IshâJ* lUk f11" ta pr»»nik»». „d t**"4*** m...............1 PROSVETA _' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtdnllkl t» apravnlftkl proatorli tMT 8. UwBdaU A v«. Office «f Publication: M»? South UwkUU A v*. TsUpbons, RoekwaU 4S04 .YEAR XXXL Mata J« N M ■•trni M ZT^l^Z^ZJzr¿« ZSVÏZl CHICAGO, ILL.. PONDKLJEK, 24. AI'IULA (APRIL 24). 1939 Aetmptmmm Im billing at ip«clal rato of ihm to«« provided for 1» aartloa 1101, Al of Pet ». 1917, author!»«! oe Jum 14. 1911. Subscription 16.00 Yearly STKV.—Nl'MliKIt HO elika Britanija odredi irisilno vojaško službo Pol milijona mladih fantov bo moralo v armado na podlagi načrta splošne konskrip-Vlada imenovala pokrajinske komi cije sarjc, da poveča kontrolo nad industrijami. Sovjetska Rusija se pridruži angleško-fran-coskemu bloku. Nove bitke med Nemci in Poljaki. Nacijski pritisk na male evropske države London, 22. apr. - uvedbi prisilne vojaške službe ) bo pričela na izredni seji čla-L Chamberlainovega kabineta [pondeljek. Premier — pravijo Wni krogi — je sprejel su-»tije zagovornikov vojne pri-ivljenosti, da ae prostovoljni vojaške službe ojači s iiakripcijo vseh isposobnih i. Ta akcija je naperjena pro-f Berlinu, Rimu in Tokiju in je Brilo totalitarnim državam, da Velika Britanija pripravljena vse eventualnosti. Militaristični krogi sodijo, da konskripcija potegnila pol mirna fantov v starosti 18 do 20 v armado. Ta bo tudi zmanj-Ja brezposelnost v velikih jn-itrijskih mestih in vsled tega bo izzvala velike opozicije pri lavgkih organizacijah, ki so islej odklanjale načrt. Chamberlainova vlada je zače-posnemati fašistične diktator-z imenovanjem pokrajinskih istrjev, ki bodo imeli, če se lika Britanija zaplete v voj-, diktatorsko oblast nad voj-ffli in drugimi industrijami. *ta ne splošna regimentacija Angliji in Franciji. Slednja je Italija ne vidi vojne nevarnosti Mussolini odbil Rooseveltov apel Rim, 22. apr.—Diktator Mussolini je omenil načrte glede svetovne razstave v Rimu 1. 1942 kot dokaz, da Italija pričakuje, da bo v Evropi mir nadaljnja tri leta, zaeno pa je odbil Rooseveltov mirovni apel kot absurdnost. "Ako bi Italija kovala agresivne načrte, se ne bi lotila tako o-gromnega dela," je rekel diktator direktorjem odbora, ki vodi priprave za otvoritev svetovne razstave. "Sugestije glede garancij desetletnega miru so nesmiselne, ker ne, upoštevajo velikih geografičnih zmot, zaeno pa kažejo ignoranco o evropskih aferah. Krivica je bila storjena Italiji in Nemčiji, ker sta bili obtoženi agresivnosti. Čas je že, da utihnejo sejalci panike, napovedale! katastrof in profe-damo sugestirat* prisilno vo^htimrsM fatatlstl, ki 0od*fgajo Ako službo v Angliji in to su itijo je Chamberlainova vlada aj sprejela. I/ondon, 22. apr. — Tu pravi- t, da je sovjetska Rusija že in-irmirala angleško vlado, da bo »delovala z Veliko Britanijo in rancijo proti Nemčiji in Italiji. w tri države se bodo borile *>ti fašistični agresiji v Evro-da ustavijo Hitlerjev in Mus-linijev pohod. Poročilo, da sta Anglija in Tur-ja sklenili pakt vzajemne vo-Ake pomoči, še ni bilo uradno »trjeno. Nadaljnja vest iz Hel-ngforsa omenja razgovore med prezentanti baltiških državic inska, Estonija, Latvija in Li. «) Klede ruske ponudbe vojaš-pomoči v slučaju, da bi njih odvisnost ogražala tretja sila. tonija in Latvija sta informi-" Moskvo, da ne prvi ne dru-preti vojna, zato ne potreba zunanje militaristične po. rti. fcrlin, 22. apr. — Medtem, ko t Nemčija razkazovala svojo ijno maAino v zvezi * prosila-" "'tlerjevega rojstnega dne-je prišlo poročilo, da so Nemili dva Poljaka v poljskem r'd'>rju, ki leži med vzhodno ™')o in Nemčijo. Po bitki Miška policija aretirala več r 1 «z svobodnega mesta oariska je istočasno prišla Vit, 'J1* b,llM dva nacija težko ra-v bitki « Poljaki. Policija ^anska je zadnjo sredo are-«J n oseb, članov bivših o-•«ionalnih strank, na obtožbo, ■ » nameravali strmoglaviti ^^ki režim. H P*r, k 22 apr. — Diktator Hi-I1 je predsednik Roose- «Wravll v zagato z apeiom za lJ4 ;,n' Tir v Evr°Pi» pripra-n A° diplomatično poteso, ' * prav. t.ko špektakularna u ^ooseveltova, pravi- •z zanesljivih virov. pv t ■ -vojo po- >»hko povedal parlamentu »xetu 28. aprila, da e zapustilo Gibraltar sinoči in odrinilo proti vzhodu. V Gibraltarju, angleški trdnjavi ob vhodu v Sredozemsko morje, so bile teden dni. Več angleftkih bojnih ladij bo dospelo prihodnji teden iz pomorskih baz ob otoku Malti v Gibraltar. London, 22. apr. — Admira-I i teta je včeraj naznanila koncentracijo bojnih ladij v pomorski bazi v Portlandu. Ta baza, ki leži med Portamouthom in Plymouthom, je igrala važno vlogo v svetovni vojni. Koncentracija bojnih ladij Je bila odrejena potem, ko je nemška bojna mornarica odrinila v španske vode na manevre, ki bodo trajali več tednov. ker vedo, da al bi drugače nakopale Hitlerjevo sovraštvo. Mora-le bodo iljaviti, da zaupajo Nemčiji, nakar bo Hitler podal deklaracijo svetu kot dokaz, da Roo-aevelt sploh ne ve, kaj govori. E-dino Anglija in Francija, ki hočeta obdati Nemčijo a aovrai- n« male driavke, niki, *e |>ojita Hitlerja, ker ima ta slabo veat in polno grehov. V Berlinu »o overjeni, da bo Hitler uspel a svojo «trategično po- teao. — .__. _ Harrington brani Delavsko zvezo ' . v '• «c Odslovitve relifnih delavcev Washington, D. C., 22. apr. — Polkovnik F. C. Harrington, načelnik administracije WPA, je priskočil na pomoč Delavski zvezi, organizaciji relifnih in brezposelnih delavcev, katero je kongresni odsek, ki vodi preiskavo WPA, označil za prevratno organizacijo, ker je pod kontrolo komunistov. On jo smatra za legalno predstavnico relifnih delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Po izpovedih članov eksekuti-vnega dbora pred kongreanim odsekom ima Delavska zveza 260,000 članov. Harrington je dejal, "da ne vidi nobenega razloga zakaj ne bi voditelji te organizacije smeli predstavljati relifnih delavcev v diskuzijah glede mezde, delovnih ur in delovnih pogojev z uradniki administracije WPA." Svoje stališče napram Delavski zvezi je Harrington pojasnil v razgovorih i reporter-ji po konferenci z Davidom Laa-serjem, predsednikom te organizacije. Slednji je kot priča kritiziral člane kongresnega odseka, ki preiskujejo WPA. Očital jim je*nia posvečaJo večjo pozornost politični pripadnosti njenih voditeljev nego preiskavi VVPA. Herbert Benjamin, tajnik Delavske zvezer je po protestu proti načinu preiskave priznal, da je komunist, da je bil organizator komunistične stranke v več krajih in bil tudi kandidat na listi te stranke. Harrington, ki je bil pozvan pred kongresni odsek, je naznanil, da je bilo 145,699 relifnih delavcev odslovi jenih od 1. januarja do 12. aprila, ker je kongres odbil Rooseveltovo zahtevo, naj dovoli dodatno vsoto 150,-000,000 za financiranje gradnje relifnih projektov. Chicaoo, 22. apr. — Charles E. Miner, načelnik PWA v II-linoisu, je zanikal, da je Delavska zveza predstavnica relifnih delavcev pri kolektivnih pogajanjih v Illinoisu. "WPA se ne more pogajati z Delavsko zvezo, ker je VVPA federalna enota in je bila ustanovljena, da omili bedo brezposelnih," je rekel Miner. "Relifni delavci se lahko pritožijo pri državnih uradnikih WPA, če vidijo, da se Jim godi krivica, ne more pa se v njih l-menu pritožiti Delavska zveza." Nemika pbmorška bata v Turčiji London, t2. apr. — Uradna angleška Časopisna agentura Re-uter poroča iz Ankare, da sta Turčija in Nemčija aklenlli pogodbo, ki dovoljuje alednjl konstrukcijo pomorske ba» v zalivu Gueldjuku. Konstrukcija baze bo stala Nemčijo $12,000,000. Poročilo dostavlja, da Je Lufthansa. nemška letalska družba, dobila koncesij« v Turčiji glede let a Inke ga prometa med državama. Manevri rušhm mornarice preklicani Moskva, 22. apr. — Manevri ruake bojne mornarice, ki ao ae imeli vršiti v Finakem zalivu In v bližini obrežja vzhodne Prual-je so bili preklicani. Vojni ko-minar Klement E. Vorošllov Je pojasnil, da ae Je odločil za Ited-njo kuriva. Bojne ledje in podmornice. ki rabijo olje. «o <»me-Jlle svoje kretanje ^r Flnakrm zalivu. Zadnjfe vesti BENETKE, ITALIJA.—Jugo-alovanski zunanji miniater Cln-car-Markovič in Muaaolinijev aet Ciano sta zaključila dvodnevno konferenco v Benetkah. Italijanki viri poroiajo, da je Jugoslavija pridobljena za faSiatični blok. BELGRADv—V aohoto ao poročali. da ata m dr. Maček in premier C vetkovič aedinila v glavnih točkak glede reorganiziranja države. Jsledica Rooseveltovega mirovnega apela. Drugi vzrok je dejstvo, da je Nemčija izčrpala zalogo olja z invazijo Češkoslovaške. V Berlinu upajo, da bo Nemčija kmalu dobile olje iz Rumunije, s katero Je nedavno sklenila trgovinsko jiogodbo. NaciJska vlada se sedaj trudi, da pridobi Jugoalavijo In druge države za koo|>erecijo. Prihodnji teden I jo prišel v Berlin A-leksander Markovič, jugoslovanski zunaiiji minister, in temu o-bisku pripisujejo veliko važnost. Jugoalsvijs se ne bo mogls u-plrsti, ker Je obkoljene bolj nego Je kdaL bila Češkoslovaška V Albanij? Je 100,000 Italijan-skih vojakov In ob zapadni meji Jugoslavije nadaljnjih 250.-000. (>to severni meji Jugoslavije je pa koncentrirana nemška armada 200,000 mož. To pomeni, da Je zajeta od vseh strani In da ae valed tega ne bo mogla u-pirati zahtevam osi Berlin-Kint. » L Demobilizacija belgijških veUakov Bruselj, Belgija, 22 apr — Vlada je odredila demobilize! i Jo 4500 tehnikov in veščakov, ki ao bili pozvani v vojaško alužbo pred dvema tednoma. Iz tega sklepajo, da Belgija sodi, da Je mednarodna napetost odnehala JUGOSLAVIJA STOJI PRED VELIJO) ODLOČITVIJO Neodvisnost države v nevarnosti MUSSOLINI ZAHTEVA KOOPERACIJO UELGRAD, 2.1. apr.—Tu pre-vladuje mnenje, da je bil hrvatski problem reAen in da ae je na-petost polegla. !>remler Cvetkovič In delegacija Is Belgrada Je včeraj predložila dr. Vladku Mačku, voditelju hrvatskih sv-tonomiatov, načrt glede apre-meatbne vladne oblike. Ta med drugim uključuje sugestije o re-organiziranju države na federativni podlagi, katere so Hrvatje odobrili. Komnuike, objavljen po sn-ključenju konference, pravi, da so ae razgovori vršili v prijatelj-skl atmosferi in da se bodo nadaljevali. Premier Cvetkovič je sprejel naslednja načela: Davki, ki jih plačujejo Hrvat-je, bodo porabljeni na Hrvatskem. Hrvst bo Imenovan aa finančnega ministra v belgradakl vladi. Imenovan bo hrvatakl kabinet, ki bo ukljuteval ministrstva prosvete, notranjih aadev. pravoeodatvs In financ. Belgrad, 22. apr. — Odločitev ali ae Jugoslavija pridruži osi Rim-Berlin, bo najbrž padla na sestanku med zunanjima ministroma Jugoslavije in Italije v Benetkah. Italijanski miniater Cluno je tudi za zgraditev osi (Mrrad-Budimpelta. ki naj bi se potem raztegnila do Varšave, če bodo Poljake^premotili zapeljivi glasovi iz Rima in Berlina. Jugoslovanskemu cuiuinjemu ministru Markovlču bo Ciano povedal, da se mora Jufoslavlja Že vsled svoje geograflčne lege pridružiti osi Rim-Berlin, ali pa vsaj ostati nevtralna napram I-tallji In Nemčiji, Možno je tu-di, dn bo zahtevHl od Jugoslavije, da mora dati koncesije Ogrski in Ji odstopiti vzhodni del Banuta, ki ga je dobila od Ogrske po svetovni vojni. Jasno Ju, da Jugoslavija stoji pred veliko odločitvijo. Ako se ho udula Italijanskemu pritisku in odstopila Ogrski del svojega ozemlja, se bo apetit Italije, Nemčije In tudi Bolgarije (Htvečal. Vse to l>o Imelo dale-kosežne |>osl<«dice, ker Ima Jugoslavija (udi notranje probleme, ki čakajo rešitve. Glavni problem je zahteva Hrvatov, da morajo dobiti avtonomijo. Jugoslavija se ne bo mogla u-pirati Italiji, ki razpol*ir» z močno oboroženo silo. Zajeta Je tal dveh strani. Na jugu Je Italija, na severu pa Nemčija, zato bo morala u|m>števatl Članove sugestije, čeprav Jih smatra /m absurdne. HituaeljM Ja kritična, kar Je Muasolini naznanil, da zahteva takojšnjo odločitev. Jugoalavi-ja bo morala povedati, ali Je ao-vražniea ali prijateljica Italije. Italijarirtki diktator hoče zagotovilo. da bo JugfMlaviJa koope-rlrala z njim, f<< se bo Italija zaplet Is v vojno. Ceikoslovaiki narodni »vet na delu Chicago, apr. — Nedavno uatanovljeni Ceškoelovaški narodni svet, ki ga tvorijo reprezentance treh velikih češkoalo-vaških organizacij v tej deželi, Je lm«*l prvo sejo v četrtek. Hpre. Jel Je tri resolucije. Kita odobrava zunanjo politiko Rooeeveltove administracije, druga gibanje za restavriranje češkoslovaške republike, tretja pa potiva vae a-meriškf Cehe In Klovaks. naj ae pridružijo gibanju, ligar cilj Jo oavolNMlitev Češkoslovaške. PB03VETŽ PROSVETA THE EN LIGHTEN MEUT ■ 'T* Ol LASTNIMA ILOTMD Hi pourOBMI iBOHOTI PROSVETA fe. Unàb Aml. tu or TM "Katoliška zmaga" kaže roge Rooseveltu Hitlerjeva in Mussolinijeva banda je zadnji teden sprejele Roosevdtov apel za deaetletni mir in svetovno gospodarsko konferenco z burjo najogabnejših psovk in norčevanj, ki nimajo para nikjer nad stopnjo bezniške drhali — končno se je tej bandi pridružil tudi papeiki Vatikan, ne sicer s psovkami in norčevanjem, pač pa z gesto običajne dostojanstveno-lice-merske moralne klofute. Vatikanska časnikarska agentura La Corre* pon den za je zadnjo sredo poročala, da Boo-seveltov apel na Nemčijo in Italijo za mir "ni naredil dobrega vtisa na katoliike kroge." Pa-peéka agentura dalje pravi, da je Boosevelt morda imel dober namen, nima pa "moralne oblaati, na katero bi oprl svojo akcijo" in da je "pokazal velike predsodke, ker je naslovil svoj apel «amo na dve vladi, namen to da bi bil apeliral na vse narode ,, .*' Skratka, da Roose-veltova poalanica "nima v nebi potrebnega fun-damentalnega elementa, k katerim bi Roosevelt lahko dosegel tvoj namen . . ," Gornje jeguljaate besede so morda za marši-koga misticizem, očitno pa je, da je vodstvo katoliike cerkve užaljeno — zato, ker sta užaljena tudi Mussolini in Hitler! — ker Roose-velt odprto pokaže, kdo dane* ograža mir «veta. Saj Hitler in Mu««olini nepre«tano tulita, da onadva hočeta mir, toda — Anglija, Pran-eija, Rusija in predv«em Roo«evelt ruši mir in huj«ka na vojno! In papeška agentura zdaj komodno nudi moralno podporo temu tuljenju, čel čemu predsodki zoper Italijo in Nemčijo, kakor da «ta «amo oni agre«ivni — in temu bi Roosevelt ne apelira! tudi na Anglijo in Francijo, ki «ta tako trma«ti, in čemu bi ne uključil oetalih držav, na primer agresivne Danske ali agresivne Švice, ki ncpre«tano dražita miroljubne nacije in fašiste (agre«ivne Avntrije, agre«ivne Cehoslovakije in agre«ivne Albanije ne more več uključiti!) v «voj apel?... Predsednik Rež na «trani demokratične Anglije, demokratične Francije, zlasti pa na «trani demokratične Ru-«ije!!!--- fcivio komuni«tična farbarija! Glasovi iz naselbin Hlapci so morali v Berlin.. . Zadnja dni je bil Hitler 50 let «tir in ta mi-Unkosten dogodek je morala Nemčija s vsemi "zaAčitenimi" narodi vred proslaviti z uajai-lovit*jšim militarističnim |ximpom. Pomp na sebi je za na« brez Domena in nr bi g« omenjali, bilo pa je zraven nekaj drugega, kar je treba omeniti. Omeniti je treba hlape* iz "zaščitenih*' narodov. ki «o prihiteli v Berlin čestitat "velikemu" jubilantu in mu izrazit «vojo globoko uda- IlOHt. m m m Kakor |>oročajo ameriAki reporterjl, ao bile tamkaj deputacije romarjev iz Rumunije. Ogr* «ke, Jugoslavije, Bolgarije, (irčije in tako dalje. u "zaAčitene" Slov» kije je prihitel pohotni "father" Jožef Ti«o — na «leni nj«*gove kancltje v llratt«lavi ao tri podob«: i»ater lllin* ka. Hitler in Kristus, Hitler je na uredi kot glavni bog! — in Iz "za*itene" CeAke je pri-romal zadnji čehoetovaftki preaident Krnil ilaha. Kdo je bil vodilni romar iz Jugoslavije — o kateri At ne vemo, če je te "zaščitena" ali ne «— reporterji ne povedo; rumun«ke hlapce je zastopal zunanji mlnlater lirigore Gafancu. Jubilant vsekakor nI bil zadovoljen. Manj ' kali «o reprezentativni hlapci Iz Francije. Anglije tU zlaatl It Amerike, dotim Mučilni menda Ae mi«ll, da on nI hlapet . . , Dokler ne (Dalj* v sedaj! keloet ) O kam juniji, relif u in razkolu Weat Frankfort, IU. — To meato je pred o«mimi leti Atelo 22r 000 prebivalcev. Danea je naa Ae približno 14,000. Vzrok^da ae je prebivalatvo Uko «krčilo, «o «troji v premogovnikih. Leta 1928 je druAtvo 318 SNPJ Atelo 98 članov v odraslem in 28 v mladinskem oddelku. Kje amo pa dane«? V odrwlcm oddelku na« je Ae 29 članov, v mladinskem pa Ae«t. Od prvega Ate vila je mnogo članov izgubilo jednoto radi depresije. 8NPJ je 1. aprila pričela kampanjo za nove člane. Ce bomo dobili enega ali dva, pa bomo srečni. Pred več leti «o «e novi kan-didatje sami prijavljali, da želi-o pristopiti v podporno organizacijo. Dane« je vse drugače; moraA ga prositi, mu raztolma-. iti v«a pravila in Ae razložiti, da ima pri SNPJ proato pristop-nino in povrnjeno zdravniško pretakavo. Končno ti obljubi, da x> pri «topil. Ko je čaa, da bi Ael k zdravniku, najde pa toliko zgovorov, da jih ni vredno omenjati. Res «o dovolj slabe razmere, toda kakrAne ugodnoati nudi SNPJ, jih ni dobiti pri nobeni drugi podporni organizaciji. TukajAnji Slovenci «mo vsi zapoeleni pri projektih WPA. __l*r je bilo odslovljenih, ker niao državljani. Vse nedržavlja-ne, ki nimajo političnega "pu-_ , ao odslovili o<| relifnega de-a — same take reveže, ki ao že nad 6 ali 7 let brez vaakega de-a, Na«protno pa upoalujejo ,ohn L. Lewisove rudarje brez razlike, če ao državljani ali ne. Poznam nekaj Poljakov, ki niao amcriAki državljani, in tudi niso potrebni relifnega dela, toda ao pričeli delati pri relifnih pro-ektih. Poinam na primer Po-aka, ki je pričel delati pri pro-ektu, kjer jaz delam. On živi 1 «trt milje od mene. Ima dva ko-nja, krave, praAiče, kokoAi in de-a v rovu dva do tri dni na teden. To ni edini «lučaj, marveč le eden izmed mnogih. Člani UM-VA nimajo nobene preiakave; kadar vpraAajo za relif, ga takoj dobijo. Vidite, taka je politika okraju Franklinu, 111. Lanako poletje in jeaen «o vai Lewiaovi udarji delali v rovih in pri WPA. Pri relifnem delu ao dela-toliko časa, dokler niao majne pričele obratovati a polno paro. V Illinoiau ni rudarske atav-e. Rudarji delajo dva do tri dni na teden v rovih, oatale dni pa pri WPA. Zakaj ao relifni u-radniki tako naklonjeni članom ÜMWA? Najbrže zato, ker «o-vratijo rudarje PMA. Nekje za nekimi vrati ne maže, drugače bi ne teklo tako gladko. John L. ¿ewia je rea zvit kot liajak. Ldor tega ne verjame, naj pride v Illinoia, pa «e bo lahko pre-iričal. Pravijo, da on združuje elavce. Kakopak! Večina ru-arjev stavka, manjšina |m (Ivin «tavkokazi proti svojim bratom. Tako je pri UMVVA in tako bi bilo tudi pri CIO, če bi prišel J*wis do zmage. ■ Delavci lahko vidite, da je ^ewis že pri rudarjih i>okazal, da jih ne drži akupaj. Ko bi bili delavci pametni, bi pometll z Le-wieom in Greenom in izvolili vse nove voditelje — takšne, ki verujejo v volitve in v "rank and file". Nato b| ae lahko združili v eno močno organizacijo. V skupnosti bi bila moč, da bi delavci lahko postavili kandidate na a voj i listi in jih izvolili v javne urade. S tako taktiko bi lahko prišli do delavske vlade. V resnici bi delavei lahko veliko pridobili, ako bi držali akupaj. Potrebujemo pa tudi delav-«ke zastopnike v vladnih uradih. Kdo drugi bo nam dal aacialne reforme kakor socialistični reprezentance? Od republikancev ne moremo pričakovati nič; od demokratov pa tudi nič drugega kot skromen relif, katerega pa je ljudstvo že tudi naveličano. Kompanija te ne potrebuje več. Vrže te na cesto. Kam pa zdaj ? Na relif. Kaj pa, ko tudi relifa ne bo več? Potrebujemo socialnih reform, novih, dalekoaežnih reform. Vse industrije bi morale delati ne več ko Ae«t ur na dan in pet dni v tednu. To bi seveda Ae ne prineslo popolne zapo«lenosti. Vsi stroji, posebno pa novi, bi morali biti obdavčeni; denar naj bi Ael za brezposelnostno zavarovanje in proč z relifom. Izboljšati bi se morala «tarostna pokojnina in pričeti s 60 letom, tako tudi «krbeti za siromake. Ko bi bili delavci združeni pod demokratičnimi voditelj, bi vse to lahko dosegli. Dokler boste pa vi pri Johnu l^ewisu in mi pri Billu Greenu, pa tega ne bomo nikdar dočakali. Treba je počistiti obe hiši: CIO in ADF. Jerry Zortz, 318. vih številnih dopisih in dovtipih pa vai naAi čitatelji od Pacifika Oo Atlantika. Osmega maja bo ubhajal svoj 74. rojstni dan. Rodjl ae je v vasi Dremlje pri Celju na Štajerskem. Njegovo poljudno ime v zadnjih letih je vzdevek "oče Prosv*tew, kakor ga nazivajo rojaki po naselbinah zapadne Penne. Se bolj novo i«ae pa ao mu dali tukajšnji rojaki, d mu zdaj pravijo "Anton Ohamberlain za zunanje zadeve." Torej je on postal naš — Cham-berlain! Toda je brez marele! V njegovi visoki starosti mu želim, da bi bilo njegovo 75. leto bolj zadovoljno kot je bilo letošnje. Solnce sreče naj mu sveti ostale dneve življenja. Njegovo življenje gre po poti izobrazbe. Zulaniek in Yert poditutala pakt miru! Hharon, Pa. — Dvanajst let je minulo, od kar je zavihrala nad našim Slovenkim domom zastava ter naznanila, da je dom postavljen. Sleherni v naselbini je spre-jel to vest z veseljem In navdušenjem, kajti sleherni se je zavedal, kako velikega pomena je dom za naselbino in za ves slovenski živelj v Sharonu. V mojem življenju sem bil qa-mo Ae trikrat vesel. Prvič leta 1928, ko sem ae oženil in obljubil moji boljši polovici zvestojbo do konca najinih dni. Drugič sem bil veael leta 192«, ko je bila otvoritev našega doma. Tretjič pa je bilo moje arce na višku dne 15. aprila, ko je prišel iz Cleve-landa Vadnalov kvartet. V avo-jih 48 letih še niaem videl tako lepe priredbe kakor ao jo zmožni dati samo Vadnalovi fantje in njih seatra. Kot je razvidno, imajo Vadnalovi povaod lepo udeležbo, posebno pa na koncer tih žanjejo veliko priznanje. Srečni so starši, ki imajo tako lepo izučene otroke. Ko sem «topil v dvorano dne 15. aprila, aem takoj zagledal mnogo občinstva od blizu in daleč. Cital sem z njih obrazov, da «o veaeli. Tudi jaz sem bil dobro poatrežen. Denarja nisem imel mnogo pri sebi, pa tudi doma ga niaem pustil. Kljub temu pa sem prišel v nedeljo ob zgod nji jutranji uri bolj bogat domov, kot pa sem odšel od doma. Zakaj, to je moja skrivnost. Sv. Janpz pravi, da raje smrt stor kot pa o spovedi govori. Hvala vaem skupaj. Ko me zagleda Anton Zidan-ftek, da nekoliko omahujem, m pride takoj na pomoč. Iz «vojega žepa privleče ogromno klobaso » «i io ponudi, uaj Jo Ubo- mu. U *>ela w i«, m » dopaio j» tudi »uftil. Pri iej priliki sva t,udi #»odjriisala pakt mira in «prave. Torej vaem dopisnikom Psa-svete naj bo naznanjeno, da v slučaju, ako bi kdo po nepotrebnem napadel našega "očeta Pro-«vete," bo v bodoče imel opraviti tudi z menoj! r ' Toneta Zidanška, našega dolgoletnega zastopnika Proevete, [>ozna osebno brez mala vsa za-t rouuaravi v uvimv^ «v....... ----- padna Pennsylvanija, po njego-J je vrnil* v Ajjier^O, bo men- jgborno, ds |4ielo Toneta ki jI je t»etem čestital k mu nastop*. Kot mi je ^ je bila ponovno vpra- šana, da nastopi na materinski dan, ki bo v nedeljo dne 7. maja, program pa od 12:30 do 1. ure popoldne. Jennie je bila rojena v neki premogaraki naselbini v bližini Blkinsa, W. Va., vzgojena pa v Podoerkvi v Lo&kj dolini. Odkar Nekateri imajo gladko življenjsko pot, drugi kamenito. Če tudi je njegova posuta s kamenjem trpljenja, se s potrp-jenjem in pogumom vseeno koraka naprej. Tone, moja želja je, da dočakaš še mnogo zdravih jn veselih let. fack Yert, 262. Novice iz Crested Butta Crested Butte, Colo.—Dne 17. aprila je več naših rojakov iz naše naselbine in iz Somerseta prejelo državljanske papirje. Vsakega je sodnik vprašal, če veruje v komunizem. Vsakdo je odgovoril, da ne. Potem jim je sodnik napravil govor, da imamo najboljšo vlado na svetu. Vsak državljan ima pravico, ko pridejo volitve, da glasuje za tistega kandidata, za katerega sam hoče, pa naj bo katerekoli stranke. Imamo tudi svobodo govora in tiska. Pri tem mi pride na misel zveza "najsvetejšega" v Clevelandu, ki našega glavnega odbornika Franka Barbiča toliko kritizira in ga hoče spraviti ob delo, ker piše resnico v Prosveti. Resnica je, ako bi ne bilo Prosvete iti Proletarca in 8NPJ, bi bilo veliko več stavkokazov med našim narodom. Vsa čast ustanoviteljem SNPJ, ki so jednoto postavili na svobodomiselno podlago. John fiukle, 397. O pevki in umrlem rojaku Cleveland. — Ko smo bili enkrat v jeseni na radiopostaji s socialistično Za?jo, je bila tam prvič tudi Ivanka Perushek, ki je nastopila v duetu. Seveda je takrat nisem poznal. Šele ko je bil Zarjin koncert, mi je Ivanka povedala, kdo je. In tako sem spoznal deklino. Na voglu St. Clair ave. in Marquette st. je gostilna z na pisom "Bertha's", kjer ao upo-slene tri ženske. Lastnica salu-na je Rertha. Ali je vdova ali pa njen mož kje za mizo tiho čepi, ne vem, zdi se mi pa, da ima hčer in je bil torej kdaj tudi mož v bližini. — Pa ne vem, čemu me to briga, ker nisem ne vdovec ne bečlar, toda enkrat se bom vseeno ujezil in šel tja, da vidim Bertho, ki uposluje tudi našo pevMo soc. Zarje, jJennie Perushek. Na 2. aprila je Jennie zopet pela na slovenskem radioprogra- Mtovret pred Ud iedelnlro da |Mtreb«>e dra)aet delavcev. 1 A " HtMonu. M Je priAla tja. ko je bik» natmmjem». da dva leti. Ir*a veliko veselje do petja in željo, da bi izveiUUa svoj glas, kar pa si. ne more privoščiti. Tudi mi želimo, da bi se ji ta ieija izpolnila in da bi nas Ae m*ogOikr P» ■ naši člani, ki jib je čez 36,000? Ali » pričani svobodomisleci ? Ne — nwo. »M so potem? . ,ikll J Večina naših članov spada v ono. «u»j mado, v katero spada ogromna večin« ameriških Slovencev — med brezbnt^ dajo nič ne na cerkev, ne na svobodno tar na socializem in ne na komunizem. w iti v cerkev, bodo šli brez pomislek». "J , ni treba iti, ne bodo šli; čitajo ne nič. morali kaj čitati, vzamejo v roke ko brezbrižno kot katoliški Ust M* je v sredo.) katOllSKe iare, ijo farane zaklepati v H ejo in skoro za lase J M in mrtve! — Tu je m rojakov! J ¡kov je pa le pri SNPJ^J j ju „i it ripvflaMl Pred drajtetimi leti (Iz Prosvete. 24. aprila 19 ♦ ^ Domače t«*ti. V Pincy Foriu. ^ 23-letna Malka Dninar iz ftkofje H* • , SNPJ. - Delavke %»#•!.. Kandidat % stranke je izvoljen za *up.n. v ^ ^ Po Hvelnvtii vojni. Nova km» j konferenci, i Wilson je izjavil. » 0 i sme dobiti Reke, - ne Dalmacije ' ^A spet zapustili konferenco. — ^/^tt čete so bile poražene na rumunu* ^ Sovjetnlca Rutija. Ruske so* J* ^ (upirale vso Ukrajino^todaj^^-^ okupirale vso Ukrajino. (Delit U pn* 1 bo ves svet zastopan med h I« I*»-za Hitlerja. ^^^apbila ovice starega rj* r(irfpadi zahteval ««rt- I no irtev aprila 1^39. - Ko-dendnije preteklo od ve-rtai» v Lokvi, pr» kate-i JEnriAeI ob življenje osem-' K starček, pa ie mora-ročati o »li^ni nesreči k. to to pot Gropado. Pre-den je iz neznanih vzro-pričelo goreti na poslopju 1 Zaradi burje je postalo tov ¡«ena in druge krme ta-plamenov. Celo poslopje takoj ovito v ogenj in tr-piild. ki so takoj nato , niso mogli ničesar rešiti, ¡'iti »o se morali samo na .sanje požara in so budno da se ne bi ogenj razširil „ ostala pospolja. Domači-in gasilcem se. je nudil pre-jiv prizor, ko je bila že vsa v plamenu in ko se je pri- 110, da se celo leseno in ie ogrodje vsak hip zruši. em trenutku so prisotni vl-je 28-letni Franc Gre-tekel po goreči strehi, ho-je rešiti iz objema plame-Toda revež ni napravil niti korakov, ko se je cela streha z njim vred. Ta prizor je i samo nekoliko prisotnih in Ji go domnevali, da to ne jlo biti res. Ko pa so na-jega dne pregledavali ruše-so se na žalost prepričali, bilo res, kar so nekateri 111. Med ogorki in kame-so našli že povsem zoglje-truplo ubogega Gregoriča. dravniki pred sodiščem april 1939. — Listi so sli kratko poročilo, da 80 jrali zagovarjati pred reš-zaradi splava Mariji iz Opatije in trije zdrav-imena katerih pa listi ne ijo. Državni tožilec je za-za vsakega dve leti in tri ce zapora. Sodišče pa jih prostilo zaradi pomanjkanja Utonila v vodnjaku rica, aprila 1939. — Prete-len se je v Biljah pri Ren-ila težka nesreča. 65-M. Saunigova je iz vod-zajemala vodo, ko ji je ne-a postalo slabo. Nagnila se nizek obzidek vodnjaka in preko njega v vodo. Pri-i »o takoj prihiteli na pomoč, ie bilo že prepozno in brezimno. Po napornem delu so jo ikli iz vode, toda njeno trup-kazalo več znakov življenja. 30 let zapora orica, april 1939. — Pretek-den je bil pred porotnim ioni obsojen na 30 let zapora, I lir denarne kazni in na 3 policijskega nadzorstva Vla-r Ličen, «tar 29 let, po po-' mehanik, ki je bil kriv u-» karabinjerja Giovannija u dne 27. marca preteklega v Gorici. O tem dogodku tudi svoječasuo poročali. " j«' ukradel kolo, pa «o ga «doči zasačili, ujeli in precenjenemu karabinjerju, * je odvedel v karabinjer-"«arno. Med potjo se je po-"(> Liču pobegniti, toda ka-nier mu je bil takoj za pe-»in KH končno tudi ujel. Ko W Ličan da je premagan, ■Jkel rtvolker in izstrelil tri smrtonosne strele, '^li je bil prav mak) u 4 aprila ho ga prijeli v ln Ka »pravili pod ključ. 0 žitu v Utrl a',r'la 193». — Tudi v ¿«or v vnej Italiji so mo- -Jt J,Vak°J letvl ° pretirana, no * km*}>* udati. Sedaj pa 'lan. zakaj no kratko postopali. Iz * * namreč izginila :ni *ita, govorijo o V Kot onum- » utirali skladiščnik*, nu ' rlf«r, taji k',I IV toda ti ao lahko dokazali svojo nedolžnost. Krivi so samo omenjeni organi, ki zavzemajo dokaj visoka mesta v fašistični hierarhiji. Količino žita, ki ustreza odbitku, katerega so zaračunali našim kmetom, so kratkomalo pridržali zase ln z njo na lastni račun razpolagali. Tako so opeharili ubogega kmeta in državo. Ker pa so na vodilnih mestih, ni o kakem postopanju proti njim niti govora. Požar in avtomobilska nesreča Lokev, april 1939. — Da nesreča ne pride sama, to bi morali potrditi vnukinje in sin nesrečnega starčka Mavriča, ki je pri požaru izgubil življenje, kakor smo že poročali. Komaj so se malo oddahnili od nesreče in pokopali starega očeta, že jih je doletela druga nesreča. Eden izmed sinov pokojnega Mavriča, mlekar Anton Mavrič, star 50 let, je pretekli teden odpeljal z avtomobilom večjo količino mleka proti Trstu. S seboj je vzel hčerki 15 letno Marijo, 20 letno Terezo in 17 letno Ludmilo Fbn-dovo. Komaj nekaj kilometrov od Lodve je Anton, ki je ftofiral, opazil, da avtomobil zanaša sem pa taj. Vsa njegova spretnost, da bi uravnovesil vožnjo, je bila zaman in avtomobil se je prevrnil v jarek. Vsemu.je precej pripomogla s)aba cesta in pa dež, ki je napravil blato. Anton si je zlomil nogo in dobil več ran po vsem telesu, Marija ima zlomljeno nogo v kolenu, Tereza je zadobila težko rano na glavi, Ljudmila pa je najtežje ranjena: ima težke rane na dol j nem delu telesa in pretres možganov. Vse je rešilna postna odpeljala vf tržaško bolnišnico, kjer bodo morali ostati po nekaj tednov. Avtomobil je zelo poškodovan in razlilo se je tudi več hektolitrov mleka. DROBI2 IZ PRIMORJA Trat. — 41-letnega Viktorja Kavčiča je stražnik ujel v času, ko je hotel pobegniti z nakradenimi stvarmi, katere je vzel v stanovanju Angele Vodo-pivčeve. Trat. — Pri dvoriščnih vratih je 75-letni Spedič Mihael prišel med steber in voz, ko je baš takrat zavozil v dvorišče in ga stisnil, tako da mu je zlomil nekaj reber. Trat. — Pri Repentabru ae je zaletel avtomobil v steno, v katerem so sedeli Gvidon Jerko, star 20 let, Ezio Alberti in 21-letni Bandeli Jakob, ki je šofi-ral. Da bi se izognil kolesarju, je Bandeli napravil oster ovinek, kar pa je povzročilo, da se je avto zaletel v steno ob cesti. Alberti in Bandeli sta zadobila lažje poškodbe, le Jenko jo je težje skupil, ker mu je počila lobanja in ima pretresene možgane. Trat. — Med družinami, ki so prišle iz Tunisa v Italijo, se nahaja tudi 10 družin iz Trsta, ki so pretekli teden prišle nazaj Iz Afrike v rodno mesto. Fašistične organizacije si prizadevajo, da jih spravijo na delo in k zaslužku. Trat. — Vojak A. Spina, ki je pred nekaj meseci povozil z avtomobilom Katarino Vidrihovo, ki je dobila težke poškodbe po vaem telesu, je bil pred sodiščem oproščen, iger je dokazal, da ni kriv te nesreče. Trat. — V bolnišnico se je zatekel 19-letni mehanik Kazimir Stepanič s številnimi poškodbami na rokah. Izjavil je, da so ga ranili v pretepu. Trat. — Z zlomljeno čeljustjo »o pripeljali v bolnišnico 17-let-nega pastirja Ivana Pezetiča ix Dan pri LaniŠču. Povedal je, da je padel s kolesa. Trat.—Angelo Cokovo is Lou-jerja je podrl nerodni kolesar. Zaradi lažjih poškodb je bila prepuščena domači negi. Trat. — Pri padcu je 13-letnj Danilo Pertot zadH z glavo ob kamen tako nesrečno, da mu je oster kamen prebil oko. Poklicali ao takoj rešilno postajo, ki je fanta odpeljala v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je oko izgubljeno. Trat. — 30-letnemu Silviju Mozetiču je velika deska padla na glavo. Z obtolčeno glavo so MM odpeljali v bolnišnico, kjer bo ostal 15 dni. Trst. — Umrli so: Tavčar I-van, 54 let, Rudež Roman 28, Dan Rudolf «0, Skubic Josip 67, 2ivic Karel 70, Kovačev Nikolaj »9, Gliha vd. Winkler Frančiška 78, Stok Stefan 81, Ipavec Anton 59, Kriiman por. Cak Ivana 46 let. Trat. — 56-letni Kapič Alfred, knjigovez, je padel na tla in se težje ranil na Čelu. Prepeljali sp ga v tržaško bolnišnico. . Trat. — V morje je padel 45-letni Kari Benčič, ko mu je prišlo nenadoma slabo na pomolu Bersaglieri. Iz vode so ga izvlekli finančni stražniki. Postojna. — Na meji so prijeli nemškega državljana Ivana Kopeckega iz Dunaja, ki je že včeraj prišel v stike z obmejnimi stražami. Odpremili ao ]ga nazaj na Dunaj. Trat. — S kolesa je padel 18-letni Josip Terbičan, ko se je z veliko brzino vozil po ulici. Pri padcu je zadel z glavo ob pločnik in prenesli sp ga v bolnišnico v težkem stanju. Trat. — Tržačani so pojedli preteklega leta 7,649,921 kg mesa, od tega 1,950,089 teletine, 1,931,328 ostale govedine, 1,-800,000 volovskega mesa, 430,-717 konjskega mesa, 829,903 svinjskega mesa ter 50,275 kg mesa domačih zajcev. Na vsakega Tržačana odpade na leto 30 kg mesa. Trat. — Pred sodiščem st* bila obsojena zakonca Ceh in Marija. Obtožena sta bila, da st» se zoperstavljala gostilnIčarj|u Ladislavu Kresu, ki jima je najavil v gostilni policijsko uro, p* sta klujb temu od njega zahtevala vina, dokler se niso vsi mate potolkli. Zakonca sta bila obsojena na preko 100 lir denarne kazni. Trat. — 41-letnega Štefana Stanto so obsodili na 5 mesecev In 23 dni zapora in 783 lir denarne kazni, ker je kradel električno strujo. Trat. — Ko so razkladali premog s parnika, je padla velika deska na dva delavca. Enega j p pri tem ubilo, a 26-letnega Antona NaprotiČa težko ranilo. Solkan pri Gorici. — Sredi preteklega meseca je umrla kot žrtev materinstva 83-letna Zofija Kanclerjeva. Zapušča moža in dva otroka. ? Z goni k na Krasu. — Poročil se je Janko Obad iz Saleža z gdč. Marijo Skrkovo. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« ■ t. atraaL) 1 vmešal tudi neki advokat po imenu Ketterir, 1110 First National Bank Bldg. Sel sem tudi na polir cijo, du dobim informacije, kje dobim Jima Robertsa, administratorja zapuščine. Dobil sem naslov, toda njega nisem dobil. Advokat, ki ni skoraj nič storil, bo gotovo dobil par stotakovf Moje detektivsko delo pa gre iz mojega žepa, ker se mi zdi, d$ sem zato na svetu, da skušam storiti ljudem to, kar žele In da me potem drugi lahko kritizirajo. Bojim se, da bo moja "klijen-tinja" oguljena za tisto smrtni" no, ki ji je bila namenjena po o-Četu. Zavarovalnina menda znaša flftOO, toda stroški "administratorja" — brez sodnijskih menda že znašajo $1252, ako so moji poročevalci pravilno informirani. Ker je Mary Nagode tajnica društva 568, bi ne bUo več kot prav, da se obrne na izvri-ni odbor SNPJ, ta pa na j s svo- PROSVETA_ Življenje žene v Palestini Naše žene bo gotovo zanimalo, kakšno življenje imajo žene v Palestini, torej v deželi, ki je vsakomur pri nas znana, saj so se v njej odigravali začetni dogodki krščanstva. Palestina, iz-početka zibelka Židovstva, je postala za Rimljanov zibelka krščanstva, mesto Jeruzafiemii Betlehem, reka Jordan, Oljska in druge gore in griči so marsikomu med nami sveti kraji. Ali po ustanovitvi islama je postala ta dežela plen mohamedanskih narodov, Arabcev in Turkov, prišle so nato proslule križarske vojne, in tako je bilo ondod vrvenje do današnjih dni. kot turška dežela je postala leta 1922. angleška mandatna dežela, in dandanes je ondi nekakšen zarodek novega židovskega kraljestva na svetu. Ima 26,300 Št. km površine ln približno 033,000 prebivalcev, med njimi do 600,000 mohamedancev, do 90,000 kristjanov in 160,000 Židov. O življenju žene v tej deželi piše Kurt Stochert: Palestina je dežela treh veroizpovedi: islama! židovstva in krščanstva. In ker ne vidi nobena teh treh veroizpovedi v ženi polnovrednega bitja, kakor je to mož, je ženska v Sveti deželi zasužnjena in dvakrat, da, celo trikrat zatirana. V imenu Izve-ličarja jo pritiskajo k tlom, ona pa vlači svoje težko breme, v 1-menu IzveliČarja ni izveličana. V Palestini žene še kupujejo ln prodajajo, kar je seveda navada samo pri mohamedanskem prebivalstvu. Ženska proti temu ne more ugovarjati; kar vdati se mora v svojo usodo. Nasprotno se pa mož lahko loči od svoje že ne, kakor hitro mu ni več všeč in če ima denar, da si lahko kupi novo ženo. Moškim je treba reči ženi samo eno besedo, pa se je že iznebijo. Takoj spusti žena zagrinjalo z obraza in zapu s ti moževo hišo. Moški, ki je že v letih, pa še nima nobene žene, velja za ne-moškega in smešnega. Zaradi tega začne Arabec že zgodaj varčevati. Od svojega skromnega zaslužka porabi arabski delavec samo majhen del za hrano, ostanek pa zakoplje, da čimprej nahrani potreben denar za Ženo. Kdor Ima dve ali tri žene, ta je spoštovan mož, zato si marsikdo, četudi ni imovit, Iz ča-stilakomnosti preskrbi še drugo ženo. Ko je vpraÄal nekoč židovski delavec pri obdelovanju oranž svojega arabskega tovariša, kaj dela z denarjem, ki ga zaradi svojega preprostega življenja ne porabi, mu je rekel ta z nasmehom: "Kupil si bom potem še eno ženo." Arabska žena stane nekako 40 do 50 angleških funtov. Ker je danes angleški funt vreden 5 dolarjev, je torej cena arabske žene od 9200 do $260, vendar so cene v mestu in na kmetih različne. 2ena je v prvi vrsti delovna živina, ne pa življenjska tovari-Šica. Marsikateri Arabec pre- jim odvetnikom pogleda v to zadevo in pošlje vsaj protest zavarovalni družbi in odvetniku, odroma administratorju. Odvetnik je rekel, da so dedinjo, to je Mary Nagode, hči pokojnega Jerneja Vonča, iskali v — slovaškem listu — ampak mi nismo Slovaki . Ko bi bil o tem vsaj kateri rojak iz Cantona ročal v Pro» vet I, zato i mi no vendar list. Frank RarM*. mišljuje, kaj naj ai kupi najprej: ženo ali osla. Zaradi primitivnega poljedelstva v teh krajih imajo defitfvne moči, bodisi človeške ali ^ivalake, velik pomen, in to je eden izmed razlogov, zakaj arabski moški drugače kalkulira kakor evropski. Arabceg) se zdi njih stališče samo ob sebi razumljivo in tudi moralno. Arabske žene so celo zelo ogorčene, če vidijo na primer židovsko ženo, ki jezdi na o-slu, kajti to je proti njihovemu tradicionalnemu in zanje edino upravičenemu moralnemu uazi-ranju. Moralo dela življenje in zaradi tega je morala v različnih Časih in v različnih pokrajinah povsem različna, kar izražamo tudi v (navadno niti ne prav premišljenem) -pregovoru: Drugi narodi, (Jrugi običaji. Čeprav prinese hčerka pozneje denar, je rojstvo moškega potomca veliko pomembnejši dogodek. Ce se rodi deklica, se domačim kar za malo zdi in mrmra jo: "Samo deklica!" Arabsko ženo neverjetno in brezobzirno izkoriščajo. Z ženskim spolom nimajo prav nobenega obzira. Pomisliti je treba, da stanujejo arabski kmetje v kočah iz ilovice, potem si je pa treba predočiti, kaj pomeni to, če morajo take žene roditi vsako le. to otroka. Zato tudi nikogar ne preseneča visoka umrljivost dojenčkov. Največji del dojenčkov umrje. Brez obrambe je podvržena arabska žena volji nurave. Jasno je, da si ureditve oziroma kontrole rojstev v Sveti deželi niti misliti ne moremo. Tudi a-ko bi bilo mogoče preskrbeti teh. nična sredstva, bi nikakor ne bili podani geološki pogoji za njih uporabo. V gorenjih slojih, ki *o se navzeli že evropskega duha, in prav tako pri Židih, došlih iz Evrope, je to seveda drugače, ali pravilo je zgoraj opisano pomanjkanje in brezmočnost proti početju narave. Tudi rodbinski podglavar ravna brezobzirno z žensko. Razume se, da morarjo ženske nositi vodo, pripravljati jedila in oskrbovati otroke, poleg tega pa morajo izvrševati še najtežja dela na polju. In pri tem ne smemo pozabiti, da arabsko gospodinjstvo ne pozna nikakih racionalizirani metod I Da sedi mož brez tovora na oslu in veaalo jtie, ko mora žena, težko otovorjena in noseč poleg drugih tovorov še otroke, stopati zadaj, je v Sveti deželi nekaj vsakdanjega, Prav polagoma, leze pa le I Pred petdesetimi leti, tako mi Je pripovedoval neki židovski zdravnik, je bilo še veliko slabše. Ce je bilo treba meriti žilo (utrip srca), je bilo to mogoče samo na ta način, da je sedela ženska za pregrajo In molela svojo roko izza nje. A pogledati v goltanec je bilo popolnoma nemogoče. Medtem so se okostelenl običaji v korist zdravstva malo izrabljali. Dandanašnje stanje, da Je Žena z oslom vred vprežena v plug, da orje v neznosni vročini trdo zemljo, medtem ko mož udriha z bičem po oslu in ženi in zapoveduje, ne bo moglo več dolgo trajati. Nastopajoči kapitalizem bo izrevolucioniral ves Orient pa tudi tako imenovano Sveto deželo. Ze se izvršujejo velepomembne preosnove. V mestih se je že marsikaj predrugačilo, kar je na zunaj razvidno že v izpremenj«-ni ženski obleki. Neglede na pre. osnove, ki so se doslej že izvršile, bo pospešilo ta proces v Palestini tudi dejstvo, da Je zdaj ondi že veliko Židovskih naselbin, v katerih žive možje In žene že čisto moderno žfvljenje. TI ljudje so se v Palestino vselili iz Evrope in se večinoma priznavajo k socializmu, žive v poljedelskih združbah (komunah), v katerih Stari tiran Kurt Krispien Ko je profesor odhajal s klinike, je skoraj trčil v sestro Lili, pripravljeno sa odhod, v plašču in majhnem črnem klobučku na plavih laseh. "Trenutek, prosim . . ." je zagodel profesor in ae ustavil, kam pa, kam . . .?" Sestri Lili so zatrepetala kolena. Profesorja Sthaaka, predstojnika klinike, so se vsi bali, zdravniki prav tako kakor njihovi pomočniki, sestre in študentje. Kajti "stari tiran", ka-kor so ga krstili, je kraljeval nad njimi vsemi kakor strog bog: neprestano je o|H>minjal. kaznoval, a le redko hvalil. Spoštovali so gii zaradi njegove neizrekljive učenosti, bali so se ga pa zaradi njegove strogosti; ljubil ga pač ni nihče. Poleg tega je bil danes še posebno nataknjen; vsaj sestri Lili se je tako zdelo. "Božični dopust imam," je povedala po pravici in njene oči so se le bežno srečale z njegovim mrzlim pogledom. "Do sv. Štefana zjutraj . . ." "Božični dopust—kajpak . . ." (Le kje so bile njegove misli?) "Slišite, potlej bi morebiti lahko — saj meada Še utegnete? Ali se pa mar odpeljete?" "Ne, ne bom še odpotovala," je odgovorila, "poprej moram še nekaj nakupiti," "Nakupiti! 0, če je tako, pa kar z menoj! . , ,M Nekaj trenutkov nato je pre-senečena sedela poleg njega v njegovem avtomobilu, ki je divjal proti meetu. "Lahko bi mi namreč pomagali, sestra," je jel profesor razlagati med vožnjo. "Nečakinjo imam, ki bi ji rad kaj podaril. Kakšno blago za obleko, ročno torbico ali kaj podobnega. Dekle vam je precej podobno, po starosti, velikosti in sploh — nanjo sem «e tudi takoj spomnil, ko sem vas zagledal! , . . Torej, kratko in malo, niti pojma nimam, kaj si takšnole dekle želi. Izberite nekaj zanjo, čisto po svojem okusu, bo Že prav . . ." Sestra Lili se je na tihem za-smejala. Takšen je torej ta veli ki moftt Niti darov ne zna sam izbrati! A takoj nato jo je bilo ža sram takšna objestnosti. Mar nima profesor vse polno drugih skrbi? Saj mora vendar misliti na važnejše stvari. Stotine, ti soči ljudi so mu hvaležni za to, ker jim je pomagal v bolečinah in smrtni nevarnosti , .. Zato je storila, kar Jo Je pro. sil; izbirala je med lepimi torbi cami in ai ogledovala težko svi lo, ki ji Je ob pogledu nanJo kar srce poskakovalo od občndova nja, a tudi nekoliko nevoščljlvo-sti Je bilo zraven. Profesor sam se za vse skupaj niti zmenil nI. so ženske popolnoma enakopravne. Tudi zakoni se Že sklepajo Iz ljubezni. In ker je tako, je v teh komunah tudi malo razporok, Čeprav ni to nič težavnega, ker temelje zakoni židovskih naseljen, cev na svobodni odločitvi. Oblika spolnega sožitja v socialistični bodočnosti sloni na obojestranski gospodarski neodvisnosti, na vzajemni vzgoji otrok in na svobodni odločitvi. In če protestirajo arabske Žene spričo prebujanja Orienta, ki Je zopet v zvezi s kapitalističnim razvojem, proti svoji brezpravnosti, je to samo etapa na poti k temu cilju. Albeaafci kralj Zog na glavne» Uga f Tirani, pre**» je memUt "Tako .. .? To se vam zdi čedno?" je enkrat samkrat zagodel in > nezaupanjem opazoval pisano svilo, ležečo pred njim. "Gospod profesor, saj ste me vendar prosili, naj čisto po svojem okusu . . ." je v zadregi za-jecljala sestra Lili. "Kajpak, kajpak! Saj sem vam tudi hvaležen zato!" Naposled sta imela na kupu nekaj ljubkih stvari. "Upam, da se niste preveč zamudili," je dejal profesor. "Zdi se mi, da morate tudi vi še nekaj nakupiti?" Sestra Lili je vneto prikimala. "Da, a to so same drobnarije. 7.a nečaka, Prav za prav si iz srca želi lokomotivo, a iz te moke ne bo kruha . . ." In že je u-tihnila, kajti zdelo se ji je, da je profesor sploh ne posluša. |Tedaj se je zdrznil kakor iz globokega premišljevanja. "Pozno je že. Prav lepa hvala za vašo pomoč. Kar v avtomobil stopite ip Šofer naj vas pelje domov. Sam imam še opravke ..." Komaj je odšla, se je obrnil k prodajalki, ki mu je stregla: "Prosim, telefonirajte na kliniko Noorden in zahtevajte stanovanje sestre Lili. In Še danes poAljite to stvari tja. Aha, lokomotiva mora biti tudi še zraven! Ali je tu v bližini kakšna trgovina z igračami? . . . Hvala lepa!" Naglo je odšel Iz trgovine. Dva mlada zdravnika sta pohajkovala po ulici, kjer so se ljudje kar gnetli pred razsvetljenimi izlo'ftbaml. "Ti. ali ni bil tole Schaak?" Je nejeverno menil eden od njih. "Slavni profesor? Kje neki! Ali ga nisi videl, kako je žarel od veselja? Schaak? Ne, ne, Schaak aploh ne ve, kaj Je smeh • • Sedeče stavke prepovedane v Wis. Pravica piketiranja omejena Madiaon, Wia., 22. apr. — Državna zbornica, ki je pred tremi tedni sprejela zakonski načrt "proti stavkovnim zlorabam," Je zdaj sprejela zakon proti sedečim stavkam. Ta zakon bo nadomestil UFollettov delavski zakon. Nova listava izrečno prepoveduje vse oblike sedečih stavk, aktualno odpravlja zaprto delavnico in določa ostre kaini za kršilce, poleg tega pa omejuje pravico piketiranja. Postava bo stopila v veljavo, ko Jo bo podpisal govamer Heil. On bo imenoval nov delavski odbor, ki bo Igral le vlogo posredovalca v sporih med delavci In delodapalci. Za sprejetje zakonskega načrta so agitirali voditelji Farmar-skega sveta, organizacije, ki ima 80,000 članov, In industrijski magnatj«. Sličen zakon je bil u-veljavljen v Oregonu kljub protestu unij CIO in A1>F in vse ka. že, da bo taka zakonodaja sprejeta v Minnesoti, Michiganu in llliriojhii \ bližnji bodočnosti. AN eU le naročili PfMTflto tU Mlftdlnekl tlet erojem» prijatelje edini 4*r trajne rraJnortl. ki ga aU aorodntku f domovino? Te Je za »ti denar lahko pošljete evaj- V blagi spomin drugo obletnice smrti mu)* pokojn» »opr<»««> In Maaik« JOSEPHINE DELOST katar« pr»MiauU SI. aprila 1*17. l,|Mba w«*a Mi msmUm. klU»U> T» »tem I* IT» mtS • *a» t« MMi o bogatejše za moško dobo rojenih in rastočih mladih fantov — da, življenje, ki bo bogatejše za rojene in rantoče dekleta, ki bodo deležne zdravega življenja mladih mož. "Zakaj ne bi napisal vnega tega v prid mladim fantom in mladih dekletom, ki se bodo rodili?" Je vprašala žena. "Zakaj ne bi napisal vsega tega, da bi pomagal ženam in sestram in matersm. kako naj glasujejo?" "To bi bili spomini alkoholika." sem se ro-gal, ali bolje rečeno, ne je rogal kralj Alkohol. Sedel je namrč za mizo pri mni, pri mojem prijaznem človekoljubnem brbljanju. Kralj Alkohol je tako prebran. da na mah izpre-menl "fneh v rogauje, in niti ne veš kdaj. (Dalje prihodnjič.) Maharadža je potoval po Evropi IK K* 11 len KapoiiaUki msharadŽM se je naveličal rstkoAnegs življenja, -Sit ve«'ne lenobe in plitke lah-koživosti Je •kletni preživeti pol leta v Kvropir. da ne razvedri in da zapravi v*aj tri milijone frankov, Da ne bo nadlegovan in da lio čimbolj nemoteno lahko už(\al k\n>pn, je sklenil vpeti s teboj tek» majhno «preroštvo. S«mol rinili nazaj proti iMnčni Indiji, svojega za klad nega ministra, ''rav zaren, tolikšno je bilo raso-tioebm*ga tajnika in zveatega slu-' čaranje, preden je njegova noga go Alija. I »a. celo svojo naj-tlahtnejšo ljubico in ' svojega plemenitega arabskega hrta je velel oataviti doma v prebelem tihem dvoru ob iiinjem jezeru, v »enci opojno dehtečih dre ve* in cvetnih grmiče v. - i. r Udja je priplula it Indijske-irs oceana v Sredoaemsko morje in ar je tasidrala pred Neapljem. Meglen, deževen januarski dan je bil, tako neitrečeno lalosten, da je razočarani maharadža do kraja obii|tan stal na kljunu svoje jahte in premišljal, ali naj da na mestu «»dvezati konopce hi od- sploh utopila na trda tla sloveče, opevane Evrope. V najbolj gnspoakem hotelu "Savoju" so eksotičnemu gostu o čigar liogastvu so sklepali že po samem suhotnem. izpitem obratu, stregli z najglobljimi pokloni in no mu sladko in laskavo priporočili izlet na ognjenik In sinjo jamo. "Oslarija!** je po-mrmral maharadža skozi sobe l*ržeč na prostranem divanu dalje streljal « pilThtlo rdeče sinje in srebrne steklene krogle postavljene namesto zavnaškov tta vratove tampanjskih steklenic. .. Ko je poatrelil vse krogle. Je pozval po I i za nega vrhovnega natakarja, ki mu je bil dodeljen in je na hodniku po cele ure pre- Jt in pttoavgt* žal na rdeči svetlobni znak odličnega gosta. "Vaša visokost zapoveduje?" "Mmda . . . povejte ml vi, natakar, ki ste morda najpametnejši v vsem hotelu, če že ne v vsej Italiji, ali v Neaplju res ni nič pametnejšega početi, kakor vzpenjati se do smrdeče luknje na Vezuvu ali pa jadrati po nemirnem morju do sinje luknje? Ali se nisem zadosti nabljuval že doslej na dolgi morski poti?" "O da, visokost, prav ponižno vam lahko svetujem kaj drugega. Marsikaj je pri nas zanimivega, česar tujci ne vidijo in ne smejo videti. Na primer: naša prava revščina .. .** Prekanjen in vljuden kakor vsi laški natakarji je postreinik nadaljeval, ne da bi se brigal za mrke gube, ki so se jele mrščiti na visokem čelu uglednega ma-haradže : "Dovolite, visokost, da vam predstavim sebe in svojo usodo! Dvanajst otročičev mi čivka doma v siromašni luknji. Dvanajst lačnih kljunov se venomer izteza, da jih nakrmiva z ženo—pa ni kje vzeti, ni kje vzeti. Plača? Je prav za prav nimam. Napitnina? Visokost, tudi visoki gostje so umazani. Krasti? Se ne splača. Dandanašnji dragulji so vsi ponarejeni . . ." Zanimiv kavelj, tale natakar! Toda njegova presilna gobezda-vost, ki so jo spremljale kar najbolj navajene kretnje mrtvaško belih rok v črnem fraku, se je maharadii na mah strašansko priskutila. V omarico ob divanu je segel po pest zlatnikov. Vrgel jih je po parketu, da so žvenke-taje nekajkrat odskočili od tal in se koj nato zapovrstjo — ko da ih je pozobala kokoš — znašli v Mastnih, belih rokah jetičnega natakarja. Neapelj je do smrti dolgočasen!" je pri večerji hlipal maharadža blagajniku. Nato se je obrnil k tajniku: "Jutri zarana odpotujemo." "In kam izvoli vaša visokost?" "Nu, poizkusimo še nekolikanj Nico, mmda." II. Ko je jahta brzela ob ugodnem vetru po mirni gladini Tirenske-ga morja, je sedel maharadža zavit v težak svilen plašč v naslanjaču na solncu in je spotoma premišljal, na kakšne načine bo t Niči zapravil vsaj četrt mill-ona frankov. Poizkusil bo srečo r Monte Carlu -r mmda, tu se bo lahko tfrdo posmehoval starim strastnih igralskim kozam, ki večer za večerom prežijo ob ruleti. Potem — kakšen balet si povabi v svoj salon in ga napoji šampanjcem, da bodo pomnili, kako zna gostiti kapurtalski ma-laradža, kadar potuje nepoznan. In golobčke bo streljal—ta slast ubijanja mori vse bogataše, ki se dolgočasijo ... Ni mogoče, da bi Niča razočarala! Tam je karneval doma, tam je doma veselje bogatih. V zadovoljnem pričakovanju, kakršno ga že dolgo, dolgo ni tako prijetno vznemirjalo, si je maharadža lahno mel svoje dolge, suhljate roke. de tisti večer potem, ko je jahta pristala na rivieri, v zatišju ažurne obale, se je kapurtalski maharadža v prekrasnem apart-mentu hotela "Anglettere" vrgel v frak, potisnil v žep listnico t tri sto tisoč franki in velel livra nemu šoferju pognati črni Pack ard naravnost pred Kazino. Pristopil Je k igralni mizi. Sledil je nekaterim okretom rulete. Nato je začel staviti. Zdaj na črno, zdaj na belo — kakorkol mu je slepo padlo v glavo. Prekleta smola — venomer je dobival! ... Saj ni šlo toliko zs bore stotake in tisočake, ki so mu pripadli — klati ga je začela jesa. da ne more uživati ob grabežljivosti starih aristokrat skih bahnie, ki jim je bU pripravljen žrtvovati tri sto tisoč frankov. Srdit se je zdajci od ločil za visoko stavo. Za 200,000 frankov- vložka. Pozorneje kakor vsa ta pisana rokovnjaška drhs okrog rulete je Sam strmel v od skakovanje bele kroglice — in se Je spet enkrat bridko razočaral. Dobil je, dobil cel milijon frankov ... Kaj mu je le ostalo fo nof ta tabavo? Nié drugega, kakor balet pariške opere, ki jf bil nekaf dni prej prispel gostovat na ri viero. Maharadža ga Je to noč povabil v svoj razkošni apart-ment v hotelu "AnglettereM. Pleaala «o lepa dekliška tele-Kakor nema peaem je bilo PONDEUEKJM ^ Zamorski jetniki gasijo požar v Floridi. ritmično valovanje udov in gi- I bov. Maharadža se je grenko smehljal. Tleskal je z desnico ob levo dlan, da se je čulo kakor odmev iz dalje. Njegove izpite, otožne oči pa so se zazrle v prelepo balerino, ki je plesala tik pred njim. Videla se mu je kakor lotos, sveti cvet. Samo njo je še gledal. In si je požele! njenega objema to noč, to toplo predpomladno noč na rivieri. Po njegovih željah se je vse lepo razteklo: obilni šampanjec in razigrana družba. Močno razposajene so se razkokodakale balerine iz hotela. Pri mahara-dži je ostala ena sama. Ona lepa, ki je bil nanjo vrgel oči in ji je bilo ime Ivona. Bila je nežna in priljudna, In maharadža dolgo ni prišel do besede. Ko sta se namolčala in naljublla, je rekel maharadža: "Na tisoče lepih žensk, čarob-nejših od mesečine in z očmi, lepšimi od zvezd pomladne noči, mi ie podložnih v daljni deželi lotosovega cveta. Toda nad vsemi si mi najdražja ti, ki si sama živ lotosov cvet. Reci eno samo beseda ljubezni, in moja žalost bo ozdravljena za vekomaj." "Oh da," je zagostolela nežna Ivona in je vzdihnila, kakor znajo vzdihniti dekleta, ki ne ljubijo s srcem, temveč s pametjo, — "oh da, tudi jaz še nisem srečala človeka, ki bi bil tako lep, tako imeniten, tako bogat. V tisti daljni deželi gotovo nimaš samo lepih žensk, temveč tudi lepe dragotine in mnogo denarja. Zakaj brez tega tudi ljubezni hi — pri toliko lepoticah! Ali nisem uganila? Glej, jaz pa nimam drugega kakor v podstrešni sobi siromašno mater in med slikarji nekoga, ki me bo oženil, če bova kdaj tako bogata, da bova lahko brez dela živela. Kaj mi lepota, ko nimam draguljev!" Neverjetno ljubo je našobila drobna usta in presneto malo mar ji je bilo, ko so se bledemu maharadži namrščlle dolge črne obrvi. Ne besede ni rekel, izpod svilene košulje si je i vratu snel tanko platinasto verižico, na njej e visel njegov talisman sreče, velik dragulj, tako blesteče obru-šen, da so se iz njega svetlikali izpreminjasti žarki kakor iz drobnega solnca. Ni ga obesil lepi Ivoni okoli vratu, ne, stisnil ji ga je v prebelo, drobno ročico, kakor se daje niromašnemu plačilo. Lepa Ivona je odšla iz hotela prav zadovoljna. Drugi dan je maharadža globoko zamišljen — oj da. lahko bi rekli: povsem razočaran — zapustil Nico in sinjo obal . . . III. Ekspresni brzec je sopihal proti Parizu, kjer je življenje nekaterim omamno lepo. "Pri moji veri," je na vožnji premišljal maharadža, "že nekaj dni se obiram po Evropi, pa skoraj še fic-ka nisem zapravil in nič veselega lož i vel. Ala bonheur, ali kako pravijo preklicani Francozi, po. izkusimo v Parizu! Bolj od lepotic in muzejev si je maharadža v Parizu poželel izbranih dobrot francoske kuhinje, V hotelu "Ambassadeur" mu je sam direktor priporočil no£-nl lokal na Mortmartru. kjer □otno v noč strežejo z naj t ml j izbrano divjačino. Očarljivo lepo je tam. zares. Po ložah za težki-mi zavesami so se tisto noč ms-«tlli gostje, pritepeni v Pariz z iebelimi mošnjsmi denarja z raznih koncev sveta. Kakor ob vzhodu solnca se je razlivala svetloba po dvorani iz skritih neonskih cevi in zastrtih reflektorjev. Izza zaves ao se jemsli pari kakor prikatni Is mraks in •o plesali sredi dvorane na veliki okrogli stekleni plošči, ki je,' bila od spodaj razsvetljena. Ču- dovito milo so pele gosli v rokah mladega, zalega fanta na rdečem odru. Maharadža se je bogme slastno nakrmil z divjačino v žolti omaki in z neštetimi jedili, ki so jih bili strežaji nanosih poleg. Do polnočne ure je jedel in po malem zalival, potem je začel piti . . . Praznil je brušene kozarce in jih neusmiljeno treskal daleč ob steno. In dolgo ni vedel, kaj ga v prsih prevzema, v glavi razvnema. Nazadnje je uganil: ne pijača, ta mila pesem gosli! Skrivnostna sila je v rokah, ki izvabljajo strunam take melodije — tako je glasno sodil maharadža in izpraznil in razbil še tri brušene čaše. Zdajci se je na rdečem odru oglasil plešast gospod, da bo zabaval družbo z bebastimi gosposkimi vtipi, z duhamornimi bistrinami. Pijan mu je maharadža mignil k sebi in mu nekrščansko zagrozil: "Pri vseh vaših krščanskih bogovih vas rotim, gospod, da nehate s svojimi budalostmi. Takoj in na mestu — sicer bom streljal! . . . Kaj je vaša beseda nasproti goslim! Zločin, posilstvo!" Plešasti gospod, ki so mu re-kali konferansjč, se je grenko nasmehnil in prikimal: "Razumem, ekscelenca, se popolnoma strinjam z vami in sem vam docela na uslugo. Ali vam smem zaupati? Bil sem nekoč virtuoz tudi jaz, talent, ki so mu obetali slavo in bogastvo. Pa ni bilo ne enega, ne drugega. Zakaj ne? Kako naj bi se bil dvignil brez podpore zanesljivih, dobrih rok! Menite, da bo drugače s tem našim mladim virtuozom? Moj sin je, gospod! Najboljši študent na akademiji, skladbe vam piše, pa jih ne more založiti, nevesto ima, pa se ne more poročiti. Cele noči preigra tu, da se gospoda zabava in pleše, pa ga ni med njimi, ki bi se izkazal mecena. Da, mecena!" "Ista pesem, vsepovsod v Evropi ista beraška pesem," je mrmral maharadža vinjen predse. Nabito svojo listnico je izvlekel iz žepa in jo butil na mizo: "Poravnaj moj zapitek, sta- rec, drugo vzemi! Zase in u zikanta! Ne imenuj m £ starec, prepovedujem si m ke sredi Pariza. Ne vra& bedak, jaz nisem usmiljen sem maharadža iz Karput IV. In spet je maharadža n« val pot. Ne bom vam pripo« val, kako so ga sprejeli m naju, v slovečem mestu p čic in sladkih devojčic. Du ti in iznajdljjvi, kakor j sam Gospod dal, so Duru mahoma razkrinkali njego kognito in so hoteli mah na vrat na nos oženiti prodajalko, kamor je fel iive popotne rokavice... Z lom je maharadža pobegi Budimpešto. Jojme, tu so m prvi dan neusmiljeno za jedila s papriko samo zat bi pomnil državico, ki se j nezaslišane krivice. Predi pobegnil, so ga obsuli i < menti o krivičnih mejah, i dobami madžarskih lepotic izvlečki iz različnih operet. Namesto šestih mesece prebil kapurtalski maharat Evropi celih sedem dni! K je iznov* zaupal svoji jah krenil od evropskega bregi začutil pravo srečo, kakor i kdar nikoli v svojem iivlji HIŠA NA PRODAJ! 2—šest sobni stanovanji in 4 v basementu. Cena $6,900. Za | nils se obrnite na: 2115 S. Mi Cicero, III. SLOVENSKA NARODNA I PORNA JEDN0TA izdaja aioje publikacije * posebno list Proaveta u ka ter potrebno agitacijo * društev In članstva is upi gando svojih Idej. Nikata r . d irwkf ....................................." S) ft rfro*«" ........" «).........................................ČL draH« *...... S)..........¿1 dr«*'s*—*" .......................................... ............................... Orla*»................. .....» Nar aaratnlk...................Star asrafalk.