Leto !!!., štev. 82 V Unofjanf, četrtek dne e. aprila 1922 rs iwr«S K isVtaJa ob 4 zjutraj« Stane ccioletnc . . MO K B13S2ČD0 •>>■••• ® « za inozemstvo . < MOO . Oglasi ss vsak mm višine stolpca <58 mm) . * K mali oglasi do SO mm stolpca (68 mm) . 3 • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Urtdnlfttvo: lOUoitiova msU št. IS/t Tolsta« itn. Uprmvnlstvo: '.^••ernovs oUe* tU. Tolefaa it. 8B. Račun kr.poit Čeh štev. 11^42. Ljubljana, 5. aprila. t&finje dni se v vedno določnejši obliki širijo vesti, da se pripravlja v klerikalni stranki razkol. Poslanec Korošec, Id je še nekak formalen, če-j ravno ne več dejanski voditelj SLS. i je na shodu v Radovljici izrecno po-' trdil, da »boueino doZiveli staro prikazen, da se bo skušalo našo stranko razbiti ali jo vsaj z energičnimi frazami oslabiti* Znana stvar je, da se v Slovenski ljudski stranki, odnosno a jeni državni politiki že dve leti sem | borita dve stroji. Oportunisti, ki imajo dolgo politično prakso za seboj in so si iz dobe nar lijonalnih borb ohranili še nejjaj smisla za nar.">d in državo, so dolgo zagovarjali politiko sodelovanja v najem velikem državnem življenju. Njihov voditelj dr. Korošec je Ml ~odiio r>ripravljen, stopiti v vsako •» pri rekonstrukciji Pašičevega i: ta bi bili klerikalci gladko postali hladna stranka, ako bi bilo šlo po volji drja. Korošca in njegove ožj? irrape. Takrat so se hvalili hrvatski klerikalci, da so skupaj z gosarjevci Korošcev načrt preprečili. Kakor v Beogradu, tako je tudi v Ljubljani zrastla oportunhtom čez rrlavo komunistična struja, ki danes obvladuje klerikalno stranko. Ta struja. koje šef je dr. Gosar, je napram narodu in državi povsem nihilistična. Ona sanja o boljševizmu «v znamenju -rriža* tar pripravlja svojo deveto deželo z razdiranjem sedanjosti. Njej ni cič sveto; cinično razbija vse osnove nsšega narodnega življenja, spodkopala medsebojno zaupanje, razpaljuje najnižje instinkte. Ta struja je zmagala v klerikalni stranki. KorošČeva arrupa nima več moraličncga poguma, i1 a bi se ji odločno uprla, temveč se r neprestano umika. Izgleda, da je baš to dejstvo izzvalo pokret konservativnih klerikalnih živ-Ijev, ki se pripravljajo, da se_ odkrito odcepijo od današnje SLS. Pristaši te ;truje so menda po večini ljudje, ki =o nekdaj slepo sledili Susteršiču. Tem krogom se zdi, da je vsled nesposobnosti klerikalnih voditeljev »katoliška stvar» v državi silno oškodovana, ker se je klerikalna politika vsled' svojega negativizma dala potisniti v ozadje, mesto da bi v državi -oodl oče vala. Susteršiču da bi se to nikdar ne bilo dogodilo! Ce bi on prišel nazaj, bil bi minister, velik državnik. eden izmed odločujočih mož v Jugoslaviji, ker je dovolj pameten, da priznava nepromenljiv fakt eksistence Jusroslavije. Tako rezonirajo stari njegovi prijatelji. Želijo si povratka svojega poglavarja in strastno dokazujejo. _ ne njegovo nedolžnost, pač pa da_ je on le iaritveno jagnje, na katero je natovo-rila SLS svoje grehe ter ga ekspedi-rala čez granico. V Jugoslaviji smejo politično vlogo igrati vsi nekdanji Šu-Šteršičevi sotrudniki, od škofa, ki mu is dajal svoj blagoslov, do pdnjega kaplana ki je pridno denunciral razne «srbofile», da so jih zapirali v ječe; gonili v taborišča in na fronto, jemali njihovim ženam in otrokom pičle vojne podpore ter jim kopali grobove na imunem bajerju. Zakaj bi je ne smel rlr. šusteršič? . V njegovo obrambo so napisali pri-fatelji brošuro, ki se pripisuje njemu farnemu in ki bo v kratkem dana v iavnost Brošura bo razkrinkala marsikatero igro klerikalne stranke, ocivid-uo v namenu, da izzove debato o grehih in pogreških SLS ter zrahlja njeno sedanjo, pod terorjem katoliškega boljševizma se nahajajočo organi-a-rija »Slovenec* to dobro čuti in zato izjavlja že naprej, da se z brošuro ne bo bavil... Klerikalna stranka se zaveda, da se i? bližajo težki časi. Njena neiskrena politika, ki vsakemu nekaj druzega obeta, ki proslavlja Ljenina in misli ris Benedikta, govori o pravicah delovnega ljudstva, pa hoče duhovniške komisarijate, grmi proti kapitalizmu, a z mrzlično naglico gradi banke in velepodjetja, je izzvala reakcijo, ki grozi podreti dosedanjo enotnost kle-nkalne fronte. Oficijelna klerikalna politika si skuša olajšati situacijo z raznimi intrigami. Napram demokratom, ki so njeni neizprosni neprijatelji. je podvojila svojo bnjskajočo taktiko in z največjo skrbnostjo porabi vsako priliko, da bi omajala nacijonalne vrste jugoslovanske demokracije. Podobno postopa na-pra.t; Samostojni kmečki stranki. So-eijaliste in narodne socijalce skuša pridobiti kot pomožne čete. V Ljubljani jim ponuja volilni kompromis, obetajoč iim za slučaj zmage vse ma-fjstrafcn« fuakfliie. Ta metoda se ie Seja narodne skupščine POVIŠANJE POSLANIŠKffl DNEVNIC. - SPREMEMBA ZAKONA O INVESTICIJSKEM POSOJILU. Beograd, 5. aprila. (Izv.) Današnjo dopoldansko sejo je otvoril predsednik dr. Ribar ob 11. ari. Po izvršenih formalnostih se je začela razprava o zakonskem predlogu glede povišanja dnevnic poslancem za 60 dinarjev. Prvi je govoril zemljoradnik Voja Lazič, ki se v svojem zavitem govoru ni izrekal ne za ne proti povišanju. Ko so ga poslanci pozvali, naj se izrazi odločno, je odgovoril, da bo njegov klub glasoval proti povišanju, češ da je to v inteiesu štedenja. Nato sta ga poslanca Korkut b Barič opozorila, da je včeraj več zemljoradniških poslancev posetilo Jugoslovanski klub, da naj bi ee tudi on zavzel za povišanje dnevnic. La-zie je to odločno zanikal, nakar je posL Batič naštel vse zemljoradniške poslance, ki so bili določeni, da se posedejo med radikale in demokrate, kjer bi mogli neopaženo pri glasovanju obsedeli. Baničeva konstataoija je izzvala v skupščini buren smeh. PosL Wilder je zakli-cal Laziču: «To je nepravilno ravnanje in skrajna demagogija!* Proti povišanju je govoril tudi dr. Mom-čilo Ivanič. Nato je posL Korkut predložil kompromisni predlog, ki so ga stavili muslimani iz južnih krajev, da naj se vzamejo sedanje dnevnice za bazo. dodatki pa se izplačajo samo onim poslancem, ki bi jih sprejeli, da se vidi, kdo lahko izhaja s sedanjimi dnevnicami. Sledilo je glasovanje in je bil sprejet predlog za povišanje dnevnic za 60 dinarjev z ogromno večino. Proti je glasovalo samo nekaj zemljoradniških poslancev. Zbornica je nato prešla na razpravo o predlogu financijskega odbora glede uporabe sedemodstotnega investicijskega posojila. Dodatek pravi: Minister financ se pooblašča, da more iz prinosa 7% investicijskega posojila dati ministru saobračaja na razpolaganje vsoto 100 milijonov dinarjev, ki jo sme minister saobračaja takoj izdati, in sicer 1.) za nabavo poldrugega milijona, pragov za obnovo prog normalnega tira za skupno v6oto 60 milijonov dinarjev, 2.) za nabavo re_ervnih delov in materiala za popravo vagonov dvanajstinah ji poverjena naloga, ki obstoja na eni strani v tem, da ugotovi. katera mesta uslužbencev se v proračunu lahko črtajo, na drugi strani pa da pripravi gradivo za revizijo uradništva na podlagi tako reducira-nega proračuna. V svojem poročilu na ministrskega predsednika komisija poudarja, da se je postavila na stališče, da bc mogoče >tevilo državnih uslužbencev skrčiti na minimum šele po izvršeni reorganizaciji sedanje administracije, zlasti po organiziranju oblasti". Sedaj je mogoče črtati le ona uradniška mosta, ki so odveč, zlasti nezasedena. Kot osnovni-ca za presojo potrebe služi stanje 1914 in pravičen ozir na današnje potrebe. Dobro generalno revizijo državnih uslužbencev bo pa tudi mogoče izve-, da se ta zakonski načrt čim preje uzakoni. Predhodno revizijo na podlagi male redukcije uradniških mest imajo rešiti strokovne komisije treh članov, od katerih je v Sloveniji jed en delegat od-r;osnega resortnega ministra, jedrn predstavnik pokrajinske zveze državnih uslužbencev in jeden predstavnik strokovne organizacije dotične stroke, katere član je uslužbenec. Revizija se mora vršiti po sledečih načelih: 1.) Vsem osebam, ki bodo odstranjene povodom revizije, se jamči spoštovanje njihovih po zakonu pridobljenih pravic. 2.) Pri zmanjševanju števila usluž-nencev se imajo v prvi vrsti odstraniti oni. ki ne znaio dobro v govoru in v pisavi državni jezik, kakor tudi oni, ki so s svojim službenim poslom prizadejali državi škodo, odnosno, ki so delovali proti njenim interesom, kar pa treba da ugotovi sodišče ali pa disciplinarna komisija. &") Kadar gre za vpokojitev, stavljenje na razpoloženje ali odpuščanj?, imajo se brezpogojno odstraniti nekvalificirani ali manj kvalificirani preje nego kvalificirani. 4.) Kvalificirani državni uslužbenci, ki se odstranijo iz poediuih uradov kot odvišni, imajo se premestiti in zaposliti v drusih uradih istega resorta ali pa v drugih resortih, v katerih je potrebna taka strokovna sposobnost in je dana potreba. 5.) Ako se ima tudi po uporabi točke 4. odstraniti kvalificirani uslužbenec naj pridejo predvsem v poštev oni,' ki so dokončali 65. leto; a pod jednakimi pogoji, ako jih je več, oni ki so za posel manj sposobni. 6.) Med nekvalificiranimi ali nezadostno kvalificiranimi uslužbcnci treba odstraniti v prvi vrsti one, ki so za delo manj sposobni in upotrebljivi, a tod jednakimi pogoii oni, ki so stopili " službo po letu 1914.. odnosno oni. »Dozdevne polltTEne moJS — Je hr vajal Miljukov — katere še ima ruska vlada, bo v kratkem vsled popolnega gospodarskega poloma njenega režima za vedno konec. Delavske plače so poskočile že na 6 milijonov rabljev, « čimer pa še ni rečeno, da se morejo delavci s to kolosalno vsoto denarja tudi količkaj pošteno preživljati. Jasno je, da se trudi sovjetska vlada doseči inozemske kredite, ker nima več sredstev, da bi plačevala importirano bi a "o. Žlatoga zaklada, čigar dobršen def je bil last Romunije, je tudi že davno konec in izvoza sploh m. Kaj pa naj Rusija izvaža? Proračun za letos kaže 90 % primanjkljaja... Gospodarskemu in finančnemu polomu pa mora gotovo slediti polom sovjetske politične moči. In re«,; že sedaj se znatno redčijo vrste pristašev sedanjega režima. Kmetje se sploh nikoli niso navduševali za boljševizem, sedaj pa so začeli mrmrati tudi že delavci in vojaki, pri katerih Trockij od dne do dne izgublja svoj vpliv in svojo moč. Potom evolucije sovjetskega režima seveda no bo mogoče ukiniti; šlo bo to samo z revolucijo.« Na vprašanje, katera stranka bo vodila in sprožila revolucijo, je odgovoril Miljukov, da nobena. Opozicija so danes v Rusiji »nestrankarski* elementi. ki se rekrutirajo iz nasprotnikov obstoječega režima in so množe od dne do dne in imajo na programu vzpostavitev demokratičnega režima. Treba jo krepke organizacije teh ofi-cielnih »nestrankarjev* in pa pomoči od zunaj. Vendar pa bi bila nasilna intervencija tujih sil kvarna, ker se je začel v Rusiji zadnje čase krepko razvijati narodni čut, katerega bi žalilo tuje vmešavanje. Rusija potrebujo gospodarske pomoči inozemstva, ki pa Rusije ne sme izrabljati. ki imajo naimanj službenih let. 7.) Ža slučaje, ki jih točke pod J,—6. ne bi predvidevale, se bodo uporabljale odredbo zakonskega načrta o uslužbencih gradjanskega reda. ki sra je izdelala vladna komisija. Parlamentarna komisija je redukcijo proračuna v gorenjem smislu za večino ministrstev že izvršila ter sporočila resortom omenjena načela, po katerih ?,f? bo sedaj pričela revizija uradništva vo pokrajinah in oddelkih I. A. v Skusili Vodja kadetov Miljukov, ki je pred nekaj dna vi v Berlinu čudovito ušel atentatu, katerega žrtev je postal namesto njega njegov prijatelj Nabokov. je dopisniku »Vossische Ztg.» naslikal položaj v Rusiji kot stadij propadanja boljševiške moči. Zaupnica L8oyd Georgeu Z ogromno večino je izrekel v torek angleški parlament zaupnico ministrskemu predsedniku Lloyd Georgeu. 372 poslancev spodnje zbornice je glasovalo za zaupnico in le 94 poslancev proti njej. To opozicijo so tvorili poleg načelno opozicijonalne delavske stranke (Labour Paxty) seveda pristaši Lloyd Georgeovcga zakletega nasprotnika Youngerja, po številu 11 ekstremnih unionistov, in 31 neodvisnih liberalcev pod vodstvom Churchilla. Vsa ostala ogromna masa unionistov in liberalcev pa je glasovala za predsednika koalicijske vlade, mu dala s tem sijajno zadoščenje za napade zadnjih tednov, a obenem tudi mogočno spremnico za njegovo pot v Genovo. S tem glasovanjem je kriza angje-ške vlade, o kateri se je zadnji čas toliko pisalo in govorilo, za dogledni čas odstavljena z aktualnega dnevnega reda angleške politike. Zaupnica ni okrepila samo stališče ministrskega predsednika, ampak je brezdvomno znatno ojačila tudi vladno koalicijo kot tako. Saj vsa gonja proti Llovd Georgeu. pa bilo to od strani 101111-"erja ali od stranj Churchilla, ni bila naperjena toliko proti njemu osebno, kakor proti današnji politiki vladne koalicije. Younger je to v svojih govorih ponovno poudaril. Se sredi pre-teklesa tedna, ko sta se sestali obe frakciji unionistov, da s« posvetujeta o možnostih, preprečiti tik prod sestankom genovske konference vladno krizo se je Youngerju s to devizo posrečilo razbiti zborovanje in preprečiti, da bi prišlo do kakega sklepa. Churchill s svojimi priataši je operiral bolj z zunanjepolitičnimi motivi. Njegov »šlagcr* ie bila Rusija. Njemu in njegovim pristašem se zdi nedopustno, da bi sedel zastopnik angleške vlade ob isti mizi z zastopnikom bolj-ševiške RuMje, dokler sovjetska vlada no izpolni vseh pogojev, ki so jih stavili zavezniki za obnovo gospodarskih stikov. Umevno je, da je imel Churchill za to zahtevo mnogo pristašev ne samo med liberalci, ampak tudi med unionisti. . Slabo kri med mnogimi politiki obeh glavnih strank so vzbudili tudi rezultati sestanka med Llovd Geor-igeom in Poincarčjem v Boulognu Očitali so Llojd Georgeu, da je kapituliral pred francoskim šovinizmom in si pustil vzeti iz rok vodstvo evropske politike. K temu so prišle šc irske homatije in zlasti indijska afera, ki se je za ministrskega predsednika posebno neljubo poostrila, ko je po odstopu Montagnea konservativni vo-dja lord Derbv odklonil sprejem ministrstva za Indijo. Položaj je postal tako napet, da se je splošno govorilo o predstoječem odstopu ministrskega predsednika in cele vlade. Lord Curzon je v parlamentu celo že javno namignil, da je treba računati s to možnostjo. LIoyd George sam pa se je umaknil za dalje časa iz Londona v Walcs, da si odpočije in se pripravi za končno borbo, kajti človek, ki bi vrgel puško v koruzo, Lloyd George ni. Njegova taktika je bila prav posebne vrste. Stavil je sicer konservativcem nekak ultimat radi hujskanja Youngerja in njegovih tovarišev, a ko ni dobil kljub temu nikakega zadoščenja, se ni vsaj navidezno prav nič razburjal in ne izvajal konsekvence, ampak je mirno čakal. Ravno tako tudi na vse druge napade. In taktika sjj ie obnesla. Zmagala je zopet angleška politična treznost, ki je uvidela, da ne gre izzivati vladne krizo, ko gre za to, ali si bo znala Anglija obdržati prvo besedo v evropski politiki ali ne. „ . Imel pa je Lloyd George se dragega dobrega zaveznika — strah pred delavsko stranko. Ta jo vsak dan iač-ia in bo postala brez dvoma odločilen faktor, čim se razbije današnja vladna koalicija med Iibealci in unionisti. S tem pa bi prišli gospodje Chamber-lain, Birkenbead, Derby, Balfour in tudi Younger z dežja pod kap. Zato so premagali svoje osebne in partijske antipatije in glasovali za zaupnico Lloyd Georgeu. Angleški premier bo torej lahko nastopil v Genovi z vso avtoriteto pred-stavitelja največjega svetovnega imperija. Njegova beseda bo tem bolj tehtna in odločilna, ker francoski ministrski predsednik vsaj prvim pogajanjem ne bo prisostvoval. Na potek konference bo to vplivalo zelo ugodno, zato si je oddahnila vsa Evropa, ko je prišla vest o zaupnici. mn nkliče, da p sledi ClanKar »Jugoslavije* potrjuje torej, da vlada v koaliciji izrazovito klikarstvo, kar smo mi že opetovano konstatirali. -f Veličastna manifestacija klerikalcev. V Radovljici so v nedeljo na Koroščevem shodu uganjali klerikalci nepopisno divjaStvo. Samostojnega kmeta Ažmana so skoraj ubili, več dragih ranili. Celo ženskam niso prizanesli. Ni treba, da bi človek bil kristjan, kaj šele katoličan, da bi se ne zgražal nad pobojem in krvoprelit-jam. Drugega mnenja so sevoda klerikalci, ki pojmujejo v »Slovencu* ra^ dovljiški dogodek kot »veličastno manifestacijo za SLS*. Poparjeno^ mod klerikalci radi ponesrečenega dr. Koroščevega shoda v Radovljici mora biti res velika, da si delajo pogum s takimi absurdnostmi -f Demagoštvo je ideal. Narodni socijalist je v včerajšnji številki glasila NSS razkril, kaj mora storiti voditelj naroda, da je pravi politik. Po njegovem je »pravi politik tisti, kl instinktivno pregleda želje naroda in jih sprejme za svoje in postane tako vodnik naroda.* V pošteni politiki velja, da je oni pravi politik, ki zasleduje v politiki idealne cilje, da posluša sicer želje naroda, da pa ne podlega njegovim slepim strastem, marveč da dela zanj to, kar je z ozirom na uje-govo sedanjost in bodočnost potrebno Politik, ki brezpogojno sprejema instinkte naroda, a zanj ničesar dru-zega ne dela kot liujska, je najostud-n-jši demagog. Da je demagoštvo ideal ljudi okrog »Jugoslavije*, ni za, nobenega treznega človeka več novost Pro sveta LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. izvajala precej težko Lisztovo »Tarantelo.», v kateri ie pokazala izborno ir-vežbane prste, ki pa ni hotela prav vzžarcvati v Lisztovih koloritih, kikrr smo pričakovali. Spremljevalka je d.' -bra, ima pa žal še malo pretrd udar, radi česar trpita piano in legato. pa tudi z njenim pedal i zi ran jem bi se nc strinjal. Občinstvo ni štedilo s pohvalo. • • • Sinočna predstava Laize v ljubljanski operi je nadkriljevala premijero -n icprizo. Gdčni Zikova in Šterkova sta bili sijajni, gospod Sovi ski izvrsten. Orkester zasluži z dirigentom vred posebno pohvalo. V recenziji o prvih dveh predstavah smo grajali režijsko napako, da je v 1. dejanju balkon s kojega poje Julij neviden za gledalca na levici, kuhinja pa nevidna za gledalce na desnici. Celo prvo dejanje trpi na tem nedostat-ku. AH Je reparacija res nemogoča? Publika je bila v ostalem iako hvaležna in mnogo se le ploskalo. »Luiza* je nespr-rcn uspeh naše opere. NJ.iva. Izšla je prva številka drugega letnika s sledečo vsebino: Bogdan Gavrilovič (rektor beograjske univerze); O živih silah narodnega jedinstva. Va-raždinac: Hrvatska državna tradicija i Jugoslavija. France Veber: Ob Einsteinovi teoriji Listek: Ilešič: Monakovska »Jugend* o pričetkih naše moderne. Prs-gled podaja obširna referata o notraru in zunanji politiki, kratko oceno k Lončarjevi knjigi. Na platnicali najdeš aktualne beležke. Glasbena Matica v Maribora, priredi v soboto dne 8. t. m. ob 20 url v GStzovi koncertni dvorani koncert, na katerem se bodeta proizvajali Fibichova »Pomladna romanca* in Orlegova »Nova zemlja*. Na vspe- 'n so tudi mo?M in mešani zbori Adamiča, Lajovca, Mirka, Mokranjaca. ter tudi samostojne točke pianistinje in društvene učiteljice s. Marije Kačerove, ter rpernega pevca s. Štefana Romanovskega. Kot solistlnia nastopa v zboru tudi operetna pevka z-Slavica Mczgcc. To pot nastopata skupno društveni orkester ter ženski In moški zbor. Jubllei igralke. Novosadska gledališča igiaika Dana Matelička slavi danes pctindvajsctletnlco svojega umetniškega delovanja v novosadskem gledališču. Na dan jubileja se uprizorita opereta »Tri deklice* in komedija *Zajec», v katerih bo obeh nastopila tudi slavljea-ka. Sokolsk! iBstnih Vsesokolskl zlet v Ljubljani. Seja i prehranjevalnega odseka, mesni podod ■ ' sek I. "jugoslovanskega vsesokolskega , ' odbora se vrši dna 7. aprila 1922 ob po! Vesel- gj urj y zjetn} pisarni »Narodni dom*. Člani tega od-eka naj se seje zanesljivo udeleže. — Zdravo. Drama. četrtek. 6. aprila: »Marija Stuart*. Izv. Petek, 7. aprila: »Marija Stuart*. D. Sobota, 8. aprila: »Namišljeni bolnik*. Iz. Nedelja, 9. aprila: »Anatol*. Izv. Ponedeljek, 10. aprila: »Namišljeni bolnik*. B. Torek, 11. aprila: Zaprto. Sreda, 12. aprila: »Anatol*. A. Četrtek, 13. aprila: Zaprto. Petek, 11. ap-ila: Zaprto. Sobota. 15. aprila: Zaprto. Opera. četrtek, 6. aprila: »Cavalleria rusticana*, »Plesna legendica*. E. Petek, 7. aprila: «Madame Butterfly*. Sobota, 8. aprila: »Bajaja*. E. Nedelja, 9. aprila: C ' vanje ge. Vesel-Po!a lz Zagreba; »Hoffmanove pripovedke*. Izv. Ponedeljek, 10. aprila: Zaprto. Torek, 11. aprila: Gostovanje ge Pola Iz Zagreba; »Holfmanove ...ipo-vedke*. A. Sreda. 12. aprf?: »Lniza*. D. Četrtek, 13. aprila: Zaprto. Petek, 14. aprila: Zaprto. Sobota, 15. aprila: Zaprto. • • • V1JOLINSKI KONCERT ŠLAIS. (V ljubljanski filharmoniji 3. t. m.) Kljub temu, da sta nam ostala proi. Šlais in gospa izza svojega zadnjega koncerta v najboljšem spominu, sta našla zadnjič filharmonično dvorano naravnost žaljivo prazno. Toda že pri tretjem stavku Frankove sonate, ki Je tako polna romantične lepote, v fantaziji z recitativom, sta umetnika pozabila, da igrata pred skoro prazno dvorano, sta nas s plemenitim patosom zadn mosso-stavka tako ogrela, da se je zdel Bruchov koncert v tel razporedbi k.iub mojstrski izvedbi skoro malo abstrak-. rant. Pole? tega so bili izvoljeni načel- - - ------ cl " nikj odsekov, oziroma podsavezov za po- samezne športne panoge. & K. Ilirija — Nogometni trening f vrši vsled deževnega vremena v petek ob 6. uri v jah-ibiici. V četrtek Ee trening ne more višiti, ker je jahalnica za Šport Br.: Piičii pomsnki Zadnje čase so se silno dolgočasili, toda sam i na videz. Ves ptičji rod sta razburjala dva važna dogodka; povratek beguncev in pa poročne skrbi. Nad mestom so opažali že dva vlaka divjih zo- nadaljni vlaki pa so bili še napovedani. Strnadovka je v »Zvezdi* silno opletala 7. jezikom: »Ob ta begunska nadloga! Čez zimo smo imeli vsaj mir pred njimi. Na spomlad pa bo vse polno teh požeruhov, ki so sa razpasli po južnih krajih in razvadili žclodcc. Kdor pa ljubi domovino, ostane doma, čeprav mora stradati! Bilo je zasačenih par dičnih vrab-icv ki so sc vštulili med slavce in hoteli'z njimi na jug in to iz same požre-šnostil* Seveda so iih že na Vrhniki prijeli!... ! Pa se zadere star vrabec: »No vi, pa vi in vas jezik! Vse vidite, samo sebe ne Zraven pa zavijate oči: »Oh, kakšen je'dandanašnji svet! Mi pa ne hodimo ne v gledališče, ne po veselicah pa nimamo drugega kakor -- niči- Ko *te bili pa mladi, vas le bilo vse polno po semr.jih in svatovščinah. »Seveda, saj vemo! Na božjo pot rožni venec, z božje poti pa pijana kvanta! Kakor v tisti fari na Dolenjskem! Ko so se vrnili z božje poti, so hodili ves teden k spovedi, pa je še marsikaj skritega ostalo vet mesecev.* Ščinkovec, ki v natolcevanju tndl ni hotel zaostajati, je hitel: »Ali pa to-!e: Politične beležke -f Kriza v klerikalni stranki. »Slovenski Narod* poroča, da v6 iz povsem zanesljivega vira, da se nahaja Ze v osnutku nova klerikalna organizacija, ki noče imeti ničesar skupnega z dosedanjim klerikalnim vodstvom Nova politična skupina da si je že za sigurala za svoje tajništvo poseben lokal, za kar je potrošila 600.000 K in da namerava v dragi polovici tega meseca osnovati nov list kot svoje strankarsko glasilo. O tem da je informirano tudi vodstvo SLS, kojega tajništvo je pravkar izdalo zaupno okrožnico, v kateri roti svoje somišljenike, naj ostanejo složni, naj pride karkoli. »Slov. Narod* piše, da «e vedno glasneje pojavlja med pristaši SLS stremljenje, da se napravi konec duhovniški oligarhiji ter prizna vodstvo klerikalne stranke edinole laji-škemtt elementu. Dosedaj se je vedno posrečilo premostiti vsa nesoglasja ter ohraniti stranko pred očitnim razkolom. V zadnjem času da sc je razmerje med obema skupinama silno poostrilo. -f- Memento za črno - modro - rdečo koalicijo. »Jugoslavija* priobčuje z ozirom na politično zmedenost in ne-dlscipliranost njihovih pristašev, ki se je zadnje čase pokazala na raznih shodih. na naslov črno - modro - rdeče koalicije, zlasti pa na naslov NSS in JSDS, memento, v katerem pravi, da so dogodki pokazali, da med vodstvi i strank in mod množicami ni povsod, istega potrebnega najožjega kontakta, ( ke jVskd t^loTo^t^^cerpre-i stega kova. Odlikujejo ga napram ^J^V 9. aprila se Igra -cei daleč zadaj za množico. Clankar vprečnim violinskim virtnozem p riboru pr-" v Lmbliani SST je Videlo, kaj se pra-1 zmožnost očustvovanja, smisel za ritem * vi deliti nolitiko Od zgoraj navzdol: I in živo dinamično interpretacijo m po- Ž sevsede^]X!Ščica ljudi za mizo, s, sebno šejazvU u, ,p^diTe 7."aprila ob 20. uri v Na ^SLVJE ^KjStTolgDeS j^moSi^ *» ^ ^ »Kaj nama je treba stanovanja sedaš ko bo Rožnik kmalu ves zelen!* je nami-gaval mladi strnad. »Gospod, izražajte se tako v svoji družbi, ne pa v moji navzočnosti,* le rekla užaljena devica, »poznamo vas, r.a koruzi ste, policija sc zelo zanima za vas.* »Zame se sploh vse zanima, kar ie ženskega spola: policija, ječa, zastavljalnica, posojilnica, palica in poboljševalnlca,* ie Občni zbor Športne zveze za Siove-; ni jo sc je vršil v pondeljek zvečer v dv«v i rani ljubljanskega magistrata ob prav za ; do vol ji vi" udeležbi. Po referatih o posameznih športnih panogah, na katere ff ?e povrnemo, je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. nnbert fcouvan, pod predsednika Joso Goreč in dr. Slavke Fornazarič, predsedstveni delegat za Maribor kpt Vladimir Suput. tajnika Evget — Betetto in Viktor VodiSek, blagajnika Al 3 skofo indiim inlPečnik in Ivo Sturm, gospodar Tvo Kav- plemenitim patosom zadnjega j -ek, preglednika Jos. Malenšek in Bene mosso-stavka tako ogrela, da se je zde! j Gregorič, namestnika dr. Vu^na m To-Bruchov koncert v tej razporedbi kljub ;m;nec. refercnt za časopisje Stanko W trski izvedbi skoro malo abstrak- " ' ------ : ten. Frankova romantična sonata si v dobi naše moderne programske glasbe ne bo našla zlepa para, kar se tiče čustvene plati. Vrhunec ie imel ta večer g. Šlais v Wleniavskega valčku, kateremu sta sledila še Fibichova »Poema* Pa __ ______ znana Kubelikova serenada. _ _ , FC(jena. _ igralci cai vzamejo opreme ------------- . , . „ i scuena- — igluji u-j ' _ a Šlais je reproduktiven umetnik c,-; vofeasn0 iz garderobe na igrišču. Tre ...... po- | važea Dn-e 0 apriJa i?ra v Ma- re? 1 riboru proti Rapidu in v Ljubljani pro'i ritem „_rnorju _ Sogom. sekcija. Kurz za nogometne sodnike se vrs' lotel zaostaiati, je nuei: »rtu v* <■"-><-■ , . »alostno ele- Pred letom so ustanovil ptičjo podruž- zenstvo Hišni ^^podarje nico »Svete vojske* - pod imenom dal na klaverno spako '^im^pomen- .„„111, „/ptov Priletne pute so, do jarčko ln jo skokoma odneseL Pre-mu pres"da e if S* •- S pregovoriti strašeni kuri. zbor se je razpršil na vse mladMarčki ln il obljubil zvestobo. Se- strani, petelinja puta pa se ,e skrila na veda moči so ga zapuščale. Stari iz- skedenj in cele tri dni je nI bilo na lz-m0k-' 510 8 • - ------ ' pregled. Kmalu so dobili novega mlade- ga petelina na dvorišče, pamet le zasijala med kokošjim rodom: mladi petelin tudi starih put ni zanemarjal ln danes ! se nobeni več ne sanja o »kokošji enakopravnosti. Qi, pa ie se maia.*« ; mozganec je tako ponorel da ie usta-preden" je minulo de- i novil društvo »Kurja morala*. Takoi na ie mm ^ druStveni seji le Imel govor proti mnogoženstvu. Vidite, morala celo petelina tako zbega, da se navduši za eno- Ves ptičji tod se je »Vodomecs. Seveda so se vodomci prvi vpisali vanjo. Pa so nagovorili tudi vrabce, da se vpišejo. In so se res. Po dnevu so vpili: »Smrt alkoholu!* Lepega jesenskega večera so pa neki vinograd na Trški gori do dobrega obrali, da ie vse obležalo pijano. In so jo ure-; domesca^kokošl zali! »Pridi, Gorenj'c...» Na to povabi ' ' lo se vržeta dve mački na pijane absti- | Ijivo z g'avo svoji ženi. Ta pa se je hi tro odločila in obsodila petelina v lonec. »Morala* je sicer takoj razpadla, prava zmešnjava pa se ie sedaj šele začela. v cs yuwi 1— ' ■ na druso stran drevoreda. Ščinkovec je zakričal: »Poglejte no. tam-!e pa vozi izvošček, ki Je vozil nekdaj Tavčarja.* »Oh, tega Je pa že dolgo časa! Je Sc dvignil in letel cinično odgovori! mladi pokvarjen«:. SSin. ZZCZZmJSZ vprašal »an. na puta: .Ce mM A » J« i i?. Riba « alte« P«»2"«K> še zdaj jim ne da miru!* 2ivela enakopravnost kokoši! V boj""za kokošjo volilno pravi- j čezenj co!» Na gnojišču le našla par peres od ranjkega petelina, si jih zataknila v rep, Stara ščinkavka pa jc modrovala naprej': »Splob pa živimo v času luksuss. Luksus ie vsaka stvar, k! veliko stane in nič ne koristi. Oh, ta luksur — jszri Beograd! Zato pa vedno ponavljam: »Proč z Beogradom! Ziveia republika Ribnica! 2ivela avtonomna Vrhnika! Ce i pojde tako naprej, postane za nas vsa nente, vse abstinenčno gibanje jih ni —•■■«-- - , , , moglo spraviti na noge in podavlli sta | glavo s. Je «*>a, o s do zadnjega vse.* »No, kaj takega je le na Dolenjskem mogoče,* ie rekla užaljena vrabčevka. »Prosim vas, vrabec iz »Zvezde* vendar ni podoben vrabcu z Dolenjskega, pa smo Ljubljančani in s tem je pove- sploh postavljala kot petelin in končno zletela na plot In hotela zapeti Pa je izpustila tak glas, da se je vsem kokošim smiiila. »V boj proti sovražniku ko- Mi! koš;; voli'ne pravice...* ic pričela svo! govor, »še nikoli nisem bil sovražnik j vaše valiine pravice..,* je zagodrnjal'. ribe eosnodična'* ie zbodel i država — luksus... In vi šc silite v za-/^ ! l,H »niefte da se Poročite,1 kon, gospodična?! Ali spite? Pojdite, pro- liHcfi r»a oogleite ^T nJLr ^ odgovorila strnadov- dano vse." Saj sem slišala celo, da je | vaše valiine pravice .,* je zagournja hodili*! neki star netelin v Novem mest« krenil! star dihur, skoči, iz skrivališča aa sira vas, v Kopitarjevo ulice pa poglejte v izložna okna ,Kat tiskovnega društva'. Na sliki .Veronikin prt' vam bije v oči napis: ,Luksus Vsgo'. V dnutem oknu pa sama liuba Lurška Marija drži s pov-zdignicnim! rokami listek: .Luksus blatro'. Bogovom niso prizanesli. !n vi, gospodične v«,,.- se ie Izgovarjala! ra. ss hočete možlti?! R'.«r ^e veste, d« je sta-novania rJmava.. 1 uaivečU luksus — zakon r- .'- čas je že.* ... Stara ščlnkavka jo je začela braniti: .Le o poroki nikar! Za take stvari je še vedno dosti časa. Tri dni pred smrtjo le ravno prav! Zakon, tako vam povem, je z medom namazan: - križ. Med pohžeš -križ ps ostane*. cKdai bi se že vzela.-> stara dev!ca. * Kraljevo zdravstveno stanje se včeraj ni izpremenilo. Zvečer se je -emperatura ie povečala, tako da vla^ iar še vedno ne sme iz sobe. * Kraljica Marija v Zcmuim. Ro- nnnska kraljica Marija je posetila v orek popoldne v spremstvu princa "'avia in svojib dvomih dain Zemun, u je bil bogato okrašen z romunski-ni in državnimi zastavami. Iz Zemu-se je odpeljala z avtomobilom v amostan na Fruško goro. Včeraj bi orala obiskati Sarajevo, a se je vslel olezni svoje hčerke odpeljala v Atc-• e. Dopoldne je sprejela v avdijenci omunekega poslanika Emandija. * Kraljica Natalija je obvestila pravosodno ministrstvo, da se odpovedu-e svoji vojni odškodnini v znosk.1 iva. mflijona dinarjev na korist državne blagajne. * Službeno potovanje gosp. pokra-fciskega namestnika. V torek je poeo-fl gosp. namestnik Ivan Hribar na .vojem inšpekcijskem potovanju Črno-neij, včeraj pa Logatec. Povsod je bil :večano sprejet od zastopnikov občin, iblasti in raznih korporacij. Na obeh .-rajih sta bila prirejena banke.ta, na ,-aterih je napil gosp. namestnik kraju in njegovi zaročenki. Na povratku Logatca v Ljubljano se je ustavil rčeraj gosp. namestnik na Vrhniki. ,:.jer si je ogledal znano tamošnio tovarno konzerv. * Osebne vesti. NaE pustenlk v Bukarešti. čolak - Antič ki jc pripel v Sscgrad v spremstvu k^lpco Marije, e je včeraj vrnil na svoje mesto. --Tomunski dvorni minister Mi*u je čnraj posetil ministrskega predsednica Pašiča, zunanjega ministra dr. N;n-ciča in predsednika skupščine dr. FJ-■iarja in se ž njim dalj časa prijatelj-iki razgovarjal. * Izročitev «tomosa» patrijarhu Di-Kitriju. Včeraj ob 16-20 *o delegati ■ asejenske cerkve, metropolit Gcrrn-i-j.-i6 jn veliki sekretar Atanasiadi od- »tovali v Sremske Karlovce, kjer ?e •■.vrše obredi izročitve »tomosa*. Begate sta spremila na kolodvor tudi minister za vere dr. Krstelj in kraljev t/ljutant. V Sremskih Karlovcih se ..odo vršila tudi pogajanja glede sk!i-•anja vasejenekega sabora, ki bo zbo-ovaj najbrže jeseni v Romuniji in razpravljal o vprašanju drugega zakona - pravoslavni cerkvi. * Hrvatske licejke v Sloveniji, ^akor poroča »Jug*, prirede osješke icejke zadnjega letnika sredi meseca iprila poučen izlet v Zagreb. Ljubija-jo in Maribor. Brez dvoma bo naše ■,il->5instvo slovanske sestre z juga pri-,."čno sprejelo. * Kraljeva civilna lista. Glede kra-jeve civilne liste je bil včeraj med Ušičem in Davidovičefci dosežen spo-•.izum, da se določi na 24 milijonov jinarjev. V slučaju potrebe tuje vaht-'.f< se denar izmenja po državnem virzn. * Priprave sa kraljev prihod v Dalmacijo. V vseh mestih Dalmacije deklo posebni odbori s polno paro. da kar veeanejše in dostojnejše sprejmejo ..tšega kralja Aleksandra. Po sedanjih ;.ripravah bodo največje svečanosti v -nlitu. kjer se bo, kakor poročajo iz ^"•soerada. kralj dalj časa mndil. V "pliVu se je že pred enim mesecem •.snoval veliki odbor za. sprejem kraja. Odbor se deli v 9 pododborov. Največ dela ima pcJcdobor za svečanosti na morju. Kakor se poroča, pri--?e kralj s svojim spremstvom iz Dubrovnika, spremljan od naše vojne o omarice. Dosodaj so predvideni izle- v Kastele in Trogir. Te kraje obišče kralj z avtomobili, a se vrača proti večeru z vojno ladjo v Split, ki ga bo pričakoval na krasno razsvetljenem Pristanišču. V luki bodo veličastne hakljade in pevska društva z godbo h od o koneertirala na morju. Tudi ostali pododbori delajo marljivo, kajti Splitčani se trudijo, da priredijo kralju rsajsijajnejši sprejem od vseh dosedanjih v osvobojeni domovini. * Poročni dar hrvatskih kmetic. Hrvatski seljakt, ki so prclvcorajsnjim j o? peli v Beograd, da posetijo m si igledajo jugoslovansko prestobeo. so craliu Aleksandru prinesli kot poreč -i dar kmetic virov5ti5ke županije div-•io svileno blazinico, izvezeno z zla!ini -obom in zlaiimi črkami A M v sredici Seljaki izroČe dar kralju, ko se vr-:;ejo z izleta v Sumadijo. • Protestni shod invalidov bo v Mariboru ob pol 15. uri ▼ Gambrinovi dvorani • Izpremembe v sodni službi. Minister pravde je okrajnega sodnika in sodnega predstojnika ▼ Ptuju dr. Antona š t u h e -ca imenoval za deželnosodnega svetnika in predstojnika ptujskega okrajnega sodišča. Nadalje so imenovani za sodnike na določenih službenih mestih sodniki brez določenega službenega mesta: Ivan G r o z n i k ▼ Višnji gori, Miroslav Schmidinger v Kočevju, Niko Ivan Vrabl v Mariboru, Fran ZOrer v Kozjem, Anton Savel j v Kočevju, Ljude-vit Bat ista v Škof ji Loki, dr. Friderik Fabiani t Dolnji Lendavi, dr. Josip' Lavrič ▼ Ribnici, Karo! Novak v Slovenski Bistrici. Maks Petri« v Ma-renbergu, Jakob Božič v Celju, Mirko Dežela v Gornjem Gradu, Fran Kovač v Kostanjevici, dr. Erih Konšek v Ormožu. Viktor Durini v Mokronogu, Gilbert Zupančič na Brdu, Fran B r e č k o v Konjicah, dr. Ljudevit Z u -p in v Krškem, Ivan Tratnik ▼ Ljutomeru, dr. Dominik Drnovšek ▼ Murski Soboti, Karol Klenoviek v Brežicah. — Premeščeni so: Ferdinand Merala iz Kočevja k deželnemu sodišču v Ljubljani, dr. Jakob P re še rn iz Škofje Loke v Radovljico, Viktor Kobe iz Mokronoga v Novo mesto, Josip G r u m iz Kostanjevice v Kamni!;. • Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrl v starosti 88 let bivši kovaški mojster Janez Urbančič, v Gradcu pa je podlegla operaciji ga. Alojzija Kirbiš, soproga mesarja iu gostilničarja »Pri črnem Jur- j bob, Ce fm por«, kje Je mesto STerino in po kateri poti se pride tja. Toliko v pojasnilo pokiicanim faktorjem, da no bodo ▼ tripoliški Merini iskali naših vojnih ujetnikov*. — Tolika nai izvestitelj. V interesu 6tvari same in številnih prizadetih je nujno potrebno, da oblasti zadevo preiščejo in pojasnijo. • Čuden pojav. Poročajo sam: Na Milenah grade novo hišo. Pri kopanju temelja se je nenadoma pokazal plamen. Najbrž« se je vnel kak podzemski plin. Ravno ua istem mestu je bil leta 1917 potres najhujši. Delavci so bili prepričani, da cvete tamkaj denar in da je xa- POGOJNO POVANJA „ a .. . i 1UIU10 C »UUjJi t. j £.cl kopan <šac»..£ato so ko^u » ujua, • ^^ dovoIienje za nakup diviz, da zaman. Pravijo, da jim je manjKai po- .... trebni blagoslov. * V Savi utonit Dne 24. marca je utonil posestnik Franc Ocepek iz Dragočaj-_______________________________ ne pri Smledniku. Utopljenca so pri La- ■ tcnu ^ se jlm 0iajša nakup deviz za zah potegnili is Save ter ga tamkaj po- I na5av0 Sjrovin. Vsled tega je finančno ministrstvo odredilo, da odbori Narodne banke in nje- DOVOLJENJE NAKU-!ItaBi« T fcgoslovaaslu trgovin? «eV> i* r»FVI7 7A NARAVO 1 mesto. Italija ima takoj za mejo cm A vin jugoslovanski les in žito, katero rajae za SIRO\ IN. drag denar uvaža iz Amerike. Italija bi Beograd, 3. aprila, morala na jugoslovanskem tržišču zavze-1 mati čim važnejše mesto, s čemur bi pri-SIa tudi do Rusije, do katere bo Jugoslavija most. Zato bi bilo treba fimpre.i izvesti rapallsko pogodbo, urediti viseo* vprašanja, zlasti vprašanje Reke, skleniti £ & lizvr^n^IndustriiaVccm je" z«""na- Srn_ pre j Ugovinsko pogodbo, osnov«, bavo sirovin neobhodno potrebno, i V točki 6. rešenja ministrskega sveta L št 1957 od 20. februarja t L je pred pisano, da izdajajo odbori pri Narodni banki za nakupovanje deviz dovoljenja samo na podlagi dokazov, da Je naroč- imajo že vnaprej za gotovo dobo zasl- se pravočasno založijo s potrebnimi si-rovinaml, ko jih nakup se izvrši brzojavnim potoni na temelju brzojavne ponudbe. Zato imajo industrije! interes na kopali • Odloženo dete. Na kolodvoru ▼ Bre- ^_____ _____________ žicah so pred blagajno našli nekaj dni ! ^ p^.-užnlc izdajajo industrijalcem za staro dete" ienskega spola. Neusmiljeni materi so že na sledu. • Zaradi nevarnih groženj je bil aretiran in odpeljan r celjske zapore neki Saver iz Brežic. Možakar je postopal zelo surovo s svojim očetom, zaradi česar je bil poklican na odgovor na občinsko poglavarstvo. To ga je tako ujezilo, da je grozil ovaditelju s samokresom. V četrtek ponoči je prišel z orožjem v roki v stanovanje železniškega uslužbenca nabavo sirovin pogojna dovoljenja za nakupovanje deviz. Zato se bodo odslej industrijalci obračali pismeno na Industrijske zbornice, ali kjer teh ni, na tr-govinsko-obrtne zbornice z obrazloženo zahtevo, koliko deviz potrebujejo, za katero vrsto sirovin ter v kateri moneti. Zahteva naj obsega dobo od enega do treh mesccev. Industrijce odnosno trgovinske zbornice bodo radi ocenjevanja agencije, katere je Della Torretta uničil — Slabo stanje našega čebelarstva. Kakor poročajo hrvatski listi, je letošnja zima zelo pogubno vplivala na čebele zlasti v Sremu. Preteklo leto ie itak ni bilo povoljno za čebele, ki so bile prOičao zato slabe. Dolgotrajna zima pa je povzročila, da so se med čebelami razširil® bolezni in jih je zelo mnogo poginilo. k Dobava maziva, desk la žebljev sa zaboje papirja. Uprava drž. monopolov *-Beogradu razpisuje na dan 2. maja ob 11. uri dopoldne t pisarni upravnika državnih monopolov ▼ Beogradu ofertalno licitacijo za dobavo maziva (mazilnega olja in masti), na dan 3. maja ob 1L uri dopoldne ravnotam ofertalno licitacijo glede dobave desk in žebljev ca zaboje ter na dan 8. maja ob 11. uri ravnotam ofertalno licitacijo glede dobava 5000 kilogramov belega, papirja. — Je je nasilneža aretiral in mu odvzel orožje. • Prijet uzmovič. Pred par dnevi smo ju» v Mariboru, zavedna Slovenka. * Rimske Izkopine v Požegi. Kakor poročajo zagrebški listi, so odkrili v Požegi rimske grobove, v katerih so poleg skeletov in nekaterih novcev iz časa Konstantina I. našli tudi nekaj rimskih vaz. ^ ___________upravičenosti teh prošenj .sestavile od- Ivanca, ki"ga pa "iu dobiTdoma. Pač pa ' bor treh članov, k! bo o vsaki zahtevi j predmetni oglasi so v pisarni trgovska n'c-ova°Ž9na poklicala orožnika, ki j podal svoje mišljenje pristojnemu odbo- , m obrtniške zbornice v Ljubljani " ° - ■ 1 ru pri Narodni banki al! njenih filililkah. | vp0gicd. Na osnovi tega mišljenja bodo dotični j _ prodaja »udov. V pisarni »Tto-odfe-odbori pri Narodni banki odnosno njenih filijalkah izdajali dotičnim Industrijalcem pogojna dovoljenja za nakupovanje deviz za dobo enega do treh mesecev pod pogojem, da morajo isti v roku od enega do treh mesecev oprav-dati kupljeno devizo s predložitvijo red. poročali, da je bil ▼ delavnico čevljarja Mažerja na Meljski cesti v Mariboru izvršen vlom in so storilci odnesli za 12 tisoč kron usnja in izgotovljenib čevljev. Glavnega storilca so med tem že izsledili v Ptujski gori v osebi 301etnega Karla Vogrina, ki se je najprej izdal za Štefana Icnja komande Dravske divizijske oblasti (baraka v sprejemnem skladišču pri glavnem kolodvoru) v Ljubljani se vrši dne 20. aprila ob 8. uri zjutraj ponovna javna ustna licitacija 34 lesenih sodov od olja in masti Predmetni oglas je v pisar ni trgovske in obrtniške zbornice v Lju . . , . . . D Starovaškejra iz K^muika in imel tudi na : nega zaključnega pisma. Na temelju te- wjanii goii ^ v pisarni inžerjerskega ' Za prodajalce cigaretnega papirja. Po i f« ^ domovnico. Končno pa i ^ bo odbor izda! uradno dovoljenje, ki jw£,enja Dravgke divizijske oblasti » Ljn-krajinska monopolska direkcija v L ^a dL Mrlt ^ vsled česar se morajo od njih —~ -e se cenuo na 12 mihjonov K*, državni trošarini, taksah in pristojbinah : , * ,ovanske lige je bila naravnost j razlikovati. V vsakem tekstu IT nlnn 1 fl 1~t, .»V V?ln i " " ° J___V, t *»11 Tn IL del, člen 10, tar. post. 235. * Ne hodite v Ameriko. »Kmetijski list i impozantna. V današnjih časih, ko so ljudje izgu-1 k!e< dovoljenja veljajo. Kdor v določe-objavlja pismo iz Amerike, v katerem pi- | bii, vsak gmisel za prireditve, pri kate- : nem roku ne opravda pogojnega dovo-sec svari vsakogar, naj sc ne dA zanelja- j rjh se ne p|eže> aij vsaj ne pije — na-! ljenja z rednim zaključkom o kupljeni ti po kakih agenturah, češ da je še mo- j bUo poina dvorana! To je res lep pojav j sirovmi, bo poleg kazni po čl 3. pravil-goče potovati v Ameriko. Za Jugoslavijo : in zat0 smo bili s sinočno prireditvijo : nika kaznovan tudi s tem, da taksnega Te ustavljeno naseljevanje do dne 1. ju- ' --Hn.vnlini vsi: oni. kl so Io aranžirali j dovoljenja več ne dobi. Po oceni pristoj- ________ _______ uvoznega i = Obtok bankovcev v Angliji dovoljenja mora biti naznačen rok, do- 1 bančnem izkazu z dne 31. marca ja bilo ' ■ " v Angliji v obtoku 122,719.000 funtov šterlingov. Proti prejšnjemu izkazu pomeni to narastek za 1.016.000 funtom lija 1922. Do tega časa ne sme noben j in oni) ki so se odzvali pozivu aranžer- Jugoslovan v Ameriko. Kdor bi se dal prevariti po aganturi bo potoval zastonj, kajti iz Amerike ga bodo poslali neusmiljeno na njegove stroške nazaj. Sicer pa piscc nikomur ne svetuje, da bi prišel v Ameriko, kajti Amerika ni več tista obljubljena dežela, kakor je bila nekdaj. Res so se sicer med vojno potrojile delavske plačo, zato so se pa popctorile in pošestorile tudi vse življenske potrebščine. Toda to še ni najhujše. V zadnjem času so padle delavske plače za 40 do 60 odstotkov, cene živilom pa so padle Ie za 14 odstotkov. Stroški za življenje so prav tako veliki kakor med vojno, dohodki pa znatno manjši. S sedanjimi plačami živi komaj samec, ože-n'enec pa mora delati čudeža, da se vzdrži. Sicer so pa grozno širi brezposelnost in na milijone ljudi je brez dela. Pričakovati pa ni, da bi se razmere kmalu izboljšale. * Zdravstveno stanje v Ljubljani V dobi od 26. marca do l. aprila se je na-rodilo v mostni občini ljubljanski 27 otrok, umrlo pa je 14 moških in 12 žensk, skupaj torej 26 oseb. Kot smrtni vzrok nav?;a uradni izkaz v peiih slučajih srčno hibo, v treh žtvljensko slabost, v dveh možgansko kap, v dveh raka, v dveh jetiko, po en slučaj pljučnice, zastrupljanja rane, v desetih slučajih pa druge naravno smrtne vzroke. Na infek-cioznih boleznih so obolela tri osebe in sicer 2 na škrlatici in 1 na trebušnem lesarju. * Naši ujetniki v Italiji. Od informirane strani doznavamo, da prigode g. Vladimira Spanca, ki smo jih posneli včeraj po poročilu splitske »Nove Dobe*, ne jev. Zborovanja sta se udeležila tudi generalni konzul dr. Bencš in mesto zadržanega predsednika, podpredsednik Lige, dr. Hacin. ne trgovinske zbornice se motejo takšna dovoljenja izdajati tudi za uvoz kak-sa in premoga. šteriineov. TRŽNA- POROČILA. Sorza Zagreb, devize: Berlin 108—106 Milan 1700 — 1735, London 1435—1437, ček 1425 — 1435, Newyork 322, ček 321 322, Pariz 2925 — 2950, Praga 618 1720: oves: baški odnosno sremsKi je na eaen nai urugcaa ,v. pomran po 1200; koruza: ab Novi kakor sta bila v preteklosti, ko sta tr-j ^ ab Bcira ponu- pela pod udarci skupnega zatira«*. Po- . po J12.10; moka: št. 0 (baza) za-zdravil je posebno navzočega ^al- f ^ P0 • 8 v i n j s k a m a s t, — 13 češkoslovaške repubike v|^u*> aj nega konzula češkoslovaške repub Ljubljani, g. dr. Beneša, dobro znanega i vsem Slovencem. In burno pozdravljen je stopil na go- češke krone 600 —• 608, napoleoni marke 106 — 112. švicarski franki 62T* — 6300, lire 1695 — 1715. Banka za Primorje 670 — 68& Trg. obrtna banka 275 — 280. Brodska banki 345 — 350. Hrv. eskomptna banka 795 — 800. Jadranska banka 1100. • . x • J o . Osjguranje valute za živino. Zaradi : Ju„os!ovenaka banka 4«) - 490. vorniškl oder vsem simpatični dr. Be- ;ne:asnosti v tej zadevi je finančni mini- ,, ■ b kreditna banka 945 — 1000. neš, ki je v lepem češkem in slovenskem j 5ter odredil, da se ima od dne 16. aprila , ^vens^a banka 505. govoru povdarjal potrebo ozkih stikov s ^p^j vršiti osiguranje valute tudi za pragtediona 5000 — 5080. med češkoslovaškim ln jugoslovanskim j hvot iive a]j zaklane živine. iRcčka pučka banka 455 - 480i = Carinjenje po mlrimalni tarifi za Sjor e?komptna banka 640. uvoz v Špansko. Španski konzulat v Za-! gTcbu javlja, da se vsem pošiljkam, od- narodom. Prof. dr. Liudevit Pivko je predaval j o Masaryku s pomočjo skioptičnih slik, ki so nam kazale tega očeta češkoslova- - ^ ^ ^ imj priL(gati svodo^ f)00 _ ^ skega naroda v najrazucncjsin pngouan > U. «.« nA^lnm IrntPrA 11?.iva hlflffO . Srpska banka 735 — 740. Dubr. paroplovna družba 5606 — 5700. življenja — iz časov mladosti in posebno iz vojnih časov, ko je Masarvk po evropskih centrih dokazoval merodajnim činiteljem, da je rrušenje Avstrije evropska potreba. Priznanje zasluži tudi mlado pevsko društvo »Drava«, ki ie s češko in jugoslovansko pesmijo Izpolnjevalo presledke prireditve in želo za svoja dovršena izvajanja splošno priznanje. Sinočna prireditev je brla temelj, na katerem se ustanovi tudi v Mariboru češkoslovaško-jugoslovanska liga, ali kot samostojno društvo, ali kot podružnica ljubljanskega društva * Amnestija povodom kraljeve poro- j odgovarjajo resnici. Iz vposlanega dopisa j te. Kakor poročajo iz Beograda, bo j posnemamo: ^Vladimir Spanc (pravilno j nini^trski svet v kratkem predložil i šlajpah) sploh ni nikdar bil v kakem ; "" -----'— • — marveč je služil po prevratu j Ljubljani potem v Za- j .•radivo za obsežno amnestijo povodom j ujetništvu, n ->oroke kralja Aleksandra, število po-1 pri železnici crej. • Mariborski občinski svet ima v pele,k ob pol IS uri svojo redno iavno sejo. * Volitve v občinske agrarne odbore. Prejeli smo: Kmet,ski obrtniki na deželi riozor! Naredbe z dne 20. septembra 1920 »Uradni list* št. 109), § 7, se glase: •Kmetski obrtniki, ki so se tudi doslej postransko bavili s poljedelstvom, ker aiso mogli z dohodki svojega obrta popolnoma zdrževati sebe in rodbino, smejo ^ ko se razmeroma zadosti vsem poljedelcem — dobiti manjšo površino zemlje v zakup*. Glasom te naredbe imajo torej obrtniki na deželi volilno pravico ea občinsko agrarn« odbore in te opozarjajo. da vložijo takoj protest, ee bi se jih hotelo brisati iz volilnih Imenikov. — Slovensko obrtno društvo v Brežicah. iloščencev bo večje kakor kdaj po- grebu, kasneje v BeogTauu. Pred kakimi 14 dnevi ga je srečal neki njegov znanec v Dubrovniku. Ko ga je vprašal, kaj tam dela, mu je pravil, da je zaradi redukcije uradništva odpuščen iz službe in je brez sredstev. Osem dni pozneje pa ga je videl v Splitu v spremstvu Januarja. pa mu je začel pripovedovati storijo, da je bil v italijanskem ujetništvu v Dra-ču in da je od tam pobegnil Seveda ga je zavrnil, naj tako na laže, saj sta ven- dar pred osmimi dnevi govorila v Dubrovniku. Šlajpah pa je namignil, da hoče tako na cenen način priti v Slovenijo. Policijo je potegnil z pravljico o ujetništvu v Tripolisu. Desetdnevni pohod zna-Si najmanj 120 km. Italijani pa sploh niso v Tripolisu nikdar prodrli 50 km ▼ notraajost dežele, aasedeno imajo le •obrede, za'o bo Si.-ŠDah ustregel Italija- DRŽAVNA BORZA DELA. Pii vseh podružnicah državne borze dela v Ljubljani. Mariboru, Ptuiu in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 19 do 25. marca 1922. dela 244 moških In 95 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 205 moških in 85 ženskih delavnih moči Posredovani se Je izvršilo 129. Promet od 1. januar la do 25. marca /922. Izkazuje 6791 strank in sicer 2852 delodajalcev in 3939 delojemalcev. Posredovanj se je Izvršilo v tem času 1390. Dela Klelo: dninarji, dninarice. vini-čarske družine, ključavničarji, kovači, mehaniki, mizarji, sedlarji, rudarji, peki, mlinarji, vzgojiteljice, pisarniške moči, vajenci, vajenke itd. V delo se spreimelo: rudarji, drvarji, ključavničarji tesarji zidarji, mizarji, sodarji, pleskarji, trg. setrudniki, štepa- ba izvora, na podlagi katere uživa blago pri uvozu v Špansko pogodnost carinjenja po minimalni tarifi. Pristojbina za legalizacijo vsake svedočbe izvora znaša sedaj 2 španski peseti (20 Din) in se plača v dinarjih. <= Otvoritev centralne jugoslovansko-češkoslovaške trgovinske zbornice v Pragi Kakor poročajo iz Beegrada, se bo ▼ kratkem otvorila pri praški trgovinski zbornici centralna češkoslovaško-jugo-slovanska trgovinska zbornica, katere ustanovitev se je sklenila na zadnji praški anketi v svrho tesnejših vezi med našimi in češkoslovaškimi zbornicami Enaka centrala se namerava osnovati pri beograjski trgovinski zbornici. «= Podružnica zavarovalne družbe »Var-dar» v LJubljani Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo t:govine in industrije dovolilo zavarovalni družbi »Vardar* osnovanje podružnice v Ljubljani «= O trgovinskem zbližanju med Italijo in Jugoslavijo. »Popolo Friulano*, ki izhaja v Gorici, prinaša članek pod naslovom »Italija in Jugoslavija*, v katerem napada kratkovidno italijansko politiko, ki ne mara razumeti koristi, katere bi Italija imela, ako bi svoje odnošaje napram Jugoslaviji uredila na prijateljski podlagi. Za mnoge Hrvato in Slovenec italijanska industrija sploh ne obstoja. Navzlic temu pa je Italija v letu 1920 izvozila v Jugoslavijo za 400 milijonov j Nar. šumska industrija 550 — 570. Našička industrija drva 497 — 500. Gutman 1425 — 1435. Slavonija 535 — 555. Union banka 2800. Ljub. strojne tovarne in livarne 860. Trbov. premogok. družba 1080. Beograd, devize: Dunaj 1.15. Berlin 26, Budimpešta 9.50. Bukarešta 62.30, Mi lan 430, London 360, Newyork 82.50. Pa riz 741, Praga 155, Švica 1575. Praga, devize: Berlin 17.06 — 17.4?' Curih 1145.50 — 1149.50. Milan 284.75 — 286.75, Pariz 489 — 491. London 235.5' — 237.50. Newyork 53.071/2 — 53.671/. Beograd 64 — 65, Sofija 34.85 — 35.B-S Dunai 0.611/2 — 0.811/i, Varšava L28 — 1.48, Budimpešta 5.90 - 6.30, valut*, nemške marke 17.05 — 17.45, švicarski franki 1040.50 — 1044.50, lire 281.75 — 283.75, francoski franki 486 — 488, fro ti 234.50 — 236.50. dolarji 52.82^, -53.421/i, dinarji 64 — G5. levi 35«) — 36.40, avstrijske krone 0.6114 — 0£1U. poljske marke 1.28 — madžarek" krone 5.90 — (130. Curih, devize: Berlin 1.64, Newyork 5.14, London 22.64, Pariz 47.15, Milac 27.27, Praga 9.55, Budimpešta 058, Z« greb 1.55, Varšava 0.13. Dunaj 0.06, avstrijske krone 0.07. Dunajska borza danes a! poslovala. Berlin, devize: Italija 1668.90 — lir tkanin in industrijskih proizvodov. Ta 1373.10, Londoa 1387.ro - številka je v letu 1921 padla, čemur so krivi največ italijanski trffovski krogi sami V Jugoslaviji n: niti ene italijanske ricfc' siužkinieV vajenci.* vajen- i banke, kar otežkoča trgovinske vezi ke itd 1 Vsled tesra je prišlo do teza. da pride york 315.35 — 816.15, Pariz 2889.85 — 2897.15, Švica 6107.35 — 6122.65, Duna; 4.13 — 4.17. Praga 585.75 — 587.25, Bu dimpešta 36.45 — 3fUi5, Zagreb »7, So fija 210.70 — X1L#>. BRANISLAV NUSIC: 35 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Pred hišo smo srečali drugo gručo, pričakujoče), da kdo odpre vrata. Tudi tem sem ponudil bedno sobico. Kako so bili hvaležni. V takih priložnostih je hvaležnost zelo poceni. SklenH sem, da jih presenetim in storim zanje več, kakor sem pa obljubil. Skočil sem v podstrešje, v svojo sobo, »er ie lepo gorel ogenj, z njim sem napolnil gašperček, pri katerem it vsaj malo ogrejejo. Tudi sera jim da! polovico sveče, da bi ne sedeli v temi V tej medli svetlobi sem si bolje ogledal svoje goste. Pred rttenoi sta sedela dva ugledna naša učitelja. Po imenih sem jih It davno poznal. Poleg njih dvajsetletni mladenič s podnared-Hiško saržo in dva dečka v narodni noši, z modrimi šajkačami na glavi. Bila sta učenca poljedelske šole ter sta prišla na aabor. Dečka sta takoj zaspala na tleh, kakor hitro sta se malo ogrela. Njih mladost jih je ščitila pred skrbmi m trpljenjem. Mi pa smo sedeli poleg ognja, ker sta se učitelja bala leči na Ua češ, da sta preveč premražena. Tudi mladi vojak m spal ic je trdil, da mu rana jemlje vse spanje in ne more prej za-, fjsniti oči, dokler ni popolnoma utrujen. . Predolgo noč sem sklenil prebiti s temi dobrimi ljudmi pri ognju. Učitelja sta pričela pripovedovati o svojem in tujem trpljenju na poti, o slabem vremenu, o pomanjkanju na begu, o teffld6 trenutkih, kadar so zapušCaH kako mesto. Vojak pa j nam je popisoval strašne boje na Donavi, kjer ie bil ranjen: slikal je silo nemške artilerije ter nezaslišane napore srbskega vojaka. Učenca poljedelske šole pa sta spala trdno v otroških sanjah. Razgovarjali smo se o bojih na tej fronti med Kačanlkom in Gilanom. »Danes sem videl,* pravi visoki koščeni učitelj, njegove svetle oči žar6 iz polmraka in močan glas vre z globin. »Gledal sem uboge liudi, koliko zaupajo vojski, ki je prišla nocoj na pomoč.* »Kako ne bi? Velika divizija in dobra divizija je prišla.. »No dobro,» pravi učitelj in otrese malomarno cigareto. »Kako, vi ne verujete v njeno pomoč?« In že se budi v meni zopet mučni občutek razočaranja, ki sem ga prej že nekoliko utajil. »Lahko da pomaga. Ne vem, kakšen je položaj na tej fronti. Kaj bi rekel?« sumniči s svojim glasom. »Ce vara povem resnico, ne verujemo mi prav nikomur več, mi, ki prihajamo iz starih mej Srbije.* Mladi vojak pokiraa z glavo in odobri njegovo misel. »To bi morali videti, kar smo videli mi. Mislim, da bi potem več ne verovali v take malenkosti.* »Za vraga, kaj ste videli hujšega, kar lahko vidite tukaj dahes in jutri: Umikanje naroda, vojske, beg družin, trpljenje.* »E tega, kar smo videli mi, ne bo tukaj ne danes ne jutri. To boste videli, ko pade Priština,* zagrmi zopet njegov glas. »Gledal sem, kako je padalo Skoplje.* »Ne,» mi odločno preseče besedo. Ta upor me iznenadL Kako da ne, kar se je vendar zgodilo pred kratkem. Pogledal' sem mu v oči in videl, kako žarita dva ogorka sredi bakrenega lica, še strašnejšega v ognjenem svitu. »Pravim, da ne,* ponovi učitelj. »Vi ste zapuščali SkopLie, uverjeni, da se zopet povrnete, ko pridejo na pomoč Francozi in osvobode mesto. Kaj ni res?* »Resnica.* »Toda čakajte, da vidite, kako boste zapuščali mesto brez tega zaupanja.* »Prav imate.* Prepričal me je. »Toda, kaj za vraga vas je preverilo, da ste odhajali iz mest tako obupani, ko je bil še velik del Srbije svoboden in prost Tedaj smo še vsi pričakovali zavezniške pomoči, imeli smo dovolj streliva, hrane in vojska je bila še pripravljena za boj.* »Kaj me je prepričalo, vprašate? Vas so varale novice, s katerimi so vas oblasti nalagale, same željne laži. Narod so hotele ohrabriti, podžgati duh v armadi Vi ste lahko verjeli vsemu, kajti niste se mogli prepričati o nasprotnem.* »In vi ste se prepričali?* »Dragi moj, kadar vidite na lastne oči, kako beži kralj, vrhovno poveljstvo, vlada, narodna skupščina, tedaj boste prokleto malo verjeli hektografiranhn lističem, čebljajočim o pomoči Francozov in Rusov. Videti bi morali tisto strašne sliko, ko zapusti vojsko in narod vsako zaupanje tudi v najmanjšo rešitev. Pred našimi očmi je propadala država, se vse krhalo in rušilo. Pod razvalinami pa se je krčilo in dušilc ljudstvo... Ko bi videli, kako vse gine, propadajo hiše, ljudje, mesta, vasi, se preplavljajo njive in polja, tedaj bi...» (Dalje prihodnjič.) Razne ves fi IZ GRŠKE POLITIKE. Atene, 4. aprila. (Izv.) Na sobotni seji narodne skupščine ie stavil poslanec vi Tracije predlog, ki zahteva abdikacijo kralja Konstantina. Pri glasovanju so odšli iz dvorane venizelistični poslanci. Predlog ie bil odklonjen s 153 proti 49 glasovom. Mnogo poslancev se je vzdržalo glasovanja. Min. predsednik Gunaris, poljedelski minister Rufos in poslanec Malah bodo b. t m. odpotovali v Genovo. Pred konferenco se bodo sestali z zastopniki velike in male antante. Grški parlament ho prekinil svoje delo jutri 5. t m. MADŽARSKI DELEGATI ¥ GENOVI. Budimpešta, 4. aprila. (Izv.) Na genovski konferenci bodo zastopali Madžarsko med drugimi ministrski predsednik srof Betblen, zunanji minister grof Banffy, bivši finančni minister Fran Teleszky. Delegacija odpotuje iz Budimpešte dne 7. t. m. in dospe v Genovo 9. t. m. GROF KAROLY OSTANE V JUGOSLAVUL Beograd, 4. aprila. (Izv.) Nekateri j listi so prinesli vest, da je grof KaroIy zaprosil romunsko vlado, da mu dovoli hiranje na Rumimskem. Grof Karoly de-mentira te vesti kot popolnoma izmišljene ter izjavlja, da ne namerava zapustiti Jugoslavije. NOVA INTERPELACIJA O VRANGLU. Beograd, 3. aprila. (Izv.) Zemliorad- nifcki poslanec Miloš Moskovijevič, ki je pred kratkim interpeliral zunanjega ministra zaradi Vrangla, je ponovil svojo nujne interpelacijo vsled novih podat kov. ki iib baje ima. Poslanec trdi, da Vrangl pripravlja na našem teritoriju nov napad na Rusijo in da izvestnl ruski tnonarhisiični zastopniki razvijajo veliko germanofilsko propagando med ruskimi begunci. Kupujem stare obleke, staro perilo in stare čevlje 952 t,r plačujem vse po najvišjih cenah. Po blago pridem lahko sam. — Drame Martin, Ljnbljana, St. Jakoba nabreže 29. NOVA ZAUPNICA FRANCOSKI VLADL Pariz, 4. aprila. (Izv.) Zbornica }e včeraj popoldne končala interpelacijsko debato. Glavni dogodek zbornice je bila ostra debata med Tardlulem In Poinca-rejem. Poincare }e govoril o častihlepnih načrtih Tardieuja. Nato je Tardieu v daljšem govora napadel Brianda. Poincare je ponovno izjavil, da bo Francija lojalno sodelovala na genovski konferenci, ako se ne bodo kršile njene pravice. Zbornica je nato s 465 proti 72 glasovom sprejela dnevni red, ki izreka vladi zaupnico. Objave * Obetti zbor Umetnostnozgodovinske-ga društva v Ljubljani se bo vršil v četrtek 6. aprila ob šestih zvečer po običajnem sporedu v vladni palači, oddelek za prosveto in vere, II. nadstropje na desno št 22. * Pevske vaje pri T>..«> 6 DtaL aad«n*|M> S 8 Ota. - «.4. aa ». «« . D Na >l>rilu|i aa adgo.ar). "a. .ka la «iwa»a«l* orllotaaa maaka (- —* ~~" Dva Šoferja. Sprejmeta se dva zanesljiva, v reparatarah avtomobila is-vežbana So farja z dobrimi spričevali in dal šim službovanjem sa tovorne avtomobile. Pogoj je popolna treznost. Ponudbe s navedbo plače naj se dopošljejo na Km. Supanc v Bogatcn. 930 Kolarski pomoftnlk. Sprejme se do dne 17. aprila 11. en dobro izučen kolarski pomočnik proti dobremu dnevnemu plačilu. Ponudbe na Alojza Staj. kota, kolarski mojster, Ključarovci 18, poŠta St. Tomaž pri Ormožu. 931 Gospodična 948 19 let stara, absolventinja I. učiteljskega tečaj-, vešča slovenskega, nemškega in delom i italijanskega jezika ter strojepisja, išče službo k t začetnica t kaki pisarni, trgo- vini ali pri kaki družini kot zaslomba gospodin:e. V službo labko takoj vs opi. Cenjene ponudbe p oeim na našlo : Anica Kovačič, V soko pri Kranju. Hrastovega lesa, stoječega, okrog 100 m* v bližini kolodvora v Skofji Loki, želimo takoj prodati. Kocijau Hafner, Dorfarje it. 16 pri Škof j i Loki. s*» D& v najem 960 Janko Malus rresnico in klal-nico pri farni cerkvi na Bi-zeljskem. Samci imajo prednost. Klobas«. Pristne kranjs.e klobase, domače salame in vsakovrstno prekajeno meso ima t zal>gi Joief Kriinar, mesar in prekajeva ec v Stražišču pri Krauju. Cene po dogovoru, i Odda se, 50,'a oziroma zamenja se nemeblo-rana soba z absolutno posebnim vbodom v sredi mesta s enako meblovaoo. Vpraša se t opravi «Jntra». Banfini uradnik 907 išče prazno sobo, sa takoj, plačam dobro. Ponudbe pod »Trajna soba* na upravo •Jntra*. Javna draiba. 9» Dne 6. aprili se bo prodajalo po javni dražbi na Ri nitki cesti 21 pohištvo, slike, ogledalo, kopirna preša, ženski čevlji in razne ttvari. Kupi 856 se parna lokomotiva s 15 c1« tO konjskimi silami, čeprav že rabljena, ampak v dobrem stanju. Plačilni pogoji ngodni. Takojšnje ponudbe na naslov * fr