanjem Svetem Juriju, Danes Vidmu ob Ščavnici. Le kdo ne bi poznal Šantlovih? Če ne po drugem, po kmečkem turizmu, v »štajnerjevskem« besednjaku pa bi rekli: po »dobrotah« iz konvencionalnega, tradicionalnega kmetovanja. (P. S. — Rudolf Steiner, nemški pisatelj, ustanovitelj antropozofije, ki želi z duhovnim šolanjem razviti v človeku spečo duhovno moč!) Za kompost: rman, kamilica, kopriva, hrastova skorja, regratovi cvetovi in sok iz baldrijanovih cvetov S spremljevalcem dr. Alojzem Slavičem, šefom soboškega Zivi-norejsko-veterinarskega zavoda, se najprej razgledamo po 12-hek-tarskem posestvu in hlevu s 14 velikimi glavami (plus šest telet, dve ovci in svinji). »Kolobar je osemleten z dvojnimi členi, torej dve leti leguminoz, dve leti žitaric, okapavin in spet, žitaric. Pri žitaricah pa v okviru kolobarja še delam poskuse, torej kar lepše uspeva: s pšenica-ječmen, oves-pšenica, oves-rž-pšenica-rž.« Bolj ali manj samo poslušamo. In vprašamo, kdaj, kako, zakaj odločitev za biokmetovanje? (Poznamo namreč zgolj mednarodne smernice IFOAM z načeli: kolobariti, zeleno in uravnoteženo gnojiti in zgodaj pripraviti se-stvene površine!) Anton: »Pravzaprav je to zasluga Marka Pogačnika, kiparja iz Šempasa, ki se ukvarja z zdravljenjem zemlje. Posnel je eno oddajo in to sem začutil kot stik, kot potrebo, da se dobiva. Čez 14 dni sva že bila v Nemčiji in čez en mesec pri grofu von Finkensteinu, kjer sem se spoznal z vsem. Bilo je to jeseni leta 1988 in odtlej sem ves v tem poslu.« Posel je naš izraz, kajti Šantl mlajši je dosleden vegetarijanec in mu ni dosti mar za posvetne manire običajnih smrtnikov. Začelo se je z jesensko setvijo oz. pripravami nanjo. »Namesto uporabe pesticidov se grem obdelavo s >štriglom< in s postopkom vzpostavljanja narav- ne rodovitnosti: kolobarjem in komposti. Najprej pa je bilo treba hlev preusmeriti z gnojevke na steljo in pripraviti stroje za mehanično obdelovanje plevelov vključno z biodinamičnimi preparati. Največ dela je okrog Mihaelovega.« Pripravki? »To ni tako enostavno, saj se namesto svežega gnoja uporablja zrel kompost, da je kot gozdna zemlja. Do tega pridem s krmilje- torej rž v krompirišče, ne da bi oral. Je kar lepo vzkalilo. Moj interes tudi gre v tej smerifsaj rešitev ne more biti v tehničnem napredku.« Spremljevalec dr. Slavič ob vsem ne ravno prepričljivo zatrjuje, da »je zamisel na mestu, to je povezanost človeka z naravo, način bo za marsikoga še nerazumljiv, nekatere stvari so za izluščiti«. Potem pa v bolj vezani obliki pripomni: »Sistem Biokmetovalec Anton Šantl »dokazuje« dr. Alojzu Slaviču. njem preperevanja, razvijanjem glivic, bakterij, drObnoživk, črvov. Sicer pa gre za pripravke iz zdravilnih zelišč, pripravljenih »Za vsako rastlino posebej si je treba vzeti kar največ časa, posvetiti ji vso pozornost, ki jo le premoreš... Upam, da bom v dveh, treh letih že lahko postregel z ajdovim kruhom. Kruh kot osnovno živilo je moj velik interes... Na pomlad bom posejal proso ... Zelo ozka je meja med duhovnim in fizičnim delom. Kar je pri rastlinah korenina, je pri človeku glava. Tako pravi antropozofija. Pozimi se življenje rastlin umakne v korenine, pri človeku v glavo. Več spi. noči so daljše. Bere, igra piščalko, riše.. .Z ženitvijo je isto, kot če daš seme v zemljo. Ne razmišljaš ali bo vzklilo ali ne. Tu vidim povezavo.« (Iz Šant-lovih premišlianj) na pri nas živeče sodediče; nekatera zemljišča madžarskih državljanov pa so bila na temelju mirovne pogodbe z Madžarsko nacionalizirana in so prešla v družbeno lastnino; nekatera zemljišča madžarskih državljanov, ki so dedovali po 1948. letu, pa so v zemljiški knjigi še vedno na njihova imena, čeprav so madžarski državljani. Zemljišča madžarskih državljanov so bila nacionalizirana samo tedaj, ko se je zanje Radenski lovci praznovali Lovce LD Radenci so ob praznovanju 40-letnice delovanja obiskali prijatelji iz LD Tolmin in Ljubinj. Pismo Lovski zvezi Slovenije. _________________ V soboto dopoldne (17. novembra 1990) so se v Dijaškem domu IZREDNO UGODNI NAKUPI! % Kmetijsko trgovsko podjetje MARKO SLAVIČ, Ključarovci 19 Ugoden nakup gradbenega materiala do konca novembra! — opeka (veliki modul) po 5 din — polnila 7.20 din — vreča cementa 60 din — vreča apna 33 din — nosilci (kratki) 38 din tekoči meter — nosilci (dolgi) 46 din tekoči meter in drugi gradbeni material • Navedene cene so brez davka! V zalogi kmetijska mehanizacija: • koruzne sejalnice BEKER—PANONIJA po 32.000 din, možnost obročnega odplačevanja • vse vrste traktorskih škropilnic in balirk Odprto od 7. do 17., ob sobotah od 7. do 15. ure. Pokličite nas po telefonu št. (069) 87-731 IZREDNO UGODNI NAKUPI! v Radencih zbrati lovci iz LD Radenci ter gostje iz LD Tolmin in Ljubinj. Sodelujejo že vse od šestdesetega leta, uradno pa so navezali tesnejše stike pred desetimi leti. Slavnostni govornik na slovesnosti, h kateri so prispevali kulturni program dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Radenec, je bil eden najstarejših članov Jože Farič. Omenil je nevarnost številnih škodljivih posegov v naravo in dejal: »Prav gotovo lovci s puško nismo uničili ničesar. »Tudi o lovstvu in divjadi bi morali razpravljati na demokratičen način, je opozoril Ožbalt Rožanc, ki je vse navzoče pozdravil v imenu Radenske. Podpirajo določila deklaracije o vrednotah lovstva in divjadi v Sloveniji, zato so s slovesnosti poslali pismo Lovski zvezi Slovenije. K slovesnemu razpoloženju so prispevali tudi rogisti ZLD Prekmurje, ki so eno od pesmi namenili tudi 40-letnici Lovske družine Radenci. Ob tej priložnosti so izdali tudi posebno brošuro in pripravili razstavo trofej. Med njimi je veliko gamsov, ruševcev in muflonov. seveda jih niso ustrelili na lovišču med Muro in Ščavnico, ampak v tolminskih hribih. V skoraj tridesetletnem sodelovanju to niso več le stiki med lovci, ampak srečanja družin, preživljanje počitnic v kraju prijateljev in pomoč pri delu. Bernarda B. Peček Plebiscit pomeni, da se prostovoljno ločiš od svoje žene in ji prepustiš hišo, zemljo, hleve, živino, še naprej pa plačuješ kredite, ki si jih za to najel. na poseben način ob določenem času. Šest jih je: rman, kamilica, kopriva, hrastova skorja, regratovi cvetovi in sok iz baldrijanovih cvetov.«____ Mleko je kompromis, meso pa povsem izključeno; sposobnost krav s prežvekovanjem Strojna oprema biokmetije? Je res, da bi čez nekaj let lahko opustil klasično kmetijsko mehanizacijo? »To so za zdaj samo še sanje. Trenutno so vsi stroji potrebni za mehanično obdelovanje plevelov — linija od sejalnice naprej, kjer se vzpostavi ustrezen medvrstni razmak in se posebej prireja za okapavine in žitarice. Pri korenčku poskušam s termičnim načinom, s plinom pro-pan-butan v samih redeh. Praktično sta potrebna dva stroja: >štrigl< in okapalnik. povezan s sejalnico. Gre za zametke opuščanja strojev. Stašo Vešligaj iz okolice Ptuja je opravil letos prvo tako poskusno setev z ržjo —- biokmetovanja je na travnati površinah, kjer v celoti izkljuc' obdelavo zemlje, vso zaščito Prl? ti herbicidom in podobno, J mnogo lažje kot na njivskih vršinah. Mar ne razmišljaš p tem, da bi v celoti prešel na sist^ travno-košnega kmetovanja-Biokmet, ki odlično °^Vek0 nemščino in angleščino in yeh _ potuje po tujini ter si nabira kušnje za doma, odgovarJ. »Bolj zdrava hrana za človeka rastline. Mleko je lahko komp mis, medtem ko meso P°P° la ma izključujem. Bolj me zam pridelovati dober korenček, aJ L in proso oz. se spoznati z ras nami, kaj jim bolj ustreza- Z na, ki je ne zanemarjam, Je J vezni člen. To se pravi, da P. A deteljo, ki zraste in ki je ™ tj potrebna na njivi, da pa hK ■ pripravi kompost. Steiner gpv -v tej zvezi o kozmično-kva11 vni analizi, ki so je sposobne mo krave s prežvekovanjem-meni, da jemljejo informacije-jedo travo in pripravljajo * post — točno takšen, kak mora biti za tisti kraj.« . . Vseeno tvegamo z vprašanj kako je s povpraševanjem njegovih biopridelkih oz. P, delkih. »Po žitaricah je j|j kor, te so na prvem mestu- na smo se z zanesenjaki, ki jj Glavnem trgu v Mariboru o trgovino Ajda. Mleko p? sev za-prodamo v mlekarno, bike drugo.« Za zdaj torej ven" 0. treba še »kompromisno ko vati« in mi smo lahko p°s vali bralstvu le prvi obrok o j. kmetovanju Antona Šantlu šega iz Biserjan. Oče in ^^gja se do dedičevega gospoua J raje nista opredeljevala. Brank« POSADIMO OREH! , yr^t' Prazniki — stari in novi, državni in cerkveni so Pre“. a|eC Težko si jih zamišljamo brez dobrih potic. Naj je bil pr^!. go-krajev med Muro in Rabo, od Murskega polja do Slovenski'1^ ric še tako reven, za praznik si je vedno privoščil potico, ^^te orehov tudi ni pravih potic, zato posadite oreh, če ga ne obirali vi ga bodo vaši otroci in njihovi vnuki. Mimogrede, s t deli da spada to drevo med najbolj plemenite sadonosne njim so se sladkali celo bogovi prastarih ljudstev; Jupitrov so ga celo imenovali. . ‘ego*® Zelo pomembno je, da oreh posadimo jeseni, kajti nj razvejane korenine rabijo čas, da se »primejo« in jesensko * njezimski čas je prav primeren, da oreh začne rasti, pom ie z vso močjo koreninskega sistema nadaljuje vegetacijo . ce-čete plodove kmalu in povsem določene vrste, potem zasad raV pljeni oreh; njegova cena se giblje okrog 150 dinarjev, 'n sadika iz semena stane petkrat manj, se splača kupiti cepki Semenjak pride v rodnost šele po dvanajstih do petnajst'" ker mora »odrasti«, med tem ko je cepljeni oreh Plod cepljenega oreha je kakovostnejši, lupino lahko odv od jedra, to pa ima več beljakovin in manj olja. Stran 6 VESTNIK, 22. NOVEMB^^ gospodarstvo veliko, sicer pa... Ali je kaj novega v tovarni Modnega salona pri Gradu? nas je zanimalo te dni. Nič kaj Posebnega, so nam rekli. Podaje, katerega sedež je v Vele-"ju, je končalo 9-mesečno poslovanje s pozitivnim izidom, 'o tako tudi enota pri Gradu. Bela imajo skoraj preveč. Pravega zadovoljstva pa kljub **mu ni. Za to pa so krivi Predvsem slabi pogoji gospo-“arjenja, ki tekstilni industriji 86 posebej nalagajo velika brezna, ker davčna politika te-"^Iji na obremenjevanju oseb-n‘h dohodkov, ne pa dohodkov Podjetij. Zato se seveda veliko W godi tistim, ki imajo !"a»j delovne sile, torej tako 'menovane kapitalne proizvod-"e Programe. Kljub vsem težavam — pod-tonjen tečaj deviz, neplačane orjatve (iz Srbije še za lansko 'oto), visoke dajatve za druž-po režijo idr. — so pri Gra-7 optimisti; tudi zato, ker so l Sl pridobili zaupanje tujih Partnerjev. In če se v precejš-“Rm številu podjetij zaposle-JOst zmanjšuje, se je njihov Mektiv povečal letos za 5 no-delavcev. V ta namen tudi ; pendirajo kadre, ki jih po-'obujejo. j. G. j 253 delavcev Panonije in Agroservisa Čaka na delo j'*1 je prijavljenih na Za-Ob zaP°sl°vanje — Povrnjen I it^ajere delovne organizacije (tM . občine so se v skladu s P>si pri soboški enoti Zavoda (^Poslovanje pojavile z vlogami ^Pavrnitev dela osebnega dohod-aelavcem, ki čakajo na delo. 1 h j??0 bile ugodno rešene vloge : " delavcev Panonije in 34 de- | ItHp' Agroservisa, medtem ko hpf ?rganizacije za zdaj še niso za tovrstna sredstva, s b' financirali presežne -še C ‘r‘4dbenik Lendava ^0 delavcev v Sovjetsko zvezo ^pej hudi mednarodni konkurenci je zagrebški Ina Commerce J^i. vndobiti gradnjo bolnišničnega kompleksa v Odesi v Sovjetski »Cb de' seveda ne bo mogel opraviti sam, zato je objavil nate-^hjl^ddajo določenih del. Glede na to, da gradbincem na splošno adela, je bilo veliko ponudnikov. Zmagal je lendavski Gradbe-%J °bli gradbena dela v vrednosti 3 milijone ameriških dolarjev, pa m so s pripravljalnimi deli že začeli, v začetku prihodnjega me-Wa b° na gradbišče v Odeso odšlo okrog 250 delavcev. V tem ličili1,6111 Podjetju so si tako zagotovili delo za najmanj 6 prihod-°V3tiiieSaCev’ Vsega niti sami ne bodo zmogli, zato so povabili k sode-dtuge gradbenike. Ob velikem poslu v Sovjetski zvezi namreč eravaj° zanemariti gradbenih in drugih del v domači občini in •io. nje, recimo v obmorskih krajih, kjer že več let uspešno de-|[. £ aa.i so prisluhnili tudi zasebnim graditeljem. S. S. Kaj bo s cankovskim Temeljem? I kaj vStečaJni upravitelj Slavko Osterc nam je odgovoril na ne- | ni VP^šanj, ki jih postavljajo nekdanji delavci podjetja, ki ga ■ Podj ..P° stečaju se je okrog 20 delavcev zaposlilo v drugih | l)JeIJjh, ostalih 40 pa so prijavili zavodu za zaposlovanje. . ti ne Vc' (eni 'n drugi) pa še niso dobili plače od junija, jubilan- | bi|j nagrad, nihče ni prejel regresa za dopust. Vse to bodo do- ■ bar L-P^P^rdajočimi zamudnimi obrestmi, ko bo na voljo de- ■ s'°Vn'L^a danijo dobiti s prodajo osnovnih sredstev, zlasti po- I , slavb. V ta namen sta bili dražbi že dvakrat, vendar sta I "^ni l a i * Pa Je ocenjena vrednost objektov: na prvi dražbi 80 8oVar- ov’ na drugi le še 60. Z možnima kupcema se zdaj dy- | kem JaJ° za ceno, ki bi zadovoljila obe strani. Čim bo premo- -Jštv Pr°dano, bodo iz stečajne mase skušali pokriti ne le ter- | 'Mg delavcev, ampak tudi drugih upnikov. Zakbnite pravice ■ D Cev zastopa občinski sindikalni svet in so bile priznane I rhe|jav^n naroku. V stečajno maso pa ni prišlo stanovanje Te- ■ Ha p "Cga namreč ni mogoče prodati, ker je naseljeno, tebi S'ano odtujiti (in s tem povečati stečajno maso), bi morah | ^npa'cu kupiti nadomestno stanovanje in ne bi dosegli no- _ Pfednosti. bi ar?jankovski Temelj je bil žal premalo trden temelj, da se ne ■ U š|l. Žalostno je, ker je končal tako klavrno. S. Sobočan* RADENSKA Spomladi Sredi septembra so v boračev-skem obratu začeli graditi novo plinarno za CO2 (ogljikovega dioksida), naložba pa bo Radensko stala okoli milijon in pol nemških mark. Stara plinarna je namreč predstavljala ozko grlo v proizvodnji mineralne vode in gaziranih brezalkoholnih pijač. Nova tehnologija bo omogočala tudi utekočinjanje plina CO2 in tako ga ne bodo več spuščali v zrak, kadar proizvodnja ne bo tekla, temveč ga bodo lahko shranjevali ne le v jeklenkah, ampak tudi v cisterni. V cisterni bodo lahko uskladiščili 50 ton plina, kar zadošča za enotedensko proizvodnjo. Radenski plin je naraven in izjemno čist, v prihodnje pa bo njegova čistost še večja. Izključeni bodo tudi zastoji v proizvodnji ob morebitni okvari naprav v plinarni, rezervoar pa bo omogočal polnjenje plina v avtocisterne ter jeklenke za prodajo na trgu. V Radenski so do zdaj prodajali CO2 samo v jeklenkah, od 60 do 80 odstotkov pa so ga porabili sami. Tudi v prihodnje ne načrtujejo bistveno večje prodaje. V sezoni bodo lahko prodali četrtino, v nesezoni nova plinarna za CO ■—A* pa polovico vsega plina. S številkami bi to pomenilo v sezoni okoli 100 ton plina na mesec, v nesezoni pa 200 ton. Z zajetjem novih vrtin v dolini reke Ščavnice pa bi lahko letno pridobivali 6 tisoč ton plina CO2. Direktor Treh src, magister Vili Kozic, je še povedal, da njihov plin uporabljajo tako kovinarji kot živilci, pa tudi druga industrija. Inženir Stole Bugar iz razvojnega oddelka Radenske pa je dodal, da je sploh v živilski industriji v zad- Foto: Š. S. Nova centrala in motnje Marsikdo v Murski Soboti in okolici se je pri telefoniranju v minulih dneh hudoval, da nekaj ni v redu. To smo občutili tudi v naši hiši. Poklicali smo pristojne v PTT podjetju in zvedeli, da so montirali novo centralo za 2000 lokalnih in 1000 medkrajevnih povezav, zato je res prihajalo do motenj, ki jih je povzročalo preklapljanje medkrajevnih zvez. Medtem naj bi bilo že vse urejeno in te dni pričakujejo tudi tehnično kontrolo iz Zagreba, kjer so kupili centralo. Čez čas bodo začeli priklapljati tudi nove naročnike. Na voljo imajo še precej prostih številk. Razlogi za motnje so bili tokrat objektivni. In če spet kje drugje kaj ne bo v redu, bodo našli druge objektivne razloge. Tako je bilo namreč vedno doslej. Če to tudi vedno drži, pa je seveda drugo vprašanje. Natakarji iz Lendave? Delavska univerza Lendava ugotavlja, da je v gostinstvu zaposlenih precej delavcev, ki nimajo formalne izobrazbe, poleg tega pa je v tej dejavnosti po načrtih podjetja Naravno zdravilišče še veliko možnosti za zaposlitev, zato namerava organizirati šolo za poklic natakarski pomočnik. Šolanje bo trajalo 10 mesecev, polovico časa bodo predavanja, in sicer trikrat tedensko, v drugi polovici izobraževalnega obdobja pa bo praksa v gostinskem podjetju. Če se bo prijavilo vsaj 15 kandidatov, potem bo znašala šolnina 6000 dinarjev, možno pa jo bo plačati v obrokih. Na koncu izobraževanja bodo slušatelji dobili spriče njem času velik poudarek naravnemu plinu. Jugoslovanska pora ba plina CO2 dosega 100 tisoč ton na leto, v Radenski pa načrtujejo letno zmogljivost nove plinarne 4 tisoč 500 ton. Gospodarstvo obratovanja bo v novi plinarni veliko večja, kot je bila doslej, kajti plina ne bodo več spuščali kar tako v zrak, še večji prispevek pa bodo namenili varnosti obratovanja. Lidija Kosi V BANKOVCIH SPET VRTAJO — Prvo naftno vrtino v Bankovcih so najprej razglasili za neuspešno. Pozneje so na Geološkem zavodu v Ljubljani še enkrat analizirali dokumentacijo o zemeljskih plasteh, vrtino pa so še »nastrelili« in ugotovili določene količine nafte, plina in vode. To je bilo odločilno za novo vrtino, ki so jo te dni začeli vrtati delavci lendavske Nafte. Bo konca decembra naj bi prodrli v globino 1400 metrov. Stroške raziskav in vrtanja so si porazdelili na enake dele: Nafta, Petrol in sklad nekdanje interesne skupnosti za nafto in plin. Sodelavec Geološkega zavoda Ljubljana, dipl, inženir Stojan Kranjec, je optimist, saj je prepričan, da bodo našli nafto, ki jo bo smotrno izkoriščati, poleg tega pa naj bi bile zemeljske plasti oziroma njihove razpoke primerne za podzemno skladiščenje plina, za kar je zlasti zainteresiran ljubljanski Petrol. valo, ki ga bo izdala Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci. Pogoj za vpis na Delavski univerzi Lendava, Partizanska 18, je končana osnovna šola. §. S. NUJNO IŠČEMO IN ZAPOSLIMO — izučeno prodajalko pasivno znanje nemščine — tajnico za marketing — špediterja z izkušnjami sposobnost vodenja mednarodnih špedicijskih poslov pasivno znanje nemščine Vse informacije: Mladinska ulica 60, Murska Sobota, telefon 24 080, Parfumerija Zagavec, avstrijska Radgona, telefon 9943 34762574. Devizna žeja je osušila tudi dinarje Banke so te dni oblegane kot malokdaj. Med ljudmi namreč pogosto krožijo govorice, da bo zdaj zdaj devalvacija dinarja, zato svoje prihranke spreminjajo v devize, te pa nato večinoma odnašajo iz banke — domov v nogavice ali v tujino? Tako smo Jugoslovani v devetih mesecih letošnjega leta kupili v domačih bankah za okrog 3 milijarde dolarjev deviz. Skoraj polovico tega zneska so dosegle banke v Sloveniji. Prav gotovo bi ljudje kupili še več deviz, če jih v bankah ne bi začelo zmanjkovati, saj. so le-te pogosto nelikvidne in enostavno nimajo dinarjev, s katerimi bi odkupile devize od Narodne banke Jugoslavije. Tako je tudi Ljubljanska banka — Pomurska banka omejila prodajo tujih valut v znesku do 100 nemških mark, pri Abanki v Murski Soboti pa (praviloma) deviz sploh ne prodajajo, razen če se stranka odloči za vpis na knjižnico, kot je to pri vseh bankah. Problem pa niso le devize, ampak tudi dinarji, in to je pravzaprav še bolj skrb zbujajoče, saj smo brez možnosti nakupovanja tujih valut lahko shajali vrsto let in smo se nekako znašli. Hudo pa bo, če ne bo denarja za plače in posojila. V Tovarni Mura smo, denimo, pred kratkim slišali, da jih Pomurska banka v zadnjem času ne more povsem obvladovati, da je za Muro premajhna. In kaj pravi o tem direktor Pomurske banke, Štefan Hajdinjak? »Naša banka je do sedanje likvidnostne krize v Jugoslaviji uspevala v glavnem zadovoljevati potrebe pomurskega gospodarstva. Vendarpa se dogaja, da podjetja ne dobivajo s trga svojega denarja, njihove terjatve naraščajo, in to nam res povzroča probleme. Če bi bile stvari normalne, potem mi nismo premajhni za Muro, ona pa ne prevelika za nas. Naši temelji so taki, da bi lahko plasirali 4-krat več kreditov, če bi bil na razpolago denar. Doslej smo likvidnost banke in gospodarstva reševali tudi na ta način, da smo potegnili vse možne reeskonte za kmetijstvo, zdaj pa, ko bi se morale te stvari obračati v gospodarstvo, slišimo od Narodne banke Jugoslavije, da nam bo vzela del teh reeskontov. Poleg tega je zmanjšala reeskontno stopnjo in nam postavlja še druge ovire, tako da bomo imeli težave za kmetijstvo in gospodarstvo v celoti.« — Imate podatke, katera podjetja v Pomurju imajo nav-ječje likvidnostne težave? »Mi to seveda spremljamo, toda številke so relativne glede na to, kakšen obseg proizvodnje ima neko podjetje, kakšna je torej vrednost njihovih izdelkov. Terjatve se povečujejo pri vseh, tako tudi obveznosti. Nekatera podjetja pa so že tako prezadolžena, da jim mi glede na njihovo boniteto enostavno ne moremo dati več denarja. Enostavno moramo zavarovati tudi sami sebe, dobiti vloženi denar nazaj. Tako smo prejšnji mesec potegnili nazaj 50 milijonov dinajrev, ta mesec pa jih bomo morali še 32 milijonov. To bo seveda povzročilo v reprodukciji nove težave.« — Kaj pa poslovanje z občani? Poteka vse tako, kot bi si želeli oni in vi? Je varčevanje dovolj spodbudno? »Za našo banko je značilno, da imamo v celotni bilanci velik delež varčevalcev. Ta se giblje od 46 do 48 odstotkov. Mi smo s tem seveda zadovoljni, vendar nam je povzročalo v določenih trenutkih to tudi težave. Mislim na krizo deviz v Jugoslaviji nasploh. Ljudje so začeli množično dvigovati dinarje in jih pretapljati v devize, to pa nam je povzročilo dodatne likvidnostne težave. Kljub vse mu pri dinarskem poslovanju varčevalci niso bili v ničemer prikrajšani, pri devizah pa so nastale precejšnje motnje. Gotovo, da v tej zadnji krizi zaradi tega niso bili zadovoljni niti varčevalci niti mi. Najprej je bila težava v tem, da ni imela zadosti efektive NBJ, pozneje pa, ko so devize pri Narodni banki bile, mi nismo imeli dovolj dinarjev. Poleg tega nam je predpisala večje obveznosti. Morali smo namreč izdvojiti več za obvezno rezervo in več smo morali dati za devizni minimum, ki smo ga morali deponirati v tujini. Poleg tega smo morali izločiti več blagajniških zapisov. No, prodaje deviz skoraj nikoli nismo povsem prekinili. Tudi sedaj je prodaja na knjižico neomejena, dvig v vrednosti 500 DEM, nakup pa v višini do 100 mark dnevno. V celoti pa skušamo zadovoljiti želje zdomcev, če v primeru večjih zneskov pravočasno spo-ročijo svoj namen. Mi bi seveda radi prodali več deviz, ker s tem zaslužimo, vendar jih ne moremo dovolj kupiti. Imamo veliko pripombo na NBJ, ki ima pri sebi naš denar. Mi smo imeli v največji krizi 102 milijona dinarjev obveznih rezerv in okrog 42 milijonov blagajniških zapisov. Tega denarja nam Narodna banka ni sprostila, razen ko smo jemali likvidnostno posojilo, zaradi tega pa smo imeli določene sankcije. To ni prav. Obvezne rezerve bi morale biti namenjene tudi za to, da bi lahko občani nemoteno prišli po svoje devize. Kar se tiče pogojev varčevanja, lahko odgovorim, da za varčevalce najbrž nikoli niso bili dovolj spodbudni. Mi smo se trudili, da bi povečali obrestno mero tako za dinarske kot devizne hranilne vloge. Mislim, da imamo še posebej spodbudne pogoje za zdomce, zato so nekateri že prinesli denar iz tujine in ga vložili v našo banko.« — Kaj pa obratno? »Žal se nam je zgodilo tudi to. Nekateri so očitno zaskrbljeni nad negotovostjo Jugoslavije in dvignejo svoje prihranke. Lahko pa zatrdim, da ima naša banka dokaj velike sklade pri NBJ in ustrezen znesek deponiranih sredstev v tujini; to je garancija, da bodo lahko prišli varčevalci vedno do svojega denarja. Seveda mora pri tem uresničevati svoje obveze tudi država, če bi do česa kljub vsemu prišlo.« — Kako je s kreditiranjem stanovanj, ki naj bi jih kupovali tisti, ki prebivajo v družbenih stanovanjih? »Za letos smo te možnosti žal izčrpali. V primerjavi z drugimi bankami, ki so po velikosti podobne naši, smo namenili za kreditiranje novogradenj ali obnovo hiš in za nakup stanovanj relativno daleč več denarja kot drugi. Prihodnje leto pa si bomo prizadevali, da bomo še naprej spodbujali to področje.« — Ali se dovolj vključujete tudi v spodbujanje zasebnega podjetništva? »Lahko povem, da naša banka resno obravnava vsak projekt in da financiramo niz zasebnih podjetij — in to s svojim denarjem ter ob pomoči razvojnega dinarja Republike Slovenije. Tako smo letos namenili za potrebe zasebnih podjetij oziroma obrtnikov okrog 52 milijonov dinarjev. To najbrtž ni malo in v prihodnje bomo prav tako spodbujali ta del našega gospodarstva še posebej programe, ki bodo orientirani izvozno in bodo obetali tudi nova delovna mesta.« Ob obisku na Pomurski banki smo tudi zvedeli, da zanimanja za nakup obveznice Republike Slovenije skoraj še ni, saj so imeli doslej le en primer. Računajo pa, da se bo ta oblika varčevanja vseeno razširila tudi v Pomurju, saj gre za ugodne pogoje. Tudi delništvo je šele na začetku. Jože Graj 22. NOVEMBRA 1990 Stran 7 OBRAZI IZ SKUPŠČINSKIH KLOPI PO KONGRESU STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE POSLANEC NI NARODOV LJUBLJENEC — Dolgo smo bili prepričani, da narod mora ljubiti svojo oblast. V Titovi epohi smo zunanjo naklonjenost manifestirali s čakanjem ob cesti, ploskanjem, s stalnim odobravanjem političnih potez, v sistemu parlamentarne ali druge demokracije to ni v ospredju. Poznam primere v Nemčiji, Avstriji, ko imajo priznani strokovnjaki v civilnem smislu do uradne politike negativen, indiferenten odnos. Tudi v Sloveniji se moramo zavedati, da narod uradne politike ne bo imel rad .. . Država bo pobirala davke, distribuirala, morala bo skrbeti za blaginjo in v tem smislu smo politiki izpostavljeni javni kritiki ..., je dejal na koncu dveurnega razgovora Janko Halb, republiški poslanec družbenopolitičnega zbora, podpredsednik soboškega IS, ko je razgrnil delček svoje osebnosti in vso svojo politično maksi-mo. — Očitajo vam, da ste kot ekonomist kandidirali na listi Slovenske kmečke zveze, vi pa trdite, da vam do tega dajeta pravico vaše kmečko poreklo in navezanost na podeželje? — Sem otrok kmečkih staršev, rojen pred 33 leti v Pertoči, kjer sem končal pet razredov osnovne šole, zadnje tri pa v Rogašovcih. Kot sin »trihektar-skega kmeta« sem doživljal vso bedo realsocialističnega obdobja: migracija prvorojenk se je pokazala tako, da so šle sestre po osnovni šoli od doma. Traktorja ni bilo in kot pripadniki siromašnejšega sloja smo zemljo obdelali s kravami, ročno. Sem bolj nemirnega duha in po osnovni šoli sem se odločil za gimnazijo v Murski Soboti. Dijaška leta z nepozabnimi spomini mladosti, obremenjena s težkim delom na domači kmetiji, so odstopila mesto študentskim, ko sem se preživljal s socialno štipendijo in v tretjem letniku s kadrovsko štipendijo Pomurskega tiska, kjer sem se po diplomi zaposlil. Pravzaprav sem želel postati arhitetk, toda zamudil sem avtobus — morda zveni smešno — in tako sem s kolegi odšel v Maribor, kjer sem spoznal, da tudi ekonomija daje široke možnosti. Tesno sem povezan z vasjo, s kmetijstvom, čeprav sem zaposlen. — Imeli ste možnost v drugih strankah, a vendar ste kandidi-drali na listi Kmečke zveze ... — Veste, človeško življenje je obeleženo, ima svojo nit, in ker sem kmečkega rodu, dejansko tudi kmet, saj so tarši vedno manj sposobni za delo, me kmečka problematika vedno spremlja, nanjo pa gledam z očmi mladega intelektualca, ki je videl tudi nekaj belega sveta. Tako sem že tudi prej hodil na sestanke v okviru Socialistične zveze in pri ustanavljanju stranke enostavno nisem želel svojih sovaščanov, sotrpinov, pustiti na cedilu, čeprav so me zanimale druge politične sfere in dogajanje okrog Nove revije, procesa proti četverici. Ker pa se je sočasno porajala Kmečka zveza, sem videl, da je tudi to dres za politično tekmo, v kateri lahko enakopravno sodelujem. — V KZ se spopadata dve struji: liberalni del sprejema vse pristaše, ki zagovarjajo kmetove interese, druga struja pa želi v svojih vrstah le čiste kmete, predvsem v vodstvu in v poslanskih klopeh. Vam očitajo, da se lotevate za njih nebistvenih stvari, druge, vitalne zadeve pa puščate v nemar. — Moje vodilo je, da če že materialno ne moreš, potem poskušaj pomagati z znanjem tistim, ki pomoč potrebujejo in prodajalna SIMON • zimski ženski pla din kih M10* p°p _ —jjj V soboški občini zadovoljni z varni Mura Akcija ponovnega včlanjevanja v Zvezo svobodnih sindikatov je v soboški občini zelo uspela. Tačas imajo čez 15 tisoč članov, največ pa jih je v tovarni Mura, in sicer blizu 5 tisoč (4886). V Mesni industriji so doslej našteli 984 članov Zveze svobodnih sindikatov, v veletrgovini Potrošnik 858, v SGP Pomurju 903 itd. Precej hočejo. Ne bi rekel, da v kmečkem sloju ni inteligence, ampak dejansko so na vasi ljudje z diplomo in pa tisti, ki so upali režimu v obraz kaj povedati, bolj redki. Na odpor sem nale-tel.le med tistimi politiki, ki so neke vrste karieristi, ki niso uspeli in zdaj zavračajo pomoč in nasvete, ker se počutijo ogroženi. To je prisotno tudi v podjetjih, sam sem spoznal, kako postaneš ljudem neljuba ovira. Moram povedati, da sem demokrat, krščansko vzgojen, ampak te moralne kvalitete ne postavljam kot ideološkega zavračanja drugače mislečih, pač pa delam v politiki integralno in kmečko vprašanje želim postaviti v širši družbeni kontekst. Tu vidim možnost, da kompleksno kmečko problematiko z narodnega ^političnega vidika obdelam. Cisti kmet ali ne? Jaz pravim, da tisti, ki si je enkrat ožulil roke z motiko ali traktorskim volanom, kiso ga vremenske prilike razočarale, čuti, kaj je kmetstvo in tudi v visokopolitičnih debatah ne izneveri svojega stanu. Vsakemu vse povem v oči, nič pa ne zamerim ... — Vam pa so nekatere stvari zamerili, zahtevali so celo vaš odstop! — KZ si je v svoj program zapisala, da je stanovsko-poli-tična organizacija, in če bi bila le stanovska, jaz v njej ne bi deloval. Politični program KZ je sovpadel s celotnim programom slovenske alternative in menil sem, pa še menim, da je potrebno raven političnega dela moje zveze dvigniti tako, kot je to pri drugih strankah. Glede na to, da čisti kmetje nimajo toliko političnih izkušenj na tej ravni, poskušam to vrzel zapolniti. In vodilni ljudje v stranki in poslanci to sprejmejo. Res je veliko problemov, vendar po rešitvi materialnih težav lahko izginemo s prizorišča, če ne bomo tudi politično delovali. Preprosto si želim, da smo enakovredni v prizadevanjih kot demokrati, socialdemokrati ali komunisti. To pa ne pomeni, da v skupščini ne iznašam kmečke problematike. Ampak jaz v svojih strankarskih prizadevanjih hočem določeno svobodo in tako sem načel vprašanja okrog medijev, državnih odlikovanj, političnega dela državnih funkcionarjev. — Mnogi poskušamo analizirati vaš poslanski imidž: ločite se od poslancev, na katere smo navajeni. Ali je to vezano z vašo karakterno črto ali zavestno oblikujete nov parlamentarni subjekt? — V DEMOS nisem vstopil čisto bos: dve ali tri leta sem deloval v sistemu režimske oblasti, kjer sem bil ostrega jezika in tega nisem skril tudi zdaj. In ker sem tradicionalno vezan na kmetijstvo, ničesar ne zamolčim. Če ste me mislili tudi spomniti na tisti telegram, moram povedati, da se je to dogajalo bolj spontano, bili smo nepripravljeni. Zdaj, ko s časovne distance gledam na stvar, ugotavljam, da bi to drugače napisal. Jaz sem telegram samo prebral, z njegovo vsebino se ne identificiram. Vidim, da gospod Kučan med vrsticami prekmurskim poslancem očita, da smo bili preostri. No, še enkrat poudarjem, da se ne distanciram od dogodka, nisem pa identificiran z vsebino samega telegrama. —- Postavljate neprijetna vprašanja, iznašate probleme, očitajo vam, da delujete rušilno. — Delo poslanca se manifestira v skupščini in pa v telesih tega najvišjega organa. Sam sem član dveh komisij in dveh odborov, kjer smo se domenili, da integralno opazujemo razmere in jih iznašamo. Pri Službi državne varnosti, ki je v pristojnosti republike, sem na do-tičnem mestu iznesel probleme. Rušilno delovanje? Glejte? če ima DEMOS le papirnato oblast, potem je papirnati tiger, ki kriči, ukrepati pa ne more. Predvolilne obljube so narekovale takojšnje spremembe in če problemov ne evidentiramo takoj, potem bo minilo še 20 let. Ne bi se strinjal, da DEMOS, poslanci in jaz delamo vse pro-gromaško, da hočemo na vsak način nekoga takoj odžagati, politično likvidirati. Priča smo procesu, ko tudi opozicija ugotavlja, da smo pač usojeni na skupno življenje in bo potrebno veliko strpnosti. — Vaše mnenje o rdečih direktorjih? — Rdeči direktor je sinonim, ne toliko za člana ZKS, pač pa za tiste, ki so dobili etiketo moralno-politične neoporečnosti; ne iz vidika posameznika, ampak ker je imela vladajoča ideologija negativen odnos do drugače mislečih in ker se je ta etiketa včasih zlorabljala tudi v materialnem smislu. Sam sem bil tudi šest mesecev vršilec dolžnosti direktorja in vem, da to ni lahka naloga. Nič nimam proti, da je kateri koli vodilni delavec politično aktiven, ampak naj sprejme konfrontacijo mnenj, ideološko ne zavrača reševanja gmotnih težav. V tem smislu se bodo rdeči direktorji transformirali v poslovni menedžment in v okviru delovnega časa ne bodo mogli preventivno delovati na drugače misleče. Jaz jih ne bom poskušal z nobeno potezo odstavljati, v kolikot njihovi delavci ČEZ 15 TISOČ »SVOBODNJAKOV« včlanjevanjem v Zvezo svobodnih sindikatov — Največji odziv v to- tega ne bodo zahtevali. Če pa bodo pritiski, se bomo pač lotili stvari . . . — ne glede, če so rdeči, beli, zeleni... — Vi ste dejali, da rdeči, vendar pogrešam, da nihče od njih ne zanika, da so rdeči. — Mislite, da bi bile takšne konfrontacije pametne, saj se kot podpredsednik občinske vlade srečujete z gospodarskimi težavami, ki pa so iz dneva v dan obsežnejše? — Mi točno vemo, da se je sistem družbene lastnine, sistem združenega dela in sistem oblasti diktature proletariata po vsej Evropi pokazal kot neučinkovit. Zavedamo se, da nova DEMOS-ova oblast s političnimi sredstvi ne more razrešiti gospodarskega problema. Dajem priznanje vsem direktorjem, ki ne zanikajo svoje soodgovornosti, pa ne zato, ker bi valil odgovornost na njih, kajti na krizo je vplival sam sistem, režim. V zasebni pobudi so možnosti in tako se moramo približati zahodnemu gospodarskemu sistemu, kjer je profit gonilo sistema. — Vendar je v nerazvitem Pomurju to vprašanje bolj kompleksno: družbena pomoč je nujna in osnutek zakona o nerazvitih in demografsko ogroženih območjih lahko postane za nas dvorezen meč, če ne bomo previdni. — Moje prvo temeljno področje je bila ravno priprava tez za ta zakon, ker smo že v predvolilnih nastopih obljubili predvsem tistim na Goričkem, da jih ne bomo pozabili. Menimo, da je potrebno problem skladnejšega razvoja Slovenije, ki temelji na policentričnem poudarjanju razvoja, prenesti v skupščino. V našem izvršnem svetu smo izdelali teze, sočasno smo ugotovili, da se naša hotenja ujemajo z republiškimi.Tu je govora o nerazvitih občinah, o demografsko ogroženih krajih in o obmejnem območju. Pomurje smo v celoti opredelili za manj razvito, razen večjih središč, nekatere dele pa kot demografsko ogrožene in pa obmejne. V tem smislu se občinska vlada angažira pri pripravi programov za revitalizacijo predvsem Goričkega. To je naša volilna baza, ti ljudje si to zaslužijo, tu so naše naravne danosti, delovna sila, čiste in mešane kmetije, ohranjena krajina. Na podlagi programov se bomo potegovali za sredstva, ki jih zagotavlja zakon za ogrožena, nerazvita območja. — Omenili ste volitve. A boste spet šli v predvolilni boj? — To, da si v politiki, terja določeno odrekanje, žrtvovanje individualnosti do neke mere in treba bo pretehtati pozitivne in negativne strani ter po sprejetju ustave videti, kako se bo ta novi politični prostor opredelil. Jaz sem za to, da je treba, dokler so uspehi, dokler z osebnim delom kaj dobrega narediš, ostati, oziroma pripraviti teren za tiste, ki pridejo za nami. Ella Pivar članov imajo tudi v bolnišnici (402), Beltinki (381), KG Rakičanu (398), Kartonaži (263), Zdravstvenem domu (268), Avtobusnem prometu (253) in Agromerkurju (318). Akcija včlanjevanja še vedno teče, že zdaj pa so z odzivnostjo delavcev dokaj zadovoljni tudi v manjših delovnih kolektivih. Za primerjavo še podatek, Program stranke in volilni program — osnova za delo S kongresom Stranke demokratične prenove se je končal proces oblikovanja prejšnje Zveze komunistov Slovenije. Nastala je sodobna, levo usmerjena stranka, ki je še najbolj podobna evropskim socialdemokratskim strankam. Programska izhodišča so skoraj identična le-tem. Čeprav je bila velika, večina članov stranke za takšno preobrazbo, pa je še vedno nekaj takšnih, ki se Boris Prejac, član predsedstva SDP Slovenije tudi danes stežka sprijaznijo z zgodovinskim razvojem, saj skoraj ne vidijo ničesar skupnega z ZK in SDP. Seveda gre le za del članov prejšnje ZK, ki so bili v njej že od vsega začetka. Kaj pravzaprav pomeni preobrazba ZK v SDP? Boris Prejac, član predsedstva SDP Slovenije, je povedal naslednje: »Gre za radikalen presek z načinom dela, programskimi usmeritvami in načinom organiziranja SDP. Seveda so spremembe boleče — vsaj za nekatere — vendar pa mislim, da se je s kongresom končalo obdobje iskanja lastne identitete v političnem prostoru Slovenije. Čeprav so nas volitve postavile na tla resnično- LENDAVSKI SOCIALDEMOKRATI »Vse za reševanje gospodarstva v občini« V lendavski Demos so se pred volitvami združili krščansk1 krati, zeleni, socialdemokrati in podružnica Slovenske kmeck■ gO' Socialdemokratska stranka je med aktivnejšimi — s pogosto kri' 8(jn spodarskega in političnega dogajanja v lendavski občini. O “varjalis lendavske Socialdemokratske stranke in Demosa smo se pog°' predsednikom socialdemokratov, Borutom Topličarjem. Kakšna je sedaj, pol leta po volitvah, vloga Demosa v lendavskem političnem in gospodarskem življenju? Demos ima v lendavski skupščini relativno večino, 31 poslancev od 60. Resda je to koalicija z različnimi pogledi na nekatere probleme, vendar jih skušamo uskladiti in se glede bistvenih stvari običajno strinjamo. Spreminjanje razmer ter delovanje strank pa je močno odvisno od gospodarskih težav, ki so vse hujše. Zalo dajemo v skupščini nenehno predloge, s katerimi poskušamo prispevati k reševanju krize. Kakšen vpliv imate socialdemokrati na gospodarstvo v občini? Trudimo se, da. ne bi neposredno posegali v delovanje gospodarskih subjektov. Poskušamo jim pa pomagati tako, da zbiramo gospodarske ponudbe in sodelujemo s strankami. daje v vsem Pomurju že 28.500 delavcSv v vseh večjih delovnih kolektivih včlanjenih v Zvezo svobodnih sindikatov, medtem ko ima Neodvisnost — Konfederacija novih sindikatov za zdaj okrog tisoč članov. Ti so organizirani le v redkih podjetjih, združujejo pa se na ravni regije. M. Jerše sti (osip članstva je bil je še vedno ostajo dovolj cvts članov, ki vidijo v naši stran*0 sto skupino ljudi, ki se borijo prave cilje.« . Seveda se še vedno srečuje e težavami? , . »Tako je. Teh težav ni ma^ od klasičnega podtikanja za n zgodovinsko odgovornost razmer, v kakršnih srno dan ’ do odkritega revanšizma vključno s prikritimi in manj P kritimi grožnjami posamezni članom, predvsem tistim na dilnih položajih, kar je dejans nesprejemljivo, saj smo se dog vorili, da politična pripadnos kakor ne sme biti merilo, da pomembna le strokovnost, Z takšne stvari še vedno dogajaj ■ SDP v Pomurju po volitva" kongresu? . 0 »Tudi v Pomurju seje sim r. volitvah precej spremenila-kateri člani niso izpolnilino evidenčnih kartonov, češ saj, še vedno v stranki, saj plačuj članarino... Glede stran^gjo kongresu: v prvi vrsti nam o za uresničevanje našega ga programa in novih prog skih dokumentov, ki s®°naje sprejeli na kongresu. To so stalnice v delu. Razpust111 -z velik strokovni aparat in za delom v bazi. Čeprav nas J pustilo veliko nekdanjih nistovt, pa nas je ostalo se * dovolj, da uresničimo nas Ije.« ni7;ra- Kakšna je sedaj organ nost? . . je »Slovenska organiziran verjetno znana, v pomursK1 fe. činah pa imamo občinske renče. Pripravljamo pa tUj-nacij novitev regijskega kooro skega telesa, ki bi usklajeD dil akcijo uresničevanja v mentov s kongresa in v Kaj pa je zapisano v ten mentih. pa je bolj ali manj ■ no.« < n , Dušan katerih delovanje je PraV ^ars1*0^, zano z delavci in Uspešno sodelujemo z vosiraI1* goni in madžarsko mladins Fidesz. . ^1‘f Kakšno pa je sodelovanje mokratskim »centrom« v Oktobra smo imeli raZ?°Z-^oti' tom Pučnikom v Murski v znanili smo se z dogajanje po vSs tru«. Ugotovili smo, da Sloveniji socialdemokrati u. podobnimi problemi — 111 vi s problemi z odvečno de socialnim položajem de'aV£jarsk1j’,e, nostmi pri reševanju 80SP^0bn°' nesocialnih problemov in p° pr<> . nimo namreč, da bi socia me morali reševati na j način, kot jih rešujemo z 0 a pr« V lendavski občini se o.^jilioj. odvečne delovne sile po P° slabeli1 'f Lendavska podjetja sod’ j spodarskem položaju. s pra še veliko možnosti, da programi podjetja rešijo, nujno še večje odpuščanj j (ji Stran 8 VESTNIK, 22. kulturna obzorja I Z AVTORJEM SAGE LIPA ZELENELA JE BOGDANOM NOVAKOM BOGDANOVIČ V SOBOŠKI GALERIJI Saga o Godinovih in Kolarjevih , Ljubljanska založniška hiša Kmečki glas je pred tedni izdala prvi ’e knjigi (združujoč naslov: V senci dvoglavega orla) obsežne slovenske a8e( = srednjeveška islandska pripoved v prozi, ki opisuje življenje s Zmesmi pravljic in bajk) Lipa zelenela je avtorja Bogdana Novaka, pi-?*eUa» publicista, urednika pri Pavlihi, prekmurskega rojaka, enega iz levilne Novakove razumniške družine. . L naslovu je pravzaprav dvojna simbolika ? "Ja. je. Vzel sem po eno druži-^•Godinovo iz Prekmurja in Ko-arjeve s Primorskega, torej z mej-f območij, kjer se je bil boj za ^enstvo. Kasneje se bo zgodba '^nesla še na Koroško. Toda bi-"eni sta družini: mojega očeta in žene, ki se ob koncu združi- «r med katerimi imajo nekateri tudi veliko izkušenj in znanJ. Kljub vsemu pa brez nujno P trebnega denarja vseeno ne šlo. Zato upajmo, da bodo prlZ devni člani kluba Lendava te P moči deležni, saj so z d°se njim delom dokazali, da si to di zaslužijo. To pa bo tudi ja stvo, da bodo lahko mladi movalci, ki jih v Lendavi manjka, uspešno zamenjali slej uveljavljena tekmovalca bo Lazarja in Arturja Horvata, se ponašata s številnimi lovor mi Feri Mau^c LEP USPEH SOBOČANOV V AVSTRIJI V Lcobnu v Avstriji je bilo mednarodno pionirsko tekmovanje v judu. Med 255 tekmovalci iz 50 klubov so sodelovali tudi mladi Sobočani in dosegli lep uspeh, saj so osvojili dve prvi, eno drugo in štiri tretja mesta. Najuspešnejša sta bila Hašej, ki je zmagal v kat. do 33 kg, in Pavlič, ki je bil prvi v kategoriji do 48 kg. Drugo mesto je zasedel Kerec v kat. nad 56 kg. Tretja mesta pa so osvojili: Rančigaj v kat. do 28 kg, Er-niša v kat. do 33 kg. Čuk v kat. do 36 kg in D. Vehab v kat. do 48 kg. Peti so bili: Žilavec, L. Cikajlo in Lazar, šesti Kovač, sedma pa Horvat in Glažar. T. Kos Namizni tenis Povprečne igre in uvrstitve Spominski, letos že 16. članski turnir VILI M HARANGOZO, ki je bil v Subotici, je zbral vse najboljše jugoslovanske igralce, prek 130, med njimi tudi šest Sobočanov, ki so dosegli bolj ali manj pričakovane rezultate, čeprav z igro nekaterih — kot tudi uvrstitvami — ne moremo biti zadovoljni. V tretje kolo so se med 32 najboljših uvrstili Benko, potem je izgubil z državnim reprezentantom Primorcem, Benkovič, izgubil je z državnim reprezentantom Kaliničem, in Ori, ta je izgubil z Zakičem. V drugem kolu so izpadli Kus (Kitajec Xiao), Rihtarič (zmagovalec turnirja, državni reprezentant Lupulesku) in Unger (z Orijem). Tudi v dvojicah so vsi izpadli v prvih dveh kolih. Sicer pa je turnir pokazal, da so Sobočani pred nadaljevanjem lige v zelo skromni formi in da je tudi njihova igra skrbzbujajoča. Strokovno vodstvo bo moralo na tem področju nujno nekaj ukreniti. M.U. Šah USPEH POMURCEV NA MADŽARSKEM V Harkanju na Madžarskem je bil velik mednarodni šahovski turnir. Na njem je sodelovalo 96 šahistov iz 10 držav, med njimi tudi trije pomurski šahisti — Boris Kovač in Štefan Režonja, člana ŠD Radenska Pomurje, in Jože Gerenčer, član ŠD Lendava — ter se odlično odrezali. Igrali so devet kol po švicarskem sistemu. Kovač je osvojil 5,5, Gerenčer 5 in Režonja 4 točke. Poleg mednarodnega mojstra Štefana Cigana in mojstra Fide Jožeta Gerenčerja sta Ko- vač in Režonja osvojila prve rating točke. J.G. Vodita Glavač in Lainščak Odigrano je bilo šesto kolo šahovskega turnirja za nižje-kategor-nike (II— IV), ki ga organizira Radenska Pomurje iz Murske Sobote. Sodeluje 22 šahistov in šahistk. Po šestem kolu vodita Glavač in Lainščak s po 5 točkami pred Mirico Marič, Vučkom, Zaričem, Cener-jem in Cafom (po 4 točke). Na novembrskem članskem hitropoteznem šahovskem turnirju je sodelovalo 8 tekmovalcev. Zmagala sta Robi Radosavljevič in Igor Kos s po 5 točkami pred Bogdanom Harijem, 4,5, in Štefanom Ciganom, 3,5 točke. Na novembrskem mladinskem hitropoteznem šahovskem turnirju pa je nastopilo 1.0 tekmovalcev in tekmovalk. Zmagala je Lea Šte-vanec z 9 točkami pred Petrom Kelemenom, 8, ter Jožetom Sedonjo, Alenom Kelemenom in Katarino Marič, po 6 točk. — Strelstvo---------------------------------------------- VODIJO STRELCI TIŠINE V zaostali tekmi tretjega kola slovenske strelske lige je ekipa K. Flisar Tišina premagala Hotinjo vas s 1473:1457 krogi ter ponovno prevzela vodstvo na lestvici. V Hotinji vasi je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško za Vukov memorial. Sodelovalo je 28 ekip. Prijetno so presenetili strelci Tišine, saj so osvojili prvo mesto s 1117 krogi, Noršinci so bili šesti. Med posamezniki je zmagal Drago Pertoci s 470,8 kroga pred Brankom Bukovcem (oba Tišina), 467,5 kroga. Končano je bilo 5. kolo v občinski strelski ligi Murska Sobota. V B ligi vodi Panonija II z 19 točkami pred Pomurko II, 15 in Sebeborci II, 8 točk. Med posamezniki pa vodi Kovačič (Panonija) pred Sčavničarjem (Pomurje) in Baga-rijem (Panonija). V občinski A ligi po četrtem kolu vodijo Gančani z 31 točka- mi, med posamezniki pa .Pucko. Filip Matko Kegljanje Zopet rekord Steržaja V tekmovanju druge rePUga. ške moške kegljaške lige denska premagala Branik j struktor II s 5112:5029 keglji. Junak srečanja je bil Steržaj, saj je z 944 potjt^jie-glji postavil rekord kegljišč® dijo: Kučan 883, Drvarič » Kovačič 861, Marinič 78? h1 j.; vec 775 podrtih kegljev. ’ hodnjem kolu gostujejo keg*J Radenske v Trbovljah. Minerva premagala Naf^ V petem kolu tekmovanja ''“^Vaške kegljaške lige je Minerva ,aV. raždinskih Toplic premagala . ke. sko Nafto s 4742:4650 pod.111" bili: glji. Najuspešnejši pri Nafti Horvat 829, Felšo 800 in k0|U podrtih kegljev. V prihodnje^ ,aVe. igra Nafta s Partizanom iz feP V tretjem kolu tekmovanja dinski kegljaški ligi za ženske J |jey. ta iz Lendave podrla 2218 . ^nj-Najuspešnejše pri Nafti so n1 Gari-ca Varga, 393, Utroševa, 389,1 ca Varga, 378 podrtih keglje1^ ^ajik Strelstvo Nova strelsk3 sekcija V lendavski občini so ustaf1®! zgsl^ strelsko sekcijo Dolina. za to ima prizadevni Štefan ** sovec. V Občinski strelski va so zelo veseli, da ustanavljte^ strelske organizacije tudi v časih, obljubljajo, da bodo , zaciji po svojih močeh PS čimprej ustanovili strelsko dr k lina. Vodi Jovo Jurkovič V občinski strelski ligi.^^bil0 a gona, kjer sodeluje 9 ekip- ■ sporedu prvo kolo. Najusp s I . bila prva ekipa Jova Jur^?,<2, krogi pred Elradom UL „fn M. ekipo Jova Jurkoviča, D’ ’ Med Lj ekipo Elrada, 1329 krogov-^ k$ samezniki vodi Rojko s L. pred Strgarjem, 371, KO&P Jovo Jurkovič), 369, in 51 rad), 358. Štefan Kov®* in Draško*1*t, S tekmovanjem so z“^luje strelski ligi Lendava, Po prvem kolu vodi SD » gral11 jj, Turnišče s 1439 krogi I^“,oje1W jem Kobilie, 1322, va - ni 1303, Varstrojem ( to, 1246 krogov. Med P ■ prL^ vodi Draškovič s 365 k Maučecem, 364, in A- Ma ^ei ŠK), 360 krogov. A- Stran 10 VESTNIK, 22. NOVEM^^ Ir PODJETJE ZA PROIZVODNJO, MARKETING IN INŽENIRING d.o.o. I 69220 Lendava Partizanska 46 tel.: 069 75-780, 36-156, 36-157 telefax: 069 75 780 PREDSTAVLJAMO VAM NASE DEJAVNOSTI: Celotni inženiring proizvodnje, prodaje ipd. za vse vrste transportnih sredstev (viličarji, transporterji ...), skladiščne opreme in manipulacije. Gospodarsko svetovanje, svetovalni inženiring na raznih področjih, finančni inženiring in posredovanje ter zastopanje pri komisijskih poslih v prometu blaga in storitev. Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki na drobno in debelo ter z mešanim blagom na drobno in debelo. Inženiring za zunanjetrgovinski promet. Uvoz in izvoz živilskih in neživilskih izdelkov, motornih vozil ter njihovih delov. Organizacija in izvajanje konsignacijskih, posredniških, zastopniških in kooperacijskih poslov s fizičnimi in pravnimi osebami. R vas vabi na otvoritev bistroja Ziata penina v Radence 10. decembra ob 11. uri. To je prvi tovrstni zasebni gorski lokal v Radencih. V njem bomo Prodajali vsa buteljčna in peneča se vina ^netijskega kombinata Gornja Radgona. sPili boste lahko deci ali več odličnega in prigriznili hladen narezek. R . vas po novem letu vabi v svo-Jo novo trgovino v Dobrovnik (poslopje stare pošte), Iger bomo prodajali: gradbeni material, kmetijsko mehanizacijo, kurivo ... R vam omogoča najugodnejšo posredniško prodajo ali nakup rabljenega avtomobila. Izognite se nepotrebnim potem in nas pokličite. Vse potrebno bomo uredili hitro v vaše in naše zadovoljstvo. R bo začel s 1. januarjem 1991 z ekskluzivno prodajo japonskih osebnih avtomobilov. Omogočili vam bomo ugoden nakup in vozilo boste prevzeli (ključ v roke na sedežu podjetja) v enem ali največ treh tednih. Izognili se boste utrujajoči hoji na carino, občino... se priporoča družbenim in zasebnim podjetjem še z drugimi dejavnostmi. Posredovanje in zastopanje pri komisijskih poslih v zvezi s prodajo nepremičnin (hiš, stanovanj, zemljišč ...). Priporočamo vam naš finančni inženiring in še mnogo drugega. Naša vodila so: ne zgodi se vsak dan Murska Sobota. Ciril-Metodova ulica 50. tel.: (069) 22 219, 22 809. 21 136 Telefaks: (069) 21 136 Za prvo osemletko — proti kanalu 'ii ŽENSKE Med rojaki E = o o o Kidričeva 33 a, MURSKA SOBOTA O 'E U> O E o o o o E . o o g:š E Bim na Kidričevi 33 a vas pričakuje! • Bim kot zmeraj: za vsakogar • Prejeli smo novo pošiljko mode iz Pariza • Velika izbira usnjene konfekcije znanih izdelovalcev • Po zelo ugodnih cenah lepo vezeni namizni prti • Tudi Bim v Ciril—Metodovi ulici vas vedno znova preseneča OTROCI ALI IZOBRAZBA? Japonska liberalna demokratična stranka se v zadnjem času vse prej kot požvižga na mnenje in občutke japonskih žensk. Nič čudnega. Lani je moral zaradi očitka, da je imel ljubico, odstopiti premier Sousuke Uno, zdaj pa se vladajoči stranki postavlja po robu voditeljica Takako Doi. Jasno je, da so se liberalci zgrozili ob govoricah, da je finančni minister v svojem govoru kabinetu pripisal vse manjše navdušenje Japonk nad rojevanjem njihovi vse višji izobrazbi (leta 1969 je vsaka ženska še rodila povprečno 2,13, zdaj pa le 1,57 otroka). Naj bi torej Japonska, če želi povečati naravni prirastek, prigovarjala dekletom, naj se nikar ne vpišejo na fakulteto? v Nemčiji Moj bog, nikar! Finančni minister in bojda kandidat za premiera je takoj pojasnil, da so ga napak razumeli. Sicer pa večina Japonk tako ni vedela, zakaj tako razburjanje, saj feminizem Japonske še ni dosegel. »Sploh je vse jasno,« je ob tem rekla predstavnica neke računalniške družbe. »Bolj izobražene ženske se bodo prej zaposlile kot one, ki so komaj kaj hodile v šolo, če pa so v službi, imajo pač manj časa za otroke.« Odgovor, ki vam ga lahko pove tudi vsaka Slovenka — ki pa, seveda, ni rešitev za starajoči se narod. bo veselo Prvi sovjetski striptiz za Playboy SPOTAKLJIVA PESA - Štefan Raščan iz Turnišča je imel letos nadvse dober pridelek krmne pese. Med njo je bila ena težka kar 10 kilogramov, poleg tega pa je imela nenavadne »okončine«, zato je menil, da si zasluži objavo v časopisu. Debela pesa je zrasla na tistem delu njive, kjer je bil dlje časa kup hlevskega gnoja, seme pa je prinesel iz Madžarske. Foto: Š.S. SLOVENSKA AVTOMATSKA PUŠKA Avtomatska puška MGV-176 iz Gorenja je zbudila nemalo pozornosti, ko so v dnevih zasedbe poslopja nekdanjega štaba Teritorialne obrambe Slovenije na televizijskih zaslonih pokazali čuvarje poslopja novoimenovanega štaba pripadnike slovenske teritorialne obrambe z Gorenjevimi puškami v rokah. V južnem delu države, kjer javno mnenje kroji Politika, je bila »gorenjevka« ocenjena kot nehumano orožje (mar obstoji humano?), na sončni strani Alp pa je zbudila odpor v vrstah zelenih in mirovnikov. V javnosti sploh pa je zbudila precejšnje zanimanje. Oglejmo si nekaj podatkov iz doslej objavljenih in dostopnih informacij. Avtomatsko puško MGV-176 izdelujejo v Puškami Kranj, ki je v sklopu velenjskega Gorenja. Naziv MGV-176 je mednaroden in pove, da gre za Machine Gun Velenje (velenjsko avtomatsko puško) na 176 nabojev. Izdelave so se v Gorenju lotili že pred tremi leti, projekt pa je bil v rokah zgolj treh strokovnjakov. Uspelo jim je v rekordnem času izdelati orožje, ki ima nekaj izvrstnih lastnosti in pomeni novost tudi po svetovnih standardih. Dosedanji testi so namreč, pokazali, da gre za orožje, ki sodi v sam svetovni vrh. Puška je kalibra 5.6 mm, teoretična hitrost streljanja je 1.600 nabojev v mi- nuti. Strelja lahko posamično ali rafalno, izstrelek pa je smrten še na razdalji do 300 m. Ker je del orožja narejen iz kompozitnih vlaken, je puška izredno lahka, saj tehta s polnim krožnim bobnom za municijo samo 3,45 kg, brez njega pa le 2,88 kg. Nanjo se dasta nastaviti laserska merilna naprava in dušilec zvoka. Cena je razmeroma nizka: 1200 dolarjev za komplet. Puška je zasnovana kot specialno protiteroristično orožje, primerno za boj v naseljenih krajih in na razgibanem zemljišču. Primerno je za oborožitev special-cev, diverzantov, kot oborožitev tankistov, varnostnikov na letališčih in podobnih vojaških objektih! osebnih čuvarjev. Drobna, a zanimiva posebnost je, da se da mazivno olje za MGV-176 uporabiti kot prvo pomoč za oskrbo strelnih ran. Ob vsem tem bi seveda pričakovali, da se bodo za novo puško zagreli tudi generali JLA, vendar ni tako. Ponudbo, da bi se JLA opremila tudi z Gorenjevimi puškami, je bila gladko zavrnjena. Orožje je daleč pod normativi JLA, izdelovalec pa se hvali z odličnimi lastnostmi, ki jih orožje sploh nima, menijo generali. Kdo ima prav, Gorenje ali generali, se bo še pokazalo. Poznavalci domačih razmer ob vsem tem vonjajo dim iz ognjev, ki jih kurijo sedanji monopolni izdelovalci orožja, nastanjeni predvsem v Srbiji. NABILA NI REVNA Zadeva resda ni nova, je pa še vedno žgečkljiva. Fotografije ugledne in talentirane sovjetske filmske igralke Natalije Negode so se pojavile na znameniti »duplerici« še znamenitejšega PIayboya. Seksi igralka je nasploh šokirala sovjetsko in svetovno javnost z glavno vlogo v filmu Mala Vera. V tipični zgodbi »upornikov brez razloga po sovjetsko«, kot poročajo časopisi, je tudi zelo svobodno posnet prizor spolnega akta, ki je vzrok, da je Mala Vera te tedne filmska uspešnica na izbirčnem Bro-adwayu. Kajpak je povsem nesporno, da poziranje za Playboy perestrojki navkljub ni majhna zasebna muha čedne igralke, temveč je prišel blagoslov za pogumno dejanje prav gotovo od zgoraj .. . Tam daleč gori v Schwdbisch Gmiindu v Zahodni republiki Nemčiji živi precej Pomurcev W drugih Slovencev. Sestajajo se v okviru slovenskega kulturnega društva. Posebej bo pri njih veselo 1. decembra. Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, bodo pripravili krajši kulturni program in sledila bo zabava s srečelovom. K veselemu razpoloženju bodo r Schwabisch Gmiindu /. decembra precej pripomogli člani slovenskega ansambla Koroški jeklarji- E Maribora pa bodo tega dne prip0' tovali med rojake še predstavniki tovarne Henkel Zlatorog, ki je pokrovitelj tega društva. Kot nam je povedal blagajnik društva Slavko Kikec, pričakujejo organizatorji številni obisk Slovencev in tudi drugih Jugoslovanov, ki živijo tukaj. In med njimi bo tud' veliko nemških prijateljev, saj jm družita delo in medsebojno ralU metanje. F. Štefani* Vsako sredo rabljena oblačila Občinska organizacija Gornja Radgona med drug1*” oskrbuje socialno ogrožene 1JU° z oblačili. V ta namen imaj° . starem gradu v Gornji Radg°n posebno skladišče, kjer sta Ke' nutno okrog 2 toni rabljenih, o«' bro ohranjenih oblačil. Izdajaj0 jih vsako sredo med 8. in 11- ur°’ Že nekaj let nadvse vzorno opra vlja to delo upokojenka Bračko. Kdor želi oblačila iz ga skladišča, mora imeti pose fj priporočilo Krajevne skupn°sv ali Centra za socialno delo Gornji Radgoni. Blago je na01 njeno izključno občanom ra gonske občine. Prav gotovo je tak način be ljudi z oblačili v sedanj^ kriznem obdobju velikega polTI na. f.^- 'avtobusni promet Murska Sobota p o Ime ji je Nabila, stara je 22 let in je vse prej kot revna. Edina hči najbogatejšega saudskega poslovneža, legendarnega Adna-na Kašogija, je že predsednica velikega in uspešnega družinskega podjetja Triad in voditeljica mnogih drugih nadvse pomembnih trgovskih operacij. Ko je oče tedaj komaj 20-letno dekle na velika vrata vpeljal v zahtevne me-nežerske posle, so se njegovi ljudje držali za glavo. Danes, po dveh letih, ji priznajo, da je hči Granate na črnem trgu Računajo, da je v Sovjetski zvezi okrog 3,6 milijona kosov il.galnega orožja. Na črnem trgu se dobi najsodobnejše pehotno orožje iz skladišč rdeče armade — od kalašnikovih hitrostrelk do težkih minometalcev. jabolko, ki je ostalo pod drevesom. Kar zadeva nadarjenost in poslovnost in izjemne trgovske reflekse, se čedna Nabila lahko že zdaj kosa z očetom. Fotografirali so jo na očetovi jahti, ki nosi njeno ime. Krožniki na mizi za njo so seveda iz suhega zlata, prav tako tudi ves preostali pribor. Najbrž nima smisla v nedogled naštevati imen najdražjih svetovnih draguljarjev, ki jo krasijo, najznamenitejših pariških modnih hiš, ki jo oblačijo, najdražjih znamk parfumov, ki jo dišavijo, in tako naprej. Skratka, vse tisto, za kar Nabila navdušeno zapravlja milijarde, medtem ko nedaleč od nje v Afriki vsak dan desettisoči umirajo od lakote. VARNOST, NATANČNOST, UDOBNOST 25 % POPUST za mesečne delavske vozovnice NEOMEJENO ŠTEVILO VOŽENJ na dan in v mesecu POTOVANJE V TRST, NA DUNAJ, V BUDIMPEŠTO z žrebom na vsakih 100 kupcev Pričakujemo vas na avtobusnih postajah M. Soboti, tel. št. 21 515 Lendavi, tel. št 75 002 Ljutomeru, tel. št. 82 578 G. Radgoni, tel. št. 74 098 Stran 12 VESTNIK, 22. NOVEMB^-^ za vsakogar nekaj PARIŠ m postanite še lepši! VENUS vam nudi M Cipot, M Tel. 21 667. blizu internata Ohranite svojo lepoto Studio STU • nega telesa in obraza 9 masaža celega telesa 9 solarij 9 sauna 9 limfna drenaža 9 odprava gub z myoliftom 9 manikura 9 umetni nohti 9 pedikura z masažo 9 vstavljanje uhanov 9 aromatična terapija 9 frizerski studio 9 akupunktura 9 zdravnik dermatolog NEGUJTE LASE Vse več nas je, ki si oko-S|hateno lobanjo peremo pogosto, celo prepogosto, če so dlake (lasje) mastni. Za pogo-s,o pranje las moramo izbirati "ežnejše šampone; pri pogojeni pranju je dovolj, če si la-j samponiramo le enkrat. Ze-0 pomembno pa je tudi da si °stanke šampona temeljito iz-^remo. . Če imamo problematične ;ase, jim izbiramo primeren sotnpon in uporabljamo ustrezen regenerator; ne mislite, da o korist večja, kolikor več ga °ste uporabili. Če pa imate Oofnialne lase, ne uporabljajte Sredstev za poškodovane in "bujene lase, kajti kompakt-snovi, ki jih ta sredstva vse-Dujejo, obremenjujejo normal-lase. Utrujeni lasje । Tudi najboljša nega bo da-4 Halo haska, če boste lase ?ePrestano gnjavili s kemi-hlrni preparati. Ogibajte se prepogostih beljenj, trajnih ondulacij, ščetk z ostrimi ščetinami in nekakovostnih poceni šamponov. Cepljenje las Dolgi lasje, naprimet* do ramen, zelo radi na koncu razpokajo, se cepijo. To ni nič čudnega, če upoštevamo kako pogosto jih peremo, razčesavamo, sušimo s sušilcem, večkrat pa tudi zelo slabo uporabimo navijalke. Pa kljub temu je cepljenje moč zaustaviti. Z redno uporabo lasnega losijona bodo po dveh treh mesecih kocni las dobili tanek zaščitni sloj, ki jih bo ščitil pred poškodbami. Sušenje Ker so mokri lasje še posebej občutljivi, jih nikar takoj po pranju ne »šokirajte« s fenom. To je pomembno zlasti za kratke lase. Mokre najprej Vzdrževanje in čiščenje štedilnikov gorivo Kurišče očistimo pepela. Štedilnikovo ploščo zdrgnemo s papir-Po potrebi operemo z raztopino sode in premažemo z gra i • ^eninaste in bakrene dele očistimo s primernim čistilom m osveth-' Osvetlimo kromane dele štedilnika. h' 'nski štedilnik (mestni plin) .. 2 vlažno krpo zbrišemo zgornji del, po potreb, umijemo z razto-sode in dobro osušimo. Dele iz rjavečega mattenala natru™ z Pečico pustimo po uporabi odprto. Rjave madeže od maščobe tj^di odstranimo z jekleno volno. Uporaba ostrih pre ne ■) je prepovedana. Presajena pljuča Matere so vedno pripravljene žrtvovati se za svoje otroke. Vendar pa se o vsaki materi ne piše toliko, kot se je pred kratkim pisalo o materi, ki je za svojega otroka žrtvovala pljuča. Njen primer se je zapisal v zgodovino medicine, in sicer kot prvi primer uspešne presaditve dela pljuč živega darovalca. Presaditev so opravili v medicinskem središču stanfordske univerze. Šlo je za 46-letno mater in I2-Ietno hčer. Otrok se je rodil kot nedonošenček in je vsa leta imel zelo slabotna in bolehna pljuča. Zdravniki so letos ugotovili, da bo dekletce živelo največ še leto dni, hkrati pa so oklevali s presaditvijo pljuč. Znano je namreč, da otroci izredno slabo prenesejo tovrstne presaditve, saj so doslej za presaditev uporabljali pljuča umrlih darovalcev, ki pa jih otroški organizem ne sprejme. Dr. Vaughn Starnes je zato sklenil, da bo poskusil s presaditvijo pljuč živega darovalca, in to z idealnega, z matere na hčer. Presaditev je uspela. Mati zdrgnite z mehko brisačo, ki si jo potem zvijete kot turban in pustite na glavi še deset minut. Šele takrat je dovoljena uporaba sušilca, če nimate časa za naravno sušenje las. Krtačka za feniranje Če želite ravne lase uporabite ploščato krtačko, a za kodre so najprimernejše okrogle ščetke. Lase sušite najprej po dolgem in pdtem poprek. Pričesko začnite oblikovati na vratu. bo z enim pljučnim krilom živela povsem normalno življenje, hčer pa je rešila zgodnje smrti. Presaditve organov živih darovalcev sicer niso nič posebnega v sodobni medicini, saj presaditve, denimo ledvic, potekajo rutinsko, presaditve pljuč živega darovalca pa doslej še niso opravili. Požrtvovalna mati, katere ime ostaja pred javnostjo skrito, je omogočila prvi tovrstni operativni poseg. Če se bo izkazalo, da je taka presaditev uspešna tudi na daljši rok, potem bo teh postopkov več. Ni namreč malo nedonošenih otrok, ki bi jim s presaditvijo dela materinih pljuč lahko rešili življenje. Zdravje iz redkve Najbolj zdrava je črna redkev. Vsebuje natrij, kalij, mangan, vitamine, nigrosin, raphanol, žveplene heterozide. Zaradi teh je pekoča in ima svojstven vonj. Sveže nastrgano redkev z oljem in limonovim sokom jemo kot solato. Ne smemo je soliti. Lahko pa nastrgani redkvi dodamo le med in použijemo. Pomaga pri zaprtju, želodčnih zastrupitvah, odpravlja neješčnost, koristi pa še bolnim jetrom in pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni. Redkev lajša praznjenje mehurja in blaži napetost v trebuhu. Zaradi tega jo uživamo pri Vodeniki in obolelih ledvicah; zlasti je koristna pri preprečevanju nastajanja ledvičnih kamnov in pri odpravi težav z uriniranjem. V ta namen pijemo njen sok — zjutraj pred jedjo in zvečer pred spanjem. Sirup črne redkve naredimo tako, da jo na drobno sesekljamo, še bolje pa je, če jo nastrgamo, prelijemo z medom in tako pustimo tri do štiri ure. Potem jo ožmemo. Odrasli jemljejo dve do tri otroci pa le po eno kavno žličko vsako uro. Če redkev kuhamo, ko zavre dodamo meda za polovico količine vode in še enkrat prevremo. To potem jemljemo (tekočino) vsako uro po eno jedilno žlico proti astmi. za odstranjevanje sluzi v grlu in sapniku. Velikih količin soka redkve ne smemo jemati, ker draži ledvice. Za zdravljenje smemo jemati le svežo redkev, kajti postana izgubi zdravilnost. Bolj je pekoča, bolj zdravilna je. Zdrobljeno-seme redkve ima antimikrobni in antimikotični učinek. Redkev zmleta v kašo pomaga tudi pri zdravljenju glivičnih bolezni. Redkev je dobro jesti takoj ko se v naši bližini pojavi kakršnakoli okužba. Kuhajte z nami Marmorni kolač Marmorni kolač je izdatno pecivo, ki ga lahko režemo več dni. Ostane sočen in rahek Zanj potrebujemo: 22 dag masla ali margarine, 25 dag sladkorja, I vrečko vanilijevega sladkorja, 5 jajc, 40 dag moke, 1 vrečko pecilnega praška, 5 dag rahlo praženih in zmletih orehov, 1/8 I mleka, 3 polne žlice presejanega kakava, 2 žlici sladkorja, za noževo konico cimeta, 3 do 4 žlice mleka. Maščobo, sladkor in vrečko vanilijevega sladkorja penasto umešamo, nato primešamo jajca drugo za drugim. Moko presejemo skupaj s pecilnim praškom in orehi ter jo po žlicah zamešamo v zmes maščobe, sladkorja in jajc. Nazadnje primešamo še 1/8 I mleka. 2/3 testa damo v dobro pomaščen in pomokan model s tulcem. Preostalo testo (1/3) zmešamo s kakavom, sladkorjem (2 veliki žlici) in mlekom (3 žlice). Dodamo še noževo konico cimeta. Kakavovo testo stresemo na svetlo testo v modelu in ga z vilicami rahlo premešamo, da dobimo pisan kolač. Pri tem pazimo, da v modelu z vilico ne postrgamo moke in maščobe z dna. Pečico segrejemo na 190 C in pečemo 50 do 60 minut. Pred koncem peke preizkusimo notranjost kolača z leseno palčko, ki jo zabodemo v sredino testa. Na palčki ne sme obviseti nič testa, potem je kolač pečen. Ohlajenega potresemo s sladkorjem v prahu. Pariška moda v Soboti Vsi, ki so radi lepi, imajo že nekaj dni v pomurski prestolnici pariško modo. Da, prav ste prebrali — pravo pariško modo. Podjetje BiM, ki se trudi ponuditi ne samo poceni, ampak tudi lepe in modne izdelke, je v Kidričevi ulici (blizu avtobusne postaje) odprlo novo prodajalno. Foto: Nataša J. Moda spet v športnem stilu Zanosna, športna in polna sprememb, takšna je športna moda, ki se kaže v svoji najiepši luči. Moto sezone: kombinirati in spreminjati v igrah brez meja. V ospredju pa so predvsem kombinezoni za smučanje in športna oblačila, ki jih imamo za zimske športe: na drsališčih, smučiščih in podobno. Ta oblačila so primerna tudi za potepanje po mestu. Največ je dvodelnih oblačil, jakne iz različnih toplih materialov, hlače z naramnicami potiskane z različnimi grafičnimi odtisi, rožami in podobnim. Tudi puloverji in puliji so narejeni iz goretexa in podobnih materialov, ki skrbijo, da oblačila ohranjanje človekovo temperaturo tudi pri zelo mrzlem vremenu. Barvne kombinacije so zelo zanimive, najbolj popularna je rde-če-lilasta, poleg tega pa so poleg močnih barv modne tudi pastelne barve. SESTAVIL MARKO NAPAST IT. FILM. IGRALEC, PREDVSEM KOMIK JUŽNI DEL ZAHODNE ZAHARE POVRTNINA GRŠKA POKRAJINA MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH GRŠKI JUNAK PRED TROJO LITERARNI JUNAK IZ TARASCONA SOL ARZENOVE KISLINE PRISTANIŠČE V LETONSKI SSR BOREC ZA SVOBODO JUŽNE AMERIKE AVSTRIJSKA SMUČARKA (SILVIA) NIKOLA TESLA FIGURA PRI ČETVORKI EVROPSKI VELETOK GRŠKA ČRKA FLOSAR PREPEČENEC REAUMUR RIMSKI NARAVOSLOVEC ORANJE, ZORANA ZEMLJA LJUBKO- VALNO M. IME TRIK STIL ČRNSKE POPULARNE GLASBE LILI NOVV VRSTA BONBONA KISIK JUŽNI SAD KRILO RIMSKE LEGIJE TIBETANSKO GOVEDO GORA V JULIJCIH PUŠČAVA V SEVERO- VZHODNI ETIOPIJI IDEALNA DRŽAVA ETIENNA CABETA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Siodmak, Alberto, normala, Sit, kal, ki, kosa, robot, I, Ulaga, tank, Ag, ona, Kra, LD, lias' Orleans, geronti. ^NlK, 22. NOVEMBRAJ99£ Stran 13 utrip življenja Ko se Murini delavci zapeljejo na izlet SREČANJE Murini delavci lahko večkrat letno potujejo na organiziran izlet, za katerega poskrbi sindikalna organizacija, ki plača tudi del stroškov. Tako so krenili pred dnevi kar s 4 avtobusi v najstarejšo neodvisno državo v Evropi Republiko San Marino. V programu dvodnevnega izleta pa so imeli tudi ogled enega od najznamenitejših italijanskih letovišč Rimini in kulturnozgodovinskih znamenitosti Ravene. Potemtakem to ni bil nakupovalni izlet, kot bi kdo morda mislil, čeprav so si lahko izletniki tudi kaj kupili, kajti tudi za to so imeli nekaj priložnosti. Toda pri oblačilih prodajalci že niso imeli kakšnega večjega ,šefta', kajti Murini delavci imajo možnost kupiti kakovostno in tudi cenejše blago v lastni trgovini na obročno odplačevanje. Edino italijanske kavbojke so bile zanje mikavne, pa usnjene torbice, dežniki za 50,00 dinarjev, razne žgane pijače, morda tudi trenirke, kaj dosti drugega pa ne. Zato na mejnem prehodu cariniki z njimi sploh niso imeli dela. Najbrž so raje odkrivali prave ,švercarje' v osebnih avtomobilih in drugih avtobusih, ki so se vračali iz Trsta. Morda je k temu pripomogla tudi vodička Karmen, ki jim je razložila, da so hodili v Italijo in San Marino predvsem zaradi ogledov, ne pa nakupovanja. Dekleta za sladke trenutke In kaj so torej videli? V Riminiju, kjer so prenočevali, kakšnih znamenitosti ni bilo na ogled, zanimiv pa je bil nočni utrip tega letovišča. Nekateri so ga preživeli v zelo znanem disko klubu Las Vegas. drugi pa so se sprehajali ob obali-in se lahko čudili, kako Trgovec v San Marinu, ki je pozdravil Murine obiskovalce tudi s posebnim napisom, kar se mu je bogato poplačalo, saj so kasneje skoraj vsi pri njem kaj kupili. so vzdolž ceste skoraj v vrsti stala mlada, brhka in simpatična dekleta, oblečena kar najbolj seksi in čakala na tiste, ki so bili voljni plačati lepe denarce za sladke trenutke nekje na skrivnem mestu. Marsikdo seje čudil, kako je mogoče, da snubijo moške tako javno. Nekateri menda zavoljo tega dolgo niso mogli zaspati, nekateri pa so se veselili in ponočevali že zato, ker so bili na sindikalnem izletu. Saj to je povsod tako, mar ne? Žal se je eni od potnic zgodila silno neprijetna stvar. Med sprehodom po mestu sta se nenadoma pripeljala na mopedu dva mladeniča in eden ji je iztrgal torbico z dokumenti in denarjem. Tudi to je Italija! Tukaj je zadnje počivališče enega največjih italijanskih pesnikov Danteja Aligherija, avtorja Božanske komedije in številnih drugih literarnih biserov. Skoraj pri vrhu sanmarinske trdnjave, od koder je možno videti tako rekoč vso državico San Marino. Pozdravljena, Mura, sredi San Marina! Drugače pa je bilo v San Marinu,.mestu in državi, ki je nekaj posebnega na svetu. Meri le 60,5 kvadratnega kilometra in šteje blizu 20.000 prebivalcev. Državica leži na pobočju 726 metrov visoke gore Monte Titano na meji italijanskih pokrajin Romagna in Marche. Od morja pri Riminiju je oddaljena kakšnih 15 kilometrov in vse skupaj je pravzaprav čudno, kako je lahko sredi Italije posebna država. To se je sicer videlo po zastavah, ki so plapolale na vrhovih trdnjave, pa tudi po drugačnih oblačilih miličnikov (svetlo modre barve) in morda še po čem, v bistvu pa ni dosti drugače kot v Italiji — ljudje govorijo italijansko, napisi so prav tako v italijanščini in uradno plačilno sredstvo je italijanska lira. No, ko stopiš skozi mestna vrata, te vseeno čakajo dokaj številna presenečenja. Murini izletniki so bili prav gotovo najprej presenečeni nad visečo tablico pred vhodom v eno od prvih trgovin, na kateri je pisalo: MURA, Murska Sobota, benvenuti! Prav gotovo seje ta dobrodošlica temu trgovcu še kako splačala, saj je večina potnikov pri njem kaj kupila. Sicer pa so si ogledali baziliko svetega Marina, stolpe Rocca, Frat-ta in Montale, ki varujejo mesto, spomenik Garibaldiju in poseben prostor ali neke vrste areno, kjer vsakega I. aprila in I. oktobra z velikim ceremonialom ustoličujejo voditelja države (regenta). To funkcijo mora izvoljeni opravljati brezplačno. San Marino je torej kljub vsemu samostojna in neodvisna država, in to že več kot 1.600 let. Kot pripovedujejo legende, je bil njen ustanovitelj klesar Marin z otoka Rab, ki je prišel v Rimini, ko so tam gradili veliko mestno pristanišče. Sprejel je krščanstvo, nato pa se skupaj s svojimi somišljeniki naselil na goratem pobočju Monte Titano in ustanovil občino, ki je po njem dobila ime San Marino. S sporazumom iz leta 1953 se je državica odrekla svoji denarni valuti in carinskim mejam z Italijo, ta pa ji mora zato vsako leto nakazati 150 milijonov lir prispevka. Še k Danteju Zelo zanimivo je bilo tudi v Raveni, kjer so si potniki Murinih avtobusov ogledali cerkvico s sarkofagom (grobom) enega največjih italijanskih pesnikov Danteja, stari mestni trg, čudovite mozaike v baziliki San Vitale in mavzolej cesarice Gale Placi-die. S tem je bilo uradnega dela izleta konec. Pravzaprav jih je čakala še večerja v slovenskem gostišču na italijanski strani, kjer so lahko potrošili zadnje lire — kdor jih je še kaj imel. Plačati pa je bilo možno tudi z dinarji. Pa bodi dovolj, kajti kmalu nato, ko so se tako rekoč brez carinske kontrole prepeljali v domovino, so v glavnem vsi od utrujenosti zaradi dolge vožnje in vsega drugega zaspali ali pa vsaj zadremali. Obmolknili so tudi najbolj vztrajni nemirneži in šaljivci. Besedilo in posnetki: JOŽE GRAJ Blagajnik in vinogradnik Jože Eljaš iz Bogojine je prišel do pokojnine s preštevanjem denarja. Sipe! dd kakovost in količino Lahko je dandanašnji blagajnikom in vsem drugim, ki si služijo kruh s preštevanjem denarja, seštevanjem, odštevanjem in drugimi računskimi operacijami, saj tega ne delajo več »peš«, ampak z računskimi stroji. »Jaz pa tem nisem povsem zaupal,« nam je povedal Jože Eljaš iz Bogojine, »saj sem pozneje še na klasični način preletel številke.« Jože je kar 34 let delal z denarjem. Najprej je bil blagajnik v zadrugi v Bogojini, potem v Jože Eljaš je dober gostitelj: ob obisku je ponudil izdatno malic0’ nato pa še »grozdni sok« iz sodov. Foto: Š. S. Martjancih. pa v Murski Soboti: 1969. leta pa se je zaposlil kot blagajnik v gostinskem podjetju Zvezda v Murski Soboti in bil tam vse do upokojitve 1987. leta. »Moram se pohvaliti, saj so se poslovne knjige praviloma ujemale. Če pa računi niso »štima-li«, potem sem napako iskal tako dolgo — često tudi doma — dokler je nisem našel. Ko sem delal kot blagajnik v kmetijski zadrugi, sem opravljal še analitsko službo: na karticah sem spremljal finančne obremenitve in dobroimetja kmetovalcev. Tedaj sem moral tudi često s kolesom po denar v Lendavo. Nekoliko boljše je bilo od 1969. leta, ko sem postal blagajnik v soboški Zvezdi, saj do službe družbenega knjigovodstva ni bilo daleč.« Čim je Jože Eljaš izpolnil pogoje za upokojitev, se je poslovil od službe. To je storil tudi zato, da bi sprostil delovno mesto za zaposlitev mlajšega kadra. No. občasno — v času dopustov — pa ga je mogoče še vedno srečati v blagajnikovi celici r Zvezdi. Na dobrega in natančnega sodelavca pač ne pozabljajo. Jožeta smo obiskali pred mar-tinovim. Popeljal nas je v vinograd. pravzaprav v vinski kleti: novo in staro. Poskusili smo seveda mošt, ki pa je že postal vino. Z družino obdeluje vinograd, v katerem je okrog 2000 trsov rizlinga. šipona, muškat otonela, opozoril pa nas je tudi na sorto šipek kije križanec rizlinga in šipona. Ta sorta daje vino, zelo primerno za brizgance, ki pa j1^, Prekmurci tako in tako najrajši pijemo. Sadike šipela je dobil v trsnici v Lopatincu v Medžimiir-iu. Skoda, ker ni bilo veliko časa za klepet, saj ga je čakalo delo, pa tudi družba ni bila tako številna. da bi se lahko oglasila pe' sem. Tedaj bi k razpoloženju gotovo pripomogel tudi gostitelj J°' že Eljaš. ki je dober pevec, zato je več kot 20 let pel v cerkvenem pevskem zboru. Pred drugo svetovno vojno je nastopal tudi ' dramski sekciji prosvetnega društva. Spomnil se je kar nekaj iger, med njimi Revčka Andrej' čka, pa Desetega brata. Jozeje imel samo enega brata — za — ki je žal že med pokojnim1-bil pa je duhovnik. Sestra Mar' jeta pa je v Kanadi. S. Sobočan - Le polovica lokalnih cest asfaltiranih V soboški občini še vedno 27 vasi, kr niso povezane z asfaltom — Bo tretji občinski samoprispevek rešil probleme? V soboški obči ni,,kjer je skupno kar 1506 kilometrov javnih cest, je cestno omrežje zelo razvejeno in marsikje še ne dovolj urejeno. Podatek, po katerem je od 610 kilometrov kategoriziranih cest asfaltiranih le blizu 360 kilometrov, od 479 kilometrov lokalnih cest je asfaltiranih 236 kilometrov in da je v občini še vedno 27 vasi, ki med sabo niso povezane z asfaltno prevleko, je dovolj zgovoren. In če k temu prištejemo še 5 maloobmejnih prehodov z Avstrijo, ki nimajo asfaltne povezave, je podoba o nezavidljivem stanju okrog polovice kategori-z'ranih lokalnih cest, ki postajo že ovira za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj soboške občine, toliko popolnejša. Zato si veliko obetajo od sprejetja tretjega občinskega samoprispevka, s katerim naj bi pokrili velik del stroškov za obnovo cestne infrastrukture. V srednjeročnem obdobju 1991 — 1995 bi na ta način posodobili več kot 72 kilometrov lokalnih cest na 25 odsekih, uredili mostove v Pečarovcih, Kuštanovcih in Kr-plivniku, del denarja pa bi porabili za ponovno asfaltiranje 30 kilometrov cestnih odsekov, ki so močneje načeti. ' Računajo, da bi ob pomoči krajevnih skupnosti zbrali v naslednjih petih letih v povprečju 12 odstotkov denarja ali 14,5 milijona dinarjev..Približno toliko naj bi dobili iz republiških sredstev za manj razvita in obmejna območja, iz združenih sredstev gospodarstva čez 71.4 milijona dinarjev, z občinskim samoprispevkom pa nekaj nad 32,3 milijona dinarjev. M. Jerše Trgovina ALOJZ FERČAK, Renkovci 70, vam svetuje. KUPUJTE PRI NAS! • umetna gnojila in krmila po konkurenčnih cenah • ves kmetijskoreprodukcijski material — Odprto neprekinjeno! — Pokličite nas po telefonu št. 72-196 (zvečer) KUPUJTE PRI NAS! Dom v Baški za pomurske otroke V Otroškem domu Daneta Šumenjaka v Baški na otoku Krku je letos poleti med 17. junijem in 17. septembrom letovalo in obiskovalo šolo v naravi 2.506 pomurskih otrok. Desetdnevno življenje v tem prelepem okolju je s prevozom stalo le 1.200 dinarjev. Čeprav dom nima nobenih dotacij, je sezono uspešno sklenil, je povedal dolgoletni upravnik Bojan Nemec. V preteklem letu so opravili veliko obnovitvenih del. Naslednje leto, pred sezono, pa naj bi obnovili fasado in opleskali vse lesene površine na objektu, ki ima zmogljivost nad 250 postelj. Dom v Baški deluje že od leta 1958 in, kot kaže, bo tudi v naslendjih letih za mnoge pomurske osnovnošolce edini stik z morjem. Zato bo treba v prihodnje dom oskrbovati, da ne bo začel propadati. Prav gotovo je za dom pomembno, da je že nekaj let vključen v dejavnost Centra za socialno delo v Murski Soboti, ker je tako vsa skrb bistveno drugačna, kot je bila prej, ko so z njim gospodarili honorarni delavci. Franci Klemenčič Ljudska obrt dopolnjuje turistično ponudbo ZVEZDA NAMESTO Turistično ponudbo v Moravcih je s prodajo poslikanih lončenih izdelkov popestril tudi zasebnik —- sicer slikar, Milan Maučec. V bližini hotelov Terma! in Ajda ob glavni poti v zdravilišče, prodaja v zasebni trgovini izdelke znanih filov-skih in drugih prekmurskih lončarjev, ki jih še pred »žganjem«, nekatere pa tudi pozneje, poslika s prekmurskimi motivi. Trgovinica Milana.Mavčeca se tako vključuje v nekatere že utečene programe ponudbe iz Milan MAUČEC pred svojo trgovino, kjer prodaja lončarske izdelke, poslikane s prekmurskimi motivi. delkov ljudske obrti v Pomurju. Hkrati pomeni gospodarsko organiziranost — povezanost izdelovalcev — lončarjev, ljubiteljskih slikarjev »ljudskih«, za krajino značilnih motivov v dejavnost turistične ponudbe s prodajo v lastni režiji. Kot taka je tovrstna ponudba učinkovit pristop in jamstvo za uspeh oživljanja ljudske obrti v Pomurju. Slednje potrjujejo številni kupci, med katerimi jih je največ iz sosednje Avstrije. Boris Hegeduš KRIŽA sk°ž' — Med našim potovanje01 Kančevce smo postali PoZ°L ssj tamkajšnji pokopališki zvoj11 '^p]. na njem ni običajnega pak šesterokraka zvezda- ' ^,0 Ida Kološa nam je povedal3’ gi zvezdo prenesli s stare je bila dotrajala in so zato k |f^ Kukeča in Kančevec 19° ' zgradili novo »stavbo«- 1 /VeZ' njih družbenih .spremenil111 poge da (zlasti peterokraka) 1 (ago moti, očitno pa je nočejo kj*^, zamenjati s križem. Ludi s kraka Davidova zvezda židovstva) ostaja na kanc° se[fl zvoniku, čeprav tam žive P^^e-pripadniki evangeličanske Stran 14 VESTNIK, 22. NOVEMBRA^ Vestnikova sila spomina: beltinski triglavani ŽE S TREMI MESECI NA 28H-METRSKEGA OČAKA Oboje, nagon po osvajanju in ljubezen do gora, je tisto, kar tudi ravnica žene navzgor — h golim skalam, klinom, navezam, v svet ledu, snega, plazov, na vrtoglave višave, sončne vršace, v meglo ovite vrhove. Baligačevi/ Dimekovi iz Beltinec že vedo. Spoznali smo jih pred skoraj le-tom dni, pravzaprav pred dvema Oz. tremi desetletji. Pisal seje 14. december 1961, ko je naš tedanji Predhodnik, Pomurski vestnik, Priobčil poročilo, naslovljeno: A5-letna Lilika Baligač iz Beltinec 250 že trikrat na Triglavu; in Potlej 10. oktobra 1969 Vestnikov portret: Lizika Baligač — Planinska mama. Na nebu zvezde že žarijo, v dolini tihi slap šumi, bolj srca kot noge hitijo, ko nas budilka prebudi. Mirko Dimek-Baligač! Le kdo °d priletnejših Beltinčanov in okoličanov se ga ne spomni? Njegova zapuščina niso le zapiski, beležke, dnevnik, je zlasti hadicija hribolazništva, planinarjenja, je žlahtni vzorec za zdrav duh v zdravem telesu in še mnogokaj. Njegova zvesta spremljevalka in življenjska dru-,Ca se često zamisli in takrat, če uJameš pravi trenutek, zveš, kako ?ta nekdaj, ko še ni bilo naraščala, prebila noč na planem, v skalni razpoki, na enem od triglavskih ledenikov in doživljala eno najlepših, če ne sploh najlepše svitanje v gorah. Sleherni vzpon je kajpak doži-vetje zase. »Se ne da izraziti, je heba doživeti,« na kratko skle-0e, s pogledom uprtim v množi- co slik, kjer je upodobljena en-kratnost/neponovljivost beltinskega gorništva. Seveda ni primerljivo z alpinizmom iz časov legendarnih Hillaryja in Tenzin-ga, ki sta se povzpela na sloviti Mount Everest, tudi ne s plezalnimi podvigi Reinholda Messnerja, prvega zemljana, ki se je zavihtel na vseh 14 osemtisoča-kov, prav tako ne z zgodovinskim naskokom na najtežjo steno Anapurne Lhotse slovenskega alpinista Toma Česna, in tudi ne z vsem, kar so osvojili in osvajajo Viki Grošelj, Marija Štremfelj in številni drugi. Pa vseno. Vsakoletni 11. oz. 14. september, ko je Dimek slavil rojstni dan, so triglavani iz Beltinec preživeli na vrhu 2864-metrskega očaka; planinska mama okroglo 20-krat, Elizabeta (Lilika), ki je danes zaposlena v vzorčnem oddelku Murinih Ženskih plaščev, 23-krat (prvič že s tremi meseci!) in Zinka, ki je trgovka v Potrošnikovi blagovnici Ravenka, 13-krat (prvič že z 11 meseci!). Elizabeta povzema pripoved očeta in matere: »Sedela sem v pleteni košarici z dvema odprtinama, skozi kateri so mi bingljale noge. Bila sem toplo oblečena, zavita v plašček s kapuco.« Zinka: »Spominjam se spomenika padlim borcem v Vratih pri Aljaževem domu, ki je bil za naju vselej neke vrste gugalnica. Tam sva se zjutraj najraje gugali.« Ti kline tolkel boš, jaz mazal bom smuči, ti stene boš po tleh dajal, jaz pa bom beli sneg oral. Krepak pogum in trdna volja, pri plezanju pomagata, gotovo je, da mila jera ni ne za hrib in ne v skale. (Iz Gorniške) Smjes U/oo KoU Zveza kulturnih organizacij občine Gornja Radgona je skupaj z občinsko matično knjižnico Gornja Radgona pripravila srečanje s književnico Karolino Kolmanič in predstavitev njene devete knjige Srebrno kolo. Srečanje je bilo v torek. 6. novembra, v dvorani glasbene šole. Ni nas bilo veliko, vendar je bilo srečanje prisrčno in domače, tako kot je lahko le srečanje s prijateljem in z rojakom, na katerega smo upravičeno ponosni. Ob spremljavi citer in prebiranju črtic smo spoznavali novo knjigo Karoline Kolmanič Srebrno kolo, ki jo je avtorica z ljubeznijo posvetila mladim bralcem. Zal teh na srečanju ni bilo, čeprav smo razgovor z avtorico organizirali ob 17. uri in obvestili tudi šolo. Vsi. ki smo bili s Karolino Kolmanič, pa smo se ob spoznavanju njene knjige razvedrili, v spominu poromali v lastno mladost, tudi oči so se nam tu in tam orosile. Vsega po malem, kot je dejala avtorica ob izidu knjige. V sproščenem razgovoru smo s Karolino Kolmanič prehodili njeno življenjsko pot in odkrivati nagibe, ki so eno najplodnejših sloveni skih književnic vodili v svet litararnega ustvarjanja. S svojo neposrednostjo in vedrostjo je sama veliko prispevala k temu, da je srečanje uspelo in da smo se še dolgo po uradnem razgovoru zadržali z njo. Veliko nas je srečanje izkoristilo tudi za nakup njene knjige. Prodajo knjig je v dvorani glasbene šole pripravila radgonska knjigarna, avtorica pa je knjige tudi podpisovala. S pesmijo so pevke Zenskega pevskega zbora Manko Golar Karolini Kolmanič čestitale ob njenem življenjskem jubileju. Pesem je ta večer še nekajkrat zadonela in tedaj smo se pevkam skupaj z gostjo pridružili vsi. Polni prijetnih vtisov smo se z obljubo, da se ob izidu naslednje knjige ponovno srečamo, razšli. Škoda, da gredo ti drobni, a kulturno bogati dogodki mimo velike večine ljudi. Kaže, da plakatov, ki vabijo na literarna srečanja, koncerte, gledališke predstave, dneve domačega filma in podobne prireditve ne vidimo ali nočemo videti. Obisk na teh prireditvah je tako skromen, da ima slab občutek peščica obiskovalcev, še slabšega pa seveda nastopajoči. Tako je bilo namreč tudi v petek, 9. novembra, na koncertu pihalnega orkestra milice iz Ljubljane. Marija Šedivy r— ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE- č Elizabeta v vzorčnem oddelku Murinih Ženskih plaščev danes, (loto. N. Juh nov). Lilika z Dimčkom in planinsko mamo nekoč. Vedno znova smo pri Dimeku. »Prehitro je preminil, da bi mogli še naprej skupaj doživljati,« z žalostjo veleva Elizabeta, ki ne bo nikdar pozabila, kako sta jo z očetom nekajkrat kar sama mahnila na Triglav. »Recimo tedaj, ko je nekje na Kredarici z vedrega neba silovito zagrmelo, vsul se je dež, poledenelo je in zjutraj sva se lahko prebila iz koče in naprej samo s sekanjem stopinj — utiranjem poti kot po ledenih stopnicah. Čeprav dodobra premražena in zelo utrujena sva uspela priti na vrh. Bilo je svojevrstno doživetje, izkušnja, ki se pomni — in to je hkrati zadnje, kar se mi je vtisnilo v spomin.« Znal je duhovito pripovedovati in romantično opisovati, čeprav so bila tovrstna popotovanja dovolj zahtevna in naporna. In vedno sta šla na pot, Mirko in Elizabeta, s kolesi. In vedno vse s sabo.« Torej večino hrane, ponavadi kolač domačega kruha in prežganje, gorilnik in podobno. Kjer se je dalo ustaviti, sva zakurila, zavrela vodo, vsula prežganje, malo posolila in že je bila juha. Še kruh, čeprav star, sva narezala vanjo in že sva se mogla okrepčati. Skromni smo bili, ja, skromni.« Oprema, obleka in podobno, pa večidel narejena doma. Če so se kdaj znašli v življenjski nevarnosti? O, ja, kb je bila nevihta ali seje vsul plaz, takrat so se ponavadi večkrat iskali, pa k sreči kaj hujšega ni bilo. »Kolesi sta na podstrešju, košarica pa seje nekje izgubila,« pove beltinska planinska mama in pripomni, da je bilo nekoč že vse, kar zadeva njihovo planinarjenje, urejeno. A so prišle razstave, vsakršni obiski in marsikaj se je porazgubilo. Zavriskaj in zapoj, preljubi štanflc moj, ko toliko boš od koče preč, začuti te ne bojo več. Kljub vsemu pa žlahtnost gorniškega izročila v rodu Baligač/Dimek ostaja. Na Triglav so se povžpeli tako Elizabetini kot Zinkini. Obe radi nagovarjata bližnje in daljne sodelavce, znance, prijatelje, naj se opogumijo in krenejo vsaj na manjše vrhove. Nekaj sta jih uspeli pridobiti. Tudi s svojimi bosta še šli. Žal — volja sicer je, ni pa časa, denarja ... Zato pa le pojdimo na gore, kjer radost in veselje nam krepi srce. (refren Gorniške) Branko Žunec KAPELSKO SREDIŠČE UREJENO । Krajevna skupnost Kapela je v . " 1990 uspela uresničiti kar t ?Ccj načrtovanih nalog, pa tudi to l.’ K' j>h PreJ n'so načrtovali, a nile nujne. V»Med najpomembnejše opra-naloge spada urejeno kri-l v središču Kapelskega Vr-ce Ker so urejali in asfaltirali hi,Sto’. so se odločili, da bodo stJati uredili tudi avtobusne poje __ |ažje je namreč urediti d stajališče hkrati s cesto, kot pa a bi čeZ leto ali dve spet razkopali asfait. y, središču naselja Kapelski S( .. so uredili dve avtobusni po-stJ‘> financirali pa so ju s sred-u * krajevnega samoprispevka. je..rso jim izvajalci (Cestno pod-^.Je Murska Sobota) to naredili (Jati s cesto, so bili stroški ne-ja .'ko manjši. Avtobusna posta-sj6 bila PreJ na nepravem me-^'Jaj je bila skorajda v križiš-ptQ?edaj je bolj oddaljena, nas- 1 trgovine so odstranili tudi jaj0°J'ko hriba, vendar jim naga- Središče Kapele bi bilo še lepše, če Hi poleg avtobusnih postaj uredili tu- di zadružni dom. Jezijo se čakajoči potniki, še bolj pa šoferji avtobusov kajti nekateri brezvestneži parkirajo svoje avtomobile ali tovornjake kar na prostoru, ki je namenjen za avtobusno postajališče. Središče Kapele pa ne bo imelo prave podobe, dokler ne bodo uredili zadružnega doma. Upra-vljalec je še vedno Svoboda Kapela, društvo pa deluje le še na papirju. Lastnik zgradbe je občina, koristi pa jo Mercator Sloga za skladiščenje blaga. Vprašanje je le, kdo od teh jo bo obnovil? bbp Spodnji Kamenščak Še letos kabelska televizija Sistem kabelskega prenosa satelitske televizije so v mestu Ljutomer začeli graditi že lansko leto. Tako ima večina mesta ta sistem že urejen, te dni pa ga končujejo tudi v naselju Stročja vas. Na zadnjem zboru krajanov pa so se za sistem kabelskega prenosa satelitskih programov odločili tudi v naselju Spodnji Kapjenščak. Pogoj za gradnjo je bil, da se najmanj 80 gospodinjstev odloči zanjo, po končanem zbiranju prijav in podpisov pogodb pa so v krajevni skupnosti Ljutomeru ugotovili, da seje prijavilo kar 85 gospodinjstev. Že ta teden naj bi začeli s trasiranjem in izkopom jarkov za polaganje kabla, z deli pa naj bi v celoti končali do konca letošnjega leta, ko bodo vaščani lahko sprejemali satelitski spored. V prvi fazi bodo lahko videli vseh šest jugoslovanskih programov in 7 satelitskih, v pripravi pa so že načrti širitve še za 6 satelitskih postaj. Krajani bodo za priključek morali plačati 6.000,00 dinarjev, in znesek poravnati v 10 mesečnih obrokih, izvajalec del pa bo Obrtna zadruga Ljutomer. D.L. d TEKSTIL EKOK M. GORZA 62311 HOČE, Stara cesta 42 Telefon: (062) 611 062 — velika izbira uvoženih čipk za zavese — izdelava po naročilu — konkurenčne cene in ugodni plačilni pogoji Pričakujemo vaš obisk in prepričali se boste o kakovosti naših izdelkov L— ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE • ZAVESE- LIMONA SPET OBRODILA — Pavel Ferencek s Kobilja je pred leti prinesel z morja sadiko limone in jo zasadil v zemljo v večji leseni posodi. Ker je z njo skrbno ravnal — poleti je bila na dvorišču, pozimi pa na toplem v stanovanju — jo gnojil ter zalival, je ne le lepo (z)rasla, ampak daje tudi sadeže: limone seveda. Te dni, ko smo jo slikali, jih je bilo na njej kakih dvajset, nekaj še zelenih, opazili pa smo tudi cvetove — znanilce novih sadežev, čeprav je težko verjeti, da bodo uspešni. Lastnikov tast Peter Šabjan, ki je na sliki, pa nam je povedal, da limone za čaj ne potrebuje, čeprav je star 72 let, rajši zvrne kupico vinca. Foto: Š S Vsak ponedeljek se sestanejo zdravljeni alkoholiki V Gornji Radgoni deluje že več kot 15 let skupina zdravljenih alkoholikov, sestajajo pa se vsak ponedeljek popoldne za dve uri v Zdravstvenem domu v Gornji Radgoni. V skupini, ki jo vodijo tri terapevtke, je vedno okrog 15 zdravljenih alkoholikov. Na sestankih se pogovarjajo o svojih težavah in načrtujejo življenje brez odvisnosti od alkohola. Ozdravljeni alkoholiki ugotavljajo, da naša družba premalo poskrbi za to, da bi javnost vec vedela o posledicah alkoholizma, pa tudi cene bre- zalkoholnih pijač so previsoke. Franci Klemenčič ^TNlK, 22. NOVEMBRA 1990 Stran 15 križemkražem po naših šolah Prižgali smo svečke V četrtek. 1. novembra, smo praznovali dan mrtvih. Spomnili smo se dragih pokojnih in vseh, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo. Na grobove smo prižgali sveče in jih okrasili s cvetjem. Molče smo zrli v trepetajoče plamenčke in v mislih bili pri dragih pokojnih. Mnogi so nas zapustili veliko prezgodaj. Kako radi bi bili še med nami! Ravno tega dne se človek najbolj zave, da je njegovo življenje prepleteno z radostjo in z bolečino, in kako minljivo je vse. Žalosten je pogled na grobove, ki se tega dne šibijo pod težo razkošnega, dragega in bahavega cvetja, med letom pa se nihče ne zmeni zanje. Nekateri v tem kar tekmujejo. Ni važno materialno bogastvo, važen je namen, oziroma spomin na naše drage. Majhna svečka, ki je prižgana z ljubeznijo in s spoštovanjem, ali ni to največ vredno? Prižgali smo jih tudi padlim partizanom na soboškem pokopališču, katerim v spomin je postavljen spomenik. Z njihovimi grobovi je posejano mnogo gozdov; za nekatere sploh ne vemo. l ega dne pohiti k njim naša hvaležna misel. Z mislijo pa želja, da bi lahko živeli z nami v svobodi, katere pa žal danes mnogi ne znajo ceniti. Klavdija Šek, 8. a, OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota Ozrem se po pokrajini in vidim, da se narava počasi pripravlja na zimski počitek. Orumenelo listje odpada in golo vejevje sili v turobno, megleno nebo. Preorano polje čaka, da ga prekrije sneg. In v tem času praznujemo dan mrtvih. Na pokopališču se zbere mnogo ljudi. Grobove okrasijo s prekrasnim cvetjem in prižgejo veliko sveč. Ponavadi pa slana in mraz kmalu uničita to razkošje. Prav bi bilo, da bi se večkrat spomnili na umrle in skrbeli za njihove grobove. Ta dan nas sili k razmišljanju o minljivosti življenja. Življenje je kot goreča sveča. Že rahla sapica jo lahko ugasne. Sandra Berglez 8. a, OŠ E. Kardelj Murska Sobota Moj najljubši kotiček Sedim na klopi pod orehom. Veter pihlja in ptice pojo. Včasih švigne mimo avtomobil, da se potem dvigne prah in se širi neprijeten vonj po raznih izpušnih plinih. Naš pes leži v utici in gloda kost, jaz pa sedim in razmišljam. Včasih se igram s prijatelji in takrat mi je lepše, ker nisem tako sam. V družbi prijateljev mi MUCA MARADONA Ze dolgo sem si želela muco. Končno sem jo dobila od sošolke Mojce, ki ji je dala tudi ime, in sicer Maradona. Je ; sivo-rjave barve in ima srednje dolgo dlako. Rada se igra z mano in bratom Janezom. Mama pa je huda, če Maradona s kremplji trga rože. Ponoči ima prostor v kurilnici. Ko me ni doma, odide skozi okno k sosedu, tipam, da mi je ne povozi avto. Anja Andrejc, 2. b, OŠ Kapelski vrh Ob dnevu mrtvih sva s sestrico prižgali svečke in položili cvetje na grobove — Narisal Darko Rajtman, 1. a (PB), OŠ Križevci pri Ljutomeru. Reka je pripovedovala Izviram visoko v gorah, v razpoki. Tečem po skalovju v dolino. Pot me vodi mimo gozdov, polj, vasi, mest, tovarn, mostov .. . Bila je nevihta. Voda je postala umazana in je vzvalovila. S seboj sem nosila drevesa, odpadne snovi iz tovarn in poljske pridelke. Tudi vodne kače so plavale v meni. Žabe in žabice so se trdno z raki držale plavajočih debel. Hitro sem tekla svojo pot naprej. Pritekla sem do hidroelektrarne. Ko sp delavci elektrarne videli, da sem zelo onesnažena, so postavili filtre. Iz njih je pritekla čista voda. Oživelo je življenje v meni in ob moji poti. Otroci so se veselo igrali. Ljudje so se sprehajali in sonce je zopet veselo zasijalo. Tudi ptice so veselo letale in prepevale. Oh, kako bi bila vesela, če bi bila res spet čista! Janez Cigut, 3. c, OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota Intervju z Neco Falk Pred dnevi nas je obiskala Neca Falk, ki je odpela Maček Muri. Dosti napora je potrebovala, da nas je ogrela (da smo sodelovali). Očitno smo preveč zadržani v Prekmurju. Sedaj pa vidimo, da je lepo, če se lahko sprostimo in sooblikujemo nastop. Rada je privolila v intervju, ki ga je izvedel 8. a ob radovednem prisluškovanju drugih učencev. — Kako se počutite v naši družbi? Neca Falk: »Fino.« - Kakšno glasbo imate radi? • »Rand. R.D.M.C.« Radi plešete? »Kakor kdaj.« - Imate tremo pred nastopi? »Prej sem imela, sedaj več ne.« — Kako dolgo že pojete? »Preveč.« — Ste izdali kaj podobnega kakor Maček Muri? »Da. Zlata ladja, Zdravilo za Strah.« — Kako naj razumemo Mačka Murija? »Mačja zgodba v mačjem mestu.« — Ste imeli tudi v tujini nastope? »Da, Švedska, Madžarska, Italija, Avstrija itd . . . V Švedski pa mi je bilo najlepše.« Želimo vam še mnogo uspehov in hvala lepa za ta kratek pogovor! »Hvala lepa tudi vam.« Rosana Radikon in preostali iz 8. a, OŠ Drago Lugarič, Lendava dan pod orehom hitro mineva, kadar sem pa sam. se zabavam po svoje. S psom se igram tako, da ga lovim po travi. Včasih priskočijo tudi mucke in takrat je zabavno, ko se podijo, skačejo ena čez drugo, jaz pa nasmejan spremljam igro. Pod orehom je vse polno listja. Orehi »padajo z drevesa in marsikateri mi pade na glavo. Včasih rezljam strahove iz buč, da potem noter vtaknem svečo. Tudi s tem si krajšam čas. To je najbolj zabavno. Nestrpno čakam, ko se spusti mrak, da bom prižgal svečo. Nekateri otroci se tega bojijo. Tako se bojijo, da zbežijo. Jaz pa se smejem, da sem čisto trd od smeha. Tudi pes Lisko se tega boji. Večer je najlepši, kadar vzide luna. Ves prevzet opazujem zvezdo, ki miglja, toda to ni zvezda pač pa avion. Pečem kostanje ali tudi krompir, kar je zame največja poslastica. Sveča v buči prasketa, kot bi prižgal vžigalico. Klop pod orehom je zame najljubši prostor. Tu se najraje zadržujem. Daniel Ivanič, 7. a OŠ Bakovci MOJ MAČEK Bila sem pri stari mami na Dolenjskem. Tedaj je muca skotila mladiče. Sprva nisem vedela, kam jih je skrila, pa sem se odločila in ji sledila. Končno sem naletela na pet ljubkih mladih mačkic, ki so se skrivali v našem kletnem prostoru. Štiri so bile lepe bele barve, peti maček pa Čisto črn, le na trebuščku je imel nekaj belih dlačic. Hotela sem se že umakniti in pustiti muce same z mamo, a sem še malo postala, da bi si jih ogledala. Toda glej! Mati muck je črnega mačka odrinila, ko se ji je ta hotel približati. Mislila sem, da bo čez čas vse v redu, a ni in ni bilo. Ubogega mačka sem ponesla v hišo, ga ogrela in ga pustila, da se ubožček naspi. Nato sem vzela skodelico mleka in ga skušala nahraniti. Mucek je z voljo sprejel segreto mleko, ki sem mu ga dajala. In tako je odraščal moj maček dan za dnem. Toda dan pred odhodom domov ga je povozil avto. Nežno sem ga dvignila ter ga položila v majhen zaboj, ki je bil poln s culami. S solzami v očeh sem sklonila glavo nad mačka, ki me je poslednjič pogledal v oči. Še isto popoldne sem mu skopala jamico in ga pokopala. Obujala sem spomine na ubogega mačka, ki sem ga imela najraje že od prvega dne, ko sem ga zagledala v našem kletnem prostoru, pri moji stari mami na Dolenjskem. Laura Huzjan, 8. b, OŠ Drago Lugarič, Lendava Zmaga Velenju Bila je sobota, dan, ko je bilo v Velenju republiško prvenstvo v teku. Tam smo se zbrali tudi vsi najboljši učenci iz Pomurja, k> smo zmagali na občinskih krosih. Proga se je začela na igrišču, nato je vodila skozi gozd in ob robu spet nazaj na igrišče. Najprej so tekli mlajši mladinci in mladinke na 2000 metrov dolgi progi, nato pa smo bili na vrsti starejši pionirji. Preteči je bilo treba 1000 metrov. Počasi smo se zbirali na startu. Prvič sem bil na tako velikem tekmovanju. To me je veselilo, bil pa sem tudi zelo nemiren. Zadnji dve minuti do štarta sta bili tako dolgi kot dve uri. Končno je starter pokazal, naj se pripravimo in čez nekaj trenutkov ustreli s pištolo v zrak. Bilo nas je okrog 8(1 tekmovalcev in vsi smo zdrveli, kolikor smo mogli. Na začetku Je bila nepopisna gneča. Komaj sern se prebil skozi, med hitrejše tekmovalce. Bučno navijanje gledai-cev nas je vodilo iz gozda. Kmalu sem se prebil na drugo mesto. » zadnji zavoj in majhna vzpetm8 nas je vodila do vhoda na ignsce’ kjer je bil cilj. Tu se je začel hu boj za prva mesta. V mišicah n nogah sem začutil bolečine, t°da sklenil sem, da dam vse od sebe. In že sem tekel prvi, drugi tekmo valeč pa mi je sledil z nekaj k°ra ki zaostanka. Bilo je še nekaj’me trov do cilja. V kolenih sem čut'' kako se mi kolena čedalje boljsl bijo. Vendar sem vzdržal. P° zV* čniku sem zaslišal svoje ime skoraj nisem mogel verjeti, “ sem zmagal. Saj to je zame naj večji uspeh doslej! Z veseljem se stopil na najvišjo stopničko, k) so mi podelili medaljo, priznanj in nagrado. Upam, da bom še k« J ponovil takšen uspeh. Jože Kolar, ® *! OŠ Rogaš««1 »Na Poljskem smo,« pove moški v karirastem plašču. Jetniki se vznemirijo. Nekateri silijo k lini ali gledajo skozi špranje. »Bog daj. da bi čimprej prispeli na cilji Da bo konec trpljenja in konec umiranja. Da bomo zopet ljudje.« pravi starec krhkega glasu. »Ljudje nikdar ne bomo več. Zanje smo mrčes, ki ga je treba iztrebiti,« se sliši iz kota. »Neosnovana misel! Nemci vendar ne bodo vozili tisoče in tisoče ljudi na drugi konec Evrope, da jih tam pokončajo. Škoda bi bilo za vagone, ko pa jih niti za prevažanje svojih vojakov nimajo dovolj. Pobili bi nas lahko tudi doma na Madžarskem, hitreje in brez večjih stroškov. Na prisilno delo nas peljejo. Nemški vojni stroj potrebuje delovno silo. Ker svoje nima, si jo vzame tam, kjer se mu ponudi priložnost,« ugovarja nekdo nadvse prepričljivo. Moževe besede so tako tehtne in lepe, da mu skoraj vsi jetniki pritrdijo. »Kaj pa otroci? AH peljejo tudi te na prisilno delo?« se oglasi nekdo, a mu nihče ne odgovori. Tedaj vstane starejši gospod in vseučiliški profesor, ki je doslej tiho sedet na tleh, in reče: »Ne pričakujte preudarnosti od naroda glasbenikov, mislecev in.sanjačev! Nemci so vse prej kot trezno misleč narod. Da si rešijo dušo, so nekoč pohiteli za nazadnjaškim Lutrom, se razklali na dvoje in se v svojem fanatizmu skoraj iztrebili. Zdaj se je cirkus ponovil. Razlika je le ta. da si zdaj ne rešujejo duš. ampak si skušajo ohraniti svojo čisto tevtonsko kri. V bistvu je isto. Tepli pa se bodo v s. iji nemški doslednosti, dokler jih drugi ne bodo prisilili na kolena. Zato ne pričakujte od njih treznosti, od zgodovine pa čudeža!« Profesorjeve besede so naredile na jetnike tako globok vtis, da so povesili glave in zamišljeno molčali. I/ času, ko srečni ljudje sedajo h kosilu, je vlak zmanjša! svojo hitrost, se kmalu ustavil in potem ritensko pripeljal na veliko postajo. Postaja je polna esesovcev z brzostrelkami in z nemškimi ovčarji, v skrbno prikrojenih uniformah in kot kamen mrzlih obrazov. Mirno, zadržano, podobni malikom m brez vsakršnega vmešavanja skrbijo za red. Njih telesna navzočnost zadostuje, da teče nacistični stroj brezhibno. Sužnje priganjajo rablji in valpti, ki so jih izbruhale nemške ječe zločincev. Močni kot biki, š ploho surovih besed, s pasjimi biči in s pestmi gonijo kapoji pred seboj nesrečno judovsko rajo. Odred se navsezadnje le zatakne, da ga ne kletvice, ne brce in ne pasji biči ne morejo spraviti naprej. Glattstein se počasi pomakne pred dva ‘sodnika-, ki odločata o nadaljnji usodi jetnikov. Starec pred njim, ki od slabosti komaj premika noge, mora na levo. On križa s >sodmkom< pogled in gre na desno. Vrsta se po -sodbr zopet hitreje pomika. Soparno je in oblačno. zrak težek kot svinec, gost in nasičen s smradom, ki sili človeka na kašelj. Zaradi strahotnega smradu v vagonu je bil zrak na prostem le spočetka čist in zdrav, vsaj zdelo se jim je, da je čist in zdrav. Zjdaj pa vedno bolj zaudarja po mrhovini, po ožganem mesu, po žarki imasti, po scvrtem mozgu, po nečem nepopisno gnusnem. Prekleti kraj! Niti ptičev ni nikjer. Sojetniku na njegovi levi, ki je skril zlatnino v šive pri suknjiču, je žal za prtljago, ki jo je moral pustiti v vagonu. On niti te skrbi nima. prtljage ni imel, kruh in meso je pojedel že spotoma, samo žeja ga muči. Zaradi svoje velike postave vidi prek glav sotrpinov. Tam so stražni stolpi z reflektorji in esesovci. oboroženimi s strojnimi puškami. bodičasta žica, širok jarek, napolnjen z umazano vodo, in žica. nabita z električnim tokom visoke napetosti, na plotu pa napis: ACHTUNG TOD! Pod napisom je mrtvaška glava z dvema prekrižanima kostema, grb svetlookih in svetlolasih arijskih zločincev. Glattsteina spreletava srh. Prispele jetnike naženejo v velik prazen prostor. Sesti je prepovedano tudi na gola tla. Vode kljub strahotni žeji še niso dobili. Kapo jih v prisotnosti esesovcev spašuje. če ima kdo med njimi spolno bolezen. Morajo se sleči in zmetati obleke v en. perilo v drug kot. Vsi. ki so skrili pod šivi zlatnino in dragulje, se obirajo, a si ne morejo pomagati. Nage jih kapoji s sunki in psovkami naženejo v kopalnico pod prhe. Pod prhami jih je že toliko, da se ne morejo niti ganiti, toda s pestmi in brcami jih natlačijo v tesen prostor še več. »Po kraljevski kopeli boste dobili čaj z rumom in holandsko pecivo,« jih zasmehuje kapo in spusti vodo nanje. 32 Glattstein se napije, si umije po smradu zaudarjajoče roke in za silo spere kri z uhljev in z obraza. Voda je mlačna in skopo odmerjena, gneča pod prhami takšna. da se ne morejo umiti. Komaj, da so si zmočili lasišče in si pogasili žejo, že morajo na zborno mesto. Pasji biči jim pokažejo smer in pospešijo tek. Vedno in povsod odloča naglica. Glattstein ne more razumeti, zakaj se jim tako strašansko mudi. Ko bi bila naglica potrebna in koristna, pa se nikamor ne ganejo. Tudi zdaj stojijo brez vzroka in nagi na dežju. Po dolgem čakanju razdelijo med nje jetniške obleke. V tankih črtastih majicah in pižamam podobnih hlačah, z lesenimi cokli na golih nogah in z izpranimi čepicami na glavi so podobni čredi zbeganih zeber. Na spodnjem koncu prostranega dvorišča jih tetovirajo. On ni več Valentin Glattstein. ampak številka 49723. Njegovo lasišče je pred nedavnim obril Metelka. Lasje mu še niso utegnili zrasti, a ga kljub temu še enkrat obrijejo. Brivec mu striže lase, kot da bi žel rž. Na koncu mu s škarjami odreže brke, njegov moški ponos. Nesrečnežu je tako hudo, da se mu prikradeta v oči dve svetli solzi, žalostno obvisita na trepalnicah, potem pa kapneta za brki, ki so bili mrtvo padli brivcu pod noge. Kapo v Škornjih in karirastih jahalnih hlačah s pasjim bičem v roki, z baskovko na glavi, zločinskega obraza in kot boksarske rokavice velikimi pestmi jim v baraki med lesenimi ležišči v dveh vrstah ob steni, na katerih ni ničesar drugega, kot umazani in usM koci, govori o snagi, disciplini, poslušnosti, naglici, marljivosti in po~ dobnih vrtinah, brez katerih ne bodo preživeli svojega letovanja-Med govorom se sprehaja med jetniki, sune zdaj tega s pestjo v pr' si, porine onemu koleno v trebuh ali ga podreza s pasjim bičem ? nos. »Esesovci so vaši bogovi. Čim jih srečate, snemite čepica s svojih lampionov! Čepice dol! Čepice gor! vam mora preiti v kri. Je pojem, od katerega je odvisna dolgost vašega življenja. Še bolj ?e bojte nas! Kapoji smo tukaj, da skrbimo za disciplino, uvajamo slepo poslušnost in vzdržujemo red. Smo hrbtenica taborišča. Kdo! se zameri nam, ja zapisan smrti. Kogar jaz udarim s pestjo po glav'-mu že s prvim udarcem razkol jem lobanjo.« Kapo dvigne v pes stisnjeno desnico visoko nad svojo glavo, naj vsak vidi njegovo silno moč. »Zato z menoj ni dobro zobati češenj. Svarim vas, da Pri delu pohitite. Kdor bo počasen ali bo celo poskusi! lenariti, bo obležal in se po izmeni vrnil v taborišče zadnjič in v vodoravni legi. Dele boste imeli več kot dovolj, da vam ne bo dolgčas. Če pa kateri izmed vas ne bi bil zadovoljen, onstran barak so žice z visoko nape' tostjo, na katere si lahko obesite svoje pasje življenje, če vas ze poprej ne upihne stražar na stolpu. Če se vam pa zdi takšna sd? preveč mehanična, se lahko obrnete name. Dovolj človekoljuben^ sem. da vam po želji s pestjo razbijem vaše pasje buče. Zaradi me-, ne pa se lahko tudi obesite ali skočite na glavo v latrino in se žadu šite v lastnih črvivih iztrebkih. Delo, ki vam ga bomo odkazaii jutri zjutraj, je najbolj ogabno delo na svetu. Če vam bo sreča mila, da ga preživite, vam je to len' ko v tolažbo vsaj, da ogabnejšega in bolj napornejšega dela ne bd' ste več dobili. Kar sem povedal, vzemite prekleto resno! Mi se ne šalimo. Naše geslo ni zaman: KI VSTOPITE. VSAK UP PUSTITE! Na šiht pojdete šele jutri. Danes imate prosto, da se spočiješ od naporne vožnje, zložite perilo v predate, obesite obleke v om«r in družinske fotografije na stene. Tudi na dvorišče smete, da ogledate, kako upravljamo taborišče. To je vaša baraka. Ležišča rušo posebno udobna, kljub temu vam jamčim, da se boste po oP1^ vljenem delu in s praznim želodcem naspali kot baroni. Ker n'ste. hotelu, vam tudi cokel ni treba postaviti pred vrata, da vam jih p0' ščijo in napitnino lahko pustite v svojih ušivih žepih « Zvečer jim na dvorišču iz škafov zajemajo pomijam brozgo. Kot da skopa jed ne bi bila dovolj vodena, jo je nenadn ploha še bolj razredčila. »Šale davaj. šale davaj. šale!« vpije venomer mlad Jud v u^. jinščini in zbira skodele, da jih neumite zopet napolnijo s pomija' za naslednjo gručo jetnikov. .g: Glattstein hlastno popije svoj obrok. Zaveda se. da bo od mora! vedno in vse použiti. če se bo hotel obdržati nad vodo želi se pridružiti armadi živih okostnjakov s kot količki tankimi to mi in nogami, zabuhlih obrazov in steklenih pogledov, uprtih v stn Pričakoval je. da bodo imeli v baraki, ki so jim jo odkazah-kot dovolj prostora, saj jih je bilo kvečjemu dvajset. Z nočjo Pa nasujejo v prostor stari jetniki, ki so se vrnili z dela, in zasedejo ležišča. Preden ležejo, si obirajo uši. Jemljejo jih iz'majic in hN • jih kar žive mečejo na tla »Kakšen smisel ima takšno obiranje mrčesa ?« se sptd-Glattstein. Uši ga ne bi vznemirjale, saj jih je prinese! s seboj Madžarske in jih je bil vajen, če se ne bi bal kužnih bolezni- (Nadaljevanje prihodnjih Stran 16 ------------------^jggO VESTNIK, 22. NOVEMBRA^ IHA GROZIJO HIŠI... II UH Narava se je tega dne še posebno odela v gosto meglo. Odeta v obleko zlatorjavega listja se pripravlja na zimski počitek. Tudi ljudje iz Lackove ulice 17 v Gornji Radgoni preživljajo svojo jesen. Pa vendar se prihajajoče zime ne veselijo. Njihova oblačila so oskromna, domovanje še skromnejše. Bodo to zimo še imeli streho nad glavo? Bo streha zdržala težo snega, stene Prevelike količine vlage? Antonija in Janez Mulec imata čez sedem križev. Ko je najhladneje, se gresta ogret sosedom. nekakšno pribežališče ljudi z obrobja, tistih, ki jih nočejo ali pa sami ne zmorejo bivati kje drugje. Moj pravi dom bo šele na pokopališču Jože Hamler je na tem svetu že od 1901. leta. Živi sam, zanj pa vestno skrbi hčerka. Njegovo vilne rože. Izza predpasnika potegne dokumente in preveri letnice, ki se jih prej ni mogel spomniti. Tudi sliši slabo. Ogromna spalnica je mrzla in vlažna, oblačila ima razstavljena po posteljah, da jih ne bi načela vlaga. Še nihče nas ni vprašal, kako živimo Antonija in Janez Mulec imata že čez sedemdeset let. Prej sta živela v Stari —Novi vasi pri Ljutomeru, nato pa sta se preselila, ker je Janez dobil boljšo zaposlitev v gornjeradgonski Komunali. To je bilo okrog 1971. leta. Ko je dopolnil 60 let, so ga upokojili. Zdaj hodi okrog, vsak dan ga lahko srečate na ulicah Gornje Radgone, zbira to in ono, pomaga pri različnih opravilih. Spominja se, da sta s težavo prišla do tega stanovanja. Najprej so ju odselili na podstrešje. Pripovedoval je: »Tam je bilo tako mrzlo, da sem moral kuriti v dveh pečeh, pa se ni ogrelo. Tu je nekoliko boljše. Hotel sem obzidati, narediti še en strop, da ne bi bilo tako visoko, pa so rekli, da se to ne splača. No, saj so kar precej naredili, tudi vodovod in tla, le stropa, niso hoteli. Tudi drugega okna nisem smel vzidati, ker so rekli, da ne smem nič razkopavati. Pa nič. Tuje pozimi vsak hip zrušila. Mihoričeva živita namreč v gornjem nadstropju, do stanovanja pa morata po strmih stopnicah. Ker imata oba težave s starimi kostmi, sta stopnice obložila s cunjami. Tudi ta zgodba se začne nekako v šestdesetih letih, ko je Ignac že začel pisati prošnje za dodelitev stanovanja. 14 let sta živela kot podnajemnika v Radencih, ko sta se iztrošila in postala stara, sta morala oditi, jadikujeta. Najprej so ju odselili v hišo v Hrastje-Moti. Ko je začela Mura lani poplavljati, so ju izselili. Tako sta postala stanovalca meščanske hiše. Med sedanjimi stanovalci je v hiši najdlje Angela Roštohar, stara 68 let. Živi sama, v Lackovo 17 pa se je preselila, ko se je poročila z Roštoharjem. Dejala je: »Pravijo, da je hiša stara čez 400 let. V tem času, ko sem tukaj, je ni nihče obnavljal. Že prej je v njej živelo veliko stanovalcev. Sama nisem nič obnavljala, le prepleskala sem občasno. Imam kuhinjo in eno sobo, pa klet. Vodovod imamo skupen, tudi sanitarije. Po možu dobivam nekaj pokojnine in moram z njo ravnati zelo skrbno, če hočem preživeti. Pred dnevi so si prišli hišo ogledovat. Rekli so, da bi bilo najbolje vse podreti, da bi potem Slava in Ignac Mihorič si nikakor ne moreta urediti pravega domovanja. Stopnišče je podobno zapuščenemu rastlinjaku, stanovanje pa . . . Bojita se širokih razpok v steni in mrzle zime. . Stara meščanska hiša v Lacko- 17 (nasproti klavnice Mesoiz-Oelkov) daje od daleč vtis zapuš-^ene hiše, ki je svoje odslužila in-;aka na rušenje. Ko pridete bli-Ze> opazite v oknih rože, iz. dimčkov se vali dim, stanovalci pa, nevajeni obiskovalcev, začudeno “Pazujejo vsakega, ki si ogleduje stavbo. Le kaj vidijo zanimivega v,teh odkrušenih zidovih, v kate-hh so že široke razpoke, si misli-j0. Pa vendar je meščanska zgrad-?a v Lackovi 17 pod spomeni-skim varstvom. Seveda doživlja Podobno usodo kot mnoge dru-|e> ker ni denarja za obnovo. In e bi jo že obnovili, izselili stano-alce v človeka dostojna bivališ-Ca; kdo bi hotel najeti prostore ^sproti klavnice in mesne indu-strije? Tako je prva osnovna šola ^sta Gornja Radgona postala °ze še kar cvetijo, vendar ne morejo več razvedriti Angele Rošto-ar- Kako dolgo bo še lahko spala za temi uničenimi zidovi? najpomembnejše in najdražje opravilo je kurjenje in ohranjanje toplote. Življenjska zgodba je podobna mnogim iz Slovenskih goric: »Že pred vojno sem bil >vajncer< pri Konradu Spran-gerju iz Radgone. Stanoval sem na Simoničevem bregu in za tisto bajto in zemljo plačeval najemnino. V sedemdesetih letih so me pregovorili, da sem se preseli! sem, tisto hišo so podrli, da so lahko potem zgradili bloke. Tu imam kuhinjo in sobo, vendar je ta že >hin<. Kurim si sam, vendar ne morem dihati. Dobro, da imam hčerko, ki skrbi zame, pere perilo in prinese kosilo. Zdaj ne grem več nikamor. Moj pravi dom bo šele na pokopališču.« Ko sem ga kasneje obiskala v njegovi majhni kuhinji, kjer tudi spi, so me najprej presenetile šte- j B e s t a t i g u n g Herr Josef Hemler,geboren 12,5.1900 in Noricki vrh,Bezirk Gornja Radgona, derzeit wohnneft in Gornje Redgone,"itEonicer breg 1 in Jugoelevien, und seine Freu Marie Hamler geborene Frank,geboren 6.J.19o4 indigovo!, Bezirk Gornja Radgone, d ?rzeit '.vohnhaft in Gornje Radgone."imonicer breg 1 in Jugo^levien, »aren beidc em cbem.Be^itz meines ver^tor-benen Vaters,Herrn Konrad ^pranger»Beamei^tei in Redkor^burg, els Winzer in Gornje Radgona Jugo^lavien vom September 1959 bi” Kriegsende 194 5 beschaftigt. Redkersburg,25.Nov,1968 r.au-Geaehaiv , Konrad Sr-tanger B&dkersburg. Jože Hamler je bil viničar in dolga leta je živel na Simoničevem bregu. To dokazujejo tudi tole potrdilo. grozno mrzlo. Strop je visok, zato se ne more ogreti. Ko je zelo hudo, se grem gret, v kuhinja k Roštoharjevi, v market ali kam drugam.« Mulčeva se spominjata, kako so stari ljudje govorili, da je bila v prostoru, kjer stanujeta, včasih mrtvašnica. Zato naj bi bil poseben vhod in zadelana luknja (za zvonove) na stropu. Kjer je danes parkirni prostor Mesoizdel-kov, je bila pred leti vrtnarija, pred stoletji pa pokopališče. »Tu živim že dolga leta, pa še nihče ni prišel pogledat, kako živim v tej stari hiši,« je še dejal Janez. Po tridesetih letih iskanja primernega stanovanja Tudi zgodba Slave in Ignaca Mihoričevih je zanimiva. Najprej sem si morala ogledati domovanje, ki, resnici na ljubo, ni niti malo podobno človeškemu. V zidu so globoke razpoke, ki sta jih zadelala s krpami, okna ne tesnijo^ tla grozijo, da se bodo lahko naredili več stanovanj. Ja, kam pa bomo mi šli, če bodo to delali? V klavnico?« Lackova ulica 17 v Gornji Radgoni. Tipična meščanska hiša, ki je zaščitena. V njej naj bi bila prva osnovna šola v mestu — danes je v prav klavrnem stanju in komaj lahko verjamemo, da v njej živi nekaj družin. 86 stanovanjskih hiš, starih nad sto let Res so si odgovorni pred kratkim ogledali meščansko hišo v Lackovi 17, ki je last občine in menda zgrajena 1815. leta. V gornjeradgonski občini se morajo odgovorni za stanovanjske zadeve ubadati s problemom 86 hiš, v katerih je 195 stanovanj, ki so stare nad sto let. Če imajo stanovalci čas (in denar), lahko zaprosijo za dovoljenje in si hiše sami urejajo. Marija Manič je povedala: »Hiša je dotrajana, njene prenove pa ni v programu. Pred leti smo obnovili dimnike in streho, za večja dela pa ni denarja. Uničeno je vse — od temeljev. Tudi za naprej nimamo smernic, niti sredstev. Nad njo bdi tudi spomeniško varstvo. Ignacu Mihoriču je namesto stanovanja ostal zajeten kup prošenj. Jaz gledam na to zelo črno. Skoda se mi zdi vlagati kakršenkoli denar vanjo, ker je cenejša novogradnja. In sploh — kam seliti te ljudi? Te prostore je stanovanjska dejansko že odpisala, potem pa je prišel pritisk od zgoraj, da jih moramo vseliti. Nekateri niti nočejo drugam, ker je tukaj najcenejša najemnina. Sedaj stavba sicer ni v takem stanju, da bi se lahko porušila, toda ko bi začeli kaj gibati, bi se vse zrušilo. Ne vidim rešitve, ker iz stanarin ni denarja. Tako kritično še ni bilo, opravljamo le najnujnejša dela. Hiša ni vredna nič. Dejstvo, da je pod spomeniškim varstvom, nam vso stvar le še otežuje.« Rešitve niti nismo pričakovali — ne jaz in ne stanovalci meščanske hiše. Pa vseeno: tudi z najbolj globokega dna pride včasih odmev! Bernarda B. Peček K*. * DRUŽINSKI NAKUPOVALNI CENTER VELIKI DISKONT • ZABAVNA ELEKTRONIKA • RADIO • TV • JEANS ŠPORTNA OBLAČILA • ČEVLJI I SVEŽI KRUH • SADJE • KAVA Feldbach • Gleichenberger st.ra Bp 16-20 22. NOVEMBRA 1990 Stran 17 ZVEZA DIJAKOV Kako do boljše šole? Zveza dijakov Slovenije je bila ustanovljena 31. marca kot stanovska organizacija dijakov, ki naj bi si prizadevala izboljšati položaj srednješolcev v izobraževalnem procesu, tako v materialnem kot v vsebinskem smislu. Kmalu za tem so začeli ustanavljati podružnice Zveze dijakov tudi po pomurskih srednjih šolah. Dijaki po Sloveniji se sicer že dalj časa pritožujejo nad prenatrpanimi učnimi programi, dolgočasnimi predavanji in podobno, vendar med odgovornimi običajno ni bilo odziva. Zato si v novi organiziranosti prizadevajo za sodobno šolo, odnose med učitelji in učenci, ki bi spodbujali izobraževanje. Tudi po pomurskih srednjih šolah so z ukinitvijo osnovne organizacije ZSMS ostali brez organizacije, ki bi povezovala dijake pri uresničevanju njihovih in-terešfev. Nova oblika organiziranosti, Dijaška zveza, pa je na začetku marsikje naletela na nezaupanje, še posebej, ko so zanimanje za Dijaško zvezo pokazale tudi nekatere stranke. Nekateri pa so v organiziranosti mladih brez preizkušenih kontrolnih mehanizmov videli možno močno skupino pritiska na šolah. Zato so bolj zainteresirani za apatično mladino, kot za ljudi, ki postavljajo zahteve. Šele z demokratizacijo na različnih področjih so tudi pedagoški delavci spoznali, da so lahko zahteve Zveze dijakov tudi koristne. Saj šele dobro organizirana Zveza dijakov na šolah pomeni organiziranost izobraževanja na demokratičnih načelih, kjer so dijaki enakopravni sogovorniki pri ustvarjanju takega izobraževalnega procesa, ki bo motiviral tako učitelje kot učence za boljše in produktivnejše delo. vore, da se šele ustanavlja, ali da med dijaki ni dovolj velikega interesa. Na srednji šoli kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve v Lendavi smo izvedeli, da pri njih za zdaj ni dovolj članov in zanimanja dijakov za Zvezo. Na Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti imajo mentorja in Zveza de--luje. Nekoliko bolj optimističen odgovor smo dobili na Srednješolskem centru v Murski soboti, kjer so nam povedali, da je na njihovi šoli Zveza dijakov dokaj aktivna. Kljub vsemu se torej tudi na naših šolah Dijaška zveza počasi oblikuje, saj je pogoj in ne ovira za kakovostnejši izobraževalni proces. Ne bori se namreč le za izboljšanje materialnega položaja učencev, ampak tudi za izboljšanje materialnih razmer za delo na šoli, torej gre za zahteve, ki bi morale biti v interesu vseh. Pri zahtevah, ki si nasprotujejo, pa je potrebno doseči kompromis, ne pa jih vnaprej izključevati le zato, ker so jih predlagali dijaki. J. Gabor Ko smo povpraševali po nekaterih srednjih šolah v Pomurju o dejavnosti Dijaške zveze pri njih, smo pri večjem delu dobili odgo- RDEČI MILIJONI POMURSKEGA ZDRAVSTVA Navadili smo se na rdeče številke v zdravstvu, izračunane po računovodskih predpisih, toda sedaj moramo zapisati, da so imeli trije zdravstveni domovi, v Lendavi, ljutomeru in Murski Soboti, izgubo v tako imenovani substanci, torej so imeli več izdatkov kot prihodkov. Razen Pomurskih lekarn pa so imele ob devetmesečju izgubo vse temeljne organizacije, in to skupaj 19 milijonov dinarjev. Če k temu dodamo skoraj tri milijone primanjkljaja v substanci ter vsoto, potrebno za rezervni in stanovanjski sklad, potem je primanjkljaj blizu 30 milijonov. Visoke številke, ki pa pomenijo tudi to, da ima pomursko zdravstvo velike likvidnostne težave, saj ne morejo pravočasno plačevati računov za material in storitve, s težavo pa zberejo denar tudi za osebne dohodke. Po besedah pomočnika direktorja Pomurskega zdravstvenega centra Štefana Vučaka so slab rezultat tudi pričakovali, saj so ob polletju morali finančne načrte zmanjšati za 16 odstotkov, kar je v drugem polletju 30 odstotkov zaradi primanjkljaja v proračunski blagajni. Sprejeli so tudi sveženj varčevalnih ukrepov in sedaj ugotavljajo, da so že samo s temi ukrepi, ki se dajo takoj izmeriti, precej privarčevali. Ker delavcem ne plačujejo potnih stroškov na delo in ne v celoti malice, jim je ostalo v dveh me- secih dva in pol milijona dinarjev. Do konca leta bi tako dobili .6 milijonov, kar je polovica neto plače vseh zaposlenih. Število zaposlenih se je letos zmanjšalo za 35 delavcev, ne z odpuščanjem, ampak upokojevanjem. Tudi s tem bodo nekaj privarčevali, vendar bo kot pričakujejo, zmanjkalo denarja ze eno plačo, razen če ga bodo dobili več od republike. Gotovo, tako kot denar pričakujejo v pomurskem zdravstvu od republike izdelane normative in standarde, po katerih bi se v prihodnje delil denar med zdravstvene organizacije. Sedaj ga namreč razdeljujejo po indeksih, torej po porabi iz leta 1988, ali: več si porabil, več dobiš. Izdelani novi sistem delitve denarja v republiki bi morali dobiti že v oktobru, vendar ga še vedno ni niti za razpravo. Zato tudi ne morejo narediti še nobenih načrtov dela in poslovanja za prihodnje leto. Majda Horvat PO SLEDI DELEGATSKEGA VPRAŠANJA LENDAVA Uresničili večji del programa Ko so pred leti pripravljali srednjeročni občinski referendumski program naložb v šolstvu, otroškem /arstvu in pri gradnji osnovnih objektov telefonije, gotovo niso pričakoval, da bomo padli v tako krizo. Vendar pa kljub vsemu v Lendavi ugotavljajo, da so večji del referendumskega programa uresničili. S sprejetjem tretjega občinskega samoprispevka za obdobje od 1986. do 1990., so sredstva razdelili: 64 odstotkov za gradnjo osnovnošolskih objektov, 21 za sofinanciranje gradnje osnovnih objektov za razvoj telefonije;-15 odstotkov pa za gradnjo vzgojno-varstvenih objekto.v. Za šolstvo so sezidali prizidek k telovadnici v Turnišču, opremili telovadnico v Odrancih, dozidavajo pa telovadnico in potrebne učno-vzgojne prostore pri osnovni šoli Črenšovci. Pri gradnji vzgojno-varstvenih objektov so uresničili oba načrta, tako vrtec v Črenšovcih leta 1986 kot letos vrtec v Bistrici. Na področju ptt prometa pa so dokončali več medkrajevnih kabelskih povezav, objekt v Dobrovniku za potrebe ptt prometa in drugo. Vendar pa pri izvajanju programa na tem področju niso dobili sredstev širše družbenopolitične skupnosti, zato le z referendumskimi sredstvi in sredstvi prihodnjih telefonskih naročnikov vsega niso mogli uresničiti. Ocenjujejo, da bo iz samoprispevka do konca referendumskega obdobja, februarja 1991, zbrano skupaj 3,5 milijona nemških mark ali 24 milijonov dinarjev. Največji del nerealiziranih nalog iz sedanjega referendumskega obdobja bo predvidoma ostal na področju šolstva. Tako so nedokončani prizidek s telovadnico v Črenšovcih, gradnja telovadnic v Dobrovniku in Bistrici in medkrajevna telefonska povezava Lendava-Pince. To pa bo prišlo v ospredje uresničevanje naslednjega referendumskega programa, ki ga načrtujejo v lendavski občini. J. Gabor jeans — jeans — jeans — jeans — jeans ZNANJE IZ DOMAČIH LOGOV V POMOČ GEODETOM Minuli teden so se v Ljutomeru zbrali slovenski geodeti na predstavitvi računalniškega programa oziroma nove različice računalniškega programa GEOS, ki so jo poimenovali QUICK GEOS. Računalniški pripomoček je nastal v ljutomerskem podjetju Mikro-kozmos, pripravila pa sta ga domačina Iztok Zrelec in Tomi Nemec. Že pred dvema letoma so Ljutomerčani geodetkim upravam ponudili računalniški program za vnašanje podatkov, izris skic, kart in opravljanje drugih funkcij. Zanje so se zanimali zlasti v Gornji Radgoni, Lendavi, Slovenski Bistrici, Ormožu, Tolminu in na Ptuju. Nova različica programa je še popolnejša in hitrejša, zanjo pa bodo morali zainteresirani odšteti 23 tisoč dinarjev, dosedanji uporabniki oziroma kupci stare različice pa bodo pri nakupu nove deležni popusta. Geodeti so se na predstavitvi v Ljutomeru strinjali, da je GEOS QUICK zelo uporaben program, ki lahko prihrani zaposlenim na geodetskih upravah veliko dela in še več časa, za delo na terenu pa se bodo lahko bolj pripravili. L. Kosi > V DARIL LOTE KO iz raz od 1 KOMPLETI sreCna Čestitka ZA SREČNO NOVO LETO Na Loteriji smo dedku Mrazu ali Božičku naročili, da vam lahko pri- nese tudi zanimive čestitke. Ponudbo Novoletnega 3X3 smo namreč obogatili s posebnimi CESTITKAMI - VOŠČILNICAMI. Na njih so štiri kartice naše igre in prostor za lepo misel, željo. Tako boste hkrati čestitali in darovali. To je ena od novosti v času, ko pač mnogi razmišljate, kaj podariti. Mi vam ponujamo lepo priložnost, ki vas velja 240 dinarjev - obdarovancu pa lahko prinese srečo, dobitek v igri Novoletni 3X3! TNO NAGRADO! OVENIJE vam koAnovost ponuja direktno naročilo DARILNIH po 5 ali 10 karti RAZLIČNIMI SERIJSKIMI ŠTEVILKAMI prodajnih mest po Sloveniji. Tako vam ne bo več potrebno hoditi a do lokala in iskati svoj4 srečne številke. Pa to še ni vse! Pri naročilu DARILNEGA KOMPLETA 10 kartic boste brezplačno prejeli še posebno darilo LOTERIJE SLOVENIJE. Izpolnite priloženo naročilnico in jo najkasneje do 15. 12. 1990 pošljite na naslov LOTERIJA SLOVENIJE, Trubarjeva 79, 61000 Ljubljana, s pripisom za NOVOLETNI 3X3 ali nas pokličite po telefonu 061/323-979. DARILNE KOMPLETE vam bo prinesel pismonoša, s plačilom po povzetju. Zagotavljamo vam, da bodo kartice plačane do 8. 12., sodelovale že v predžrebanju. Le 8 »Občinarjev« preveč Število delavcev, zaposlenih v upravnih organih skupščine občine Lendava, je bilo v začetku ' tega leta 116. Zajema tudi strokovne delavce prejšnjih sisov, ki so prišli na plačilne sezname občine. Glede na novo sistematizacijo, v kateri pa je upoštevana tudi racionalizacija, je potrebno za dela in naloge v občinski upravi nekaj manj delavcev: 102,5, kar pomeni, da je bilo preveč 13,5 delavca. Zapisali smo: bilo, kajti čez leto se je stanje spremenilo: število upravnih delavcev se je zmanjšalo za 5, tako da jih je zdaj preveč le še 8,5. Ker pa presežkov ni mogoče postaviti na cesto, so v občini sprejeli program humanega reševanja: delavcem, ki jim ne bo mogoče zagotoviti ustreznega delovnega mesta, bodo pomagali z dokupom delovnih let zaradi upokojitve; če pa bodo sami poskrbeli za svoje delovno angažiranje (obrt, kmetijstvo in podobno), pa. jim bodo na podlagi pisnega sporazuma dali odpravnino. Delavci, ki pa jim ne bo mogoče zagotoviti nobene od prej omenjenih možnosti, bodo na razpolago za najdalj dve leti in v tem času bodo prejemali 80 odstotkov osebnega dohodka od zneska, ki bi ga dobivali, če bi delali. Vse to pa niso le gole besede, ampak dejstva, saj so 3 delavcem že začeli sofinancirati dokup delovne dobe za redno oz. predčasno upokojitev s 1. novembrom 1990, 2 delavca pa se bosta kmalu upokojila invalidsko. Morda bodo status invalidov pridobili tudi naslednji 3 delavci, ki bodo kmalu šli pred komisijo. Ostaja torej še 1 delavec, ki pa bo »na razpolago«. V občini Lendava pa so izdelali program za zmanjševanje števila zaposlenih tudi v prihodnjem letu, saj bo modernizacija občinske uprave (računalniška obdelava podatkov in drugo) še naprej pritiskala na »odvečne« delavce. Po drugi strani pa bo tudi treba misliti na zaposlovanje strokovnega kadra, ki MODNI SALON ONA — v Murski Soboti (pri avtobusni postaji) — v Lendavi, Kranjčeva 61 — v Črenšovcih Dočakajte zimo v toplih oblačilih iz jeansa, ki smo jih za vas oblikovali in izdelali sami! • otroške zimske jope (parke) od 390,00 do 570,00 din • otroške termo hlače od 220,00 do 330,00 din • dekliške zimske jope 620,00 in 760,00 din • dekliške kavbojke od 278,00 in 285,00 din • fantovske kavbojke 300,00 din in še mnogo drugih modelov . . . Pri nakupu nad 500,00 din možnost plačila v dveh obrokih! KOVAČ MARIJA 69224 TURNIŠČE Cvetna 19 Pri nas lahko kupite vse za otroke — od dojenčka do mladostnika1. • oblačila • trenirke • vetrovke • kavbojk^ • perilo • šolske potrebščine 9 otroška kozmetika... Konkurenčne cene! prihaja iz šol. Š. Sobočan TEHNO IMPEKS, d.o.o. Titova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) MURSKA SOBOTA, tel.: (069) 25-049, odprto od 8. do 12. in od 14. do 17. ure NAROČILNICA: Naročam kompletov po 5 10 kartic (zaželeno obkroži) po PRODAJA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES ceni 300,00 din (600,00 din) za komplet. Kartice pošljite na naslov: (Ime im priimek) avtomobili znamk RENAULT in vseh japonskih in ameriških proizvajalcev (Ulica in hišna številka) • motorna kolesa ameriških in japonskih proizvajalcev (Pošta) LOTERIJA SLOVENIJE - Trubarjeva 79, 61000 Ljubljana, tel. 061/323-979 NAJNIZJE CENE! Stran 18 " VESTNIK, 22. NOVEMBRA HH Radijski in televizijski spored od 23. do 29. novembra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte se z nami! (Marjan Maučec sporoča, če zunaj dežuje, ali je vreme le-P» — podobno bo potem tu-z vašim razpoloženjem to Jutro, v katerem vam pomurski val želi vse najlepše!), 8-00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (petek ni dan za velike besede, še manj pa za velika de-Janja, saj sta pred vami dva prosta dneva — če seveda nihate živine, ki muka v hle-v«!), 19.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (upamo, da preživljate prijetne konectedenske dni, RMS pa vam jih želi samo še popestriti. Poslušajte nas, morda vam bo manj dolgčas kot sicer), 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA IVSLOVENIJA 9.00 Delfin Flipper, a(her. nanizanka. 9.25 Pio- nirji sodobne kirurgije, augL serija. 10.15 Podmor-'"ca, nemška nadaljevanka. 14.30 Svet na zaslonu. 15.00 i°va, ponovitev nanizank. •7.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Lednik. 18.05 Gradovi: Ka-*o so jih napadali. 18.40 !lovk angl. nanizanka. '9-05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo ted-na- 20.20 Nebu naproti,. a®er. serija. 21.20 Zakon v L°s Angelesu, amer, nanizanka. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Družinske vezi, an,er. nanizanka; Rdečilo Za ustnice, ameriški film. ^rugi program: 16.00 Satelitski programi, j •6.45 Šahovska olimpijada, dnevni pregled. 17.30 Re-|lonalni programi: Studio pribor. 19.00 Videomeh. 9-30 Tv dnevnik. 20.00 Ža-pče. 20.30 Ex libris: O Ju-llu Bettetu in vzgoji pev- 21.25 Erič Ericson in France Prešeren, zbo-°yski koncert. 22.50 Vpra-’aJte ZIS. 23.50 Mednarod-0 prvenstvo v namiznem ^'su, posnetek iz Niša. '50 Satelitski programi. 8.30 Nemščina. 9.00 Angleščina za najmlajše. 9.15 Radovedni Taček. 9.30 Lonček, kuhaj: Ocvrte miške. 9.40 Čebelica Maja. 10.05 Križem kražem. 10.35 Infantinjin rojstni dan. 11.15 Alf, amer, nanizanka. 11.40 Naša pesem 90. 13.00 Videogodba. 13.45 Lepa naša domovina, zabavnoglasbena oddaja. 14.15 Otroka kapitana Granta, ameriški mladinski film. 15.50 Žarišče. 16.20 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik L 17.05 Skopje — Balkansko prvenstvo v košarki: Jugoslavija—Bolgarija, prenos. 18.30 Divji svet živali. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.23 Ona + on. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Zlata dekleta, amer, nanizanka; S kraja dogodka, angl, nanizanka; Ulica Dalancy, ameriški film. Drugi program: 14.15 Videonoč. 18.15 Šahovska olimpijada, dnevni pregled. 19.00 Pri Huxta-blovih (Cosby show). 19.30 Tv dnevnik. 20; 15 Filmske uspešnice: Miza za pet, ameriški film. 22.15 Satelitski programi. 9.00 Nedeljska kuhinja (prebrali vam bomo horoskop, se malce pošalili, vrteli zabavno glasbo po vaših željah in ob 10.30 začeli s kvizom 10 sekund — upajmo, da si boste prav vi prislužili tisočaka ali dva!), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA HTV Hrv ^0 Ponovitve, tv v šoli, ^•adinske oddaje, 19.30 ,,nevnik, 20.00 Kup laži (f), -■30 Sejem jazza, 22.20 Sevnik, 22.45 Kultura. 8.30 Ponovitve, tv v šoli, 14.50 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ničelna točka (f), 21.30 Dnevnik, 21.50 Šport, 22.15 Sobotni večer. 8.25 Živ žav. 9.15 Hov!, angl, nanizanka. 9.40 Gradovi: Kako sojih napadali. 10.10 Zgodba o Hollywo-odu, angl, serija. 10.30 Pri Huxtablovih (Cosby show). 11.00 Domači ansambli: Fantje treh dolin. 11.35 Kmetijska oddaja. 12.35 Prisluhnimo tišini. 13.15 Ti-tanic. 14.45 Alternative 4, poljska nadaljevanka. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Žandar v New Yorku, francoski film. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Primož Trubar, nadaljevanka. 21.20 Zdravo. 22.40 Tv dnevnik 3. 23.00 Sova: Doktor Doogie Howser, amer, nanizanka; S kraja dogodka, angl, nanizanka. Drugi program: 10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 13.00 Športno popoldne (šahovska olimpijada, mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu, rokomet, košarka). 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Veselje do lepe oblike, nemška izobr. oddaja. 20.45 Vulkani, francoska serija. 21.15 Žetev 90, dokum. oddaja. 21.55 Športni pregled. 22.40 Satelitski programi. — 5.30 Prebujajte se z nami! (stalne ponedeljkove jutranje rubrike spet čakajo: domači in tuji zaprašeni hit, zdravniški nasvet, horoskop, minute za mlade, pesem tedna, zvočno pismo z Madžarske, pa še seveda veliko svežih informacij!), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (skušajmo ga skupaj preživeti boljše volje! Za to se bo trudila Danila Hradil Mohar, zadnjo uro pa se ji bo pridružil še Miki Roš skupaj s štoplčki!), 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (Ne pozabite, da je vsak novi dan doživetje zase, zato bodite veseli in zadovoljni, posebej še, če vam tako dobro kažejo zvezde — to boste zvedeli ob 6.30!), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (spet vam pripravljamo tri ure sporeda s svežimi novicami ob 17.00 in uro in pol čestitk in pozdravov ob 17.30), 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev. 9.15 Ciciban, dober dan. 9.30 Dekliški pevski zbori. 10.00 Utrip, Zrcalo, Mernik. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik L 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 18.45 Čebelica Maja. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Gluhi mož na meji, drama TVS. 21.15 Osmi dan. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Tisti čas — koncert poezije. 23.15 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, amer, nanizanka; S kraja dogodka, angl, nanizanka. Drugi program: 16.00 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi: Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Lepa naša domovina, zabavnoglasbena oddaja. 20.35 Po sledeh napredka. 21.05 Sedma steza, športna oddaja. 21.25 Omizje. 9.00 Zgodbe iz školjke. 9.30 Šolska tv: Človekovo telo. 10.00 V hribih se dela dan. 10.30 Nemščina. 10.50 Sedma steza, športna oddaja. 11.10 Osmi dan. 15.05 Nemščina. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik L 17.05 Šolska tv. 18.10 Lonček, kuhaj. 18.20 Ex libris. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Nekoč v Lisboni, portugal. nanizanka. 21.00 Koncert losangeleškega filharmoničnega orkestra. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Sova: De-kameron, slov, nanizanka; S kraja dogodka, angl, nanizanka. Drugi program: 19.00 Tamburaši iz Rateč in madžarski ansambel za ljudsko glasbo Muz-sikas. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v skupščini. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Gradovi: Zaton gradov. 5.30 Prebujajte se z nami! (Ste že uganili, kdo vas bo prebujal tokrat? Gotovo uganka ni pretežka, saj ste se na dobrodušni glas Marjana Dore že dodobra navadili. Dobro jutro in veselo poslušanje!), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (poskrbeli bomo za kakšno aktualno reportažo v prvi uri sporeda, nato vam bomo ob 17.00 sporočili, kaj je novega na našem koncu, ob 18.15 pa je tričetrt ure rezervirane za vaše žulje), 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (Čeprav je praznik države, vas bomo prebujali, kot da se ni zgodilo nič strašnega. Seveda bomo republiki tudi namenili nekaj pozornosti, gorje pa bomo skupaj pozabljali ob prijetni glasbi!), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (29. november smo včasih veličastno slavili, zdaj delamo. Radijci med drugim tudi zato, da bi vam, spoštovani poslušalci omogočili, da poveste svoje občutenje dneva republike 90.), 19.00 Spored RS. TV AVSTRIJA HTV. 9.15 Ponovitve, tv v šoli, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Postal bom oče (n), 20.55 V ospredju (pol. magazin), 22.25 Dnevnik, 22.50 Zaklonišče in kamuflaža (f). TV SLOVENIJA ■TV SLOVENIJA IVAVSTRIJA .. 19.30 Mladinske .at*aje. 18.00 Družinski maga-rA 18.30 Srečna družina. 19.30 I’s v sliki. 20.15 Primer za dva 21.20 Posel s strahom (f). Ui 0 Filmske novitete. 22.50 lada kri (f). 0.40 Kobra (n). 14.35 Mladinske oddaje. 18.30 Nogomet. 19.00 Kolo sreče. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Peter Alexander show. 22.15 Jellin-gerjev zakon (f). 23.50 Mestni morilci (f). Drugi program 1 /uu Ljuba družina (n). 17.45 Kdo me hoče?. 18.00 Čudovita leta (n). 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dolgega dneva pot v noč (f). 23.00 Zabavna sobota. 10.00 Mladinski spored, 11.00 Kmetijska oddaja, 13.05 Daktari (n), 13.55 Družinski magazin, 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje (n), 20.55 Midin dotik (dok. f.), 21.40 Dnevnik, 22.05 Šport, 22.50 Glasba za lahko noč. 9.15 Ponovitve, tv v šoli, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dramski spored, 21.00 7 dni po svetu, 21.30 Dnevnik, 21.55 Mesto obrata (f). TV AVSTRIJA 14.10 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Grad na Vrbskem jezeru (n). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kaste in razredi (dok. f). 21.07 Dallas (n). 22.00 V kletki spominov (f). TV AVSTRIJA J 9.00 Ponovitev. 14.06 Mladinski spored. 18.30 Srečna družina (n). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Jaz o sebi (dok. oddaja). 21.20 Črni vitez (opera). nI-1 .-k ” 6 30 Vaška TV. 7.00 Son- lA »i/.l Z7.1 T 1x1* g ■ 0 Milost, cb. serija. . ■ verske minute. 8.00 Biblijsko sporočilo, fil ’ Leonardo, umetnostni ~ Za otroke. 9 ,{) p . z ,.rn; 16.30 Video novice Szeged. 17.45 Lepi ^adžarski plesi. 16.00 ^Prašanja kristjanov. 17.00 I? Upokojence. 17.30 Teka. (g/40 Reportaže. 18.00 iq ,°> služnostni program. TV kino, najava fil-2|a: 19.30 TV dnevnik. (.. 'O Brahms: Madžarski -i^s- 21.15 Panorama. 22.20 uV„ kino: j^bfass, ti« Tv Morala Ruth nemški film. . -. dnevnik. 24.00 nevnik BBC. 9 10 Za otroke. 10.50 Panorama, pon. 11,50 Vyhonky, v slovaščini. 12.20 V deželi Ink. 12.45 Naša dediščina. 12.55 Nogomet: Vasas— FTC 15.00 Magazin Deutsche Welle. 15.30 J. Ara-ny 8 del. 16.00 Dekliški zbor. 16.20 Hišni, prijatelj. 16 50 Želeli ste. 18.20 Varstvo okolja. 19.30 TV dnevnik 20.20 Marmornati človek, film. 23.00 Rock na odru. 23.50. Parabola. 0.20 TV dnevnik. TV AVSTRIJA TV MADŽAR 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.00 Mladinske oddaje. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Sre-’ čna družina (n). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport. 21.15 Mike Hammer (n). 22.10 Dobrodošli v L.A. (f). 23.50 Kobra (n). 8.55 Jasnovidec, kriminalka. 9.00 Vodometi. 9.10 Glasbeni film. 9.40 Telovadba za invalide. 9.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 16.40 Panonska kronika. 16.50 Narodnostne oddaje. L TV MADŽARSKA 8.05 Za otroke. 9.20 Potuj z nami. 9.55 Guldenburgovi, pon. 10.40 Pavja igra, film. 10.55 Rokomet. 13.40 Družinska nedelja. 14.50 Geološka zgodovina. 15.20 Tri želje. 16.30 Moja družina in druge živali, 8. del. 17.05 Spored reformatske cerkve. 17.25 Kviz. 18.15 Delta. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Alfredo, film. 22.05 Telešport. 22.40 Pori jazz 1989. 23.15 Video strani. 9.00 Teden, pon. 10.00 Gospodar volkov, dokume-tarni film. 10.45 Delta, pon. 14.55 Prenos zasedanja Par- lamenta. kronika. 17.50 I8.00 uganke. 19.00 Dva iz Verone. dnevnik. 20.05 Katoliška Jezikovne Cimbora; 19.30 TV Primer za dva, nemška kriminalka, naslov epizode: Fotografija nekega moškega. 21.10 Edes Anna, madžarski TV film. 22.45 Svet videa. 23.25 TV dnevnik. 23.40 Dnevnik BBC. 17.25 17.55 Mojstri animacije. Gospodarstvo. 18.10 Nina, dok. film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Guldenburgovi, .14. del. 20.55 Studio ’90. 21.55 Skupščinski dnevnik. 22.25 Studio mladih umetnikov. 22.55 TV dnevnik. 23.10 Dnevnik BBC. 9.00 Živ žav. 9.50 Gluhi mož na meji, drama. 11.05 Nekoč v Lisboni, portugal. nanizanka. 15.25 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Vulkani, franc, serija. 17.35 Po sledeh napredka. 18.20 ZBIS: Čarovnik Ujtata. 18.40 Križem kražem. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: El Dorado, madžarski film. 21.40 NUK v Ljubljani. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Klub 10. 23.00 Sova: Alf, amer, nanizan- ka; Murphyjev zakon, amer, nanizanka; Zgodba o Hollywoodu, angl, serija. 10.05 Pustolovščina — slikarstvo. 10.40 Angleščina za najmlajše. 10.55 Alpe Jadran. 11.25 Zakon v Los Angelesu. 12.15 Ansambel Ottavia Brajka. 12.50 Hans Christian Andersen, ameriški film. 14.45 Druga godba: Ljudski pevci z Notranjskega. 15.15 Angleščina za najmlajše. 15.30 Alpe Jadran. 16.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Šolska tv. 18.10 Pripravimo se na smučanje. 18.45 Alf, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Vojne usode, angl, nadaljevanka. 21.05 Tednik. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Tribute To: Benny Goodman. 23.30 Sova: Vse razen ljubezni, amer, nanizanka; Murphy-jev zakon, amer, nanizanka. 9.15 Ponovitve, tv v šoli, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter (pol. magazin), 22.00 Dnevnik, 22.25 Glasbena scena. 9.15 Ponovitve, tv v šoli, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Enkrat Ho-ward Huges (f), 22.00 Dnevnik, 22.25 Znanost. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.10 Mladinske oddaje. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru (n). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Moselbriick (n). 21.15 Bela dežela (f). 0.00 Kobra (n). TV MADŽARSKA 9.00 Angleščina. 9.45 Glasbeni film. 10.15 Studio ’90, pon. 16.30 Video novice. 16.45 Magazin Alpe— Jadran. 17.15 Lepa madžarska pesem. 17.20 Gospodarstvo. 17.35 Bolnica v predmestju, pon. 19.00 Gledališki večer, razgovor pred predstavo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Gledališki večer: Kakor vam drago, prenos iz gledališča Jozsef Katona. 23.10 Novi svet, zunanjepolitična kronika. 22.55 TV dnevnik. 0.10 Dnevnik ZDF. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.10 Mladinske oddaje. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru (n). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Srečanje v klubu. 21-20 David Copperfield. 22.20 Izsiljevanje (tv f). 23.55 Kobra (n). TVMADŽARSKA 8.00 Magazin za mene-žerje. 9.05 Abdul Aziz. 9.55 Kriminalka. 10.45 Koncert virtuozov. 11.25 Telovadba za invalide. 16.30 Panonska kronika. 16.45 Perpetuum mobile. 17.20 Utica. 17.35 Tretji kanal. 18.25 Umetnostno drsanje. 19.00 O veri — za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 94. poglavje TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.55 Varstvo mest. 22.35 Nova odprta knjiga. 23.35 TV dnevnik. 23.50 Dnevnik BBC. ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota ZVEZDE VAM MEŽIKAJO »VEN bik &VOJCEK Ona: Partner te bo pustil malone na cedilu in vse, le da bi mu to z isto mero tudi vrnila. Vse skupaj ^se^amco kaj hitro sprevrže v srdit spopad mišlenj “di ■ W * — * ** k«! P«".. -I Pričakuješ lahko obisk od katereg za zdravje bi lahko stvar v tvojem poslovnem življenju. Pa tud. malo bolj poskrbel. odkrila boš marsikaj, kar Ona: Pozorno se ozr oko i se svetlo,aseCi k, pa mu ti bo ogrelo srce. Prea®datl' se boš kar prijetno zabavala, ni preveč za verjeti. Toda VS«5J’ zraven pa se še marsikaj nau ■ av vnet0 pripravlja zan-On: Bodi bolj oprezen saj t nek^ ^P^^ )ahko kaj hitro ko, v katero naj bi se ujel. J ž e prepozno. Raje spremeni v posmeh, vendar pa bo takrat malo pohiti. . in noben izgovor ti ne Ona: Jezik te bo tokrat pus skuha|a> boš morala tudi po-bo kaj prida pomagal. To k ■ presenečenje pa te čaka jesti, pa naj bo še tako vroče I r jetno p prav tam, kjer ga najmanj P^ ‘ : da ti bo uspelo pridobiti On: Precej se boš .moral p ozor: vsaka medalja osebo, ki ti že dalj časa ne da miru- bj taradi ^hezni trpelo ima dve plati, zato nikar ne tvoje poslovno življenje. DEVICA TEHTNICA Ona: Čudeži se dogajajo le poredkoma. V tvojem primeru se bo to morda celo zgodilo, k temu pa bo v izdatni meri prispevala tvoja trma. Nikar se ne daj zavesti, ampak zaupaj v sebe in svoje sposobnosti. On: O mnogočem si imel prav, toda sedaj pač ni čas, da bi opozarjal na svojo nezmotljivost. Za neko stvar ti bo kasneje še žal, vendar ne kaže postaviti vsega na kocko le zato,'da bi dobil nekaj, kar ti pozneje mogoče sploh ne bo všeč. Ona: čeprav bo vse skupaj izgledalo še tako nedolžno, si bo nekdo to razlagal popolnoma napačno. In še tako majhen namig si bo predstavljal kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebitna veza odvisna predvsem od tebe. On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boš zagotovil podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla, potrebno je le še vstopiti in storiti pravo stvar. Ona: To kar si nekoč ljubila in občudovala, ne izgine popolnoma brez sledu. Preteklost je pač nekaj, kar nam ostane za večno zakopano globoko v nas. Toda nikar ne spreglej priložnosti, ki se ti ponuja. On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo. On A: S smelostjo se boš pognala v drzno dejanje, kar bo prav gotovo korak naprej v tvojih ambicijah. Vseeno pa se nikar ne uspavaj z doseženimi rezultati, saj je željeni cilj še zelo oddaljen. On: Srečo imaš, da se je vse skupaj končalo tako hitro, saj bi se lahko kaj hitro znašel v nevarnosti, da bi se ti čustva vse preveč pomešala s tvojim poslovnim življenjem. Toda vseeno je ostal grenak priokus ... STRELEC KOZOROG VODNAR v Ona. Čeprav ne boš pričakovala, se ti bodo nenadoma prižgala nekdanja čustva in ponovno boš zmedena in neodločna. Zmeden pa bo tudi nekdo drug, tako da se lahko vse skupaj sprevrže prej v humoresko kot pa romanco. On: S prijatelji se boš pošteno zapil, drug dan pa boš prekli-njal jutranjega mačka. Poklicala te bo nova znanka, ki seje najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj postalo prav kristalno jasno. K Ona: V življenju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihuj, ampak se sprijazni z dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina. On: Stvari moraš urediti na kraju samem in se prepričati v pravilen potek. Le tako ti bo uspelo še naprej zadržati vodilno vlogo v poslu. Sicer pa se ti obeta prav prijeten konec tedna ki ti bo še dolgo buril duhove. . r°na: rnenayadne misli prihrani raje za ugodnejši trenu-tek. Proti koncu tedna se ti bo ponudila priložnost, da se seznaniš z nekom, v katerega si bila nekoč neskončno zaljubljena Spoznala bos, da je sedaj drugače. On: V tednu pred teboj te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ki pa jih boš po temeljitem premisleku vendarle usnel strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boš zavedel da si s stvarjo vse preveč odlašal. Pohiti! Ona: Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek prej primernejši za pomiritev. Proti koncu tedna boš prišla v po ložaj, ko se bo potrebno odločiti veliko več, kot pa boš pripravljena. K On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimeš, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine . .. Škorpijon ribi Stran 19 samozaščita, varnost, obramba Kaj je zimska oprema? Bo tudi letošnja zima brez snega? Vozniki, vzdrževalci cest in odgovorni za varnost prometa si to vsekakor želimo, saj so tako imenovane suhe zime z vidika prometne varnosti ugodnejše. Takrat je manj zastojev in nezaželenih okoliščin, prav tako pa prometnih nezgod in tudi žrtev oz. posledic. Ker se mnogokrat pojavlja vprašanje, kaj morajo imeti vozniki s seboj, da se šteje, da ima njihov avtomobil zimsko opremo, bi vas rad-v nadaljevanju spomnil na konkretna določila predpisov in dal še nekaj drugih nasvetov. Zimska oprema motornih in priklopnih vozil: — pnevmatike za zimsko rabo (te nosijo oznako M + S) na pogonskih kolesih oziroma — radialne pnevmatike na vseh kolesih, vendar morajo biti žlebovi tekalne plasti po obsegu in širini globoki najmanj 4 mm ali — pnevmatike s poletnim profilom, če so v vozilu verige za pogonska kolesa, — zimska oprema avtobusov in tovornih vozil je tudi lopata, — predpisano je tudi, da na vozila ni dovoljeno namestiti pnevmatik z žeblji. Toliko o predpisani zimski opremi, ki se mora uporabljati zmeraj na delih cest, ki so označeni z ustreznim prometnim znakom (verige) ter na vseh cestah RS od tedaj, ko se ob sneženju začne sneg oprijemati vozišča, do takrat, ko pristojna organizacija za vzdrževanje cest sporoči, da je cesta sposobna za promet. V tem času pa velja tudi splošna prepoved prometa tovornih vozil s priklopnim vozilom. Da bi nam povzročala zima v prometu čim manj težav, bf ob vsestranski potrpežljivosti priporočal še: Nakup primernega goriva za vozila z dizelskim motorjem. Najprimernejši je vsekakor grelnik goriva. Preveriti in po potrebi tudi zamenjati moramo avtomobilsko baterijo — akumulator, hladilno tekočino in sredstvo za umivanje oz. močenje vetrobranskega stekla. Imate metlico za čiščenje snega? Ob metlici ne bi smel manjkati tudi strgalnik za led, odveč pa ni hiti zložljiva lopata. Z njo se lahko sami izko- pijemo iz snega, pa tudi kak kilogram peska za pod kolo je lažje prinesti z lopato kot z rokami. Za najbolj neprijetne in daljše zastoje na cesti je priporočljiva tudi kakšna odeja ali posebna folija, s katero se lahko ogrnemo, ko nam bo primanjkovalo goriva za ogrevanje kabine, ker nimamo včasih zelo potrebne rezervne posode z gorivom, za katero pa se ve, da mora biti primerne kakovosti. Pa srečno vožnjo! Tudi ko se boste odpravljali na zimske počitnice v višje lege, kjer naj sneg kar zapade. Dušan Pohovnikar PPM MURSKA SOBOTA UTOK Tovarna usnja Kamnik, p.o. Objavlja prosta dela in naloge: VODENJE OBRATA TAPETNIŠTVO NA KOBILJU Pogoji: — V. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj — poskusno delo 90 dni Pisne prijave z dokazili pošljite v Kadrovsko službo Tovarne usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, 61240,Kamnik, v roku 8 dni od objave. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. ZVEZA DRUŠTEV ZA CEREBRALNO PARALIZO SLOVENIJE ŠTEVILKA ŽIRO RAČUNA: & 50105-678-75233 Teritorialna obramba in strelstvo i i i a I I I I I I I I I I I 1 Strelstvo je dejavnost, ki ji namenjajo posebno skrb tudi v enotah teritorialne obrambe, tako med pripadniki kot starešinami. V zadnjih letih so dosegli v Pomurju pri strelski dejavnosti vidne rezultate znotraj teritorialne obrambe, manj pa so naredili pri popularizaciji strelskega športa. Izboljšali so strelske vajenki so postale bolj stvarne. Izvedli so precej zahtevnih streljanj na objektih JLA in pri tem dosegli boljše rezultate kot na pripravljalnih streljanjih. Od leta 1987 streljajo v enotah teritorialne obrambe tudi s težkim orožjem (minometi, netrzavnimi in protiletalskimi topovi). Pri streljanju z minometi in netrzavnimi topovi so pomurski teritorialci dosegli najboljše rezultate v Sloveniji. V Pomurju so tudi premagali stališče, da strelska izurjenost za starešine ni potrebna, češ da imajo pomembnejše naloge pri vodenju. Dojeli so, da starešina ne more voditi enote, če ne pozna orožja in njegovih zmožnosti. Poleg tega pa je ob takšnih aktivnostih po- Pogrebne storitve tudi v Beltincih V krajevni skupnosti Beltinci so v zadnih letih, zlasti po zgraditvi sodobne mrliške vežice, ugotavljali, da je potrebno raz mišljati o organizaciji pogrebnih storitev in drugačni ureditvi pokopališča. Naposled jim je to uspelo. Milorad Jurič iz Murske Sobote je namreč odprl v prostorih mrliške vežice na pokopališču v Beltincih obrtno dejavnost s pogrebnimi storitvami, saj ima kot vrtnarski tehnik tudi potrebno znanje in izkušnje za to delo. Z njim je krajevna skupnost podpisala pogodbo in mu odstopila prostor v mrliški veži na pokopališču za opravljanje dejavnosti, gospod Jurč pa je tudi prevzel vzdrževanje pokopališča v Beltincih. Tako že nekaj časa opravlja pogrebne storitve (organizira pogrebne svečanosti, opravlja prevoze in prodaja pogrebno Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE ZOPET SMRTNA PRIMERA Da nesreča nikoli ne počiva, dokazujejo številne prometne nesreče v preteklem tednu. Zaradi neprimerne hitrosti in neprevidnosti je bilo veliko hudo poškodovanih, dva pa celo mrtva. IZSLEDILI POBEGLEGA VOZNIKA Po obsežni poizvedovalni in raziskovalni akciji so pomurski miličniki 13. novembra izsledili pobeglega voznika, ki je minulo nedeljo 15 minut po polnoči v Veržeju povozil peško. To je 26-Ietni voznik osebnega avtomobila Silvo Štumpf iz Bunčanov 20 v ljutomerski občini. Po nesreči, v kateri je bila huje poškodovana 78-letna Elizabeta Zadravec, je odpeljal naprej. Proti brezvestnemu vozniku je vložena kazenska ovadba. trebno zagotoviti tudi varnost. V teritorialni obrambi Pomurja je imelo strelske vaje letno od 1.500 do 3.000 pripadnikov, vendar ni bilo poškodb ali nesreč s smrtnimi izidi, čeprav so vadili na improviziranih in neopremljenih streliščih, kar je tudi pomembno. V Pomurju namreč zelo primanjkuje ustreznih strelskih objektov, kar tudi vpliva na razmah strelske dejavnosti, in to ne samo v teritorialni obrambi, temveč širše. V pomurskih občinah imamo letno dva ali tri tekmovanja z vojaškim orožjem, kar je premalo. Ne moremo sicer trditi, da na tem področju ni bilo ničesar narejeno, saj imamo sorazmerno dobri strelišči za vojaško orožje v Čentibi v lendavski občini in Hercegovščaku v radgonski občini. Žal pa ta dva objekta ne omogočata streljanja na večje razdalje. V Mačkovcih, kjer bi bilo mogoče streljati na daljše razdalje, pa niso uspeli dokončati objekta, kar je velika škoda. Pri organizaciji strelskih vaj in tekmovanj pa se v zadnjem času tudi sre opremo), poleg tega pa tudi vzdržuje grobove in zelenice na pokopališču. Vse to pa opravlja tudi za okoliške kraje. Z doseda- PADEL IZ PREVRNJENEGA AVTA Ob 20.45 se je 14. novembra 24-letni Silvester Križanič s Sta-vešinskega Vrha v radgonski občini peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti od Negove proti Spodnjim Ivanjcem. V naselju Kunova ga je zaradi prehitre vožnje začelo zanašati, zapeljal je na levo stran v obcestni jarek in vozilo se je nekajkrat prevrnilo. Med prevračanjem je voznika Križaniča, ki ni bil pripet, vrglo iz avtomobila in se je pri tem huje poškodoval. Zdravi se v soboški bolnišnici, škode na vozilu pa je za 15 tisoč dinarjev. SMRT NA TIRIH 12. novembra ob 7.25 so bili miličniki iz Ljutomera obveščeni, da je na železniškem tiru zunaj naselja Kamenščak truplo neznanega moškega. Pri zbiranju podatkov so ugotovili, da gre za 37-letnega Alojza Kosija iz Me-kotnjaka 37. Prejšnji večer se je pod vplivom alkohola vračal z obiska pri prijatelju. Vračal se je po progi v smeri proti Ormožu, ko je iz Ljutomera pripeljala lokomotiva in ga podrla. V BREG OB CESTI Delavci milice so šele po poznejšem obvestilu dobili podatke, da se je 10. novembra ob 18.45 zgodila prometna nesreča v naselju Večeslavci. Vzrok: prevelika hitrost voznika osebnega avtomobila Franca Kranjca, rojenega 1953, iz Večeslavec 70. Peljal se je iz Pertoče proti Večeslavcem. V križišču cest Večeslavci—Ro-poča je zaradi neprimerne hitro- čujejo s tehničnimi problemi, g saj je strelivo zelo drago, za nekatera orožja (mine in rakete za protioklepno orožje) -pa ga tudi ni bilo mogoče zagotoviti. Za razvoj strelske dejavnosti v teritorialni obrambi je pomembno tudi | sodelovanje s strelskimi in ■ lovskimi organizacijami. Po I besedah starešine PSTO Aloj- ■ za Steinerja je to sodelovanje dobro, vendar pa še niso izkoriščene vse možnosti. Vpra- - šanje je tudi, ali teritorialna | obramba dovolj materialno ■ in finančno pomaga tem organizacijah. Najbrž ne. Reši- ■ tev je verjetno v pogostejših zahtevkih za potrebno pomoč. Dejstvo je, da bi pri na- g daljnjem razvoju strelske de- I javnost v teritorialni obrambi ■ morali izvajati zahtevnejša streljanja na avtomatskih H streliščih in skrbeti za urjenje _ v strelskih in lovskih organi- g zacijah. Sicer pa v teritorialni ■ obrambi od septembra letos ■ ni strelskih vaj, ker orožja ni dovoljeno jemati iz skladišč. F.' Maučec njim delom so vsi zadovoljni — krajevna skupnost in občani ter obrtnik. F. Maučec sti zapeljal s ceste in trčil v breg ob cesti. Pri tem se je hudo telesno poškodoval, materialne škode pa je za 30 tisoč dinarjev. PEŠEC PODLEGEL POŠKODBAM Zunaj naselja Kapca seje 18. novembra ob 3.35 zgodila prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila, 23-letna Bernarda Mataič iz Gaberja 140, se je peljala z osebnim avtomobilom s Hotize proti Lendavi. Zaradi neprimerne hitrosti in slabe vidljivosti je prepozno zagledala pešca, ki je nameraval prečkati magistralno cesto. Tako je trčila v 79-letnega Štefana Časarja iz Kapce 7 in ga zbila po cestišču. Zaradi hudih ran je umrl na kraju nesreče; materialne škode je za 5 tisoč dinarjev. Z MOPEDOM V PRIKLOPNIK 19. novembra ob 0.45 pa se je zgodila prometna nesreča s težjimi posledicami v naselju Žihla-va. Voznik neregistriranega motornega kolesa, 15-letni Bojan Kolovski iz Jamne 14 pri Vidmu ob Ščavnici, je vozil brez vozniškega izpita iz Bučkovec proti Vidmu ob Ščavnici. Ko je pripeljal v naselje Žihlava, je zaradi neprimerne hitrosti trčil v traktorski priklopnik, katerega je lastnik Jurij Jaušovec iz Žihlave 15 parkiral tako, da je zadnji del priklopnika segal 1,5 metra na cesto. Mladi mopedist seje hudo poškodoval, škode pa je za 5 tisoč dinarjev. MJ kdo je ran, ŽUPNIKA DiMBIA HALASA? V zadnjem času je ponovno vznemirila našo javnost smrt župnika Danijela Halasa, ki je bil umorjen 16. marca 1945 na Hotizi. Da bi pomagali razčistiti vzroke in odkriti krivce tega umora, ponatiskujemo članek, ki sta ga pisala o tem dva prekmurska duhovnika Ivan in Miško Jerič, in ki je bil objavljen v »Glasniku slovenskega duhovniškega društva« (letnik 8, 1979, št. 3). Članku nismo ničesar dodali in ničesar črtali. Uredništvo Danijel Halas (prijatelji smo ga klicali Dani} je bil v času madžarske okupacije med II. svetovno vojno župnik v Veliki Polani, tam, kjer je pisatelj Miško Kranjec doma. 16. marca 1945 je odšel v Lendavo spovedovat šolske sestre. Ne tisti ne naslednji dan ga ni bilo domov, kakor je v velikih skrbeh za brata sporočila njegova rodna sestra mojemu bratu Ivanu v Turnišče. Po dveh dneh je dospelo poročilo, da je Danija Mura splavila kot utopljenca v obmurski vasi Kot, ki spada v lendavsko župnijo. Mlinarji, ki so ga opazili in potegnili na breg, so ga spoznali. Nekoč je bil njihov kaplan. Oblečen je bil v temno duhovniško obleko z malo daljšo suknjo. Okrog vratu je imel duhovniški kolar. Nad očmi in pod očmi so se poznali sledovi po dveh strelov iz puške. Fotograjija utopljenca je ohranjena v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. Kdo je sprožil smrtonosne strele? Kdo je ubil Danija? Kdo ga je po smrti vrgel v Muro, da bi zabrisal sled za svojim zločinom ? Sumničenja, ki so bila zmotna. V začetku januarja 1945 so imeli nekega poznega večera prekmurski partizani sestanek v šoli v Gomilicah pri Turnišču. Vodil ga je komandant Franček Majcen, nekoč po prepričanju krščanski socialist. Po obravnavi tekočih zadev je predlagal pravnik Martin Žalig, naj partizani likvidirajo polanskega župnika Halasa in mojega brata Ivana, župnika in dekana v Turnišču. Po Žaligovem predlogu so domači partizani, ki 'so živeli ves čas okupacije v Prekmurju in poznali domače razmere, planili pokonci in glasno protestirali proti Žaligovemu predlogu: »Naj bi likvidirali Halasa, ki se je raje odločil za zapor v Budimpešti, kot za izdajo naših borcev? In Jeriča, ki ga okupator vlači od sodišča do sodišča z obtožbo, da sodeluje s komunisti? Če bo ta predlog sprejet in izveden, se naša pota ločijo. Ne moremo biti več borci v taki osvobodilni borbi.« Po burnem protestu domačih partizanov je komandant Franček zaključil sestanek, ne da bi dal Žaligov predlog na glasovanje. Predlog torej ni bil sprejet. Čez dva dni po sestanku se je oglasi! pri bratu Ivanu partizan Jožko Zadravec, pravnik in bratov sosed. Pošilja ga komandant Franček z vprašanjem, kdaj bi se lahko oglasila pri bratu na razgovor. Bratu je odvrnil, da ju pričakuje naslednji večer ob 6. uri. Okoli 8. ure zvečer pogosto prihajajo na župnišče madžarski žandarji delat hišno preiskavo. Naslednji večer sta Franček in Jožko prišla točno ob določeni uri. Brat ju je sprejel v svoji sobi za zatemnjenimi okni. Odložila sta hitrostreli ob steno, stisnila bratu roki v pozdrav in sedli so za mizo. Razgovor je začel Franček: »Prišla sva, da nama odkrito povete, kako gledate vi in prekmurska duhovščina na partizane?« »Jaz in vsa prekmurska slovenska duhovščina — med nami, kakor veste, je tudi nekaj madžarskih duhovnikov — odobravamo O F. Saj to je samobran našega naroda. Duhovniki v borbi z orožjem ne moremo pomagati, ker to ni v skladu z našim poklicem. Moralno pa OF lahko in radi podpiramo. Vernike prepričujemo, da je vaša borba za svobodo in socialne spremembe potrebna in nam vsem koristna. Sami vam lahko nudimo hrano, prenočišča, vas ne izdajamo. K temu vzpodbujamo tudi svoje župljane.« Franček je bil z odgovorom vidno zadovoljen. Nato mu je brat postavil vprašanje: »Koga partizani likvidirate?« »Samo izdajalce, ki so s svojo izdajo povzročili smrt katerega izmed naših.« ■ »Kako pa ste potem predvčerajšnjim v gomilički šoli mogli razpravljati o Halasovi in moji likvidaciji?« Frančeku se je na obrazu bralo vidno začudenje. Najbrž zato, ker je bil brat tako hitro obveščen o Žaligovem predlogu. »Nismo o tem razpravljali, ce ste dobro obveščeni. Bil je samo predlog nekoga, ki ni ves čas vojne ničesar tvegal, ampak se varno skrival. Pred zmago, kije na pragu, pa bi se rad po O F znebil osebno neljubih ljudi.« Na bratovem obrazu je zasijalo zadovoljstvo. Če je pa tako, se nimamo česa bati. Izdajalci nismo bili in tudi poslej ne bomo. Postavil je samo še vprašanje: »Kakšen pravni položaj bo imela Cerkev v novi Jugoslaviji?« , . »Vere ne bo smela zlorabljati v politične namene. Sicer pa bo imela vso svobodo in pravice za versko delovanje.« Franček in Jožko sta se s tem poslovila. Zadovoljna sta bila — brat tudi. V župnijski kuhinji je bila pri večerji partizanska zaseda okoli župnišča v dveh izmenah. Prekajeno in pečeno meso iz »čebra (tunke) s solato jim je šlo v slast-Tudi renski rizling iz lendavski" goric. Ker je bilo nekaj partizano oboroženih z lovskimi puškami, so to večerjo v šali nazvali »l°v ska večerja«. Celo okupator J zvedel zanjo, ne pa na srečo, kje je bila. J . Po zaporu dveh let in dve mesecev sva bila z Ivanom " posredovanje jezuitskega p- »t nislava Laškega, poljskega gr0 Lovskega rodu, ki je bil z narn mesec dni v skupni celici v zap ru, izpuščena iz zapora pogoj"1, da naju namestijo v notranjo^ Madžarske, brez možnosti stik z našimi partizani. Jaz sem m Karakd. Imel sem izredno sreč ■ Zame sta odgovarjala !UPn Luter in notar iz Nemeskeresz ra. Bila sta intimna prijatej■ Samo to dejstvo bi meni m koristilo. Mrzila sta fašizem, P? naj je bil to nemški ali mad-ski. To nas je združilo. Po dogovoru z njima sem kadarkoli in kamorkoli la" odstranil iz Karakoja. Tako s večkrat obiskal brata v Turnts Ob takem obisku po sv. ' kraljih 1945 sem se pri bratu s čal z Danijem. . • g Istočasno smo bili obsojen Vaczu nad Budimpešto: Iva" 5 let. Dani na 14 mesecev, s pa na 4 leta. Prvi se je odsluženi kazni okoli 9.J 1942 vrnil domov (zmanjša" _ mu kazen 14 mesecev za l/ :' radi korektnega vedenja v 1 r ru. kakor vsem drugim). Ime ga na spisku političnih kaZm cev kakor naju z Ivanom- ‘ j lahko imelo posledice. ^a^Li^ti Ivanu. Po prevzemu madžarskih fašistov >>PusC,<-ij-jev« pod vodstvom majorja v lasyja so izdali nalog: zapor morajo vsi. ki so ze o žili kazen v zaporu kot s0 sti ali njihovi sodelavci. Iva" . po tej odredbi odpeljali v s sni zapor Komorom in gaJe težavo rešil iz zapora Tudi po mene so prišli Žan ji iz Jnoshaze. Na srečo me IU lo doma. Bil sem ravno pr' a. v Turnišču. Na župnišču v ^^li koju pa so tačas vneto '.^nos-župnik, notar in mlinar iz J haze. Postavili so se zame- »Kaj, našega kaplana bi aretirali ? Saj to je vendar n štenejši človek na svetu. A"erle te tatove in lopove, ne pa Poi ljudi.« ftla In ker sta to o meni župnik in notar, so žandau klapano odšli, češ to je " p/iik pomota. Po vrnitvi sta m' z in notar med gromkim smj, pripovedovala, kako sta odi’ la žandarje. Na madžars" j, krajevno politično oblast P stavljal notar. f(1rli. Pri Daniju so menda A da je na spisku političm . njencev. Niso se zmenili Z (dalje prihod Stran 20 ---------------- VESTNIK, 22. NOVEMlBR*^ kino SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 23. do 30. 11. 23. nov. ob 17. uri amer, gangsterski film DICK TRACY 23. nov. ob 19. uri amer, film trda erotika SEKS V ZAPORU 24. nov. ob 17. uri amer, film DICK TRACY 24. nov. ob 19. uri amer, grozljivka SODNIKI MIMO ZAKONA 25. nov. ob 15. in 17. uri amer, film DICK TRACY 25. nov. ob 19. uri amer, film (trda erotika) SEKS V ZAPORU 27. nov. ob 17. in 19. uri amer, grozljivka DEMONI V OMARI 28. nov. ob 17. uri amer, grozljivka DEMONI V OMARI 28. nov. ob 19. uri amer, akcijski film KAVARNA OB CESTI 29. nov. ob 17. uri amer, film KAVARNA OB CESTI 29. nov. ob 19. uri amer, film ČEDNO DEKLE (PRETTY WOMAN) 30. nov. ob 17. uri amer, film ČEDNO DEKLE (PRETTY WOMAN) 30. nov. ob 19. uri amer, film (trda erotika) ZGODBA O NICOLE KUD KINO ŠALOVCI 24. nov. ob 19.30 amer, film DICK TRA-CY KINO LENDAVA PETEK. 23. NOVEMBER, ob 17. uri amer. komedija Čedno dekle. Ob 19. uri amer. akc. Krčma ob cesti SOBOTA, 24. NOVEMBRA, ob 17. uri amer. akc. Krčma ob cesti. Ob 19. uri, am. akc. Robocop, 2. del NEDELJA, 25. NOVEMBER, ob 17. uri am. akc. Robocop, 2. del. Ob 19. am. akc. Čedno dekle KINO DOBROVNIK PETEK, 23. NOVEMBRA, ob 19. uri am. akc. film Robocop, 2. del NEDELJA, 25. NOVEMBRA, ob 17. uri am. grozljivka Strašne sanje v ulici brestov graditelji in inštalaterji — pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Tel.: (063) 39 878. prodam ©motorna VOZILA PRODAM ^ODO 101, letnik 1970, neregistri-v dobrem stanju, prodam. Koc- ‘Jevo naselje 19. M-2288 zastavo 750 prodam v celoti ali P® delih. Murski Petrovci 26, ® 46 ’ 8- M-2292 JUGO 55 A, letnik 1984, motorno ža-8° Tomos Husquarna, novo, nerabije-n°- in komplet kolesa za voz z gumi-Jastimi kolesi. ® 77 230. M-2296 JUGO KORAL 45, star 22 mesecev, Pjodam. Tišina 21 f. M-2297 *9AZDO 323 F, novo, dodatno ^P^mljeno, prodam. Gradišče 37. ^ASTAVO 101, letnik 1981, prodam. * 21 511, int. 20. M-2300 „ LF DIZEL, letnik 1984, ugodno K°dam. Turnišče, Št. Kovača 54. M-23OI ^OTOR JAMAHA, 25 ccm, moto-r°s> prodam. Gorica 48. © 45 247, 15. do 20. ure. M-2302 e°ČF DIZEL, letnik 1983, prodam. iena 9.500,00 din. ® 22 075. M-2305 IHTAVA SKALA 55, november prodam. Bakovci, Vrtna 6, ? 43 152. M-2306 v, > letnik 1975, ugodno prodam. Šalamenci 3, © 45 241. M-2307 । pEL KADETT S 1.3, 44kW, letnik , % prodam. Slavko Polanič, Mur- Sobota, Borisa Kraigherja 8, nL22 121. M-2310 ’^ATO 100 SIE, letnik 1987, ka-."'bolirano, ugodno prodam. Veče-7/ci 76. M-2318 ^ASTavo 128, letnik 1981, neregi-n se 7, vrec’ stim, ki bodo prispevali kmetijske pridelke in povrtnino in niWaJ bodo te dobili. V veliki akciji sodelujejo poleg aktivistov jevn’ organizacije tudi člani civilne zaščite in ljudske obrambe, vse * ^0' skupnosti in šole. Glavno zbiralno mesto bo na sejmišču v GorUJ goni, imeli pa jih bodo tudi po krajevnih skupnostih.