69. številka. Ljubljana, v torek 2b\ marca 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan »v«»*er, iziniši nedelie in pravnik«, tor velja po pošti prejemali za a, v s t r o - o ge r s k e dežele za VHe leto l.r> gld., na pol !>'ta S j»ld . za fietrt leta 4 gld , za joden mesec l gld tU kr. — Za Ljubljano brc/, pošiljanja na dum za vso leto 13 gld., za rctrt leta 'A gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld, f(l kr. Za poSi banje tia dom raćima se po 10 kr. na mesec, po HO kr, ih četrt leta. — Zh t ti j e dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se ed Stirihtopne petit-vrste p<< rt kr., ča se oznanlo jedenkrat tiHka, po 5 kr., ce ae dvakrat, in p • i kr. it ne trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se i/.vole frunkmui. — Rokopisi «e ne vračajo — Uredništvo iu upravni stvo je ua Kongresnem trgu št. 1*2, Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Tešinsko vprašanje. Nemci so se temeljito zaračunali, ko so pri sklepanji koalicije mislili, da so že za zmiraj se odkrižali vseh slovanskih zahtev s tem, da so vzeli v koalicijski program varstvo politične in narodne posesti sedanjih strank. Liberalci so menda mislili, da bode to že obveljalo, ker je to obljubil grof Hohenwart v svojem državniškem govoru. Gospodje pa niso pomislili, da grof Hohenvvart nikakor se nima pravice govoriti v imenu vsega slovenskega naroda, tem manj pa v imenu vseh narodov avstrijskih. S tem, da stopi nekaj političnih vodij skupaj in se nekaj dogovori, se se nikakor ne ustavi raz-voj raznih narodov in ne ustavijo njih težnje. Ce tudi jo grof Hohenvvart sam slovesno proglasil varstvo narodne posesti, vender niti Slovenci v Hohenvvartovem klubu niso mogli popustiti svoje zahteve po osnovi dvojezične gimnazije, oziroma pa-ralelk v Celju. Sila dejanj je močnejša, nego volja političnih voditeljev. Ravno tako pa tudi druga narodna vprašanja niso zginila zaradi koalicje, temveč se še vedno nova porajajo. Slovenci še nismo popustili svojih zahtev po slovenskih ljudskih šolah v Trstu in Gorici, četudi Italijani z isto pravico vidijo v teb zahtevah oškodovanje svoje jezikovne posesti kakor nemški Celjani v osnovi dvojezične gimnazije v Celju. Za temi tako gotovo, kakor pride za soboto nedelja, pride slovenska zahteva po slovenskih paralelkah v Gorici in Trstu. Pa tudi svojih zahtev na Koroškem Slovenci ne popustimo, temveč po uresničenju naših želja glede ljudskih šol prišli bodeino s svojimi zahtevami zastran srednjih šol na Koroškem. V Belgiji so se 65 let Fla-nianci poganjali, da so se v njih jeziku začeli izdajati zakoni, ravno s tako vztrajnostjo se bodemo Slovenci poganjali za uresničenje narodne jednako-pravnosti. Naj nas tudi jedenkrat nazaj porinejo, ztnirom pa to ne pojde. Pa ne le na Slovenskem, tudi drugod silijo narodna vprašanja na dnevni red. Šlezija je kakor niša Koroška veljala za nemško posest, za šleške Slovane se pod Taaffejerd ni ničesar storilo. Čehi se že nekaj let precej gibljejo, v Opavi osnovali so zasebno gimnazijo in že večkrat zahtevali, da jo vlada vzame v svojo oskrh Malo je že manjkalo, da nedavno niso vsaj deloma dosegli svoje želje. Mislilo se je že na to, da se nastavi na tej šoli nekaj državnih profesorjev. Popolnoma mirni so pa bili šleški Poljaki. Sami se niso še dosti zavedali, poljski klub je pa iz političnih ozirov želje in potrebe šleških Slovanov popolnoma preziral. Vzlic temu se pa Poljaki začenjajo gibati pod koalicijsko vlado, tako da so Nemci že v največjem strahu pred njimi za svojo politično posest Vedoč, da bi od sedanje vlade le težko kaj dosegli, jeli so nabirati za osnovo gimnazije v Tešinu. Darovi tako hitro prihajajo, da je upati, da bode v kratkem se otvori I ta zavod Nemški značaj Tešina je pa ravno tak, kakor je nemški značaj Celja, jeden sam slovanski zavod že utegne odtrgati polovico tega tal mi-nemštva. Zaradi tega pa šleški Nemci premišljajo, kako bi odstranili to nevarnost. Stvar je pa. težavna, skoro težja, nego celjska. Ker se osnuje le zasebni zavod, ne morejo tako na vlado pritiskati. Zato je pa treba poseči po druzih sredstvih. Kako so v t.acih Vprašanjih Nemci iznajdljivi, povedali bi lahko štajerski Slovenci. Tešinski Nemci so se poslužili podobnega sredstva, kakor so se ga štajerski konservativci, da bi preprečili dvojezično gimnazijo v Celju. V Gradcu je Karlon predlagal, da naj se na spodnjem Štajerskem gimnazije tako urede, da bodo abiturijentje vešči obeh deželnih jezikov, da bi s tem preprečil osnovo celjske dvojezične gimnazije. V Tešinu se je pa sešel mestni zbor in sklenil kar jednoglasno, da se naj na ljudskih in srednjih šolah vpelje poljščina kot. obvezni predmet. Dosedaj namreč ni bila, kar pač doveij osvetljuje šleške razmere. Navidezno so celo nekateri nemški listi še izrekli svojo nevoljo nad tem sklepom, drugi so v njem našli skrajno spravIjivost Nemcev, v resnici so pa teŠinski mestni očetje le mislili s tem up'ivati na Poljak", da popuste osnovo gimnazije. RaČanali niso slabo. Šleški Poljaki nimajo doveij denarja, da bi mogli sami osnovati kak zavod, na galiike so se pa zanašali, da ne bodo več donašali, ko bodo videli spravljivost Nemcev. To njih upanje je bilo tembolj utemeljeno, ker so Poljaki v koaliciji in zatorej so sami varuhi obstoječe narodne posesti. Kakor mm pa k;iže, so se tuk^ij jedenkrat Nemci zaračunali. Poljaki ne mislijo svoje namere popustiti. Poljski listi skoro brez izjeme zagovarjajo osnovo poljske gimnazije v Tešinu. Poljski listi pišejo, da zaradi tega še poljska gimnazija ne postane odveč. Tešinski mestni z or je s svojim sklepom jedino potrdil, da je Nemcem pouk v drugem deželnem jeziku potreben. Poleg tega so priznali Nemci pravico poljščine v Šleziji. Tej pravici more se zagotoviti jedino z osnovo poljske gimnazije, ta osnova postane še potrebnejša, ko se vpelje obveznost poljščine v ljudskih in meščanskih šolah. Narodno posest se pa ne sme tako tolmačiti, da bi se posamične narodnosti ovirale v svobodi razvoja. „Nova Reforma"' naglasa, da .se šl^ška mladina more le v šolah s poljskim učnim jezikom duševno razviti, v znanostih izobraziti in varovati germanizacije. Le poljski, z domoljubnim duhon-prešinjeni učitelji morejo šolski mladini vcepiti ljubezen do domovine. Ne dajmo se zapeljati h siren-skimi glasi dra. Demela in tsšinsksga mestnega zbora in delajmo za osnovo poljske gimnazije. Mi sicer posebno ne simpatizujemo s Poljaki zaradi njih separatistične politike, a tu pa jim pre-srčno želimo najboljšega uspeha. Če bodo prišli Poljaki za podporo in pa za podržavljenje svojega zavoda pred državni zbor, smejo se zanašati na slovansko pomoč. Slovenski glasovi so jim zagotovljeni. Dvakrat nas veseli, da so se Poljaki zavzeli za svoje brate zunaj Galicije in tako se postavili na občno narodno stališče in se več ne drže deželnih mej, ker strogi deželni avtonomizem ne ugaja avstrijskim Slovanom. Kavno tisti povodi, ki govore za osnovo polj- Žaba potovalka. (Prevod z ruskega. Živela je na svetu žabica - kvakica. Sedela je v mlaki, lovila komarje in muhe, spomladi glasno kvakala s svojimi tovarišicami vred. In vse živeuje preživela bi bila srečno — končno, za slnčaj, da bi je ne požrla štorklja. No pripetil se je nek dogodek. Nekoč sedela je na vejici, molečej iz vode, in se naslajala s toplim drobnim dežjem. „Ah, kako prekrasno mokro vreme je danes!" mislila si je. n— Kaka naslada — živeti na svetu!* Dežek je rosil po njenem pestrem, lakiranem hrbtu; kaplje njegove so jej zatekale pod trebušek in za lapke, to je bilo nepopisno prijetno, prijetno tako, da je skoro zakvakala; no k sreči se je spomnila, da je bila že jesen in da jeseni žabe ne kva-kajo — zato je spomlad — in da, zakvakavši, utegnila bi oskruniti svoje žabje dostojanstvo. Zato je molčala iu nadaljevala ujeziti se. Nakrat pa se začuje tanek, piskajoč glas v zraku po presledkih. Tako so ustvarjene race: kadar lete, tu njihova krila režejo zrak in res pojejo, ali bolje rečeno, žvižgajo; fju-fju fju glasi se po zraku, kadar leti visoko nad nami čeda takih rac, njih samih pa celo ne vidimo — tako visoko lete. No tu so se race, opisavši vehkansk polukrug, spustile in sedle za trenotek prav v to mlako, kjer je živela žaba. „Kra kra!u reče jedna. — »Leteti je še daleč, treba jesti." In žaba so je skrila takoj. Dasi je znala, da je race ne bodo začele jesti, ker je prevelika in tolsta kvakica, no vse jedno, za vsak slučaj, potopila se je pod skorjo. Vendar pomislila je in se odločila pomoliti iz vode svojo čokato glavo: zanimala se je zelo za to, kam race lete. „Kra, kra!" reče druga raca — „že postaja hladno! hitro na jug! hitro ni jug!" In vse race so začel«1 glasno krakati v znak odobrenja. „Gospoda race!" osmelila se je reči žaba, — „kaj pa je jug, kamer ve letite? Prosim, oprostite, da vas motim." In race so obkolile žabo. Začetkom vzbujala se jim je želja pojesti jo, no vsaka izmej njih je pomislila, da je žaba malo prevelika in da ne pro-leze skozi grlo. Tu pa so začele vse kričati in biti s krili: „Na jugu je dobro! Sedaj je tam toplo! Tam so take slavne, tople mlake! Kaki so tam črvi! Na jugu je dobro 1" Tako so kričale, da so skoro oglušile žabo. Jedva-jedva jih je pregovorila, da so umolknile, a poprosila je jedno ismej njih, katera se jej je zdela bolj tolsta in umna od vseh, naj bi jej pojasnila, kaj je to jug. In ko j * - j je ta razpovedala <• JUl-u, tu se je žaba kar zamaknila, no končno je vprašala navzlic temu, ker je bila previdna : „ln je tam mnogo muh in komarjev ?J Bl>, celi oblaki !J odgovorila je raia. „Kva!" reče žaba, a tu se ozre, m I i tukaj tovarišio, katere bi JO mogle slišati in obsoditi radi kvakanja jeseni. Nikakor se ni mogla vzdržati, da bi ne kvaknila vsaj jedenkrat. „Vzemite me seboj!" „To se mi zdi čudno P vzkliknila je raca. — „Kako naj te vzamemo? Ti nimaš perutnic" „l\daj pa odletiteV- vprašala je žaba. »Kmalu, kmalu!" zakričale so vse race. — „Kra, kra! kra! kra! Tu je hladno! N t jug ! najug!tf „ Dovolite mi pomišljati le pel minut", rekla je žaba, — »takoj se vrnem; gotovo izmislim kaj dobrega." In padla je z vejice, na katero je iznova zlezla, v vodo, pogrezniia se v blato in se vanj zarila popolnoma, da bi je drugi predmeti ne motili v razmišljanji. Prošlo je pet minut, race so bilo že povsem namenjene odleteti, kar se prikaže iz vode okolu vejice, na kate rej j»> a* dela žaba, njen gobček, a izrnz tega gob ka bil jo prav sijajen, kakerenega je zmožna le žaba. ; Konec prih.) ske gim^azje v Tešinu, veljajo tlo zadnje pičice /. i osnovo slovenske gimnazije v Celja. Jedino ta razlika je, da Slovenci, ki nimamo lastnega plemstva in ne ve licih kapitalistov, in poleg tega mnogo žrtvujemo za zasebne slovenske ljudske šole ob mejah, ne moremo niti misliti na osnovo zasebne gimnazije. Zato se pa moramo poganjati za državni zavod in se nadejamo, da nas bodo podpirali tudi Poljaki. Gotovo bi šleški Nemci raje videli, da se osnuje poljska gimnazija v kaki vasi, nego v Tešinu, ki je vzlio svojemu nemškemu značaju vendar nekako središči, duševnega življenja šleških Poljakov; a Poljakom vzlic zvezi z Nemci v državnem zboru ne pride niti na misel, da bi gimnazijo kje drugje snovali. V Galiciji je dovolj poljskih šol, a zaradi tega vendar šleški Poljaki ne odstopijo od svojo Želje po poljski gimnaziji, češ, saj otroke lahko pošiljamo v Galicijo. Ravno tako pa tudi Slovenci ne moremo se zadovoljiti z osnovo slovenske gimnazije v Žalcu ali pa celo odstopiti od svoje zahteve, ker imamo slovenske oziroma dvojezične take šole v Ljubljani, Novem mestu in Mariboru. Poljaki naj vse to dobro preudarijo in ol> jednein pomislijo na svoje zatirane brate v Šleziji in gotovo ne bodo Nemcem na ljubo nam odrekli pomoči. Mi želimo, da se celjsko in tešinsko vprašanje takoj reši. Prepričani smo pa, da z osnovo poljske gimnazije v Tešinu še ne bode konec narodnih žalitev v Šleziji, temveč za tem prišlo bode drugo in Poljaki sami. ki so tudi dosedaj bili prijatelji načela varstva narodne posesti v tem zmislu, kakor je razlagajo* nemški nucijonalci, bodo sami pomagali, da se to načelo izpodbije. Bal zaradi tega je tešinsko vprašanje, če tudi se o njem še danes dosti ne piše, velike važnosti za avstrijsko politiko sploh. V tem vprašanju tiči ravno taka nevarnost za koalicijo, kakor v celjskem ali pa še večja, to vprašanje bode naredilo konec prijateljstvu mej Nemci in Poljaki in že zaradi tega želimo, da Poljaki pogumu dalje gredo po potu, ki so ga nastopili, ker s tem podero Slovanom skrajno škodljiv in sovrazeu sistem. Slovenci. (Iz dunajskega tednika „L)io Zeit" ) (Dalje.) Dolgo časa ho Slovenci zaman zahtevali, naj : le t Gerichtshalle, 189-1, Št. 27): Pri kazenskem postopanju prizadete osebe imajo pravico, občevati s preiskujočim in razsojajočim sodnikom v ustnem in pismenem občevanju v materinem jeziku in zahtevati, da se njim namenjeno kazenske naredbe in ukazi pišejo v istem jeziku. Ta pravica se Slovencem zunaj Kranjske in deloma tudi na Kranjskem Se vedno krati. Na Primorskem iu na Koroškem se na te naredbe skoro nihče ne ozira, na Staj nskem pa namigavajo zlasti uradni predstojnik', ki bi si radi naprej pomagali, svojim podrejenceui, naj le nemški uradujejo, ako stranka sama ne zahteva, da so zapisnik spiše slovenski, češ, da pri višjem deželnem sodišču v Gradci ne vidijo radi, če pride preveč slovenskih aktov tja. To je tudi umevno, zakaj Še dandanes so mej Ki svetniki le štirje takih, ki znajo slovenski, da-»i je polovica vseh prihajajočih aktov povsem ali vsaj deloma slovenska. Lahko si je misliti, kako vsled tega zakasne rešitve! Slovenskim strankam škoduje tudi to, da § 27. statuta za najvišje sodišče sanje ne eksistira. Vsled tega se ne samo pri najvišjem sodišču, nego tudi pri višjih deželnih sodiščih v Gradci in v Trstu razsodbe izrekajo samo v nemškem, odnosno v italijanskem jezika in se n. pr. nalagajo strankam prisege, ki vsled slabih prevodov na slovenski jezik dobe drug pomen, tako da stranka no more priseči. Vsled tega izgubi lahko Slovenec le radi jezikovnih težkot kako pravdo. Zakaj bi za Slovence ne bilo to mogoče, kar je navadno za Italijane. Cehe, Poljake in za Hrvate v Dalmaciji ? Neverojetne so razmere pri sodiščih na Primorskem in na Koroškem. Najbolje jih karakteri-zuje ogorčenost, ki je nastala, kakor seje nedavno tega poročalo iz Trsta, ko je sodni kolegij nekemu samo slovenskega jezika zmožnemu obtožencu pri neki obravnavi sodbo z ra/.logi vred naznanil v njegovem materinem jeziku. Pri porotnikih pa je bilo to, dokler ni pred kratkim izšel neki ukaz pravosodnega ministra, nemogoče celo na Goriškem, kjer je še jedenkrat toliko Slovencev kakor Lahov, ker bo bili samo slovenščine zmožni možje principijelno izključeni ol službe porotnikov, samo laščine zmožni pa ne. V Celovcu ni do današnjega dne najti niti jeznega zapisnika o dognani obravnavi, niti jedne sodbe, pisane v jeziku dobre tretjine vsega prebivalstva (25-4-032 Nemcev, 101.030 Slovencev). V okrajih, kjer je dovolj slovenskega jezika zmožnih sodnikov, ali kjer jih je lahko vzgojiti, mora celo še tolmač igrati veliko ulogo; prej je bil tolmač katerikoli pisač, sedaj pa fungirajo kot taki večinoma veuder že pravni praktikanti. Te razmere pripadajo koncem 19. veka še vedno k posesti in Lahi jih zagovarjajo v imeni „avite cul-ture". Zakaj ne zavzame koj stališče tistega oger-skeg.i sodnika, ki se je hahal: Koliko sem jih dal obesiti brez tolmača! (Dalje prib.) Državni zbor. Na Dunaju. Ji. marca. Finančni minister Plener je izdal geslo: Davčna reforma je nujnejša kakor proračun. To je tako, kakor da bi svoji ženi namesto nove obleke naročil kak modni list. A naa državni zbor je dovzeten za ministerske paradokse in ker svoje volje že davno nima, se bavi pridno z davčno preosnovo. Začetkom današnje sojo je posl. dr. Bareu-ther interpeliral uaučuega ministra, kako to, da je profesorjem na vseučilišči v Inomostu prepovedal, sodelovati pri proslavljanju kn«za Bismarcka, češ, da je s tem žalil narodnostna čutila in vrgel sum na patrijotično mišljenje dotičnih profesorjev. Nadaljevala se je potem specijalna debata o davčni reformi in sicer o določbah glede komisij za odmerjenje dobitkovine. Govorili so poslanci dr. S c h e i c h e r, D e m e I, Kaiser, Skalitz, Koli, dr. Kronavvetter in 1) i pa u I i, potem so se vzpreli dotični paragrafi z nekaterimi neznatnimi prememhami. Tudi o paragrafih, nanašajočih se na določanje dnhitkovinskih kontingentov in repartiranje dobitkovine na posamne davkoplačevalce, se je unela daljša razprava, pri kateri so govorili poslanci L i e n h a c h e r , Czecz, dr. Kramar, G r o s s, A u s p i t z, K a i z I in I) i p a u 1 i. Končno so se vzprejeli se nekateri paragrafi, potem pa so se čitale interpelacije. Opozicija se za torek ali za sredo pripravlja na nekaj posebnega, ker vabi vse opozicijonalne poslance, naj pridejo polnoštevilno, ker bo pri dotični akciji važen vsak glas. v I jiihljtiuL 26. marca. Volilna reforma. V pododseku za volilno reformo so vedno večja nasprotja. Konservativci zahtevajo, da snovi kuriji dovoli samo 40 poslancev in naj jih mali davkoplačevalci volijo 25, delavci pa samo 15. Levičarji pa tudi niso naravnost proti tomu predlogu, ker jim ni dosti za razširjenje volilne pravice, a za to zahtevajo, da naj se petakarji vzamejo v kurijo malih davkoplačevalcev. Temu pa ugovarjajo konservativci. Zaradi tega pa ni nobenega upanja, da bi se v pododseku do Velike noči doseglo kako sporazumljenje. Ministri so zaradi tega že imeli posvetovanje, kako bi pospešili volilno reformo, a njih sklepi so še strogo tajni. Mladočehi hočejo baje nekoliko premeniti svojo politiko, oziroma izkoristiti hočejo kake preraembe v Avstriji. Koalicijske vlade ne mislijo pač nikdar podpirati, a kadar pride do kakšnih prememb, se pa mislijo pridružiti oni stranki, ki bode najprijaznejša jednakopravnosti Čehov. Tako pišejo „Narodni Listy" in ta izjava ni brez pomena sedaj, ko se koaliciji morda že bliža konec. Poljski listi namreč imajo poročila z Dunaja, da ni nobenega upanja, da bi se v pododseku sporazumeli za predlog o osnovi nove volilne kurije z dvema razredoma. Koalicija ima precejšnjo oporo v tem, da ni lahko sestaviti vlade iz druzih strank, dokler zastopniki češkega naroda nekoliko ne popuste od svojega državnopravnoga stališča, če so pa Čehi pripravljeni z drugimi strankami za skupno delovanje, potem je pa vsekako večina brez vseh treh koaliranih strank mogoča. Sedaj je le na strankah ležeče, katera se hoče na podlagi narodne jednakopravnosti sporazumeti s Čehi. To je pa tudi sedaj ložje, ko že moravski in češki Nemci vedno bolj spoznavejo potrebo in važnost češčine. Bismarckova osemdesetletnica. V soboto je nemški parlament imel posvetovanja o tem, bi li Đisraarcku častital. Predsednik sam je stavil dotični predlog in naglašal, da je Uismarck poslednji veliki mož, ki je pripomogel k zjedinjenju Nemčije. Grol Hompesch se je izrekel proti častitanju, ker bi se glasovanje katolikov za častitanje smatralo za odobravanje Bismarckove politike. Vodja svobodomiselne stranke se je izjavil proti čestitanju, ker nekateri izkoriščajo to častitanje v politične namene. Socijalist Singer je izjavil, da njegova stranka ne more ČHstitati Ihsmarcku, ker je delal le za premožnejše stanove iu socijaliste preganjal z izjemnimi zakoni. Pri glasovanju je bilo častitanje odklonjeno s 163 proti 146 glasom. To je vzbudilo velik hrup. Predsednik in prvi podpredsednik sta se odpovedala. Cesar sam je bil zaradi tega jako nevoljen in je to svojo nevoljo proti parlamentu izrekel v nekem telegramu knezu Bismarcku. Kakšne posledice bode imelo to gla-ovanje, se še ne ve. Pričakuje se pa, d.i bode odslej se manj oziralo na katoliški centrum m je zlasti sedaj mauj upanja, da bi zvezni svet pritrdil sklepu državnega zbora, da se dovoli jezuvitom povrat v Nemčijo. Kdo bode novi predsednik nemškega držav nega zbora? To vprašanje se sedaj razpravlja po listih. K-mservativci, narodni liberalci in protisemitje se baje ne udeleže volitve predsedstva, ker izmej njih baje nobeden ne hrepeni po časti, biti predsednik zboru, ki ne mara častiti Bismarcka. Katoliški centrum je baje sklenil zopet voliti pl. L«vetzowa, ko bi pa ne vzprejel, bodo pa volili za predsednika barona Heeremana ali pa pl. Buola, za prvega predsednika pa svobodomiselnega poslanca Schmitta. Drugi predsednik bode pa kak Poljak ali član katoliškega centroma. Dopisi* Vr. I*olja, 21. marca. (Kmetijsko predavanje.) Dne 17. t. m. prišel je na povabilo gospoda župana vodja g. Gustav Pire Po popoldanski službi božji napolnila se je precej prostorna šolska soba z ukaželjnimi poslušalci, katerih število se je cenilo do 200. Se celo iz sosednje dobrunjske občine so prišli nekateri zavednejši gospodarji. Gosp. vodja je govoril dlje ko dve uri, ter priporočil mnogo prekoristnega. Zl isti je grajal našo živinorejo, katera je nekaj let, sem sicer mnogo boljša, vendar *e vedno ne taka, kakor bi morala biti. Grajal je tudi sivo monfalkonsko pleme, katero je vpeljala zadnja leta graščina Fužine, ter priporočal za naše kraje jedino pravo cikasto pleme. Upati je, da se v tem OSUTO sedaj kaj stori, ter da si omislijo premožnejši posestniki dobrega plemenskega bika cikaste pasmo. Želeti je, da bi uaša slavna kmetijska družba tu nekoliko pomagala posebno še ker imamo glede na število krav v naši občini najmanj tri bike premalo, Dalje je g. vodja priporočal sadjerejo in sicer umno sadjerejo. Posebno je priporočal saditi samo dobre vrste jabolk, kakor je angleška zlata parmena, opustiti ono kupovanje sadnih drevesc na trgu, kjer ni dobiti druzega nego malovredno jabolčno vrsto paradižnik, kateri nima m kake vrednosti. K koncu je priporočal ustanovitev kmetiške podružnico pri nas, katera bi bila tu pač na svojem mestu. Jako hvaležni smo gospodu za koristne nauke. Želimo, da bi ga prav kmalu zopet videli pri nas. — K. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. marca. — (Osobne vesti.) Namesto umirovljenoga dr. Kisla je imenovan hišnim zdravnikom v kaznilnici na ljubljanskem gradu mestni fizik dr. Kopriva. Cesar je doktoranda prava gosp. Ivana Ž o 1 g a r j a, konceptnema praktikantu pri namestuištvu v Gradcu, dovolil promocijo sub auspiciis imperatoris. — Sodni avskultant g. Oskar Orosel promoviran je bil te dni na graškem vseučilišči doktorjem prava. — Dne 18. t. m. je bil v Gradci promoviran g. Julij Fried-ricb iz Mirazona pri Petrovčah doktorjem medicine. — G. dr. Ivan Eržen imenovan je asisten-čnim zdravnikom v rezervi tirolskega lovskega polka. — Policijski koncipist g. Karol Štur m v Trstu je imenovan okr. nadzornikom c. k. policijske straže v Trstu — (Ljubljanski občinski svet) ima v sredo, 27. marca ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo. Dnevni red: I. Oznanila predsedstva. II, Pravnega in personalnega odseka poročilo o letošnjih dopol-nitvenih volitvah za občinski svet. 111. Stavbinskega odseka poročilo, a. o Ant. Dečmana prošnji za gradnjo in otvoritev dveh cest na njegovem parce-lovanem posestvu na Poljanah; b. o oddaji mizarskega in ključaničarskega dela pri šolskem poslopji na barji; c. o zgradbi navpične ceste k domobranski vojašnici; č. o ponudbi Josipa Prosenca glede odkupa nekdaj Jelenove hiše na voglu Resljeve ceste in Poljskih ulic ; d. o nakupu zemljišč za gradnjo ceste z Ilovice k šoli na barji; e o gradnji cest in kanalov v Krjavčevih, Nunskih in Levstikovih ulicah; f. o prodaji stavi.šča pare. štev. 203/, in 144/f, katast. občine kapucinsko predmestje ob Tržaški cesti; g. o napravi hodnika na sv. Petra cesti od usnjarskih ulic do mitnice ; h. o oddaji dimnikarskega dela pri mestnih hišah. IV. Šolskega odseka poročilo- a. o računih mestnih ljudsko-šolskih vodstev glede porabe dotacij v šolskem letu 1893/4; b. o realčnega ravnateljstva računu o porabi dotacije za 1894. leto; c. o realčnega ravnateljstva računu o porabi dotacije za modelirsko šolo 1894. leta; č. o računu vodstva 1. mestne deške ljudske šole o porabi dotacije 50 gld. za razstavo učil 1894. leta: d. o računu vodstva I. mestne deške ljudske šole o porabi dotacije 60 gld. za vzdrževanje šolskega vrta 1894. leta. V. Šolskega odseka predlog gledr* volitve predsednika in ti članov k oratorij a za višjo dekliško šolo. VI. Finančnega odseka poročilo: a- o skontrovanji mestne blagajnice in ž njo združenih fondov dne 10. decembra 1894.; b. o vrnitvi nekaterih službinskih kavcijonov; c. o prošnji \odstva botaničnega vrta za podporo; č. o Glasbene Matice prošnji za dobitek. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na današnjo benefično predstavo kapelnika dram. društva g. prot. Frana G e r b i o a. Mnogoletno zaslužno delovanje ustanovitelja slovenske opere mu daje pač pravico pričakovati, da mu slovensko občinstvo to tudi dejanski prizna z obilnim obiskom Tega se nadejamo tem bolj. ker je to zadnja predstava izvirne opere „lirh. grof Celjski" v tej sezoni. — V petek dne 28. t. m. bode zadnja benefična predstava in to na korist dične naše primadone gdčn. Berte L e S č i n s k e. Pela se bo opera „T r u b a d u rM. — (Slovensko gledališče.) Kolikor večkrat kdo sliši Parmovo opero „Urh, grof Celjski", toliko bolj mu prija, ker vselej zasledi kako novo lepoto ali finost. To je tudi uzrok velikemu uspehu, kateri je imela tretja predstava v soboto Vršila se je na korist izbornemu kapelniku g. Beni šoku, kateremu je občinstvo v znak priznanja in hvaležnosti priredilo burne ovacije, dočim so mu člani orkestra poklonili krasen venec. Predstava je bila v vsakem oziru dovršena in so se odlikovali tako solisti kakor zbor, sosebno pa gospč. Leščinska in g. Nolli. — (Najvišja darila.; Cesar je poklonil iz svoje zasobne blagajnice gasilnima društvoma v Ilirski Bistrici in v Mojstrani vsakemu po 100 goldinarjev. — („Jour-fixe") bo jutri v hotelu „Pri slonu". — (Pevski veder,) ki ga je priredilo del. pevsko društvo »Slavec" v nedeljo v gostilniških prostorih „hotela LloydH, je bil dobro obiskan. Pevski zbor je pel pod vodstvom g Stegna rja več resnih in šaljivih skladb na občno zadovoljnost. — (Povodenj na ljubljanskem barji.) I Kakor je vsle 1 južnega vremena zadnjih dnij in včerajšnjega deža bilo pričakovati, narasla je Ljubljanica tako, da stoji danes že dva metra čez normalom ter je poplavila velik del ljubljanskega barja. Že sinoči je dobila deželna vlada brzojavno poročilo iz Logatca, da je voda pri Planini za 2w narasla in že danes zjutraj bile so na ljubljanskem barji vasi Lipe, Havptmanca in Crnavas pod vodo. Posebno v Lipah in Havptmanci stoji voda že jako visoko, tako da se je morala živina spraviti večjim delom na pode ter so tudi ljudje večinoma v podstrešjih, ker je v stanovanjih in hlevih že polno vode. Iz Lip prosilo je danes prebivalstvo, naj bi mestni magistrat poslal tje vsaj jeden čoln, ki bode posredoval komunikacijo mej posameznimi hišami in hlevi. Danes dopoludne peljala sta se mestna inženerja v čolnih v preplavljene kraje, da se Osebno prepričata 0 položaju ter da se eventuelno potrebno ukrene. Ker je tudi danes izdatno deževalo in snežilo, bati se je, da bode voda še naraščala. — Zadnja velika jmvodenj na ljubljanskem barji bila je — kakor znano — 19. marca 1886. leta. — (Policijske vesti/ V gostilni Ivana Svetlina v Mali Račni sprli so se bili fantje v nedeljo zvečer. Pri tej priliki zabodel je Anton Pugel iz Cušperka svojega nasprotnika Franca Finka z nožem v trebuh ter ga težko poškodoval, tako da je dvomljivo, je-li ostane pri življenji. Pugel pripeljal se je včeraj v Ljubljano, češ, da se je sam hotel naznaniti sodišču. — Tukajšnji mizarski pomočnik Andrej Hafner nadlegoval je siuoči v Florijauskih ulicah 21 let staro Heleno Pod peč ni k, a ko ga e ta sunila v stran, zabodel jo je z nožem dvakrat v desno roko ter jo glasom zdravniškega sjiričevala težko poškodoval. Hafnerja je mestna policija že sinoči aretovala. — (Mladi tatovi ) Vsled večkratnih pritožeb, da po hišah beračijo dečki v starosti od 10 —10 let, ki so jako predrzni in vsiljivi ter celo ljudi zmerjajo, ako se jim ničesar ne da, je mestna policija opazovala m zasledovala te malopridneže ter prišla na sled organizirani družbi mladih tatov, beračev in postopačev. Načelu tej družbi bil je 14 let stari Leojiold Jereb, stanujoč na Glincah, Oela družba je štela 23 članov. Jereb, ki je sedaj v preiskovalnem zaporu deželnega sodišča, pričel je svojo „karijero" s tem, da je beračil po hišah ter pripovedoval ljudem, da nima očeta, da ima mati „giht.u v nogah iu da leži v bolnici, kar pa seveda ni bilo res. Pogosto kazal je tudi listek, kateri je sam spisal ter podpisal na njem svojo mater in župnika Rozmana. Priberačeni denar sapil je v raznih gostilnah v družbi svojih pajdašev, katere je priučil svojemu „pokliču* in kateri so ga spremljevali pri beračenju in tatvinah. Beračili so navadno v mraku, da so laglje kradli, ako jim je prišlo kaj pod roko; kjer pa se ni dalo nič odnesti, strgali so mladi malopridneži vsaj vizitnico z vrat. Tako so ukradli ti mladi tatovi, kolikor je do sedaj znano pri odvet' nikn dr Tavčarju galoŠe in dve knjigi, pri Huzzo-liniju (k;er SO vedli za ključ od magacina) raznih klobas in piva * steklenicah, neki ženi potegnili so v cerkvi pri sv. Krištofu denarnico z devetimi goldinarji iz žepa, kradli so nadalje v prodajalnicah pri Kirbischu, Tillu in Gerberju, pri Ločnikarju na Glincah, pri drž. poslancu Kušarju, pri Gustavu Fischerju, na Miklavževem sejmu, v raznih branja-rijah, s kratka, ukradli so, kar se jo dalo odnesti: mlade psičke, kokoši, golobe iu celo ocvirke pri mesarjih. A ne samo kradli, tudi goljufali so ti malopridneži. Tako je šel član te tatinske družbe, bivši vajenec pri trgovcu Ječmineku na sv. Petra cesti k slaščicarici g. šumi, ki zalaga omenjenega trgovca s sladčicami, ter na ime bivšega svojega gospodarja vzel za 6 goldinarjev bonbonov in za 3 goldinarje čokolade. Isto tako poskusili so dobiti pri Staculu salam in vina ter pri Cantoniju slivovke, veuder se jim to ni posrečilo, ker omenjena trgovca brez knjižice nista hotela ničesar dati. Pri branjovki Mariji Suhadolnik v veži Matjanove hiše plačali so klobase s krajcarji, prevlečenimi s srebrnim papirjem, češ, da so desetice. Skrajni čas je torej bil, da se je ti nevarni družbi mladih tatov prišlo na sled. Devet teh mladih uzmovičev bilo je zaradi poškodbe tuje lastnine in tatvine že večkrat policijsko kaznovanih. Kakor slišimo, ovadila se je tatinska družba državnemu pravdništvu ; proti onim, ki še niso dovršili 14. leta, pa se bode policijsko-kazensko postopalo. — (Rimsk grob.) Kakor s:r.o že v zadnji številki javili, odkril in preiskal se je v sobot) po-poludne ua južnem kolodvoru rimsk grob, v katerem pa se ni našel niti cel okostnjak, niti kakih priložkov. Jeden jedini novec, ki je bil v sarkofagu, priča, da je grob iz tretjega stoletja po Kristusa. Vse kaže, da je bil ta grob kakor mnogo drugih, ople-njen za časa Teodorika čegar vojaki so — kakor znano — pobirali iz grobov zlate in srebrne priložke. — (Samomor.) V drvarnici hiše št. 15 na Rimski cesti v Ljubljani našli so danes zjutraj obešenega mesarskega hlapca Leonharda Končarja iz Trebeljevega na Dolenjskem. Mrtvo truplo preneslo se je v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Končar, čegar duševno stanje sploh ni bilo povsem normalno, dobil je včeraj od svoje gospodinje jedno krono, katero je zapil „pri Lahu". Laško vino pa ga je menda tako eksaltiralo, da si je nesrečnež končal življenje. — (ČJrešnjev cvet) nam je iz Kostanjevice poslala čitate jica, našega lista kot dokaz, da se je tam že začela spomlad. — (Iz tira skočil) je v soboto popoludne mej Velikimi Lisicami m Ortenekom pri tovorne in vlaku dolenjske železnice jeden vagon. Vlak je tiral vagon nekaj časa naprej, potem pa se je ustavil in se je vagon dvignil zopet na tir. Vlak je imel vsled tega blizu pol ure zamude. — (Nesreča ) Na Vrhu pri Višnjigori se je asu! plaz Hiiega in ubil neko udovo. V Jzerkih je sneg zasul troje goved in dve kozi; živali so poginile. — (Zdravstveno stanje.) V vaseh Kopriv-nik iu Gorjuše je škarlatna davica skoro popolnoma ponehala. Bolnika sta samo še dva. Izmej 19 zbolelih otrok jih je 1 1 umrlo. — (Zoper proslavljanje Bismarcka.) Občinski odbr sevniski je sklenil soglasno protestirati zojier slavljenje osemdesetletnice Bismarckove. Dotični protest se je odposlal odboru te slavnosti, v njem se zlasti povdarja, da Štajerska ni nemška, k^r biva v njej 33% Slovencev in da Slovenci ne morejo nikdar privoliti, da bi se v njih imeni proslavljal sovražnik Avstrije in Slovanov. — Iz Velenja se nam jiiše: Včeraj so naši občinski očetje sedeli vkup Vrli 1 Cahovnik-Kokošinek stavi nujni predlog, da se slovesno protestira, ker se predrznejo štajerski Nadnemui v našem imeni slaviti B.smarka. Mi smo zvesti Avstrijci, mi smo zavedni iu ponosni slovenski Štajerci. Vsak Avstrijec, bodi i nemškega rodu, omadežuje svoje avstrijsko poštenje in ime, če slavi največjega nje vraga krink.i, trozve'.e za katero se Nemci skrivajo je hinavstvo in fan-zejstvo! Predlog se je navdušeno sprejel. — (Goriški deželni zbor) se bode sklical, kakor poroča BEco tlel Liforale" m^j velikonočnimi parlamentarn mi počitnicami, na izredno zasedanje, da reši deželni budget. — (Nadvojvodinja Štefanija in Hrvati.) Cesaričinja- vdova nadvojvodinja Štefanija je prišla letos v Opatijo malo prej, nego so se načele, občinske volitve. Lahi ko se bali, da propadejo in ker niso skromni, približali so se nad voj vodinp Štefaniji in jo (trosili, naj upliva ona na to, da Hrvati ne dohod) občinske uprave v roke, z drugimi besedami : zahtevali so, naj nadvojvodinja agitira za Lihe in zoper Hrvate. Na to SVOJO predrznost pa s> dobili, kakor javlja „Naša Sloga4 odgovor, kakerinega se niso nadejali. Nadvojvodinja je namreč rekla: .Ničesar nočem storiti proti Hrvatom, naj le vladajo, jaz se vsikdar spominjani z radostjo, da SO leta 1848. Hrvatje rešili mojega premilostnega tasta ter da imajo sploh velikih zaslug za prestol". — Škoda, da teh besed ni slišal namestnik Rinaldini. — Popravek.) V nekaterih odtisih sobotne številke j»' ostala v gledališkem listu na 5. strani neljuba pomota, ki se je popravila mej tiskom (citati se mora namreč — kar se razume samo ob sebi — kapelnik g. prof. Fran G e r b i ć. * (Drugod in pri nas.) Belgijski uradni list je doslej izhajal samo v francoskem jeziku. Pred šestimi leti so Vlami zahtevali, naj bi izhajal v obeh deželnih jezikih in so to svojo tirjatev končno dosegli. 0 1 novega leta sem izhaja uradni list v francoskem in v vlamskem jeziku. V slovenski kro novini kranjski izhaja uradni list še vedno samo v nemškem jeziku. * (Odlikovanje) Mej vsemi kiselicami je Mattonijev Giesshubler oni, ki se vsled svojih priznano izvrstnih svojstev ne samo največ izvaža, nego je tudi vpeljana skoro na vseh evropskih dvorih. Nedavno je bil tvrdki Henrika Mattonija v Giesshiibl-Slatini podeljen naslov kraljevskega bavarskega dvornega zalagatelja. * Vzgledno policijo) ima Novi Vork. Pred kratkim se je vsled nekih škandalov začela preiskava proti raznim policijskim uradnikom in izkazalo se je, da so mej njimi največji sleparji velikega mesta. Zoper 2o najvišjih policijskih uradnikov se je dognalo, da so se dali podkupovati in se kar ohrtnijsko bavili z izsiljevanjem. Dunaj 26. marca. V današnji seji je poslanska zbornica vzprejela poglavje o dobit-kovini. Dunaj 26. marca. N< msko-iiacijonalni dijaki pojavljajo dr. Luegerja s posebnim pismom, naj deluje na to, d\ bodo vsi protise-initski poslanci glasovali /oper postavko o celjski gimnaziji. Znano je, da je princ Liechtenstein že pred Božičem naznanil slovenskim poslancem, da bodo protisemitje glasovali z nacijonalci. Budimpešta 26. marca. Včeraj se je zbralo 150.000 ljudij na pokopališču, da slave obletnico Kossuthove smrti. Priredila se je Kossuthovernu sinu velika ovacija, sicer pa se red ni kali) Berolin 26. marca, naslednik sta odpotovala k Bismarcku. mu pokloni zlato sabljo. Bruselj 26. marca, lavska društva, ki štejejo .'JO 000 članov, so sklenila, da je 1 aprila začeti splošni štrajk. Madrid 26. marca. Cmovas je sestavil novo ininisterstvo. London 26. marca. Listi javljajo, da je japonski vojak Kojama Ilokunosuki v Simo-nosakiju ustrelil na kitajskega poslanika Li-hung čanga in sicer iz patrijotičncga fanatizma, ter ga na lici lahko ranil. Poslaniku so cesar, vlada in parlament izrekli obžalovanje, da se je napad primeril. Meteorologično poročilo. Cesar in prestolo-Cesar Vsa gentska de- § Q Oas opazovanja Stanje barometru v mm. Toni« peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. | 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 782-8 73.11 786*8 —.9*6*0 to 0°C 8*0«C si v/.h si. vzh. si. vzh. uie^la jasno jasno j o-oo i • . -r I n 7. zjutraj 2. popol. J*, zvečer ?86*» 733 7 782" 1 1 (>" 0 si. vih. 10'0« C ti. jzh. GOM' si. jzh. obl. obl. obl. 0 00 i « — . «« S M a nZ - rt ~ > «- o * .2 '5* *ii — o « a; - — in ■■ >a > * S I ►o ►eo najčlitlje IvJne KISELINE najboljša namizna in os veže-(15-1) valna pijača, v. preskušana pri kašlju, boleznih na vratu, želodcu in mehurju. Henrik Mattoni. (iiesshiihl Slatina. Nova hiša pri ftv. Križu poleg IMtl|e, s prostornim vrtom, ble« voui, klet|o« l*««l«*iil«-o, prodnjitlnlro« petimi *o-hteml, kuhinjo, »hrniubu in iiihkhi'Iuoiii, pripravna za trgovino in gostilno, m« proda »11 pte v na|ein da. Natančneje pri Ivhhh Novak-u, trgovca in poštarju, Dole pri LUIJI. (826— lj yr v w ▼ w "w ^r*-*^r '^r **r občinskega tajnika pri v rli nIi «>l»<*iiif z letno plačo 530 K 1*1. Prošnje je vložiti ilo 15. aprilu t. I. pri žh-|»}iiiHt«'ll Iliri Vrlin i 1*1. (.'(28—1) ] Lekarna Trnk6czy, Dunaj,' V. pod Srednja temperatura ."..'»° in f>0", za 1*8* nad in 02" normalom. Kdor 7AnSt| naj 8e obrne se hoče mWm5III lil zaupno na Tlaria«**" Coiii|»««ii> v Budimpešti. Natanrne informacije in popis vseh zenitnih pomideb kakor od gonpodov tako ud dam se pošiljajo diskretno kuvertirane, ako se nam vpofilje 80 kr. v pošt- |rr|8nitn6 ZVBZe ! •J8.S—4) ii i It znamkah C! Q >> N O O M u cA S eS «; kr., 12 Meklenie 5 £ld. Dobiva se pri (1980*9» l h.afinlii I i »lit^c/.v-jll lekarnarju v Ljubljani. l*<»Mil)M Me S obttatllO |MIMtO. Lekarna Trnk6czy v Gradci. C. tr. glavne ravnaieljsKo avitf. drl, ftlttiiK. Izvod iz voznega reda ■raliavne^a odi 2.. olctotara 1894 Nulopuo omenjeni prihajal i| tu odhajalni cul oanaAenj ao , m mtinfmvt ttpmhem it**u. Brednjoevropaki iuj J* k rajnem« ćaću * I noči oaehni vlak r TrbU, PouUbal, HelJ«k, Oa> toTeo, Kruii*on«f»»t*, I.jiihnu, km HelBthaJ v Aiimm, Iachl, Orano dan, Bol nagrad, Land-Oaatein, /.ali na jaaeru, Sttjz, Line, RuJajaTio«, "Imen), Marijina Tare, Bger, Karlova vate, franoove vara, Pra(q.j Lipaijo, Dunaj rta Am*tetten. Oh o. a*H IO min. ajutrn) mseani vlak v Novo mu« to, Koeaeje. O* 7. uri tO ihIm, «Jatrr«(J uiehitl vlak v Trhli, 'outabal, Holjak, Oa> lovec, Kranaeuafnete, LJuhnu, Dunaj, 6ea flalathal tr Hulnngrad, Dnna vi a Am*ti*tteu. O* tii. uri Ml min. tto/,t>lmlnr> m«Aaut vlak v Novo m »a to, Kočevje. Ob 11. uri BO min. rtvpHttudnm oaii>/-nlttt/nc oaabni vlak v Trbii, Heljak, Oeluvae^ Ljubno, ii/. Selsthul v Sulnograd, Leml-Oaateln, Zel) na Jaaeru, Ina. moat, liriitdiio, Ourili, Oanavo, i'nnz, Htejr, Ijiuo, Onunden, laoJil Bodejerice, Plcnuj, Marijina vara, V.utti. Kran-iova vat«, Karlu t a vara. Prago, nipako, OuuaJ rta Amutnttou Oh 7. uri 3tO min. h-m-it mnk.nl vlak v Novo meito, Koeevje. Prihod v LJubljano (jaž. kol). Oh a. uri OH min, .JiiIim) oaebot rla>k a Uuuaja via Amatettaa, 14p> aije, Prana, Praiioovih varov, Karlovih varov, Bffra, Marijinih varov, Planja, Budejovio, 8olno«rrada, Linon, Mte/ra, Omumlena, leehla, Ane, •eea, /nil. aa jnaaru, [»'inI-Onatnina, LJuhnaMfa, Golovca, Beljaka-Pranaenafnat" Trbl«a Ob H. uri 10 min. »JuiruJ meeiml vlak ia Koievja, Novega m sata. Oh 11. uri it7 mm. itujm/utšt** rrr . n Prihod v LJubljano idrft. kol.). Oh O. ur* Aft mtn. sjntriij Is Kamnika , H, , IJ „ •tltflltlUli H.* || .. « .. »o H6tel „Pri slonu". 1>uiicm v torek dnC' lil Jtilrl \ Mretlo diiv> 27 mitrcii goetovaaj© priljubljenega Dunajskega komičnega pevca Josipa Steidler-ja Turi in Toni Darće I« Oiiii/erjcvey;j* Or|»lieiirma 7. novo dru/lui. (830) WW Tako leo -m i čeri vzpored. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 kr. Poštna in brzojavna odpraviteljica z izvrstnimi spričevali, z državnim izpitom in dobro prakso, slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožna, francoskega pa v besedi, lote •t I u #.!»<■ pri liitui ve>«!i|l poAtl »a doioll. — VeA pove upravnifttvo „Sluv. Maroda". (323—1) st 3091. ___:__ (325-i) Po sklepu dežfliiH.ua zbora naataviti sta na novo na Kranjskem Razpis. zbora naataviti sta na r dva živinozdravnika jeden v Tlel lil« i. drugi v ^IoKioiid^ii. Z vnako tnh slnžb združena je nagrada 300 gld. na leto. Prosilci za ti službi pošljejo naj svojm prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika io o živinozdravniški usposobljenosti dO ft.pt*il2i. l!rMf>i>. I. podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. marca 1805. Št. 33. I \ _ - (894) V «l«-/.«'liii prisilni liiviiici v I.jnltl jun i jn oddati služba stražnegfa nadzornika z značajem deželnega uradnika najnižjega plačilnega razreda. Prosilci za to službo mora|o dokazati, da so izvršili 4 razreda kake srednje Aole in da bo vešči slovenskega, nemškega in laškega jezika, in naj svoje prošnje pošljejo do dne 20. aprila 1835 podpisanemu deželnemu odboru. Prednost imajo oni prosilci, ki so že služili v kakem jednakem zavodu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 22. marca 1805. VrI«IT]VICIv -$i*ww pri porota po nizki oeni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Zdravnik dr. Heribert Borštner Gledališke ulice, hišna. štev. 3, II. nadstropje naznanja, da ordinuje [fc£*T od sedaj naprej od 10. dO 11. ure dopoludne in popoludne. (317-2) 2. 3. Zarad opustitve predmeta kuhinjsko posod je »d. ročaja .v pzocaj po /o uči v/1 i$fiif\ cona It z t (321—2) Jllbinu cHchtschin~u Slc3aliSfic ulice *>t. S. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne.".