Poglejte na itevilEe poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA KOT List slovenskih flefavcerv Ameriki. Telephone: CHclsea 3-1242 m Stfod O— Mtur StpUmtor ttth, W al the P-t Otfic« at NewYwkN. TLn under Act «f C«agrtm of AUrek Srd. 1879. HA DAN DOBIVAT* C "GLAS NARODA* N PO POŠTI NARAVNOST NA | I, SVOJ DOM (bviaM nM i mMI I* pnmlktT), ()( :s Citajte, kar Vas raniffli 91 No. 56 — Stev. 56 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 20, 1942 — PETEK, 20. MARCH, 1942 USMRTITVE Volume L. — Letnik L. SLOVENIJI Urad Inter-Allied Information Center je izdal sledeči seznam Slovencev, ki so bili umorjeni po odredbi Nacijstov v nemško zasedenih krajih. V namerni, d« uničijo slovenski narod, so Nemci postreliili ali obesili več tisoč Slovencev. V naslednjem jo seznam samo nekaterih žrtev nemške podivjanr»-ti. Seznam je sestavili Trati jugoslovanskega člana L A, I. C. dne 9. marca, 1942. Ustreljeni ali obešeni: Krškem: cestar, Kr- 30. jnliija, 1941 v Graber, Jožef, ško. Jenejcc, Peter, gozda rs k i nadzornik. Kaplan, Feliks, mestnik tajnik, Krško. Kaplan Frederik, brivski polnočni k, Krško. Kaplan, Emil, 'brivski pomočnik, Krško. Kastetio, F rano, cestar, Krško. Kastelič, Rajmund, cestar, Krško. tTranjek, Ivana, učiteljica v Griža h pri Celju. Preska, Anton, urar, Krško. Preska, Frane, brivski pomočnik. Krško. Število žrtev 10 1. avgusta, 1941, v Begunjah: Hren, Ignac, Kamnik. Brencelj, I^eopold, Kamnik. Glavi**, A Mmk^P^. Krlen, Mirko, Kamnagorica. število žrtev 4 0. avgrd.i. 1941, v Begunjah: Kolarič, Milan, pleskar, Pero vo tblizu Kranja. K.lišnik, Stanko, strojni kljočavniear, Perovo. Oeme, strojni ključavničar, Kamnagorica. Finega r, Tvap, zidarski mojster, Javornik na Goronjskein. Število žrtev 4 9. avgusta, 1941: 10 ljudi vstreijenih v Begunjah na Gorenjskem. (Imena niso objavljena.) Število žrtev 101 19. avgu>ta, 1941, v Begunjah: iStern, Franc, Farnavas -Dravograd. Sagerni, Henrik, Dravograd. iMiessner, Jurij, Aichdorf. Paulin, Rafael, Ilomec-Pre-valje. Spacapan, Mihael, Tolmin. Jerič, Anton, Homec. Števili o žrtev G -5 vstre- 20. avgusta, 1941 — 1 Ijeniih v Smledniku, 6—10 vrt re! jenih bliizu Moravč in k tem je treba všteti še: Pečnik, Franc, Kamnik. Pregelj, Ivain, Kamnago-rioa. Gruden, Stefan, Joranove. Sitar, Generoz, Bukovica. Sešek, Franc. Jeglič, Anton, Kamnik. Orehek, Anton, Moravče. Sušnik, Ivan, Jeranovo. Repič, Božidar, Kta.rrmik. Drolc* Franc, Kamnik. Število žrtev( najmanj) 17 23. avga&ia, 1941: Stošič, Milorad, javno obešen v Kranju. Število žrtev 1 24. avgusta, 1941, v Ljubnem: Kavči«, Feliks, črevljar, Ljubno-Podnart. Stuler, Mihael, črevljar, Ljubil o-Podna rt. Krlvič, Josef, črevljar, Lju-bno-Podna rt. Krivic, Anton, črevljar, Ljubno-Podnart. Snedič, Anton, delavec iz Po-savra. ' Število žrtev 5 28. avgusta-, 1941, v Spodnjem gorju: Soklič, Frano, Gorje. Repe, Gotfrid, Gorje. Repe, Karol, Gorje. Zupan, Ivan, Nemenj. Pikon, Jožef, Gorje. Število žrtev 5 29. avgusta, 1941, v Jaršah : Dacar, Jakob, kovač, Veliki Hrib. Viriar, Josip, črevljar, Radomlje. ~ •••»•- ~ Vidmar, Franc, Kamnik. Dragar, liovro, Podgorica. Morzelj, N., rudar, Trbovlje. Število žrtev 5 1. septembra, 19-11, v Domžalah : Kos, Franc, delavce, Zalog blizu Cerkelj. Sparovič, Peter, delavec, Primskoivo blizn Kranja. Korošec, Andrej, deiaveo, Domžale. Slemnik, Oskar, monter, i Sloven jgradoc. Hr\-at, Fordo, Mekine blizu Kamnik. Korošec, Pavel, delavec, Tacen. Pirnat Mirko, dijak, Jarše -Mengeš. Golob Frane, Spodnji Dravograd. Vertnik, Ludovik, Breaje. Dragar, Lovrenc, Podgorica. Število žrtev 10 1. septembra, 1941, v Lescah: Bernard, Jožef, zidarski mojster. Poje, Anton, strojnik, Lesce. Dačia«r, Jože, delavec, Črnu-Krtini, Moliorič, Anton, Javornik. Krastek, Franc, brivec, Javornik. (Število žrtev 5 Registracija mož od 45 do 64 let Predsednik Roosevelt je izdal odredbo, da bo nadaljna registracija moških dne 27. aprila. V namenu, da je mobilizira- na vsa moška sila v Združenih državah, je včeraj predsednik Roosevelt izdal odredbo, po kateri se bodo mora'li 27. aprila registrirati vsi možje v starosti od 45 do G4 let. Za vojaško službo je kongres določil starost od 20 do 44 let, zato bodo možje od 45 do (54 let vporaibljeni za delo doma. Popisani bodo po svojih zmožnostih, katero delo znajo najbolj "opravljati ter jln^bo fHlkaza.no delo v kaki indufstriji, v kakem uradu, ali za kar bo kdo najbolj sposoben. Uradni krogi pričakujejo, da se bo 27. aprila ro^isn iitalo kakih 13 miljonov mož; med njimi tudi tako odlični možje, kot je { predsednik Roosevelt, -administrator za vojno produkcijo Donald M. Nelson in štirje člani RooseveHovopi kabineta— zvezni; zakladničar Henry ilor. genthau, generalni pravdnik Biddle, generalni poštar Walker in poljedeljski tajnik AVic-kard. S tem (l»o mobilizirana skoro cela moška sila; ostanejo samo , - ,. , ,1T .. ,, , , ... .. , 10,odo mobilizirani za razna de-jz ' , la in v kratkem bo predsednik' 'jj^ ' Roosevelt tudi za te mladeniče * ZJja' razglasil registracijski dan. Nemci se trdovratno branijo Rusi četudi tako hitro ne napredujejo, še vedno poročajo o mnogh uspehih n a vseh frontah. Na vseli krajih fronte se Nemci obupno branijo in pogosto preidejo celo v protinapade, da bi rešili svoje obkoljeno tovariše, toda Rusi vedno prodirajo dalje. Že več tednov so najhujši boji okoli Stara je Ruse, kjer je obkoljena nemška 1U. armada. Amerikanci prihajajo v j* i ob koncu januarja, odstotkov mož, f«. § ki je tudi prišla iz Francije v februarja, pa jo izgubila 50 odstotkov mož. Položaj na? raznih krajih fronte je naslednji l JUGOSLOVANSKI P ARNIK POTOPLJEN Mornarirlri department je naznanil, da je bil na, Atlantiku torpedi ran jugoslovanski tovorni parnik Trepca, ki je i-mel 5042 ton in se je potopil. Štirje mornarji so bili ubiti, 33 mornarjev pa se je po treh dneh vožnje v rešilnem čolnu po razburkanem morju rešilo. Trepca, ki je bil star 12 let, je vozil bavksit in je bil v službi CoijsoiflidiaJted (Argosies Corporation of New York. V petek ga je napadla velika podmornica in ga torpedirala. Mornarji so s .svojimi čolnom v sredo dospeli v New York. Ob časn torpediranja se je posebno odlikoval četrti stroj- JiKana fronta—"Rdeča Zvezda" naznanja, da je imel sovražnik ze-io težke izgube v bo- j nik» L'4 let fttori Albert Toninič, ju z«! neko reko. Na nekaterih j ki je ostal na krovu, ko se je krajih so se Nemci zelo da-leč pamik že potapljal in je s par- nniJiknili. Krim—Rusi so v bližini Se-bai-topola zaraeli neke tišine. V pondeljek je bilo na Krimu nič manj kot H) zračnih bitk. "Pravilaj" poroča, d.i so ru-«-ko guerrilsko čete zapadno od Leningrada očistile Nemcev G00 kvadratnUi niilj ozemlja. Kot naznanjajo ruska poročila s fronte, je Harkov v pla<-monih, ker se Nemci zavedajo, da mestu ne bodo mogli Avstralski državljani so z navdušenjem pozdravili Amerikance. — Vojaki so dobro o-premljeni. 4. septembra, 1941: Podpornik, Franc, zidarski mojster, Javornik. Savli, Albin, strojnik, Jesenice pri Oor, strojnik. Froe^ilih, Franc, klobučar, Jesenice. Svtražišar, Lud\nk, dlc'ovecw Jesenice. Kragolnik, Karol, erevljar-skii poročnik, Jarvomik. " Število žrtev 5 Sedaj je mogoče objaviti, da že dva meseca neprestano prihajajo v Avstralijo ameriški vojaki in aeroplanL Ravno tako do vaza "mogočna reka" vojni materjal in bo Avstralija premenjena v močno trdnjavo proti Japoneem. Kadar bo v Avstraliji dovolj vojakov in vojnega materjaki, bodo zavezniki tudi pričeli veliko ofenzivo proti Jaiponcem. Celo v največjih avstralskih mestih je mogoče na ulicah o-paziti, da pridejo na vsakega avstralskega vojak« skoro štirje ameriški vojaki. "Zadnji dogodki kažejo", je rekel avstralsik min 1str ski predsednik John Cur*in," da bodo ameriški letalci po številu prekosili vse druge, kadar pride povelje za bitko za Avstralijo." "Yankiji so tukaj — m več jih prihaja," je rekel Cur-t in. Po zelo nevarni vožnji z Ba-taaaia je getierad Douglas Mae-Artliur, ki ga Avstralci imenujejo "čudodehii mož", takoj prevzel vrhovno poveljstvo nad armadami združenih narodov na jugozap&dnem Pacifiku. ■General George II. Brett je MacArthurjev namestnik obenem vrhov«ni poveljnik zračne sile. Ameriški letalci so že napadli Kocpang, glavno mesto na holandskem otoku Timor, ki se tfahaja 550 milj severozapa-dno od Port. Darwina v Avstra-Liji, kjer je močna mornariška postojanka za združene narode. Severni del Avstralije naglo postajaj veliko vojaško taborišče. Ob obrežju naglo grade skrite letalske ipo^tojanke; vo-še jaški šotori so vsepovsod. Leningrad —List " f zvest ja" poroča, da so Nemci v divjem begu zapustili neko železniško pitajo, kj«r ^o ludi aastruijeni v zakopih. Belo oblečeni Rusi pa so pridrvili na belo pobarvanih taaikih, ležeč na strehi in stoječ ob straneh tankov, in napadli skozi gozd. Za njimi pa je prišla infanterija, ki je iz-čistila gozslovan«ki ar-madi za osvoboditev Jugoslavije in Slovenije. Slovenec kapitan Bioi.veis, poveljnik neke jugoslovanske bojne ladje, je sam ubil Kva-ternika, brata "feldmarŠala" Kvaternika, in dva njegova častnika. Iz maščevanja pa so ustaši ubili Bleiweisovo žeaio in 12 let stairo hčer. Slovenec, kapitan Mašera, je potopisi križarko "Zagreb", da ni padla Italjanom v roke. Moštvu je ukazal zapustiti ladjo, nato pa je raz.«trelil niunicijo in je z ladjo zletei v zrak. Bolgarija bo dala vojake Angleški list "British Exchange TelegTapli" prinaša poročMo iz Aaikare, ki, pravi, da je bolgarska vlada po viharni kabinetni seji Slednjič sklenila, da vstreže zahtevi firerja Hitlerja in pošlje za spomladno ofenzivo v Rusijo 10 divizij. Nemci pošiljajo velike zaloge vojnega materjala, ki je bil nakopičen v grških pristaniščih, skozi Rumunsko v Rusijo. si. tja poni gotovimi pogoji v voj-— !no na strani Nemčije, ali pa »i Fronta pri Smolenskian —i no na si rani JNemcije, ali pa "Rdeča Zvezda" poroča, da se bo Nemčija savna izsilila prevrne velike bitko v velikih sne-j hod skozi deželo. Hirler je ba-ženih viharjih in da so Rusi je Turčiji za slučaj, da se pri-zavzeli nek zelo utrjen-hrib teridrirži Nemčiji obljubil celo !Si-so pregnali Nemce, ki so pu-' r.ijo in mandat nad Irakom in stili za seboj vse topove in mu-: nad vsemi pet role js'kimi polji niči jo. i v Mozehi. nika metal vse, kar je plavalo, deske, pasove, kose ograje in kar mu je prišlo v roke. Mornarjem se je posrečilo splezati v rešilni čoln in so se srečno rešili. Potem ko je podmornica pognala torpedo, je krožila okoli potapljajoče ladje in moštvo je fotografiralo posadko ladje, ko so odhajali v rešilne čolne. Leningrad se vrača v normalno življenje Tri miljone prebivalcev v Leningradu je šlo skozi večje pi^i AusnjC' tekom dolgega ob^ leganja, kot pa prebivalci kateregakoli obleganega mesta. Leningraidčani pa so tudi pokazali veliko odločnost i n vztrajnost. Prolti vzhodu je pokrajina očiščena Nemcev in vsaka nevarnost, da bi Nemei moffli mesto sestradati, je odstranjena*. »Mjosto ^o polagoma vrača v normalno življenje. Mestna tržišča so zopet odprta. Kmetje po vaseh, ki so bile dosedaj v nemških rokah, od-kopujejo skrite zaloge živeža in ga prinašajo v mesto. Pa tudi iz zapadreih vasi,*ki so še vodno v nemških rokah, se splazijo kmetje skozi nemške črte in prinašajo v Leningrad razno žito in zelenjavo. Von Papen baje ni pri dobrem zdravju, odkar je nas ulici v Ankari blizu njega eksplodirala bomba. Baje mu je pri razstrelbtl počil bobenček v ušesu. AMERIŠKI VOJAKI V KANADI Ob pr li^i nedavne kampanje za kanadsko vojno posojilo so se tudr ameriški vojaki vde-ežili velike parade v Ottawi. Ameriški vojaki korakajo pred kanadiskim min" ...kun predsednikom MoKenzie Kingom. v *8 L A 8 NA B ODA" — N trn ti Friday, March 20, 1942 TITANOTLIIR I* 1(11 sag»=BggB=assBaaaEsac== ■ ■ ■ ■ —3"" "GLAS NARODA (Toid or thb raorui) 99 OvbM »XI PobUabed bjr SteMc PaMlaMa« Oi^iT, (A Oorporodta). rruik BakMr, Prwideot; J. LopiU, 8«c. — Plao» ot boebws of Mrporttloa ud iddfin ot a«x»r»otttMra: »• WB8T lSth STRUT, ... NSW XOKK, M. Z. 49 th Year *«Ua Norodo" 1* BntMcrlptloa Teorij dOT nd Bolldora. 9«.—. AdT £a Ml o leto voljo Uit bo Aaorlko lo Konodo : m pol late m lotrt leta 11.50. Ko Now York oo celo lete VI.— ', m pol IM* ftM. Eo lHMBUtei h eolo loto »7.— ; m pol lote 9840. "«loa Korodo" lobojo vaokl doo iavMmU nbot, nedelj to proonlkor. "0LAN NABODA." ti« WB8T lttk NEW XOBK, M. Talcpbeao: GB«Im» I—1MI 13 Domača fronta iKo so Združene države »topile v vojno za svobodo, dve vprašanji sta se takoj vrinili skoraj vsakemu izmed na&: "Kaj naj storim, da pomagam?" "Kaj bo vse to pomenjalo za mene in mojo družino*"* IZa milijone ljudi nirso odgovori prišli kar takoj in mnogi so bržkone postali nesli pni. Ta čas pa so odgovori tukaj za skoraj vsakogar, saj so načini, kako skoraj vsakdo moro pomagati v tem boju za svobodo Kar se tlf^ tega, kar ho ta voj- V tem č&ni narodne stiske potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno Defense 'Stamps in bonde. sorazmerno- razdeljena. Od nikogar se ne bo zahtevalo; da bi se več žrtvoval kot njegov bližnji i Za to s-krbi demokratični program vlade o racijoniranju. Veakdo sedaj že ana, da bo imel manj sladkorja in da urad za upravljanje oen bo začel v par tednih registrirati vsakogar za knjige o racijoniranju sladkor ^a. Obnova racijoniranja je nimi orožji. Ta agencija je ob-enostavno način, da se zasigu- j javila, da skupna pomoč, ki se r«, da najprej bo zadosti mola« mora dati Um narodom, znaša iz sladkorne tWe za naše voja- " nfiSArtftft —: JEBB1 KOPBIVŠEK Ib njegov Terezlnlta Polko Na planlncab—valček Štv. M 675 In DCQUESNE UNIVERSITY TAMBURICA — Stv. M 511 Za toz. cenik in cene ploSE obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 Wert 42nd Street, New Torti ske potrribe (»kajti se iz molas izdeluje alkohol in h alkohola na pomeniala za moške in že*- i se izdielnje smodnik za strel jaške na domači fronti, odgo-lnje naših topov) in drugič, da SLOVENCE HOČEJO IZTREBITI Xemei so že pred okupacijo Jugoslavije imeli natančno izdelan načrt, kako bi bilo najhitrejše mogoče iztrebiti i-'oveuski narod. In ko je bila 15. ifprila lanskega leta voja ,-ka okupacija Jugoslavije končana, se je del!o po tem načrtu pričelo. Zapirati so pričeli vse odličnejše Slovence rn so jih največ zaprli od 18. do 26. aprila. Ob koncu aprila je v Slovenijo prišlo več sto gestapovccv in s 1. majem se je pričelo bplo&no preganjanje. Najprej so brli iz dežele pregnani au-1 ovniki, za njimi pa še ostali izobraženci. Xa ta način je bilo v maju in juniju na tisoče Slovencev iz štajerske pregnanih v Srbiijo. 1. jalija so pričeli izganjati naše ljudi iz Gorenjske. Nemška vojaškil straža je prišla v hišo in ukazala, da se mora cela družina pripraviti na odhod. Zgoditi se je moralo v nekaj urah. Odpeljani so bili tako stari ljudje, kot otroci, noseče žene, ali pa z dojenei na pršili. Pogosto je kaka mati porodila' v zapečatenem, živinskem železniškem vozu. Kadar so taki vla&i vozili skozi Ljubljano, so se nad takim nemškim početjem zgražali celo italjanskir vojaki. Oni, ki so ostali doma, s?o se seveda hoteli maščevati nad Nemci; izvrševali so vsakovrstne čine sabotaže in če je 3e bilo mogoče, so na kak način uničili ali saj pokvarili zaloge »živil, ki so jih nemške oblasti zaplenile pri kmetih. Toda Nemci so talko j pričeli z neusmiljenim, zatiranjem. In brez kake preiskave so streljali in obešali pogosto najbolj nedolžne ljudi. Navadno so od kraja za vsakega »bitega, nemškega vojaka vstredili ali obesili 5 ljudi; včasih tudi kako žensko. Od 1. avgusta do 4. septembra, to je samo 35 dni, so Nemci samo na Gorenjskem vstfetili 90 nedolžnih ljudi. Vse smrtno obsodibe in odredbe izdaja civilni komisar Kjučera, ki živi na Bledu in ki skoro nima drugega dela. kot določiti število ljudi, ki naj bodo vstreljeni. In teh ima vedno dovoflj na razpolago v zaporih. Štajerska je bila priključena k Nemčiji 15. oktobra in civilni komisar v Gradcu je takoj izdal odredbo, da morajo l iti vsi Slovenci izgnani $ svojih domov. Od 24. dktobra pa do 17. novembra je bilo izgnaniih 12,000 ljudi in s&tem so se dt portacije nadaljevale. Takoj spočetka so te ljudi pregnali v Srbijo, sedaj pa' jih ne pošiljajo več v Srbio, ker nočejo povečati tamošnjega prebivalstva, še manj pa Mahajlovičevo armado. Sedaj jih pošiljajo v Šlezijo in druge nemfcke kraje. V vsakem slučaju pa so možje ločeni od svojih žena in očetje od svojih otrok. Nemci, ki so se prostovoljno izselili iz onega dela Slovenije, ki je pripadel Italiji — to so Koeevarji — 30 bili naseljeni na Štajerskem po domačijah, ki so jih morali zapustiti Slovenci. Tudi slovensflce šole so bile popolnoma odpravljene. V celi Dravski banovini je bilo 15. aprila lanskega leta 4421 uči-teljev in učiteljic in od teh 1257 v provinciji Ljubljana, ostalih 3164 pa je bila v pokrajini, ki je bila priključena Nemčiji. Od teh jih je bilo 360 deportiranih v Srbijo, 800 jih je pobegnilo pred strahotami zatiratelja, 2004 pa so bili odslovfejeni, ali pa- so bili poslani v koncentracijska taborišča, le nekaj jih je bHo odpeljan ih v Nemčijo. Tudi gimnazije in druge visoke šole so zaprte. Na mesto pregnanih učiteljev in učiteljic je bilo prve tetine po okupaciji na Gorenjsko poslanih 400 zasilnih učiteljev in učiteljic, brez učiteljišča in sploh brez posebnih učnih zmožnosti, kajti med njimi je mnogo bivših natakarjev in natakaric. Samo štiri tedne so senčili nemških pesmi, pa so bili sposobni poučevati slovenske otroke po Gorenjskem. V juliju in avgustu lansk egai leta je bil vsakdo prisiljen pristopiti k eni izmed dveh organizacij: "Kiaierntnervolks-bund" ali pa "Steierischer Heimatsbttnd". Po zadnjem ukrepu nemške vlade morajo vsi Slovenci v Nemčijo, kjer bodo delali v raznih industrijah. Poslani pa t-o le v ma>jhnih skupinah v različne kraje, posebno pa pazijo na to, da so vsi člani, en erodovine razposlani na različne kraje. Nemški misijonarji pomagajo Japoncem vori tudi na to vprašanj*1, no vi odgovori »koraj vsak teden. "Mi, ljudstvo Združenih drŽav, in naši tovariši takozva-nih Združenih narodov, namreč vseh onih narodov, katerih ljud stavo veruje, da bi bilo holjše umreti kot živeti brez svobode, bijemo boj, ki ga vojaški izvedenci naziva jo ".totalno'* voj* no. To je voina, v kateri vsakdo jp vojak . 'Zadnji teden je prinesel o snove za pogon k večji vojni produkciji. Te osnove so dale odgovor na vprašanje "kaj naj Japonce, ki prodirajo s severne s tiram i Nove G ume je na južni breg, vodijo otroci nemške misjonarske šole, ki dobro poznajo vse prehode čez visoke gore. Japonci ruv vsak način hočejo dospeti v Port Moresby, ou koder bodo skušali čez 3U0 milj široki Torres preliv vpa-sti v Avstralijo. Nemški protestantski misjo-narjiže mnogo let vodijo mi-sijone v FinscMtafenu in Aie-xi&hafemi na Novi Guineji in bo preostanek enako razdeljen med vse nas jn ob primerni ceni. IPtrmerne cene >0 neznansko važne, kajti, ako cene rastejo prehitro in previsoko, dežela trpi na neki vrsti finančne mrzlice, nazvane inflacija in vsa- v denarju $47,410,650,000 oziroma več kot tretjino vsega denarja, dovoljenega od kongresa do sedaj za naš vojni program. Pokol v Kragnjevacu. — Eden najbolj krvavih dogodkov v zgodovini naeijsfcega na-silsfva se je vršil v mesecu oktobru v srbskem mestu Krngu-jevacu. Jugoslovanski četniki so izven mesta napadli oade- TIPIČNI VOJAK AMERIŠKE VOJSKE V INOZEMSTVU. New York Times dopisovalec je izbral narednika Joseph Komba, fanta čeh oslova.sk i h roditeljev, kot tipičnega predstavnika ami rišJke ekspedieij- kdo trpi. To je razlog, zakaj ske vojske (AEF) sedaj nasta-je OPA odredil najvišje cene njene v Londonu. za poper in čaj in radio in nylon nogavice in za več kot 100 drugih stvari. °Ko že omenjamo nylon, isti ne prihaja »več. v poštev kot material za ženske nogavice, do- storim" milijonom ljudi obekl feler ne bo konec vojne.. Nylon spolov, ki delajo v tovarni, • potrebuje vojska in mornarica za parašntno blago in za druge rabe. Nogavice se bodo od sedaj naprej izdelovale iz ravona in bombaža. War Production Board je zapovedal izdelovat e-Ijem ravona, da neservirajo več tega produkta za to svrho, začenši od 1. aprila. . kjer se izdeluje orožje, s katerim bomo porazili Hitlerja in Hiirohita in Mussolinija. Ti milijoni, potom svojih zastopnikov v skupnih odborih upravi-teljev in delavcev bodo imeli priložnost udejstvovati svoje ideje za večjo proizvodnjo in hitrejšo proizvodnjo onih stvari, ki jih potrebujemo. itačin, kako so se delavci in gospodarji tovarn odzvali ^^ Wa«e brez privite** roba, o£ dnkcusk^a sveta Dlcmald W. moSk^ ^ z dvema Nelsona, za ta pogon, pokazu- T, . 7T , je, da smo mi S^^W-^e War Production Board je bil ® ? 2 I kar poplavljen s pi«mi in brzo-!^^.4^1^^^ « . r , r T. . , , 1 prihrani volna za vojsko m javkami, obetajocum, da bo f\____. . , , j , , 3 1 mornarico, vsakdo sodeloval, aa se zma^a doseže. Novi in obrabljeni pisalni stroji so bili "zmrznjeni" kar War Production Board gledaJ pomen ja, da se ne m ore jo-pro-na to, da prve stvari pridejo Rajati — ali najemati. "ZnvHf- najprej, da surovine gredo v njen je" prihaja tik pred ra- vzgajajo otroke v popolnoma nacijskem duhu. Severni de® Nove Guineje je bil pred prvo svetovno vojno nemška kolonija, pozneje pa je prišel pod avstralski mandat. Poročila iz Port Moresby naznanjajo, uft so misjonarji i-meli tajni radio transmitter ter da so na otoku zgradili skrita letališča in da imajo celo tovarne, ki izdelujejo svaMika zastave in trakove. one tovarne, kjer so najbolj potrebne in kjer bodo največ po-maigale, 5 pomočjo sistema pravil, nazvaniih "prirojitete." — Kanalu utegnemo imeti potrebo vpeljati neki sistem te vrste tudi na nanme&eanje naših delavcev. Že sedaj oni delavci, ki se registrirajo pri javnih posredovalnicah dela, kjer važne vojne industrije potrebujejo ljudi, so najprej odkazani na te vojne zaposlitve. . Pomen vojne za povprečno ameriško družino postaja ljudem vBak dan jasnejši. Vsaka družina se zaveda, da je ona del velike sipine stotisočih družin, ki so napravile Ameriko ono, kar je. One znajo, da bodo morale napraviti žrtve. Vlada pa je jasno povedala, da bremena vojne bodo pravično in cijoniranjem iif racijoniranje je potrefono, ker pisalni »troji ee ne izdelujejo več, ko so njih tovarne prešle na izdelovanje o-rožja in kw so pisalni 6troji potrebni za vojni naipor. Urad za upravljanje cen je izdal svarilo, da- ako v 20 o-kjrajih, prenapolnjenih vsled vojnega dela, najemnine ne pridejo doli v roku 60 dni, bo od redil na:rvi3jo ceno za najem nine v teh pokrajinah. OPA namerava tudi opraviti najemninski položaj v 100 dragih o-k rajih. Lend-lease Administration je agencija, potom katere pomagamo svojim prijateljem in za-rvezrcikom ^drnjženih narodov, jim pomagamo z živežem in surovinami in izgotovljenimi voj- Narednik Kouba, ki je šel v vojake ravno pred letom dni, je 22 let star Ne\ryorkčan in je pridno delal v civilnem življenju. da se izvežba za tehničnega specijalista. Po enem letu trdega vežbanja je postal del ameriške vo^ke, ki se širi vse po svetu in se bo boril v mtao-«ih krajih. . Ob začetni jeseni leta 1940 je Joseph Kouba dol}il prostost od dela v Fleisdhmnnovem laboratoriju, da se registrira pod predpisom nabornega zakona. Tedaj je študiral po noči v brooklyuskeart Poly tehničnem Institutn. PRIHOD MINISTRA CUBRI-L0VT<3A V KANADO. Montrealski tisk posveča po sebej pozornost prihodu kme-tisjekega ministra dr. Branka Čuhriloviča in jugoslov. letalcev, na čelu s polkovnikom D. tek Nemcev in v boju, ki je sle-Savičem. V Montrealu sta jih j d id so ubili 10 vojakov m rani-sprejela generalni konzul Ju-[li 26. V začetku oktobra so Nemci iejavili, da bodo vstrelili za vsakega- ubitega Nemca 100 Sr. bov; za vsakega ranjenega pa 50, Na račJtm te izjave po nemški sodbi bi moralo umreti 2300 Srbov. ► Charles Collingwood, <*BS poročnik v Londonu je povedal o rav.voju te odredbe naslednje : Prihodnji dan po napadu so nemški vojaki obkolili mesto Kragujevac in so abrali skupaj 7000 do 8000 mož. Koncentrirali so jih v vojaške barake. Drugo jutro ob zori, so jih odpeljali v skupinah po 40 mož, pred strojne puške. Celi. dan go.-lavije V. M. Vukmirovič in naš vojaški odposlanikk v Zidr. drzava'h Kadojčič. Veliki montrealski li«t "La Press" prioblčuje članek, v katerem prinaša izjave in vtise ministra Oubriloviča, polkovnika D. Savica in jugoslov. letalcev. — List pravi, da jugoslov. kmetijski ivinister prihaja v to zemljo za ureditev vprašanj prehrane Jugoslavije, "Federacija balkanskih držav lahko dokončno reši \-sa vprašanja Balkana. Jugoslavija in Grčija sta se že sedaj .sporazumeli o sodelovanju in o vpoštevanju vseh sosednih narodov, ki tega še niso mogle storiti, k žr-Polkovnik I>ra^tm Sayic, ^ SQ nehflJi T X"' ^daljevali so pa z moritvijo teri je 10 ktalcev, je dejal, da(do ^ odhaja v Washington, odkoder, , . . . se bo vrnil v Kanado in potemL V^ovminimogoce naj-v Anglijo. List poudarja, da je'tl ^ ^^ m krvavega de-bil polkovnik Savi? med vodi- telji vstaje 27. marca in da je bil Oubrilovič med ministri jugoslovanske vlade, ki so pred 25. marcem 1941 podali ostavko in s tem naznanili upor proti predaji. . List poudarja spoštovanje, s katerim minister Čuibrilovič in jugoslov. ktalci govore o vojski generala Miliajloviča, ki se z neverjetnim jnnaiStvom bori proti Hitlerju in njegovim priveskom." Vsi- so "poudarjali, da Jugoslovani nadaljujejo odločni odpor, ki bo trajal vse do uničenja sovi-ažnika. Nemci so dotsetlaj pobili za 'maščevanje 300,000 Srbov, vendar vse ni nič pomagalo, vojska četnikov tem tri nies Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zaj1 kuhanje in se hočejo t njem čimbolj izvežbati inf izpopolniti. Naročite pri ^r^^^t^^ri | i ■ ituCČ T KNTTGTARNr SLOVENIA PUBLKHING GO; 216 West 18th Street New York, N, 7. bolnišnici v Washingtonu, kjer se je učil za zobarskega asistenta. Potem nazaj v Arlington. odkoder je bil izbran za svoj sedanji oddelek. Brez znarija. kam potuje, je prepotoval Atlantski ocean in nekega dne stopil na tla severne Irske. Nedavno ie od tam po paruiku in železnici prišel v London. In tako je češki sin postal značilen in tipičen ameriški vojak. ski strani se bori že tisoč Bolgarov in veliko število Grkov. "La Pres" omenja, da je med Jugoslovani tudi Ko*ta Todorov, voditelj botearske kmet^ke stranke in znani zagovornik balkanske federacije. ADVERTISE IN "GLA5 NARODA" ANGLEŠKA VOJNA MISUA Visoki angleški častniki, ki so v decembru spremljali angleškega' ministrskega predsednika Churchilla, ko je obiskal Washington. janja kot je biflo izvršeno v Kra gnjevacn 21. oktobra, leta 1941. Knjigarna Sloven i c Publishing Co. naznanja, da sedaj ima v za logi d ovol j llammondovih zemljevidov, da. lahko izpolni vsako naročilo od naročnikov nemudoma. ' Chester A. Hainan, pomožni okrajni odbornik Agrarnega tržnega urada, naznanja, da je bii 28 letni Phrfrp Bonadonna, iz BrookJyna, N. Y. obsojen na tri mesece v delavnici, ker je trgoval s Fedeitaftniani Hnanil-nkni znamkami. Bii je bivša W. P. A. delavec in je znamke kupoval od sodelavcev. V torek je naznanil župan mesta New Yorka, da bo zgrajena v tem okraju velika tovarna xa prideitevo aluminija. Tovarna bo financirana z državnim denarjem in bo usluž-benih ko 'bo enkrat gotova od 10 do 20 tisoč delavcev. " Glenn Martin, predsednik Grlenn L. Martin kompanije, je rekef dne 11. marca, da 40-umi ; t eden ne bo oviral prodokei je v zrakopflovni industriji. Po-vdaril je tudi, da od 7. decembra ni bilo nobene resne stavke pri delu. Donald N e Is o n, direktor Vojnega produkcijskega- urada (WPB) je rra radio v torek zvečer rekel, da se je produkcija i letal zvišala za 50 odstotkov [od časa napada na Pearl Harbor, in da se je druga vojiw produkcija povišala v veliki meri. Rekel je tudi, da ne smemo ime*i nobenega vzroka za brezbrižnost^ ker nismo še v nobeni bližini cilja. Potrebuje se zdaj iti za naprej več orožja in je posebno potrebno- sedaj. Vpoštev0ti se tudi mora vrednost časa. __ _ 0 Upravnik lteta je opominjal naročnike, ki so zaostali-z naročnino za leto 1941. Želeti je, da bodo ti naročniki, ki so gotovo prezrli, da jim je naročnina potekla, saj do konca» mar-etai poravnali. Skušajte to storiti, aii pa obvestite upravnika, da se boste v kratkem odzvali. _k cpme defense sayings bonds te STAMPS- "GLAS NARODA"« Near Ta Friday, March 20, 1942 vstANOVLtan t tiM FRIDOLlIN ŽOLNA O Kranjcu, ki ran je smrdel ves svet Kolčen kmečki očanee je bil in duma nekod z Dolenjskega. Pa s je pogajal v prodajalni za nov klobuk in se rotil pri krstu in duši, kako nazarensko je drag. Hkratu je sam prodajal oguljeno jesensko lisico in se grabil za glavo in klical za piieo pekel in vse njegovo prebivalstvo, kako prekvato in preteto premalo mu ponujajo zanjo. Pa ko je bila kupčija končno sklenjena tako za klobnk, kakor za kožo in mu je.bil še iz-podletel poizkus, iznebiti se previdmo hranjenega sumljive-trn desetaka. ie zmajal glavo, pljunil in dejal, da "ve« svet smrdi po dreku.'* Kimet je kmet in heseda mu je robata. Ali je svoj izrek takoj obrazložil z Lstorijo o Kranjcu. Bil sem takrat slučajno navzoč Ln je istorija lepa in je vredna, da se priobči. Je prišel torej Kranjec v Zagreb, in je bil truden in je na klopi pod drevesi zaspal. Pa so se pritepli fantalini in ga spečega namazali pod nosom z omenjeno nelepo besedo. In pripoveduje istorija naprej, kako se je Kranjec zbudil pa mu nekaj ni bilo prav. Gleda okoli, duha: "S kakšnim vragom gnoje Zagrebčani svoj nasade, da huje smrdi kakor kuga!" Vstane, ^re — glej spaka! — kamor pride, po v*efc ulicah, vseh trgih isti smTad. Kranjcu se Zagreb zam ri pa jo useka proti domu. Kar peš. je ceneje. »Ga 'vprašujejo doma. kako je bilo po «vetn. "E." je dejal, "ves svvt po dreka smrdi!" Kajti dedce si ve« ?a« ni bil izmil brka. Tako «e kritično zapisana preko mej domače fare. In zato je moralo priti, da se jo iz bridke žalosti vzbudila našemu Kranjcu nič manj bridka nevolja, zakaj da javna uprava roke drži križem in trp" smrad ki zajeda telesni in dwaevnr dobrobit prebivalstva. — Vlada — si je dejal Kranjec — ki ji nedostaje razuma, volje in moči, da ukijie smrad in vzpostavi red, ne spada na svoje meeto. . — Doli ^ tako vlado! -- je razkladal po krčmah Kran jec. &rka seveda si ni umil. In ie bil Kranjec poštena dn- glasi istorija «o Kranjcu, ki mu je Jtrnxk-i ves Bvet. In ni slaba istorija. Pa ko jo obračam in jo kpkor s0 rs^KninjcViu mu LITI Lin mu vabila pristašev. In ko jib je bilo troje, >o se proixln« ESrnraci niso-vijolice, anrad je dili Tn stranko in je stvanka smrad, nmrad je grd in tudi škodljiv ljudskemu zdravju, ni mogoče driigače. V urejeni državi se ne bi smel trpeti: pn tudi vero kolikor toliko ogroža. Uc- nsfpevalu in pridobiva? t na vilu in «rla«nili grlrh. Pa nikar misliti, rla je tudi pristašem smrdel sv t enako Kranjec je buča in buča mu ka!for hranjen! Le ne- je gotovo vs^ to premi ari la inf8?^"1 so katJRre5f' posledki preudarka bili taki,iko1' J P« ''J' * d*?»;la da ?e mu je bridka žalost nise-;?.^0^".0^- >\en ^ hl1 lila v domorodmm srcu. B-ka1!1^ 10 nno! ne£Vevsto si ka jpada ni izmil. ' trotV maeka | četrtega je dražilo, da drugi Politična vzgo;eno«t ;n zre-,več vedo nesro on. V i h več na svetu nego zadovoljnih in je stranka rastla. kakor gobe rastejo po dežju, in je slednjič naneslo, da ;p stranka vrgla vlado. Ameriki preti nevarnost. Vsak driar. Ijan je dolžan, da po svoji nsef nstl kupi Defense Sarine« Bonds bi Stamps. - • OJČJO.) — "Wionner Tag-blatt" poroča v številki z dne S. februarja, o stanju v "neod-vMmif'. Nejpnejzatrjuje* da je notranje preseljevanje kmetov prineslo poaritivne rezultate ter potem da se nen^fci manjšini v "neodvisni" godi kakor doma v Nemtčiji, da so ji na razpolago neomejena s-redstva, in da so ji vse zveze z rajhom svobodne in možne. Vendar list poudarja, da obstajajo nekatere notranje fežarve, ker je Hrvatska na meji med katoliškim in pravoslavnim; svetom. Nato dunajski list nadaljuje, da je razmmljivo, da "neodvi=na" zaradi te zemljepisna lege ni no sodiSče aa vso ERrvatsko preselilo iz Zagreba v Banjalirko. Xtalijamska vlada je podelila nekoliko državnih podpor črnogorskim dijakom za študij F&dovi in Perugia OdSsiv je zelo slab. . Italijanska poročevalca druž ba Štefani poroča, da Italija pripravlja "plasiralije italijanskega kapitala" v krajih, ki jih je dobilh. po padcu Jugoslavije. V glavnem gre za denar, ki ga je Italija dobila v tem ozemlju pri zamenjevanju dinarja' za liro, ko ie izžela naše ljudstvo in javne ustanove. IPavelič je ustanovil red "deteljice". odlikovanje, s katerim mogla v nekaj mesecih prema-, js-počastil "maršala" Kvater ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE. ČE ŽELITE KAKŠNO KNJIGO NAROČITE JO ZDAJ LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . {Ftnzgar) IDIOT Tiato knjigo, ki jo bi spiaai f. m. oaaiajuiai radi brali to zimo, na- TRI KNJIGE—NAD CM str. ... » , . Krasen roman enega najbolj- POClte Se danes 1 SUi ruskih pisateljev. — Opis__ mladeniča, ki je Imel ie v najbolj rani mladosti nagnenja k abnormalnostim. Opts je £lva* ben in ne utrnja kot nekateri dragi romani Dostojevske- Cena $2.25 LISTKI (144 strani.) Cena 70c MARKO SEN JANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MILIJONAR BREZ DENARJA MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht. (120 strani.) Cena 7 5c OTROCI SOUTCA Spisal IVAN PKKGBLJ Posnani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkortjo JufnegB solnea ln seneo hladne severne nofl. cena $1.— SODNIKOVI josip stritar (02 strani.) Do skrajnosti napet roman la modernega Življenja. Oppesi-belm Je znani angiefiki romanopisec poznan po celem sve- Starosta nafiib pisateljev in pravzaprav oče pravilne slo-venSAine v tem- svoja roma-au Rvo in asnlarivo popisuje življenje na deželi. cena $f.75 KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West r8th Street New York City prati vseh teli težav. Isti li*t poroča, da bodo v Hrvatski Sabor, ki se je pred kratkim sestal pod predsedništvom starega frankovca dr. Prebeg — prišli predstavniki politične in duhovne elite hrvatskega na roda. Med 350 člani Hrvatskega Sabora bo 20 odst. članov Siivse HSS. Podpredsednik Sa-bora bo mohaanedanee. Vendar listi in vsi drnari izvori takih ve« t i ne navajaio imen o-menjenih članom HiSiS. Xen#ka poročevalna dmžba poroča iz Beograda, da so Nemci v zadnjih bojih v Srbiji pobili 250 "konmnistov" in jih 128 ujeli. Deutsche Zeitun#" v Hrvatski poroča dne 7. febr. da je njegova svetost Sv. Ofce Pij »prejel odposlanstvo hrvatskih dijakm- "vstašev" ki bo obiskali' Rkn- \er prav tako člane hrvatskega instituta. , Halje omenjeni Kst poroč-a, da sta bila postavljena za u-pravuika poftcfije Stjepan Po-silovic in za naeelnrka oreanov javne varnosti Ernest Čusfo-vič,- Bivši tajnik za propagan* do M51kcrrtč je poetavljen za ziMiatfjiya ministru. . ^"Wfienner Ta^aMJ,T poroča dne T. febr. da -se bo vrhov- nika in vse svoje "doglavni-ke*' ''etožernike" itd. Neruska uradna poročevalna družba poroča 12. febr. iz Beograda, da se "(čiščenja srbskih terorističnih in komamisti-6nih elementov'* nadaljuje in da je bilo pri Kraljeva v spopadu z "nacionalnimi'* četami generala Xediča ubitih 159 komunistov.' Ista poročevalna družba pravi, da je p ri Zletovu (ob reki istega imena, ki teče v Gre#al-nieo) v spopadu z Nodičeviuii <''dobrovoll)ci,, padlo 89 "•komunistov35 pa jih je bilo ubitih. . * * Deutsche Aflgemeine £e i-1tang,, poroča o prodiranju mxn^lkega denarnega vpliva ua Balkan in o nemških interesih na Balkanu. Po poro&lib te-ira lista gospodari nemško de-nars>tvo v Eiimuuiji. V Bolgariji je velik del kapitala v rokah neiriske nar. banke. V Grčiji pa je ' DresdeneT Bank' dosegla manj pomesnibne uspehe. ftti list pravi, da zaradi ffplo&nega položaja neat^e fi-nanoe niso- mogie napredovati v Hrvatski in Srbiji, vendfar imajo iiemKki denarni mogo^!-ki velike načrte za delovanje — po vojni. Racijonicanje sladkorja TO JE ta. Cena 75c V BOTBTVTT MOŽJE Spisal Emerson Hath. (209 strani.) Zanimivo deto, ki bo ugajalo vsakemu fitatelju. Prerod praF nI« ne zaostaja za orl^ioslom. Cena fl .50 MED PADABJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janka Kal. (117 strani.) Štajerski rojak Kaf nI do svojega ffttrtdeseteffa leta atoptl v javnost. Jfato Je zatfet pisati kraj Se Črtice, ki Jih vsebuje ta itflita; into J« pa zaslovel a svojim romanom — "O run torn." Cena 85c NADEŽNA NIKOLAJEVNA Spisal Y. ST. Garkln. (112 strani.) Jonski tega romana blodijo ln tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se krOkn, a sredi pota omagajo. Cena 30e Naročite knjige Se danes! Spisal IVan MatUK. (255 strani.) Ivan Matl«l« Je- eden tistih redkih naMh ljudi, ki ne poztia samo vojne ln njeam groaot ter posledic, ampak sna tod! vse pretresljiv® optssftl. Cena $1.25 ZAIJNJTTAC Spisal IVOjORLl Poznani slovenski pisatelj nam V tej knjigi podaja se-lo sairtmtve podatke o svojih doživljajih v BogaSkl HU- tfnt? «T— " POUČNI SPISI KNJIGA katero boste Z VESELJEM CITAL1 ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN BTATIČlC cena ZNANCI Spisal RADO MURNIH Pcanani humorist v tpj knjigi kaže rame značaje ter knjl- osnaenje kot 14Povesti go in orisi." cena $^1.25^ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poeterjlh opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov t starem tfatioit*Q do današnjega dfee. Knjig* j* ▼«""> SPcrfo uaSega firijenja la trpljenja, ln Mor Jo prebere bo vedel o Slovencih ve*f kot mil more nuditi kateroKoH' nafe agodovlnsko delo. - IS POGLATO — 418' STKANI Defense Saving« Znamke lahko dobite po 10c, 25, 50c, $1". in po $5. Na prodaj so pri lokalni pošti in tndi po bankah in večjih trgovinah. v PLATNU VEZANO po&tntaa platans a MŠtMmoBamšamttam ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO (P. J. Kern» — Zvezano Cena ROdoti državljani naj naročijo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena 35 centov domaČi živtnozdravnik Spisal Franjo Dolar. — 278 strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakepn žlrinri^ejoa: opis raznih bolezni ln zdravljenje: slike. Cena $139 go\*edokeja Spisal R. Lejjvart. 145 strani n slikami. Cena SI._ KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJI' 111 strani. Cetnr5« eentov MLEKARSTVO Spisal Anton Pevc. S slikami: 168 strani. — Knjiga za mlekarje In farmerje v sploSnem. Cena 5g centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO -">8 strani, ezana. — Knjiga jtf namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in stWjJhb HJafar-niearstvo ter železolivarstvo. Cena fC— PMN* ČEBELAR Spisal Frank Laktoayer, 163 str. Cena $1,— ZDRAVILNA ŽELlSČA 62 Cena 25 tentov RA ZFRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Btic noči malt Junak, (ifostojevskij) Filozofska zeodba (Alojz Jtrasek) Ss različnih petih (Frane Frlaefe) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Verne duše v vieah (Prosper Mirim«) Zapiski Is mrtvega doma (A. M. Ds-stojevskl) Po 75c zvezek Bdfegar (Artnr Bernede) ' Po stnuil klebnk (Dsmir Feigal) Po $1 zvezek Verldiens (Pater Kajetan) Sivke (E. S. Thompson) Rudarska balad* (Marija Maferjeva) Prlgsdbe čebeUee Maje (WlUisir Bon se Is) Pingvinski oteb (Anstele Fhttce)' Plsaae zgodbe (Janke Kae) Po $1.50 zvezek Zločin in kazen (F. H. DostejevskiJ) Misterijs (Gustave le Rouge) KUPUJTE DEFENSE BONOS In DEFENge SAVINGS STAMPS Mi Amerik a rtci bomo letos imeli za prehrano približno manj sladkorja kot smo ga imeli leta 1941. To je raodog, zakaj naša vlada pripravlja osnovo za racijo-niranje sladkorja za vsega moškega, en&ko in otroka v tej deželi. Omejevanje prodaje sladkorja bo vodil Leon Henderson, upravitelj IXrada za upravljanje cen (OFA). Bo zadosti sladkorja na razpolago, da se vzadosti adravstv-enih potrebam v*eh. Moramo pa raadeliti pravično in soraznuerno ono, kar imamo. . Lani je ta dežela dobila skoraj 8 milojonov ton sladkorja. Letos dobimo le približno 5,-300.000 ton. Vojna je odgovor na. Ko smo izgmbili kontrolo nad Filipinskimi otoiki, je bil odsekan vir skoraj enes^a milijona ton sladkorja. Isto tako ne bomo bržkone dobili mnogo več kot polovico normalnega uvo-fca iz Hawaii za tekoče leto. Nadalje, naši zavezniki so issgnbili dva važna vira sladkorja v TJ-krajini in na Dfiljnem Iztoku. Kar je- pa najbolj važno, ve lik© količine sladkornega trsa se'bodo letos potrebovale za pridelovanje'molas, iz katerih ae more pridobivati alkohol za iadel-civanje brezdimnega smod nika, ki ga potreflbmjejo naši vojaki in mornarji;" Zato ako arrianj§ate svojo rabo sladkorja, naravnost prispevate k vojne mu napora. 14 * Racijoniranje sladkorja je potrebno,'" je nekel Str. Henderson, "da se postavijo vai koummenti nar enako podlago. Bilo je v zadnjih tednih precejšnjega nakupičevanja sladkornih zalog. Pravičnost in ob-•zirnost zahteva, da oni, ki so doma nakupičili sladkorja, bodo zabranjetfi kupovati več1 sladkorja, dokler ne bodo njih naloge vporabljene. "Ohi^ ki so se prc8krt)eli z zalogami, naj prenehago topova ti sladkor. Štaennarji naj nadalje omejujejo prodajo po-edincetn, dokler formalno racijoniranje ne stopi v veljavo. Konsumenti pa naj se zavedajo da štaounarji niso odgovorni za pomanjkanje." V pripravljanju osnove za racijoniranje Mr. Henderson in njegovi uradniki delajo vse mogoče, da bo stvar Čim mogoče bolj enostavna. Po ena raci jonska knjiga se bo natiskala za vaško osebo v tej deželi, brez ozira na starost. "V vsaki knjigi bo 28 znamk, vsaka tsih znamk bo poštevilčena za en nakup sladkorja v dolnoenean tednu. Ko se kupi sladkor, od;-trga pravilna znamka iz te knjig*?. Vsaka znamka bo o-praviČila i meji tel j a, da sme kupiti stanovito količino slad* korja, pol ali tri četrtine fVm-,ta za ose%K) na teden Točno količino bo vojni prodnkci^ki svet določil kasneje, ko w ugotovi, koliko sladkorja je na razpolago za oivilna rabo. • fiegMrtracija koTičumentov s strani nčitetjev javnih Sol in, da se poedincem iada takocvani War Button Book Noi li" bo začelo, čim) aet dovrši ogroa«no delo tirfra«^a,in rwHdetitve knjižic. kakor "je Sfr. Henderson naznanil. Lokalni racijonski »veti bodo nadafrali wglstlracijo konsnmentov in irirtajatijer feiji-žic. . f ledanje raeijonrfnh knjižic« kakor se pilcakuje, obelodani vsak poskus nakopičevanjff zalog, kajti; ko se korommefitf prijavijo za War Ration Book N"o. 1., morajo, vsak podati zapriseženo izjavo o koHčini aladi (Nadaljevanje na rtr.) "GLAS N A B O D A" - New fart Friday, MarcK 20, 1942 VltAROTLJIH L lili l-iilu k, otožen. nasmeh je smnikuil preko njenega lica. ".Ne govoriva o tem, visokost, ker ne veva, ako smeekli5ka nesraiCiežlji \*'j*>t je nadvladala, dekle je stala prid snubaeean, in princezinja je pohabila na zlati sen bodočnosti. "Visokost, molčite!" je milo prosila "Ne vem še vendar, ako smem vas usiišuti. Verjamem vam, da pošteno mislite, toda vi ne veste ako boste mojfli premagati vsa na .-protritVH, ako imajo z vami drusge načrte " "Ali sem orodje brez volje, princezinja, da bi smel delati " luno po tujih načrtih?" je krojil nadvojvoda. Iz njegovih vi l kih oči je govorila poštena jeza. Razburjenost ga je delal bolj krepkega in energičnega, kakor je bil v resnici. Prav dobro anfti je pristojala ta raiflburjeitost. Princezinja Žita je svoje temine oči uporala v tla. Ko je /. vročim pritiskom zopet segel po njeni roki, je nalahko. vztre-petalo njeno vitko 1elo. "Princezinja," ;c» silil proseče v njo, *'dajte mi saimjo znak. agens N>1heter" ponavlja nenuško vest, da so Nemci ujeli nekega angleškjega padalca, ki he je poiskušal pri-družiti vojski generala Mihaj-loviča. Uradni krogi niso hoteli povedati kaj več, vendar je dobro znano, da Angleži sod.lu jejo z vojsko generala Mihaj-loviča. Jeruzalem, 7. marca. — Iz zanesljivih poročil prihaja vest da je v noči dne 16. jan. 50 e;t-nikov popolnoma uničilo itali- amrt zraven osamljene postaje v Ilirski Bistrici. "Hitler lahko napravi nova Tir , _ „ ,.. letala, a osem/deset svojih naj-Moakva, o. marca. - Radij- boljgih lota]cev ne bo J---£ postaja "bvobodna Jugo- kar hitro nadomostiti. Po£la slavija ' poroča o sledečih ju- jih ^ Ilh,ka Bi>trioa ; g sv0_ na^krh d^a^ih slovenskih cet- jo krvjo ^ M { nikov: "Su^i teror zasedn.h lit0 kri slovenske£a ^ ^ oblasti ni ,Jomd zel^za zma-.ž;veli nar^ni ^ ki go naših slovenskih bratov m t,wi CL^ i njttiore odločnosti, da izvojuje-'p^jja]VP ^»venskega t 8- marca. - A^lc srca in jih napolnjujejo s so vraštvom. ('i ta k'i se bodo prav gotovo sponmili hrabrih napadov slovenskih četnikov v Po-janski bataljon v vojašnici pri.ljanski doKni. Uničili so itali-Gerevi v Albaniji. Cetniki so jansko kazensko ekspedicijo in ubili vojaško stražo, presekali j potrli sedem tovornih avtamo-telefonske zveze in zasuli vo- bilov. f'italei se prav tako sapo jašnieo z bonilbamid. Italijani, minjajo uspešnega napada slo ki so ušli eksploziji, so bili u-k enakih četnikov ob koncu me-strel jeni pii begu iz vojašnice, seca januarja na železniško po-Poročilo pravi, da se Ita-i stajo na progi Trst—Ljubija-lijani maščevali za ta napad z,na. Hvignili so v zrak postajo Immfoandiranjem. vasi Ger.rva in, Verd. zaigrali 23 tankov z ben-in pobili mnogo kme-jcinom in pobili deset vojakov, tov. Dalje da v Albaniji delu-j ki ?o tam stražili. jejo tri Četniške skuipine, ne-| ... lne v severnem delu. Te sku-i - /J^1^ lan ko poročamo o ; c i« m važnih uspehih naših VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naalora Je razvidno do kdaj Imate pleteno naročnino. Prva Številke pomeni meaec. druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrenn?c» dela In atrofikov, Vra prualmo, da akutaie naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino navarnoet nam ali Jo pa plačajte uaSemu saalopniac r Vaiein krajo all pa keieremn lamed aaatnpnlkur, kojib Imena ao tiskana s Mdlal črkami, ker ao upravičeni ubUkatl tu'ii druse naselbine, kjer Je kaj naMb rojakov naae-Ijenlb. Zaatopo.k bo Vam Imfil potrdilo aa plačano naročnino • lALJKOUNIA: au iriucitra. Jacefc UuiUd WLOBAUO: . Pueolo, Peter Culi*. Walaenbor*. M. J. Barak pine so v zvezi s četniki v Ju-, . . ., , goslaviji i slovenskih bratov. Svojim u- ijendon, 7. marca. - Po po-kehfml s'° rocilih, ki jih je prejela ju«o- slovanska vlada v Londonu, dr-^,etaloev« kl blh ranJeni v /ite >edaj Neme več kot 400.000 . _ , ,.„v m -oslaviji; SO odst. med temi v Kkrr™ okrevališču Jam so Srbiji. Ztli se. da je os Išče po- voJakp z ^alijan- slalo vse vojake zaradi strahu fik,m VI.™m J- ukradeno hra- v ijonaonu. tir-r . . .. , . " .. čija in Italija J?* 3e1vozl1 Slovenijo pro-vojakov v Ju-'!! npkom,u ^alnan-kemai voja- pred poletnim napadom jugo- Xao dajala hrbtenico. Jožefa ga je vzgojila nekoliko preveč samostojnega. On je dober in meh-icosixien. toda občutljiv. Dostopen je vsem vplirvom Zanj bi bila naravnost sreča, ako bi dobil Žito. Da bi bil kje drugje! vezan, ne verjamem. Živel je veselo in bil vedno židane volje, toda resnih afer se je vsikdar izogibal. Pravzaprav mu ni mogoče ničesar očitati. On je vseskozi posten, kar pa ni mogoče trditi o vseh njegovih bratrancih." Vojvod i nja je dilala cbva-z, kakor da bi ne hotela verjeti. "Toliko zgodb so že o njem pripovedovali. Z Miei Lore nzovo je piišlo celo do javnega škandala." - "Neumnost! Živel je, kakor živi vsak mladenič. Z Lo-lrnzovo je bila stvar celo prav komična. Jožefa sama mi je pripovedovala to zgodbo. Ni bilo nffi hudega." Princezinja Žita je prihajala po terasnih stopnicah z lahkimi koraki. Njen bled' obraz je bil zardel, njene črne oči t o se še bolj poglobile in žarele v radostnem Wesikju. Obe stari dami sta z nekim presenečenjem zrli na razburjeno devojko. Mati je zategnjeno pripomnila:: "Kakor se Tsdi, si vsa zasopljena, dete tako hitro!" Princezinja si je z roko potisnila nekaj upornih koderčkov s čela. "Mama to ne prihaja od hitre hoje!" Proseče je mprla svoje T.či v mater, da bi ji pomagala v priznanju. Nad vojvod i nja je dala lornjon na oči "Zdi se mi, Marija Antonija, da ti ima troja hčerka nekaj priznati." x Vojvodinja je vprašujoče zrla princezinji v obraz, ki se ,ie v?edla v senci na »tol. - "Prevzvi.šena gospa teta je uganila. To je, mama, kar je napotilo, da *emf tako hitro pritekla* semkaj. NadJvmij voda Karel md je priznal, da me ljufbi." "Imenitno!" se je za-mejala Marija Terezija. "Ali ti nisem pravila? Tvoja skrb je bila odveč. Sedaj je stvar v najteplšem redn." Princezinja Z ta ni mosla zatreti kretnje lahke nevolie. "Ne vem, kaj naj bi bilo na stvari v redu? Nadvojvodi nisem dala be«ede. Dokler njegova mati ne privoli v zaroko, ne « me o ten* javnost ničesar zvedeti." "Prav dobro," je pr-pominla nadvojvodi nja. "Jožefa i a Ka tiT\'r« lo T> n^! ------ J __^t____•__• • m -» generala iNfihajloivča, ki se pričakuje. Nemiri, ki ^ v državi Prebivalstva, š'rijo vse bolj, so prisilili Ita- ''otn kj so zvedeli, lijo, da je poslala v <*'rno goro pet divizij. V Srbiji so določili smrtno kazen za vsako osebo,- ki so ne pokori ukazom oblasti. Prejšnji četrtek so v no gostili, da bi se vrnili k svo jernu zldčinskemiu delu ničeva-nia mest in ubijanja net. 1941 do nio čas," je dejal poveljnik. 'Ta februarja 1942 ub'tih. ujetih in lokomotiva je samo predhodni-ranjenih 7939 jugoslovanskih,ca." Re«, lokomotiva je odso-"korrtnnistov". V tem številu pisahala mimo in za njo se je ni^o všteti "komunisti" nriie-'pokazala druga, ki je vlačila ti t>o orornistvu in policiji, j dolgo vrsto voz z nemškimi ulv-"Novo Vreme" pr' pisanju o jalc.i. Ko se je vlak že bližal teh stvareh pravi, da V v znd- postaji, je nastala strasna eks-niih dveh mececrh 939 Četnikov plozija in vlak se je spremenil b;lo ubitih. .V tej številki sto- v razvalino. Osemdeset nem-ji tudi gornje porečilo. jških letalcev je to noč našlo pad o v med silami jugoslovanske lutke-vlade in četniki. "Če te vlade so vnovič zavizele pokrajine okrog Kur¨ja in pobile 70 srbskih rodoljubov ter so jih ujele 130." Ijondon, . marca. — V sodni preiskavi v Andori so ugo t ovil i osebo, ki je dne 24. februarja napadla nemškega poslanika v Turčiji, Franza von ______ Papena, in jo je pri tem eksplo-| »ucbiuan': zija raztrgala na kose. — Ne- Detroit. L. ko Reut>-rje vo poročilo pravi, da je ime človeka, ki jc našel smrt pri eksploziji, Eumer To-kat in da je rojen v Skoplju. Tokat je vstopil v komunistično stranko in pozneje sprejel tuiisko državljanstvo. Policija pravi, da so tudi Tokatove sodelavce p rijeli. Tudi oni so Jugoslovani. Njihova imena niso znana, vendar za vse pravijo, da so komunisti. Angora, Turčija, 14. febr. — Iz zanesljivih virov se poroča, da se vse bolj širi nezadovoljstvo med bosanskimi mohame-danskimi skupinami, ki služijo s hrvatskimi vstaškimi četami, ki se bojujejo proti jugoslov. generalu MihajloviČu na ozemlju "večje Hrvatske". Nemiri in pobegi se vrstijo na bojišču in po vojašnicah. Brczvladje vlada v HJrvatski in Bosni, kjer so junaški četniški napadi in snežni zaaiieti ustavili ves promet med Jugoslarvijo in Bolga rijo ter Hrvatsko in Italijo, Slovenijo in Madžarsko. Poročila govore o resnih prepirih med Rimom, Zagrebom, Budimpešto in Berlinom zaradi zahteve Madžarske, naj se ji da »^hod na Reko in nadzorstvo nad tem mtetom kot nagrada za 500,000 vojakov, ki so jih postavili na vzhodnem bojišču. (Carigrad, 7. febr. — Poroča se, da nemiri in stiska Nemcev INDIANA: Indlanapolla: Frank Zupan«« ILLINOIS: Chicago, J. BerčU Glcero. J, Pafclaa < Chicago. Oto«r* la lUlootai Jollet, Jennie Bamblck La Salle. J. Speit<*n Mascoutah, Martin Dole'ic Nortn cbleaso la VVaukfvaa, ffaiM 41BIUND: KJtamUler, fr Vedeplvea Plaakar MINNESOTA: Cblabolm, J. Loka nI ob Kir. Joe. J. Peabel Bvelecb, Lwtila Ooota Gilbert, lxrola Vea**l Hlhblriff. John Porta MONTANA: Roundup, M. H. Panlaa Waaboe. L. ITbampa NKBSASKA: Omaha, P. Brndertri VSW TOBK: Brooklyn. Aatfcenj 8*el Oowaoda a aH Wtrwtafca 1,1 rtu Pttii« frank Mub - Worcester, Peter Rode ORTO: IUrh#rtDii. F» Cleveland. Anton Bobek. Chaa. linger, Jacob Reanlk, J oh« Hlapnla Olrard. Anton Nagod* lyoraio, Louia Balant. Jobn KoaJa Tooofstown. Anton KlkaU OBKGON: Oregon City. J. Koftlar PBNNSXLVANla: Beaaemer, John Jevntkar Conemaugb. J. Bresevec Coverdale ln okolica. Jo«. Pa.ernel Kxport, Louis Supanlič rarrell, Jerry Okors foreat City. Math Hudi fr. Blodni kar Ureenvbnrg, K rank Novak Burner City. Fr. Ferencbah Imperial, Vence Palcicb Jobnatown, Jobn Pelakti Krayn, Ant. TanfetJ Luaerne, Frank Ballock Midway. Juun 2oat Plttaburgb In okollra, Pbltlp PntM Steelcon. A. Hren Torti* Creek, Fr. 8eh1fiw We*t Newton, J.^«b Jotbd WISCONSIN. Milwaukee, Went Allla, Fr. ftkek Sheboygan. JiM^pb Kahea WTOMINO: Bork .Rprlnga. Lenta Turfcv Dlamondvllla, Joa Boli«« Vaak aaatapalk Izda petrdha ca *v» Je »reje!. Zaaiepelke Upla rrrttf t