STEM KUPONOM OB NAKUPU ŽIVIL NAD15€ PREJMETE 1xKAVARUMBA 200 g GRATIS ŠTEVILKA LETO Lili. 31. DECEMBER 2021 CENA 1.98 EUR STRAN 5 STRAN 24-25 r iAGER, 2022! RliMBA <*m STRAN 14-15 Občina Rečica ob Savinji Prizadevanja za večerno dežurno ambulanto Fotoreportaža: Praznična okrasitev občinskih središč v Zgornji Savinjski dolini Velika novoletna križanka z lepimi nagradami trgovin Jager Voščila, Oglasi r 1AGER \lj« a m DRUŽINSKO PODJETJE cm *Jet Jt TPADfOJE \/eAK0 pM™" VSE ZA NOVOLETNE ZAOBLJUBE! f m ij+ihi (ifjMooJi RurKItC Koulint j. Irak .• 3 J: cm, ■ ICS ni ] l -lvnafc, h"rGil 0,»- Ibtn.H, pmdruulavHgrVih progrinnv Itfaftl tir: m feuidHlifilC-4M M.-AK' J rji i--^rjl.'.i. ehUiuuči lukhi: dO ■■r«!' mnv..Infcjf 1Vcr Ml: i jln1 ■ .■■ iln ni.imb] »bru k■:■!o ivLnmsikJUn tU» li), n:=3r.: Lt ia II» ki, zjitor plltiij i tbopei» i&tmenlfrt Oi^ro! c.p.fl., iivoflsjiLi uliti 2$, YtW, ^liti Mili« [ #rni,tii3kiiiejj;er.:cm. VeijnaiHtikdjt: i.i.■]].].202?dt tuprc;ijt zaUg. • " \ lili O i/**''.i cas Pominek lira |ri'ar i.ji , P.E.: Jtltnnnov (r^ 11, iS4 f Gornli Grad ^iv ** ** 1* ■ Cenjenim strankam se zahvaljujemo ~ za zaupanje in obisk ■rz v j^^Tr-* \i -41 1 v V Želimo prijetne praznične dni( v družbi vam dragih Ljudi. V letu 2022 pa veliko uspešnih poti, zdravih in srečnih dni. lektiv Mesnice Dominik ^ ^ 040/734- i Dominik 031/443-410 [LidiisV V, 2 Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 Vsebina Tema tedna Prihodnje leto se bomo veselili podaljšanih vikendov.......................4 Izplačilo božičnice Nagrada za dobro opravljeno delo....................................5 DEOS Center starejših Gornji Grad Predstavniki Desusa pozitivno presenečeni.....................6 Epidemija covida-19 Na dnevih cepljenja največ tretjih odmerkov..................7 Socialni demokrati Mark Molnar kandidat za državnozborskega poslanca........7 Gornji Grad Igre svetlobe ujete v fotografijah Maruše Miklavc .... 8 Jure Repenšek Svoje življenje je posvetil muzam umetnosti...........8 Rečica ob Savinji Božično novoletna razstava likovnih del in vezenin................................................9 Večer vokalne glasbe na Ljubnem Pevci ne le zadovoljili temveč navdušili poslušalce ....... 9 Božično-novoletni koncert GŠ Nazarje Veličasten uvod v praznične dni s sestrami Lamprečnik..................12 DP v smučarskih skokih Timi Zajc državni prvak, Ljubenci ekipno tretji ...................... 21 Ljubno ob Savinji Vse pripravljeno na lov na sovo....................................22 Tretja stran Kakšno bo leto 2022? Sodeč po napovedih nekaterih distributerjev dobrin, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju, novo leto vsekakor ne bo cenejše od letošnjega. Na drugi strani višjih neto plač, ki jih je predlagala vlada, (vsaj za zdaj) ne bo. Poslanci namreč niso potrdili predlaganih sprememb dohodninskega zakona, so pa potrdili spremembe zakona o davku na dodano vrednost (DDV), na podlagi katerega prodajalcem, frizerjem, vulkanizerjem, gostincem in drugim, ki delajo z gotovino s končnimi potrošniki, ne bo treba več izdajati računov v papirni obliki, dovolj bo elektronsko. V fizični obliki bo moral biti račun še vedno izdan, če bo tako zahteval kupec. Račun bo še vedno evidentiran pri finančni upravi kot doslej, zato možnosti za razcvet sive ekonomije ne bo, pravijo na finančnem ministrstvu. Spremembe zakona začnejo veljati 15 dni po objavi v uradnem listu, torej v drugi polovici januarja. Podjetja si bodo lahko po novem poračunala DDV, če bodo nabavili osebni avto za poslovne namene, ki bo brez izpustov ogljikovega dioksida (torej električen) in njegova cena ne bo presegala 80 tisoč evrov. Poslanci so že oktobra potrdili prenovljeni zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Le-ta širi obseg olajšav za zaposlovanje za mlade (do 29 let) in starejše (nad 55 let) in za zaposlovanje oseb s poklici, za katere na trgu ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Olajšava je določena v višini 45 odstotkov plače te osebe. Večji znesek olajšave je možno uveljavljati za zaposlovanje mladih, ki se prvič zaposlujejo. Uvedena je nova olajšava za zaposlovanje mlajših od 25 let, katere višina znaša 55 odstotkov izplačane plače tej osebi. Višja bo tudi olajšava za zavezance, ki bodo sprejeli vajence, dijake ali študente po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, in sicer se z 20 poviša na 80 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju. Višja je tudi olajšava za donacije: z 0,3 se poviša na en odstotek. Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju ali v naravi za izplačila prejemnikom, ki so ustanovljeni za opravljanje določenih nepridobitnih dejavnosti. Poleg omenjene olajšave je po novem mogoče za donacije za športne namene uporabiti še dodatno znižanje davčne osnove do zneska, ki ustreza višini 3,8 odstotka obdavčljivega prihodka za donacije izvajalcem v vrhunskem športu. Vsako leto prinese nove izzive in tudi nove priložnosti. Se dobro, da vsega ne vemo vnaprej. Nekdo je zapisal, da je najboljši način za napovedovanje prihodnosti, da jo sami ustvarimo. To priložnost bomo imeli, saj nas v letu 2022 čakajo kar trojne volitve. Srečno! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 52, 31. december 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinje novice št, 52,31, december 2021 3 Tema tedna LETO 2022 PRINAŠA NEKAJ VEC PROSTIH DNI IN JUBILEJE Prihodnje leto se bomo veselili podaljšanih vikendov Vsako leto s sabo prinaša določene dobre in manj dobre stvari, predvsem pa negotovost glede obojega, saj nam pogled v prihodnost pač ni omogočen. No, nekaj lahko napovemo z gotovostjo, in sicer na kateri dan v letu 2022 padejo prazniki, koliko bomo imeli podaljšanih vikendov in s tem tudi priložnosti za oddih. Vemo tudi, v znamenju katerih obletnic bo prihodnje leto Slovenija, nekaj visokih jubilejev pa bomo praznovali tudi Zgornjesavinjčani. ŠTEVILO PROSTIH DNI BO RASLO DO 2024 Podobno kot lansko je bilo tudi letošnje leto precej skopo z dela prostimi dnevi, z letom 2022 pa se začenja triletno (glede tega) bolj radodarno obdobje. V letu 2021 smo imeli med tednom prostih zgolj šest dni, v letu 2022 bomo 8 dela prostih dnih bomo imeli v letu 2022 zaradi praznikov. pridobili dva dodatna, skupaj jih bo torej osem. Se več praznikov med tednom se nam obeta v letu 2023, ko bomo na sicer delovne dni prosti kar enajstkrat. V letu 2024 bo takih dni dvanajst, nato pa se bo njihovo število spet zmanjšalo. A najprej moramo preživeti leto 2022, ki je že tik pred vrati. PET PRAZNIKOV ČEZ VIKEND, PET JIH BO VIKENDE PODALJŠALO V novem letu nas čaka pet podaljšanih vikendov, ker pet praznikov pride na ponedeljek. Prvi bo velikonočni ponedeljek, ki se ga veselimo vsako leto, sledijo še 2. maj - praznik dela, 15. avgust - Marijino vnebovzetje, 31. oktober - dan reformacije in 26. december - dan samo- V Mozirju bodo v letu 2022 praznovali 130-letnico organizirane turistične dejavnosti in 140-letnico organizirane telovadne dejavnosti; slednja je bila zelo pomembna tudi iz narodnostnega vidika. (Fotografija Mozirja iz leta 1902 s spletnega portala Kamra) stojnosti in enotnosti. Trije praznični dnevi padejo na delovni dan sredi tedna, skupaj jih bo torej osem. Prešernov dan (8. februar) bomo praznovali na torek, dan upora proti okupatorju (27. april) na sredo, dan spomina na mrtve pa na torek. Ker je praznik in dela prost dan tudi ponedeljek, 31. oktober, bomo lahko brez dodatnih dni dopusta doma štiri dni. Pet praznikov, ki so tudi dela prosti dnevi, v prihajajočem letu pade na soboto ali nedeljo. VISOKI JUBILEJI V ZGORNJESAVINJSKI KULTURI Leto 2022 prinaša nekaj okroglih obletnic, povezanih s kulturo v Zgornji Savinjski dolini. Zgor- njesavinjčani smo že od nekdaj naklonjeni petju in junija prihodnje leto bomo obeležili 50 let revije odraslih pevskih zasedb Pa se sliš'. Na Ljubnem bodo praznovali 100 let od ustanovitve pevskega društva Raduha, ki ga je leta 1922 ustanovil učitelj Milko Rajner. Savinjske novice so pred štiridesetimi leti zapisale, da leto 1922 pomeni začetek kulturno prosvetno najbolj razgibanega obdobja na Ljubnem. Julija se bodo v Gornjem Gradu spomnili 40. obletnice smrti učitelja in borca za severno mejo Jožeta Tratnika, ki je v domačem kraju s svojo ljubeznijo do kulture bogatil življenje sokra-janov. Visoki jubileji, povezani s kulturo, se obetajo tudi Mozirju. Tam so maja 1892 ustanovili olepševalno društvo, ki je prevzelo skrb za estetsko ureditev mozirskega trga. Njihovo delo nadaljuje sedanje turistično društvo, ki bo v letu 2022 obeležilo 130 let turistične dejavnosti v Mozirju. Se desetletje več, torej 140 let, bo minilo od takrat, ko je bilo, prav tako v Mozirju, ustanovljeno društvo Savinjski sokol. 150 LET OD ROJSTVA ARHITEKTA PLEČNIKA IN SLIKARJA JAME Slovenci imamo tudi praznike, ki niso dela prosti dnevi. Leta 2022 bosta Slovenijo zaznamovali dve pomembni obletnici, za kateri je vlada že izdala uredbo, da se zanju izdajo priložnostni kovanci. Obeležili bomo 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ob kateri bo izdan spominski kovanec za 2 eura, in 150. obletnico rojstva slikarja Matije Jame, ob kateri bodo izdani zbirateljski kovanci. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 Gospodarstvo IZPLAČILO BOŽIČNICE OB ZAKLJUČKU LETA 2021 Nagrada za dobro opravljeno delo Ob izteku poslovnega leta je vedno znova aktualna tema izplačilo božičnice. Slednje ni zakonsko obvezno, kar pomeni, da se vsak delodajalec sam odloča, ali jo bo izplačal ali ne. Zaposleni so takšne pozornosti s strani delodajalca seveda veseli, kajti to pomeni, da so nagrajeni za dobro opravljeno delo. Tako je bilo tudi letos v dveh največjih podjetjih v Zgornji Savinjski dolini - v BSH Hišnih aparatih v Nazarjah in v KLS Ljubno. REKORDNA NAGRADA ZA USPEŠNOST Iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje so sporočili, da je za njimi rekordno poslovno leto. Zaradi epidemije covida-19 in zaščitnih ukrepov se je povečalo število ljudi, ki si pripravljajo hrano v domači kuhinji, kar je posledično vplivalo na večje povpraševanje po njihovih aparatih. V letošnjem letu so jih izdelali 9,6 milijona, kar je četrtina več kot lani, zato se v podjetju povečuje število zaposlenih - trenutno jih je že skoraj 1900. 1900 zaposlenih že imajo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. V Hišnih aparatih ocenjujejo, da se bodo njihovi prihodki v letu 2022 povečali na 500 milijonov evrov. Za letos so zaposlenim izplačali najvišjo nagrado za uspešnost doslej, ki znaša 2.185 evrov bruto in je za 65 evrov višja od lanskoletne. VISOKA BOŽIČNICA ZA VSE, NAJBOLJ ZASLUŽNIM ŠE NAGRADA Tudi v KLS Ljubno so leto 2021 zaključili uspešno. Kot je povedala Nataša Strašek, pomočnica glavnega direktorja, je bilo letošnje leto sicer zelo neugodno za vse, ki poslujejo v avtomobilski industriji. Kljub temu je KLS-u uspelo doseči boljše rezultate kot lani: »Na eni strani se na svetovnem trgu znižujejo naročila, na drugi pa se skozi vse leto povečujejo cene materialov in energije. A tudi letos smo naredili pomemben napredek in povečali našo konkurenčnost. Bili smo boljši od naših konkurentov. KLS bo zato letos dosegel boljše rezultate kot leta 2020. Naše sodelavke in sodelavce bomo nagradili z visoko božičnico.« Božičnica v podjetju KLS Ljubno letos znaša 1.800 evrov, prejmejo jo vsi zaposleni. Kot je še povedala Straškova, bodo, kot vsako leto, v januarju vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so dosegli ali presegli cilje za leto 2021, izplačali posebno nagrado. V podjetju KLS Ljubno so vsem zaposlenim izplačali božičnico, najbolj zaslužni prejmejo še nagrado. (Foto: Štefka Sem) KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA V Ljubljani odprli novo poslovalnico Kmetijska zadruga Šaleška dolina (KZŠD) je prvega decembra v Ljubljani odprla novo poslovalnico, ki se nahaja pod Plečnikovimi arkadami, v neposredni bližini Zmajskega mostu. Za to prestižno lokacijo so se odločili, ker so zaznali povpraševanje po butičnih, ekoloških in lokalnih izdelkih v središču prestolnice. KZŠD je imela doslej šest poslovalnic, večinoma kmetijskih trgovin. V prodajalni, ki je del prostorov Plečnikove tržnice, ponujajo ekološko goveje in telečje meso lastne blagovne znamke Ekodar, jabolka in jabolčne proizvode Slodar, izdelke lokalnih pridelovalcev (marmelade, testenine, vložnine, sirupe, olja), seneni sir, vina in penine, čaje, moko, česen in še mnogo drugih dobrot. V prvi fazi poslovanja delajo na tem, da jih stranke spoznajo, obenem pa širijo nabor izdelkov. O sodelovanju se že pogovarjajo tudi s ponudniki iz Zgornje Savinjske doline. Vesna Petkovšek V novi poslovalnici bodo že kmalu tudi izdelki ponudnikov iz Zgornje Savinjske doline. (Foto: arhiv KZŠD) TUDI OBDAROVANJE OBLIKA ZAHVALE ZAPOSLENIM Veseli december v obeh omenjenih zgornje-savinjskih podjetjih izkoristijo tudi za obdarovanje. V BSH-ju zaposlene obdarijo z manjšimi praktičnimi darili. Spomnijo se tudi upokojenih sodelavcev, katerim so, tako kot lani, po pošti poslali manjšo pozornost, saj razmere ne dopuščajo tradicionalnega druženja z njimi. Iz istega razloga je odpadla tudi izvedba otroške predstave, ki je sicer sestavni del božičnega obdarovanja. Kljub temu je Božiček obdaril otroke zaposlenih, dogodek so organizirali v Mo-zirskem gaju. TUDI LETOS BREZ SREČANJ V ŽIVO Božičnih daril so veseli tudi zaposleni in upokojeni sodelavci podjetja KLS Ljubno. Pred novim letom izdajo novoletne KLS novice, v katerih se zahvalijo vsem, s katerimi sodelujejo, poleg tega podjetje zahvalo z voščilom objavi tudi v Savinjskih novicah. V izogib tveganju za okužbe s koronavirusom drugih dogodkov niso pripravili. Tatiana Golob Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 1474 Iz občin, Politika OBČINA RECICA OB SAVINJI Prizadevanja za večerno dežurno ambulanto Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin Občine Rečica ob Savinji, v nadaljevanju svet, je na pobudo prebivalcev Zgornje Savinjske doline pristopil k obravnavi možnosti za vzpostavitev večerne ambulante med tednom med 19. in 23. uro. Občanom bi tako omogočili lažji dostop do zdravnika, saj v tem času v dolini ni dežurne ambulante, nujna medicinska pomoč v Velenju in Celju pa je še zlasti za prebivalce občin Luče in Solčava skoraj nedopustno oddaljena. Predlog sveta, ki je podkrepljen s sklepom sveta Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom (JZ ZZD) Nazarje, predvideva šestmesečno poskusno delovanje ambulante s pričetkom maja 2022. AMBULANTA BI DELOVALA MED 19.00 IN 23.00 Člani sveta so proučili zakonske določbe, ki podpirajo delovanje takšne javne službe glede DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD na specifično geografsko lego naše doline. Sklicujejo se na ustavo in v njej zapisano pravico do zdravstvenega varstva, storitev in nujne medicinske pomoči. Z ambulanto bi uredili pravico do nujne medicinske pomoči izven rednega delovnega časa in medicinsko oskrbo za občane, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, ter tiste prebivalce, ki se ne morejo vključiti v obstoječe ambulante zaradi prezasedenosti zdravnikov. Kot je povedal predsednik sveta mag. Viktor Mikek, statistika govori, da je potreba po medicinski pomoči velika ravno v večernih urah, ko v naši dolini ni dežurne službe. V sklopu pobude je tudi podaljšano delovanje lekarne v Mozirju med tednom do 21. ure, kar bi vsaj delno sovpadalo z delovanjem ambulante. ŠESTMESEČNO POSKUSNO OBDOBJE Razprav na sejah sveta sta se udeležili tudi Predstavniki Desusa navdušeni nad skrbjo za stanovalce V ponedeljek, 20. decembra, so DEOS Center starejših v Gornjem Gradu obiskali predstavniki stranke Desus. Ogledali so si letos odprti center za osebe z demenco Makov svet in vodstvu centra ter stanovalcem zaželeli lepe praznike. Nad urejenostjo in skrbjo za stanovalce so bili navdušeni, še posebej pozitiven vtis je nanje naredil obisk dementnega oddelka. Med obiskovalci so bili predsednik stranke Ljubo Jasnič, predsednica območnega odbora Zgornje Savinjske doline Darja Dobo-vičnik, predsednik občinskega odbora Gornji Grad Jože Poznič, pridružil pa se jim je tudi župan Občine Gornji Grad Anton Špeh. Z direktorico centra Barbaro Virant so se pogovorili o življenju starejših v domu in o tem, koliko jih zmore plačevati oskrbnino brez pomoči drugih, predvsem pa so želeli vedeti, kako je v Gornjem Gradu poskrbljeno za starejše iz Zgornje Savinjske doline. Kot je povedala Do-bovičnikova, so bili zelo zadovoljni z odgovori in vsem videnim, saj so začutili skrb vodstva in zaposlenih za stanovalce. Štefka Sem Predstavniki stranke Desus so si v družbi gornjegrajskega župana Antona Špeha ogledali Makov svet. (Foto: arhiv Desusa) Mag. Viktor Mikek, predsednik sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, izpostavlja pravico do ustrezne medicinske oskrbe. (Foto: osebni arhiv) direktorica JZ Lekarna Mozirje Rosita Aubreht in direktorica JZ ZZD Nazarje Božena Herzog, v nadaljevanju pa je predlog obravnaval tudi svet JZ ZZD Nazarje. Le-ta je sprejel sklep, da podpira aktivnosti za zagotovitev nujnih dodatnih kapacitet za osnovno zdravstveno oskrbo. Priče-tek poskusnega šestmesečnega delovanja ambulante je predviden v maju prihodnje leto, kar sovpada s pričetkom turistične sezone. V poletnih mesecih se v dolini zadržuje večje število obiskovalcev, ki bi se lahko v primeru potrebe prav tako poslužili omenjene ambulante. PRAVICA DO USTREZNE MEDICINSKE OSKRBE ZA VSE Izdelan je predlog finančne konstrukcije za ambulanto. Herzogova je opravila razgovore na temo neprekinjenega zdravstvenega varstva na ministrstvu za zdravje, na razgovor bodo povabili tudi predstavnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Svet pričakuje, da bi del stroškov delovanja ambulante prevzela zavarovalnica, del pa bi proporcionalno razdelili na občine glede na soustanovi-teljski delež v JZ ZZD Nazarje. »Vsi državljani plačujemo v zdravstveno blagajno enako, zato imamo tudi vsi pravico do ustrezne medicinske in nujne medicinske oskrbe,« je jasen Viktor Mikek. Svet po preučitvi zakonskih določb ugotavlja, da ta pravica pripada tudi prebivalcem Zgornje Savinjske doline pod enakimi pogoji kot ostalim državljanom. Barbara Rozoničnik 6 Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 Aktualno, Politika EPIDEMIJA COVIDA-19 Na dnevih cepljenja največ tretjih odmerkov Konec preteklega tedna je bilo v Sloveniji dnevno odkritih 1000 do 1200 novih primerov okužb. Za božič je bilo to število 666 oziroma 31 odstotkov testiranih. V Zgornji Savinjski dolini je po podatkih Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje upad novih primerov okužb sorazmerno skromen, ob primerljivem številu testiranih kot teden prej je bilo namreč pozitivnih skoraj 45 odstotkov testiranih. Tudi dnevi cepljenja niso bistveno spremenili deleža cepljenih. DELEŽ POLNO CEPLJENIH SKORAJ NESPREMENJEN Na lokacijah po celotni Zgornji Savinjski dolini in v cepilnem centru v Nazarjah so v dnevih cepljenja cepili skupno 589 oseb, od tega šest odstotkov oziroma 37 oseb s prvim odmerkom, 48 oseb oziroma osem odstotkov z drugim in 86 odstotkov oziroma 508 oseb s tretjim odmerkom. Delež polno cepljenih se tako ni bistveno spremenil, na nivoju doline se je dvignil s 55,2 na 55,9 odstotka. »Za precepljenost torej nismo naredili veliko, je pa bil občanom v tem tednu olajšan dostop do cepljenja, zato se je s tretjim odmerkom cepilo več občanov kot sicer,« je povedala direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog. V SLOVENIJI 56 ODSTOTKOV POLNO CEPLJENIH V ponedeljek, 27 decembra, je minilo leto dni od začetka cepljenja proti covidu-19 v Sloveniji. Po podatkih NIJZ je z enim odmerkom trenutno cepljenih 1.247914 ljudi, kar je 59 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.186.507 ljudi, kar je 56 odstotkov prebivalstva. Tretji odmerek je po trenutnih podatkih prejelo 445.596 ljudi. PO ŠTEVILU OKUŽB LJUBNO ŠE VEDNO V OSPREDJU V dolini je po številu potrjeno okuženih v petek, 24. decembra, izstopala Občina Ljubno z 41 okužbami, v ostalih občinah pa je bilo število okuženih naslednje: Mozirje 23, Nazarje 19, Rečica ob Savinji in Gornji Grad po 14, Solčava in Luče po 9, skupaj 129 potrjenih primerov okužb. Pretekli teden je bila ta številka 154. Štefka Sem SOCIALNI DEMOKRATI Mark Molnar kandidat za državnozborskega poslanca Območna organizacija Socialnih demokratov (SD) SAŠA je v prostorih stranke v Velenju pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili kandidata in kandidatki za volitve v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo predvidoma 24. aprila prihodnje leto. V 7. volilnem okraju (Velenje I) bo kandidirala Andreja Katič, podpredsednica SD, predsednica občinske organizacije SD Velenje in predsednica Ženskega foruma SD, kandidatka v 8. volilnem okraju (Velenje II) bo Janja Rednjak, občinska svetnica in regijska koordinatorica SD 5. volilne enote, v 6. volilnem okraju, ki zajema Zgornjo Savinjsko dolino, pa bo kandidral Mark Molnar, predsednik občinske organizacije SD v Mozirju in občinski svetnik. GLAVNI IZZIV: USPEŠEN IZHOD IZ PREMOGA Katičeva in Rednjakova sta predstavili svoje dosedanje izkušnje v politiki in se opredelili do prioritetnih izzivov, ki so pred Šaleško dolino. Osrednjo vlogo bo seveda imelo prestrukturiranje kot posledica izhoda iz premogovniške dejavnosti. Šaleška dolina pričakuje finančno podporo s strani države za nadaljnji razvoj gospodarstva in zagotavljanje socialne varnosti po prenehanju izkopavanja premoga. Prav ta- ko je treba poskrbeti za ohranjanje visoke kakovosti na področju kulture, športa in zdravstvene oskrbe. Pri tem se ne sme pozabiti na starejše in njihovo oskrbo, v večji meri kot doslej pa je treba vključevati mlade. MLADI SE MORAJO AKTIVNEJE VKLJUČITI V ODLOČANJE Da so mladi zapostavljena skupina prebivalstva, je prepričan tudi Mark Molnar, ki je že kar nekaj časa aktiven v lokalni politiki. Po njegovem mnenju se morajo mladi aktivno vključiti v procese odločanja, sicer zanje ne bo razvoja in napredka. Na žalost je v praksi zaznati vse več apatičnosti in nezainteresiranosti za nujno potrebne spremembe. S SOLIDARNOSTJO IN SKUPNIMI MOČMI MOŽNE SPREMEMBE NA BOLJE Molnar je še izpostavil, da so v Zgornji Savinjski dolini potrebne spremembe na področju turizma, transporta, samooskrbe, lesarstva in kmetijstva, trajnostnega razvoja in zdravstva. Poudaril je, da smo na področju zdravstva trenutno zapostavljeni in da je treba kakovostne zdravstvene storitve zagotoviti za vse prebivalce. Vlagati je treba v digitalizacijo in pokritost z omrežjem. Brez dostopa do teh storitev namreč Mark Molnar je prepričan, da se morajo mladi aktivneje vključiti v procese odločanja. (Foto: arhiv SD) ne bo novih priložnosti in razvoja. Molnar verjame, da so s solidarnostjo in skupnimi močmi možne spremembe na bolje, zato je tudi sprejel kandidaturo za poslanca. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 7 Kultura GORNJI GRAD Igre svetlobe ujete v fotografijah Maruše Miklavc V soboto, 11. decembra, so v avli kulturnega doma v Gornjem Gradu odprli razstavo fotografij Maruše Miklavc iz Podvolovljeka. Maruša je študentka fotografije na višji šoli Srečka Kosovela v Sežani. Za razstavo je namensko lovila svetlobo, ki jo že po definiciji fotografija trajnostno ujema. OBOŽUJE JUTRANJO SVETLOBO Loviti svit, čakati zvezde. Tako je svojo prvo razstavo poimenovala avtorica. Vodilo razstave je svetloba in pomanjkanje le-te. Kot je povedala, najraje ustvarja zgodaj zjutraj, ko se življenje in vrvež šele prebujata, ali pa zvečer, ko spet najde svoj ustvarjalni mir in navdih. Obožuje jutranjo svetlobo in vzhode, saj so dragocenejši, ker se jih manjkrat potrudimo videti. UMETNOST NI MESTO ZA BRZDANJE Razstava zajema tudi ujete trenutke svetlobe od dopoldanskih ur do zvezd na Veliki Planini in Lučki Beli. Fotografije so bile posnete ob različnih svetlobnih in vremenskih pogojih skozi vse leto. Ker pa umetnost ni mesto za brzdanje, je ni strah raziskovanj temačnih, čustvenih, grozljivih in erotičnih tem. Del razstave je tako tudi subjektivna interpretacija zgodbe o kralju Midasu in njegovem zlatem dotiku. GLASBENA GOSTA POD.PIKO Razstavo je odprla predsednica Kulturnega društva Gornji Grad Ta- Maruša Miklavc je svojo prvo fotografsko razstavo poimenovala Loviti svit, čakati zvezde. (Foto: KM) tjana Bezovšek, društvo je razsta- tavljata Dejan Ikovic - Bushi in vo tudi organiziralo. Glasbena gos- Alenka Podpečan. ta sta bila Duet pod.piko, ki ga ses- Štefka Sem JURE REPENŠEK RAZSTAVLJA V GALERIJI NAZARJE Svoje življenje je posvetil muzam umetnosti Kulturno društvo Nazarje je letošnjo sezono umetniških razstav v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje zaključilo z razstavo likovnih del gosta iz sosednje občine Mozirje. Svoje umetniško ustvarjanje je na ogled postavil slikar, ikonopisec, grafik, kipar in likovni pedagog Jure Re-penšek, ki je v kulturnem prostoru prepoznan tudi kot uspešen organizator dolgoletnega projekta Slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj. POKLICNO POT PLEMENITIL V PEDAGOŠKEMU DELU Sekcija za galerijsko dejavnost pri Kulturnem društvu Nazarje je odprtje razstave pripravila v duhu obeleževanja praznika Ta veseli dan kulture, dogodek pa je potekal 10. decembra. Kot je povedala vodja galerijske sekcije in voditeljica prireditve Vladimira Planov-šek, se Jure Repenšek rad posveča muzam umetnosti, slikarstvu in petju, svojo poklicno pot pa je ple-menitil v pedagoškemu delu. Hkrati je aktiven član družbe. Kot takšnega Repenška pozna tudi umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki njegovo delo že dolgo spremlja, udeležencem otvoritvene slovesnosti pa je osvetlila pogled tudi na tokratno razstavo: »Vsa njegova dela dokazujejo, da avtor skozi leta ohranja mladostno svežino, raziskovalno žilico in energijo. V vsakem likovnem mediju želi izraziti največ, kar je mogoče. Repenšek se tukaj predstavlja kot slikar, še posebej ikonopisec, kipar, ki ustvarja v glini in lesu, ter kot grafik. Razstavljena dela potrjujejo raznolikost njegovega ustvarjalnega področja, saj so zelo heterogena, hkrati pa se harmonično dopolnjujejo.« LJUDI RAD NAGOVARJA S POMOČJO UMETNOSTI Občinstvo je nagovoril tudi gostujoči umetnik in med drugim po- vedal, da je njegov cilj nagovarjati sokrajane s pomočjo umetnosti, jih izobraževati in jim predvsem nuditi čim več možnosti za spoznavanje z likovno umetnostjo v domačem kraju. Juretu Repenšku se je za njegov prispevek h kulturnemu razvoju zahvalil župan Občine Nazarje Matej Pečovnik, ki je razstavo simbolno odprl. Spremljajoči glasbeni program so pod vodstvom Jelke Repenšek pripravili Mozirski koledniki, vokalna skupina, ki jo skupaj z umetnikom sestavljajo člani njegove širše družine. Tekst in foto: Tatiana Golob »Avtor skozi leta ohranja mladostno svežino, raziskovalno žilico in energijo,« je povedala Anamarija Stibilj Šajn. 8 Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 Kultura VEČER VOKALNE GLASBE NA LJUBNEM Pevci ne le zadovoljili temveč navdušili Prenovljena dvorana kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji je v soboto, 11. decembra, doživela premierno glasbeno prireditev. Dober obisk je bil pokazatelj, da so obiskovalci že pošteno pogrešali kulturne prireditve. Večer vokalne glasbe, na katerem so nastopile članice Kvarteta Štiglic ter Tona vokala in Rečiški pobi, je ne le zadovoljil temveč navdušil ljubitelje tovrstne glasbe. GLASOVI, KI PREVZAMEJO Članice Kvarteta Štiglic so usklajene, njihovi nastopi pa navdušujoči. Nič čudnega, da so zato zmagale v oddaji Slovenski pozdrav Družina poje. Več kot petnajst let že prepevajo na odrih po vsej Sloveniji. Dvojčici Kristina in Ksenija sta bili na prvem nastopu stari le pet let, pa sta s sestro Bernardo in mamo Rosano že zapeli štiri-glasno. Tokrat so zapele več pesmi različnih žanrov, za konec tudi praznične. REČICA OB SAVINJI Božično novoletna razstava likovnih del in vezenin Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Gal je v svojih prostorih na Rečici ob Savinji pripravilo razstavo likovnih del in vezenin. Likovnim ustvarjalcem so se pridružile vezilje rečiškega društva upokojencev. RDEČA NIT POZLATA Devet članov društva Gal se je predstavilo z ikonami, abstrakcijo, nabožnimi motivi v akrilu na platno in dekorativnimi predmeti iz gline, ve-zilje pa so na ogled postavile prte, prtičke in različne predmete v rešilje tehniki. Tako je nastala pisana paleta različnih zvrsti. Ker je razstava na ogled v prazničnem času, je njena rdeča nit poz-lata. Ustvarjalci so pri oblikovanju svojih izdelkov uporabili zlate lističe in niti. ODRAZ USTVARJALNOSTI AVTORJEV Razstavljena dela, ki bodo na ogled še vse do konca januarja, pričajo o natančnosti in ustvarjalnosti avtorjev. So odraz njih samih, naj si je to pisanje ikon, pot čopiča po platnu, oblikovanje gline ali vbodi igle s tanko nitko. RŠ poslušalce Tona vokala so nastopili z novim članom Davidom Zavolovškom. TONA VOKALA Z NOVIM ČLANOM Člani skupine Tona vokala so znani po tem, da so vedno pripravljeni na smeh in zabavo. Tako je bila slišati tudi njihova predstavitev. Poleg zanimivih razvad in navad so se predstavili z novim članom Davidom Zavolovškom, ki ljubiteljem glasbe v dolini ni neznanka. V skupini so ga zato že kar na prvem nastopu postavili v ospredje kot solista, samostojno pa se je predstavil tudi najmlajši član Ian Žvipelj. OBISKOVALCI BI ŠE ... Program prireditve so sklenili Rečiški pobi, tudi z nekaj novimi člani. Za njihovo predstavitev je bil zadolžen njihov najbolj jezični član Dejan Ikovic Bushi, ki pa je z izbranimi besedami povedal raje manj kot več. So pa zato fantje veliko prepevali in še več bi, če bi uslišali želje publike. Odpeli so nekaj dalmatinskih, slovenskih in tudi prazničnih pesmi, pridružil se jim je tudi Luka Venek. Pri pesmi Ne bodi kot drugi se jim je na odru pridružila njihova umetniška vodja Alenka Podpečan in z njimi tudi zaključila nastop, nagrajen z gromkim aplavzom. Tekst in foto: Štefka Sem Rečiškim pobom se je na odru pridružila njihova umetniška vodja Alenka Podpečan. Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 9 Voščila, Oglasi 4 7 - - SD v " . * Želimo vam 'V1 V vesele praznike. *. ' > 3- v novem letu pa - ^ % obilo zdravja, . M tjsreče in osebnih v ■■■ uspehov- ■ - v r ^ Občinska organizacija _ \ SO Mozirje 7Willis! V letu, ki prihaja, vam želimo veliko zdravja, srčnosti, solidarnosti in veselja. Srečno! * LEVICA Lokalni odbor Velenje in Mozirje Odkupujem star ie^S I dUke ^ 1 -plankc O IftHPMlf vMl : ®l0M85 45 1 ! s» ik 10 Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 Ljudje in dogodki MOJCA ČERNIVŠEK, MOZAICISTKA IZ MOZIRJA Njene hišne številke ujete v mozaike širom sveta Mojca Marija Černivšek je vse bolj prepoznavna izdelovalka mozaikov iz keramičnih ploščic, ki jim občasno dodaja tudi druge naravne materiale. Resno se je s to umetnostjo začela ukvarjati pred tremi leti, njen največji projekt do sedaj pa je sedem mozaikov na kamniti podlagi v novem krožišču v Ljubiji kot dobrodošlica ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino. NAVDIH V DELU MARKA IVANA RUPNIKA Z mozaiki se je srečevala že prej, ob ogledu dokumentarnega filma o delu duhovnika, teologa in mozaicista Marka Ivana Rupnika pa je doživela pravi čustveni pretres. »Morda se sliši nenavadno, ampak ta pretres v mojo bit je bil odločilen za moje nadaljnje korake. Začela sem raziskovati svet mozaikov po spletu in kamorkoli sem prišla, mi je v oko padla mozaik slika. Vse se je vrtelo okrog mozaikov,« svoje začetke opiše Černivškova. VSE ODTEHTA UŽITEK PRI USTVARJANJU Sledili so prvi amaterski poskusi z razbijanjem ploščic, a je kmalu spoznala, da to ni pravi pristop. Kupila je primerno orodje in se ustvarjanja lotila bolj premišljeno. Osnovno orodje pri njenem delu so posebne klešče za mozaik in re-zalec ploščic. »Dokler se roka ne navadi na uporabo orodja, je lahko malo neprijetno, toda vse to odtehta užitek pri ustvarjanju,« pravi izdelovalka mozaikov iz Mozirja. V želji po več znanja in spretnosti se je udeležila tečaja pri mojstru mozaikov Aljažu Vidraj-zu: »Pri mozaiku in ustvarjanju nasploh se največ naučiš pri samem delu. S časom sem spoznala, da si je za ustvarjanje potrebno vzeti čas, zato je to zame čas odklopa in meditacije.« HIŠNE ŠTEVILKE ŠIROM PO SVETU Ker je želela imeti drugačno, unikatno hišno številko, se je lotila izdelave domače hišne številke. Kmalu so ji izdelavo hišnih številk zaupali številni prijatelji in znanci. Njihovo število je raslo in ker dober glas seže v deveto vas, danes njene številke poleg domov v Sloveniji krasijo še hiše v Avstraliji, Kanadi, Kaliforniji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Cipru in še kje. Za izdelavo hišne številke v izbrani velikosti na leseno podlago najprej skicira motiv, nato pa z obstojnim lepilom sestavlja košček za koščkom. Na koncu je potrebno tablico še primerno zaščititi za obstojnost na vremensko izpostavljenih mestih. Ustvarjalnost jo vleče naprej, zato se ni ustavila pri hišnih številkah. Sedaj izdeluje tudi posebne nagrobne sveče v mozaik tehniki na granitnih kockah. Izdelek je za razliko od običajnih nagrobnih sveč povsem naraven, ekološki in trajen. V naboru njenih izdelkov so tudi mozaik Pri montaži mozaikov v krožišču v Ljubiji stenske ure, slike, stenski križi, logotipi podjetij, okvirji za ogledala, vrtne mizice, z mozaikom je opremila pročelje kapelic na Dobrni in na Lavah v Mozirju. Izdeluje tudi slike iz prodnikov, nabranih ob Savinji. VEČINA IZDELKOV PERSONALIZIRANIH Večina njenih del je personaliziranih, izdelanih za posebne priložnosti, kot so krst, poroka, rojstvo, obletnica in podobno. Njeni izdelki so naprodaj pod imenom Swanmosaix. Pri prodaji si pomaga z družabnimi omrežji, v nastajanju pa je tudi spletna stran, čeprav pravi, da še vedno prisega na osebno komunikacijo. Njeni mozaiki so modernega tipa, večinoma izdelani iz keramičnih ploščic, ki jih kombinira s steklom, lesom in prodniki. Da so izdelki kakovostni, potrebuje čim širšo barvno paleto ploščic, ki jih kupi, jih dobi v trgovini ob menjavi kolekcije ali pa pri posameznikih, kjer ostanejo ob zaključku gradbenih del. Tako je ponovna uporaba, o kateri vse več slišimo, tudi eno njenih glavnih vodil. MOZAIKI GRBOV OBČIN OB VSTOPU V DOLINO Iz Kolovrata pri Mozirju, kjer Černivškova živi z družino, je prekrasen razgled na dolino in novo krožišče v Ljubiji. Ko je bilo danes zgledno urejeno krožišče še v začetni gradbeni fazi, je z idejo o notranji ureditvi krožišča potrkala na vrata pisarne župana Občine Mozirje Ivana Suho- V2 leta je izdelovala mozaike grbov zgornjesavinjskih občin na kamniti podlagi za novo krožišče v Ljubiji. veršnika. Ta je njeno idejo sprejel odprtih rok, za kar mu je zelo hvaležna. Pravi, da se takrat še ni povsem zavedala, v kako obsežen projekt se spušča, saj je mozaike izdelovala kar pol leta. Pri zasnovi je bila poglavitna lega krožišča ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino, vsebinsko pa predstavitev vseh sedmih občin z njihovimi grbi. ZNANJE PREDAJA NAPREJ NA DELAVNICAH Mozaicistka iz Mozirja svoje znanje in izkušnje rada razdaja naprej v obliki delavnic. Udeleženci prihajajo iz vseh starostnih skupin, njihov cilj pa je predvsem kakovostno preživljanje prostega časa. Delo z učenci je pravi užitek, saj so motivirani in z veliko želje po spoznavanju novih tehnik: »2e zadovoljstvo enega posameznika, ki ga delavnica pritegne, je vredno vsake vložene ure.« Barbara Rozoničnik, foto: osebni arhiv Mojce Černivšek V naboru njenih izdelkov so tudi mozaiki - slike. Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 11 Kultura BOZOO-NOVOLETNI KONCERT GLASBENE SOLE NAZARJE Veličasten uvod v praznične dni s sestrami Lamprečnik Na pragu prazničnih dni je v nedeljo, 19. decembra, Glasbena šola Nazarje v športni dvorani v Lučah pripravila božično-novoletni koncert s številnimi nastopajočimi in solisti. Osrednje gostje koncerta so bile sestre Lamprečnik. KONCERT KOT BOŽIČNO DARILO Prazniki v krogu družine, najbližjih in prijateljev, zunaj mraz in sneg, po domovih ob jaslicah in božičnem drevescu pa se sliši pesem in otro- ni sestavi, plesni oddelek Glasbene šole Nazarje in pevke Osnovne šole Blaža Arniča Luče pod vodstvom Mitje Venišnika. TOMAŽ GUČEK POSKRBEL ZA VEČINO PRIREDB Seveda pri tako velikem projektu brez predanega dela zaposlenih v glasbeni šoli ne bi šlo. Posebna zahvala je bila namenjena profesorju Tomažu Gučku, ki je pripravil večino priredb izvajanih skladb in ravnatelju Jerne- Na odru so se zvrstili številni vokalisti. ški smeh ... K idilični podobi praznikov so svoje darilo, prepleteno z božično pesmijo, dodali učenci in pedagogi Glasbene šole Nazarje z gosti. Večmesečne priprave na koncert so zavili v harmonično celoto in ga podarili poslušalcem, ki so do zadnjega kotička, kolikor so dovoljevale epidemiološke razmere, napolnili prireditveni prostor. ŠTEVILNI PEVCI IN INSTRUMENTALNI SESTAVI Gostje koncerta so bile sestre Lamprečnik - Valerija, Petra in Polona - iz Spodnjih Kraš, ki so svojo glasbeno pot pričele prav v nazar-ski glasbeni šoli. Poleg njih so se na odru zvrstili številni solisti: Dejan Ikovic, Martina Marolt, Polona Oblak, Julija Vačovnik, Manja Vačovnik, Urban Vačovnik in Eva Venek ter mladi Tinkara, Lenart in Martin Marinšek. Glasbene točke so pospremili mladinski pihalni in godalni orkester, orkester flavt, projektni zbor nauka o glasbi, sol-feggia in oddelka za solopetje, projektni komor- Številnim nastopajočim so se pridružile balerine plesnega oddelka Glasbene šole Nazarje. ju Marinšku, ki je bdel nad celotnim projektom, da so kljub neugodnim razmeram uspeli izvesti dogodek. KONCERT ZAOKROŽILI S PESMIJO POSVEČENO DOMOVINI Po spokojnosti in miru so v času božiča hrepeneli že nekdaj in teh dobrin si želimo tudi danes. Akterji so koncert zaokrožili s pesmijo, posvečeno domovini, z željo po ponosnem praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti ter da bi vrednote slovenske pomladi izpred 30 let živele v naših srcih. Organizacija koncerta je bila zaupana profesoricama Karin Garb in Karmen Zidar Kos, slednja je poskrbela tudi za spremni tekst. Posnetek koncerta je na ogled na facebo-ok profilu glasbene šole. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Tudi sestre Lamprečnik, osrednje gostje koncerta, so svojo glasbeno pot pričele v Glasbeni šoli Nazarje. 12 Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 Zgodovina in narodopisje Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega iz leta 1956 (10) PETER WEISS Pri odločanju za nadaljevanje prebiranja etnoloških zanimivosti, ki so bile objavljene v Kotniko-vem zborniku pred 65 leti, ali proti njemu bi lahko razpisali referendum in ne bi bili nič pametnejši. Zato urednik ne more drugače, kot da se odloči za prekinitev branja samo iz Zadretja. Leta 2021 je konec, do desetega dela smo prišli in spodobi se (da ne bo zamere), da v naslednjih objavah pogledamo še v dolino ob Savinji ali v Zasavinje. Teme iz Florjana pri Gornjem Gradu so skupne celotni Zgornji Savinjski dolini, čeprav so v objavi v Kotnikovem zborniku zaradi dokumentarnosti vezane na en sam kraj. Pripovedovali so konkretni ljudje z imeni in priimki in hišnimi imeni, predniki zdajšnjih prebivalcev tistega področja. K še ne prebranemu se bomo čez čas še vrnili ali pa vsaj vračali. - Drago Predan je opisal tkanje, statve (imenovane stol) in tudi pletenje vrvi (= štri-kov), od česar si bomo tokrat natančneje prebrali del o vrstah tkanin in opis tkanja samega. - Večja urednikova dopolnila so zapisana v oglatih oklepajih. TKANJE HODNEGA PLATNA, RAŠEVINE IN SUKNA V hribovitih delih Zgornje Savinjske, Zadrečke in Šaleške doline, kjer dobro uspeva lan in je bolj ali manj razvita tudi ovčereja, [leta 1950] še vedno izdelujejo hodno ali prteno platno, raševino ali resovno in sukno. Prvega tkejo iz čistih la-nenih, raševino iz lanenih in volnenih, sukno ali bukovino (izraz ni več v rabi) pa iz čistih volnenih niti. Verjetno bo ta domača obrt še dolgo živela med našimi prebivalci hribov, saj jih bosta k temu silili proizvodnja lanu in tradicija. Se vedno dobivajo namreč neveste za balo določeno število hodnih ali prtenih rjuh, brisač in namiznih prtov, medtem ko njihovi očetje, živeči zlasti na odročnih samotnih kmetijah, še za daljšo dobo ne bodo zamenjali oblek za industrijsko proizvedeno tekstilno blago. Hodno platno, raševino in sukno izdelujejo tkalci. Njihovo število je iz leta v leto manjše. Stari odmirajo, mladi ne kažejo več dovolj zanimanja za to zanimivo domačo obrt, kar velja zlasti za tkalce raševine in sukna. Med najstarejšimi je bil vsekakor petinosemdesetletni So-katnik, ki je posedoval verjetno tudi ene najstarejših statev. Z njegovo nedavno smrtjo je tkalstva v tej stari hiši ob Sokatnici blizu Gornjega Grada za vselej konec. En tkalec je še na Križu pri Gornjem Gradu, trije so v Novi Štifti, nekaj jih je v solčavskih, lučkih in ljubenskih, mozirskih in belovodskih hribih [...], medtem ko so vavharji (valjav-ci sukna in raševine) že prav redki. Daleč naokrog znani vavhar živi in dela v Ljubijskem grabnu blizu Mozirja [...]. [Sokatnikove statve so bile upodobljene v prvem delu tehle predstavitev iz Kotnikovega zbornika 29. oktobra letos.] TKANJE K tkalcem prinašajo kmetje v klančiče (klobčiče) zvite niti. Tkalec jih stehta na stari funtni tehtnici s kebljem. Funt se deli na štiri fir-nike in lote, znaša pa nekaj manj kot pol kilograma. En kilogram je sedem firnikov in par lotov oziroma dva funta sta dober kilogram spredenih niti. Nemara najnatančnejši in najbolj zamotan del tkanja je snovanje. Pri tem delu morata tkalcu pomagati vsaj še dva pomočnika. Preden začne tkalec s snovanjem, si mora postaviti rem, to je nekakšno motovilo z navpičnim vrete-nom, čigar ležišči sta v stropnem tramu ali pa v tleh. Omeniti je treba, da so statve domala zmeraj postavljene v veliki hiši (v veliki sobi) z lesenim stropom. Ko tkalec začne s snovanjem, položi dvanajst (ponekod, zlasti pri tkanju sukna in raševine, tudi šestnajst) klančičev niti v škatlo za snovanje. Od tod napelje niti vseh dvanajstih oziroma šestnajstih klančičev skozi špriklo [= priklo] na vrhnji klin-ček rema, kjer jih naveže. Zdaj mora določiti dolžino tkanine, ki jo bo stkal, kar je seveda odvisno od količine prinesene preje. Pri tem uporablja staro mero, imenovano palica (= 50 col = 132 centimetrov). Ko je enkrat nasnul vso dolžino niti na vrteči se rem in jih ovil med dva na posebni letvi nasajena klin-čka, snuje niti nazaj do vrha rema, kjer jih prav tako kot spodaj ovije med dva klinčka. To snovanje niti navzdol in navzgor ponavlja vse dotlej, dokler ne dobi zaželene širine platnenega proizvoda. zal konce niti z nitmi iz ostanka prejšnje tkanine, odstrani. [...] Tkalec lahko začne z delom. V ta namen sede na tkalsko klop ali pa je na njo le naslonjen. Nogi mu počivata na podnožnjakih, z levo roko drži za ročaj žlag, v desni pa ima čolniček, v katerem je na cev navita nit. Ko pritisne z nogo na pod-nožnjak, se pogrezne en greben za kakih deset centimetrov, medtem ko drugi miruje. Nitki se zavoljo tega ločita. Zdaj sune tkalec žla-ge od sebe, pri čemer zazeva med vrstami zgornjih in spodnjih niti tolikšna praznina, da lahko z desnico neovirano zažene skoznjo čolniček z odvijajočo se nitko, ki ga na drugem koncu z levico prestreže. Ročaj žlag je medtem zagrabil z des- Nekateri posamezni deli statev (iz Kotnikovega zbornika) Tako je nasnul vse niti v osem štren ali pasmi. Ker je v vsaki pasmi 98 niti, je potemtakem na statvah nasnutih 784 niti. Tolikšno število niti nasnuje, če je tkalec snoval iz škatle s šestnajstimi klančiči; snovanje iz dvanajstih klančičev da seveda manj niti. Vse pasmi pritrdi nato na vreteno poma med dve šajbi tako, da konce nitk priveže na okroglo palico, ki jo potem vloži v ustrezno podolgovato vdolbino poma. Potlej na-vije vse nasnute niti na vrteči se pom. Zdaj je treba po dvanajst oziroma šestnajst niti napeljati skozi grabeljčke, ki jih potem, ko je tkalec na poseben vešč način zve- nico, jih dvakrat krepko protegnil k sebi, s čimer je votkovo nitko vtkal med nasnute niti in jo z dvakratnim udarcem tesno stisnil k prejšnji. Enak proces se ponavlja zdaj na enih, zdaj na drugih grebenih vse dotlej, dokler tkanina ni stkana. Če so niti dobro spredene, stke tkalec en meter platna približno v dveh urah, v nasprotnem primeru pa potrebuje za isto dolžino tkanine več časa. Za tkanje enega metra hodnega platna računajo tkalci šestdeset do sedemdeset dinarjev, iz česar sledi, da znašajo urni zaslužki tkalcev trideset do petintrideset dinarjev, kar je glede na zamudo časa pri snovanju razmeroma malo. Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 13 Novoletna nagradna križanka riAGER }} CRiA CREOUETIOV. (¡JtiKEClA PffljTA-Mr^Kt-* VI..IFNIH .HA OOLED Mtt,lAVE< □NOfT VEMO lUUNMTl Ih NJENIH «JJAViH »VKuti REK* V EEVES» TRANCIJ1 LOVAftfi KOCBEK HIVKI* £WCU VRSTNE 5LQVEN5J<| SUtVUffiC ?EiNW |SUP«etlC| -- KHmKSA- HEiiASfEE. STMdJE BftEZgMAZAHUE, PftJJSJ: tistosi &RSKOOUOtJEVrtE.I- POKRAJINA TJ i SftiUI FR MJTRJ (AiBfKl CfiMfrii «t «T 5EVFSNP-ATLAtJTE^A I.-LL1 Jijfili I Si . iftifJ|iiJ:ji--i,1!» UitfilfMJ Uliti | t rt.lT|Ar-Hp|tL(H. »STAVIL PITEN UD« IN. □ONEOJSltr iNAilLNDST PRED5£. EHAKD-DMKiHini vmSTSJhii--UOMAMOJ luhn tlftfhtL-VtUA« HflEHČNI POUBAJttK AiMlAlKA PflSfcST EHOTE ift&SKO «04*011* liUCiK VEČJA VRTA. ¿A V SOBAH KRAJ NA CfRKiJiN-SklM «CSBOrHA VEHO D* MALI 5«UJ¥ SPA.HSKA 1KAHKA VililL «METALKA bHXAHKMT. hecsjce LASNI IA.OIEK NEfiSEil ,!i!N0: vbOMHlOLil fAANttHS) 1EIELNI V/KLt/1 CiNKrtJtO HJOtSCf «hhA| KDOfilOfl* MARTO TEuCA, MLAfiA KHAVA IT HRnSfT i IMUNO.1 L!RMLS«A LUKA ¿'AHA 5MTA HRuSK. RomcA FUBJNKEL STO «MELF POVUfTHIK Viti i snumc« HUM5K0IT TRliiOTliK/ ST IMIZA TAjSKO KOSBIACA. CUNM iUSPLUO1.' K) SESTAVLJA CCRACJE DEUvefi *T IKAMilijO NQttADSXO turteO wnut TA KAMINA OMOTA BR$KA :C3A|.KA I.HEME| EGB*. BOG, VARUH SO-«CBiLCEV iNUMEhHI. KOV ESJpCfcVSKl 8M SONCA AMERIKA ^S™ VE«me IGRALKA RAlfflAIiA ¡J tuuum „.„.,. TV A VElKAl PftJflAiiHIK AH. PEVEC IheDOHG] f NA-ilijL HtiTONA 3ARHHU ............ IME HAiE&A PESftKA «moka H«£LJE BvCDOJE-VALEC oc^- NAu* o »lika* «BISTVU PESNIŠTVA GR FiLOKJF. logura UttNEC P.JACAiT iitrMNpv AV Dffini N!K(EL|HU ■llf-VJj?. KEH-SMSiS. iA«O0A|,T MESTO V nEBONTU VSEVFHNl rTAiui foait. HUVAKJL POSMEH USUtOST ZNACf.MOST REtfJTlV-NEjCiA POSTtl/K RAST HATTRIAL 7>VSAJ> VZDEVEK WETHEJE-VI UiTEt: PUJCABZSH kavo «a ÍLOVtN. SKI JAZZ TROBENTAČ 4K1U, 15¿4 Kflll TIMHOm r.ecln nrmnilehiiö lí riíamlíe iö- LÜH i PRISTANIŠKO UESTO VMfflAH-BlKlf ^zZM , papeíev LETNI OOiOCtK UMETMÍKA LACOVNA UPOOOW rh v í! iA / BAftVAJril Moje ime, priimek in naslov: i-^OVZAiZ- WJHJCKÍIA KLAKCU VÍUKA SLABOST i. Pf hWA rUAJW JAPONSKA NABIRAL KA BISEHUV DEN ENOTA KAMWOÍE Specialist ZAONKOLfr GUO MUSLIMANSKO VERSKO IZROČILO TeL./GSM: PflEjBlYALCl ASlKlje HAS* Švedski KEMK duwtíu tWAMlA ¡NOBEL) RE&URS ZVEZKA DHÍAVAV ÍV IHDLII KONEC POLOTOKA STRJPEN ALJIAljOOV TOBAKJ JffNAil. twMT, BOLEZENSKA POÍftÉ. ÍNOST MOL AU ATOM Z EMI ALIVEjÍ PflASTlM ELEKTRONI SOLIDARNO OfíG.ÍKUPl. NA LJUDI LASTNIK KAVARNE IZWL0VA-LfCOCEXE LFC|»fO> NOVICI KRASTAČA VEOAO ÉEJAN.JIZ-S1RELKDV ZNAÍILNOST NEPECflESA MOZOLJ KRATKA HT REDOVMK v rffv. n rT. OKOLJU SIStem DUGO vüut-NIH ZNAKOV ootk; AVTOMDBI. GGVDRh X HOVDit-LANKA STAflOSEuCI P(TT .¡UL¡ ORANJE VTKLJAJ ZATRT 8ALKO« V JUQSTTßPJLI MASKO HE Sí A« ET. NEUMNOST &AWENÍTA UCXCKXSKA GALERIJA DUŠEVNA kt RAZVITOST AKVAIttJWA RIBICA GLAVNA ARTERIJA RAZ* UTA- LEC TRENUTEK HP VAHNOSTTiO RAZSTRELI ■ VOZA RUMKE INKA. sim_ moder. NE GLAS« KEN SIMBOL ZA NOBELU Slovarček: AKOR1JA - bolezenski poine$iyjst- BEiRa - pjistaniiko meslo v Mozambiku: KONTA - večja vrtača v gora i: KORBAN - daritev Ekigu v Slan zavez . MADE RNA - it. dingcnt (Erjnoj; PA LA D - Gigant iz gr. mit.: SUH artO - neko. indonezi|iU predsednik {Hadü M.); UN DOLI podu -migeta'ka evkanontske celice; ZETI ■ akvarijska ribica: FBH.BOO«-JA IZOBILJA NER ENOTA ZAJINOÍ1ND SNOVI KUPIDO VLAM M HE 1 JAK Rešitev prejinje križanke (vodoravno): EKSKAVATOR. SOLI TRN ICA. TRON, ČAPEK, DVOR, LATA. BOA. URIN. LOVRO BIZJAK, ETA, MIHAELA., SAMOTA. DANA, MS. TERPENTIN. RAC AK. OREL. ION. EDNINA. ROŽEN KRAN C. UPAD. AB ANO. ARGO, S AH A DRAD6ENI VEJIYNI MATE/UAL |ZK-SKA WJW IN APHA Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 15 Oglasi 16 Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 Organizacije, Prejeli smo NAZARJE OSNOVNA SOLA RECICA OB SAVINJI Božiček obdaroval brezstično Obisk Božička v Nazarjah je bil letos malce drugačen kot druga leta, pač prilagojen razmeram, ki jih narekujejo predpisi in veljavne omejitve. Otroci so se v sredo, 22. decembra, popoldan zbrali v Domu kulture Nazarje, vendar ne vsi ob isti uri. Prva skupina otrok iz Šmartnega ob Dreti je prišla ob 16. uri, nato pa sta ob 17. in ob 18. uri sledili še dve skupini otrok iz Nazarij. Božiček je otrokom prebral božično zgodbo iz knjige, nato je Božičkova pomočnica vsakega posebej poklicala pred oder, kjer so sami prevzeli darilo in od daleč pomahali dobremu možu v rdeči opravi. Dogodek je v sodelovanju z Vanjo Hofbauer organizirala Občina Nazarje, skupno so obdarili 139 otrok. Nastasja Kotnik Vsak otrok je pred odrom sam prevzel Božičkovo darilo. (Foto: Nastasja Kotnik) ŠPORTNO DRUŠTVO DASKI TEAM MOZIRJE Vadbo zaključili z obdarovanjem V športnem društvu DaSki team, ki ga vodi David Paulič, so 15. decembra zaključili z vadbo za to leto. Za konec so šli na pohod, ki so ga zaključili med lučkami v Mo-zirskem gaju, kjer jih je pričakal dobri decembrski mož Božiček. Najmlajši športniki, večinoma predšolski otroci, v športni dvorani v Mozirju dvakrat tedensko preživljajo popoldneve. Skupaj z vaditelji premagujejo postavljene poligone in na ta način krepijo svoje motorične sposobnosti, postajajo bolj gibčni in samozavestni. Po dobrem delu vedno sledi nagrada, zato so si za letošnjo zadnjo vadbo izbrali pohod v Mozirski gaj, ki je v tem času poln lučk. Božiček jih je pohvalil, ker pridno telovadijo in jim po novem letu obljubil smučarski tečaj na Golteh. Benjamin Kanjir Božičkova pošta enajsto leto zapored Čeprav je mesec december čas topline, stiskov rok, prijaznih besed, objemov in obdarovanj, tega žal niso deležni vsi. Na Pošti Slovenije so letos otroke spodbudili k pisanju in razmišljanju o dobrih delih. Tradicionalni projekt Bo-žičkova pošta poteka že enajsto leto zapored. Tudi tokrat je dobrodelno obarvan, saj bodo za vsako prejeto pismo del sredstev namenili v dobrodelne namene. S SKUPNIMI MOČMI POMAGAMO STAROSTNIKOM S skupnimi močmi bomo vsi sodelujoči pomagali starostnikom, ki živijo pod robom revščine. Učenci od prvega do petega razreda so se pisanja in risanja lotili z vso resnostjo. Nastali so zanimivi in iskreni zapisi o njihovih dobrih delih. Vsem otrokom Pošta Slovenije konec leta podarja virtualni ogled pravljice Najprisrčnejši velikan, ki jo izvaja Lutkovno gledališče Ljubljana. ZGODBA O VELIKANU Zgodba o velikanu otrokom v praznične čase prinaša srčna sporočila o dobroti, sočutju, predvsem pa o solidarnosti in prijateljstvu. Velikan nas s svojo naklonjenostjo spomni, da sta bolj kot kopičenje materialnih dobrin pomembna človekova srčnost in prijaznost. POKAZALI SOČUTJE IN SOLIDARNOST Glede na to, da smo Božičku poslali 94 pisem, smo dokazali, da nam ni vseeno. Pokazali smo sočutje, solidarnost in pripravljenost pomagati. Prispevali smo preprosto, a prisrčno »darilo«, ki bo starostnikom polepšalo praznične dni. Učiteljice razredne stopnje Božičku smo poslali 94 pisem in dokazali, da nam ni vseeno. Male športnike je za konec leta obdaril Božiček. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 17 Ljudje in dogodki, Prejeli smo ¿7 isa/t smo-.. Decembra Pred 50 leti USTANOVLJEN »GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB« MOZIRJE Vsesplošen, skoraj neverjeten razmah smučanja v svetu je zajel tudi našo dolino. Ko so pred leti stekle prve vlečnice v Mozirju, Gornjem Gradu in Ljubnem, zlasti pa po izgradnji sistema žičnic na Golteh, so bele strmine oživele. Tudi v Gornji Savinjski dolini je postalo smučanje ljudski šport. Vzporedno z razvojem smučanja se je pojavila potreba po ustanovitvi smučarskega društva v dolini. Po sestanku iniciativnega odbora se je v preteklem mesecu dejansko ustanovil Gornjesavinjski smučarski klub s sedežem v Mozirju. Društvo naj bi povezalo vse smučarske delavce in ljubitelje smučanja v naši dolini in skrbelo za nadaljnji razvoj smučanja pri nas. Pred 40 leti VEČ TELEFONOV - VELIKI NAPORI Stanje telefonije v naši občini pred 1979 kaže, da so imeli Mozirje, Nazarje in Rečica skupno 400 številk, Gornji Grad, Šmartno in Nova Štifta 100, Luče 100 in Solčava 40 številk. Območja so bila zelo neenako pokrita in glede gostote so izstopali centri krajev. A solidarnost je bila tudi tokrat na prvem mestu. Stroškov priključka v oddaljenih krajih in domačijah naročniki ne bi zmogli, če ne bi bilo načela solidarnosti. Dogovorili so se, da plača vsak naročnik enako, pa naj stanuje blizu glavnega voda ali ne. To je omogočilo, da danes lahko telefonira tudi tisti, ki je visoko v hribih. Pred 30 leti NOVOLETNE ŽELJE NAZARČANOV Po poplavah opustošena dolina ne daje vtisa o neokrnjenosti, saj je velik del porečja Savinje in Drete še vedno hudo prizadet. Še bolj kot to pa moti občane dimna in prašna emisija iz Gorenja GLIN v Nazarjah. Onesnažen zrak, umazane padavine in prašne »usedline« v širši okolici Nazarij in v kraju samem narekujejo nove ukrepe za bolj čisto proizvodnjo. Res je težko oceniti, kje je meja med nujno proizvodnjo in škodljivostjo, ki jo lastnim delavcem in občanom povzroča umazana industrija. Med to dilemo je lahko izboljšan tehnološki postopek, povečano filtriranje in odpraševanje, boljše vzdrževanje obstoječih naprav. To bi bile lepe želje za novo leto, najbrž tudi za novo obdobje. Pripravila Tatiana Golob KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v letu 2021 ODRASLI: Golob, Tadej: Virus, Lainšček, Feri: Kurji pastir, Milek, Vesna: Ogledala, Žakelj, Bronja: Belo se pere na devetdeset, Johnson Debeljak, Erica: Devica, kraljica vdova, prasica, Ardone, Viola: Otroci z vlaka, Lagerlöf, Selma: Cesar Portugalije : pripoved iz Värmlanda, Kraševec, Borut: Agni, Vojnovic, Goran: Bordič se vrača, Planine Rozman, Alenka: Srce bije v dvojini : po resnični zgodbi- MLADINA: Prežihov Voranc: Solzice, Rippin, Sally: Brina Brihta, Pilkey, Dav: Pasji mož, Gospodar bolh, Rowling, J. K.: Harry Potter, Kamen modrosti, Petiška, Eduard: Stare grške bajke, Ingolič, Anton: Tajno društvo PGC, Blyton, Enid: Na otoku zakladov, Pečjak, Vid: Drejček in trije Marsovčki, Davis, Jim: Garfield vam želi srečno!, Pilkey, Dav: Pasji mož, H komu se kotali? SOLČAVSKI TAJFLNI V prihodnjem letu na obhod po dolini Tako kot vsako leto smo tajflni z nestrpnostjo pričakovali Miklavževo povabilo za spremstvo njegovega obiska na Zemlji. Preden je začel z nočnim obdarovanjem otrok po domovih, smo ga z veseljem pospremili k našim sosedom v Črno na Koroškem. NA DELU NA KOROŠKEM Prijazni domačini so nam postregli z dobrotami, da smo lažje počakali na temo. Snežna idila je bila več kot primerna za kratek sprehod po središču kraja. Sveti Miklavž je pridne otroke obdaril že pred našim prihodom, nam pa mimogrede prišepnil, kdo izmed njih je kaj ušpičil ... PRIDNIM OTROKOM SE NI TREBA BATI »Pridnim otrokom se seveda ni treba bati parkeljnov!« nam je zabičal Miklavž, mi pa smo med sprehodom srečali kar nekaj prestrašenih in nagajivih obrazov. Zato smo jim dali kakšen nasvet in seveda šibo, da bi bili v prihajajočih praznikih in v novem letu bolj pridni. OMEJENO DELOVANJE ZARADI EPIDEMIJE V letošnjem letu smo tajflni želeli biti del nekaterih parkljevanj tako v Sloveniji kot v tujini, a nam je trenutna situacija to žal onemogočila. Kljub temu sta se dva izmed nas potikala v okolici Mozirskega gaja in nagnala strah v kosti porednim. »OSTANITE PRIDNI!« Želimo si, da bi se v prihodnjem letu morda uspeli pokazati in sprehoditi tudi v ostalih krajih naše doline, kjer nas boste lahko srečali tudi vi. Leto bo hitro naokoli, zato ostanite pridni in se vidimo kmalu. Solčavski tajflni Solčavski tajflni si želijo biti del parkljevanj tako v Sloveniji kot v tujini. (Foto: Tomo Jeseničnik) 18 Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 Šport OK KLS LJUBNO OB SAVINJI Jesenski del prvenstva sklenile s porazom Članska ekipa OK KLS Ljubno je zadnjo tekmo jesenskega dela tekmovanja v 2. DOL vzhod odigrala v domači telovadnici na Ljubnem, nasprotnice pa so bile favorizirane odbojkarice Nove KBM iz Maribora, ki zasedajo drugo mesto na prvenstveni lestvici. NEPOTREBNE NAPAKE Prvi set sta obe ekipi začeli borbeno in bili izenačene do desete točke, nato pa so gostje z dobrim servisom pridobile prednost in set zaključile sebi v prid. V drugem setu je bila igra polna preobratov, gostje so povedle s 13:8, po minuti odmora pa so igralke KLS Ljubno naredile delni izid 8:0 in prešle v vodstvo. V končnici seta so Ljubenke vodile že s 23:20, nato pa naredile nekaj nepotrebnih napak in dovolile Mariborčankam, da zmagajo na razliko. KLJUB PORAZU NA ČETRTEM MESTU V zadnjem setu sta bili ekipi zopet izenačeni, Ljubenke pa so ga zaradi nekaj odločilnih lastnih napak izgubile. Končni rezultat: 3:0 (25:17, 25:23, 25:22) za ekipo iz Maribora, a bi z malo več zbranosti in manj napak gostiteljic zmaga lahko ostala na Ljubnem. Po prvem de- lu tekmovanja ekipa OK KLS Ljubno kljub porazu ostaja na četrtem mestu 2. DOL vzhod. STAREJŠE DEKLICE S POLOVIČNIM USPEHOM Ekipa starejših deklic je s polovičnim uspehom nastopila na zadnjem letošnjem turnirju v Slovenj Gradcu. Na prvi tekmi so se Ljubenke pomerile z domačinkami, pokazale lepo in borbeno igro in zmagale z 2:0 (25:16, 25:23), na drugi tekmi pa so morale priznati premoč ekipi Formisa iz Hoč z 0:2 (20:25, 9:25). Tekmovanje se bo nadaljevalo v januarju. Franjo Atelšek Odbojkarice OK KLS Ljubno bodo novo leto pričakale na četrtem mestu prvenstvene lestvice. (Foto: arhiv OK KLS Ljubno) ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Članice tretje ne lestvici, starejše deklice v prvo ligo Mozirske odbojkarice so v 14. krogu 1. B državne odbojkarske lige gostovale v Rušah pri ekipi Turbina. Sicer izenačeno srečanje so dobile s prepričljivih 3:0 in s tem obdržale visoko tretje mesto na prvenstveni lestvici ob koncu jesenskega dela. DOBER SERVIS IN NAPADALNA IGRA V Rušah so prišle do izraza izkušnje nekaterih igralk v mozirski ekipi, ki so z dobrimi ser- visi in napadalno igro skrbele za rezultatsko prednost nekaj točk. Domačinke so se trudile in v vsakem nizu ulovile priključek, kar pa ni bilo dovolj. Gostje iz Mozirja so v vseh treh nizih poskrbele za boljši zaključek. S tremi novimi točkami so se Mozirjanke utrdile na tretjem mestu lestvice, pred njimi sta na prvem in drugem mestu ekipi Formis in Braslovče. Starejše deklice OK Mozirje po turnirju v domači dvorani, kjer so si priigrale nastopanje v 1. državni ligi. (foto: Benjamin Kanjir) KADETINJE NADALJUJEJO V 2. DRŽAVNI LIGI Jesenski del tekmovanja so zaključile tudi mlajše igralke OK Mozirje. Kadetinje so nastopile v kvalifikacijah za 1. državno ligo. Na prvem turnirju na Ljubnem ob Savinji so prvo tekmo proti domačinkam izgubile, drugo, proti ekipi Korvolley Mislinja, pa zmagale. Po novem letu nadaljujejo z igranjem v 2. državni ligi. STAREJŠE DEKLICE PRESENETILE FAVORITINJE Starejše deklice so kvalifikacije končale na prvem mestu v svoji skupini in se uvrstile v 1. državno ligo. V decembru so odigrale dva turnirja. Na prvem v Mariboru so igrale proti kandidatkam za naslov državnega prvaka - Formis I in NKMB I. Na prvi tekmi proti Formisu so se dobro upirale, vendar jo izgubile z 0:2, na drugi pa so presenetile favorizirano ekipo NKBM I in zmagale z 2:0. ZMAGOSLAVJE V DOMAČI DVORANI Drugi turnir je potekal v Mozirju. Gostiteljice so se na prvi tekmi ponovno pomerile z ekipo NKBM I in tesno izgubile z 1:2. Na drugi tekmi so bile nasprotnice odbojkarice SIP Šempeter. Domačinke so zmagale v prvem nizu, drugega prepustile gostjam, v tretjem pa oddale le deset točk. Končni rezultat: 2:1 za Mozirje. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 19 Oglasi www.5portnLk-zg5.5i S ercator SAVA ZAVAHOVALNCA PODKRIZNIK GIGAS d.0.0. TRATr ?:- I I a LJ T C _ i M O G R A D CINKARNA «m i rimika O RIHTER STEYER - B jDDI Vmska klel Mssinak B/S/H/ f -jAGER d 0.0 tareofie a rutisričKA lfMrT:JA VlMOTOČ f A JFAR a v n n d L n t 1 h »ii.il PRINT GMDRE HOZIRSKI GAP S L A P M R Slovesna razglasitev športnikov leta bo 14. januarja Kot se hitro približuje konec leta, se bliža tudi čas za odločitev, kdo bodo športniki leta 2021. Organizator je že natisnil vstopnice za prireditev v športni dvorani Nazarje, pokali pa čakajo na imena prejemnikov. Komisija bo na osnovi prejetih glasovnic iz tednika Savinjske novice, na osnovi oddanih glasov preko spletne strani in po svoji presoji odločila, kdo bodo nosilci laskavih nazivov športnik leta. INPUT NAZARJE PODPORNIK ŽE PETO LETO Kot smo že večkrat omenili, projekta ne bi bilo brez sodelovanja in prispevka občin ter dona-torjev. Med slednjimi je že peto leto družba Input, ki jo je eden od dveh direktorjev Matej Purnat (poleg direktorice Tanje Purnat) predstavil takole: »Input d.o.o. je družinsko podjetje s sedežem v Nazarjah, ustanovljeno leta 1990. Smo majhen, a kakovosten in strokoven računovodski servis, ki nudi celovite računovodske storitve in strokovno svetovanje za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, društva in druge subjekte. SPODBUJANJE OTROK H GIBANJU IN DRUŽENJU Poleg šestih zaposlenih imamo še nekaj zunanjih sodelavcev. K sodelovanju pri projektu Športnik leta nas je v letu 2016 povabil gospod Ivo Milovanovič. Z veseljem smo se odzva- > r Ivo Milovanovič (foto: Jože Miklavc) ob 18. uri pod takrat veljavnimi pogoji za izvedbo javnih prireditev. Izdelani so unikatni pokali, predvideno je snemanje regionalne televizije, v pripravi je protokol prireditve, glasovanje pa še vedno poteka. NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO PO PAVLI TROGAR Komisija je medtem sprejela odločitev, da se nagrada za življenjsko delo v športu na območju Zgornje Savinjske doline poimenuje po pokojni pedagoginji, športnici in organizatorici prireditev V podjetju Input imajo poleg šestih zaposlenih še nekaj zunanjih sodelavcev. (Foto: Jože Miklavc) li, saj smo že do tedaj s sponzorstvi in donacija-mi podpirali več športnih in drugih dejavnosti. Kar nekaj let smo bili sponzor mlajših ekip v Košarkarskem klubu Nazarje, s sestro Tanjo pa sva bila v klubu nekaj časa tudi osebno angažirana. Naš motiv je spodbujati otroke h gibanju in druženju, ker vemo, da to pozitivno vpliva na njihovo psihofizično zdravje.« GLASOVANJE ŠE VEDNO POTEKA Slovesna razglasitev športnikov leta 2021 bo v športni dvorani v Nazarjah v petek, 14. januarja, Pavli Trogar iz Mozirja. Vodja projekta Ivo Milovanovič, člani komisije in ostali sodelujoči v projektu želijo vsem športnikom uspešen zaključek leta 2021, v novem letu pa obilo zdravja in izpolnitev zastavljenih športnih ter vseh ostalih ciljev. Jože Miklavc i> Ob vsakem imenu napišite njegovo uvrstitev od 1. do 3. mesta (ki štejejo 5, 3 in 1 točko). Glasovnica ne sme biti kopirana. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo do 4. januarja pošljite na naslov: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Šport, Oglasi ŠPORTNIK Franček Gorazd TIRŠEK (strelstvo) DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Nejc NARALOČNIK (alpsko smučanje) Vid VRHOVNIK (nordijska kombinacija) Urh ČERNIV5EK (full kontakt) Brin VOVK PETROVSKI (namizni tenis) Timi Zajc (smučarski skoki) ŠPORTNICA Monika HRASTNIK (gorsko kolesarstvo) Maja MIHALINEC (atletika)_ Tina ROBNIK (alpsko smučanje) Tina GUTMAN (lokostrelstvo) MLADI ŠPORTNIK Gregor VERBUČ (športno plezanje) Jernej PRESEČNIK (smučarski skoki) Tim JEVŠNIK (lokostrelstvo) Matic ČOPAR (namizni tenis) MLADA ŠPORTNICA Nika KRAŠOVIC (smučarski skoki) Maja MAROLT (odbojka) Maja SEDOVNIK (alpsko smučanje) NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) LK Gornji Grad (lokostrelstvo) PRIREDITELJI TEKMOVANJ SSK Ljubno BTC NTK Savinja Luče H t P ^ Izpolnite vse rubrike pri kategorijah, Le taka glasovnica bo veljavna! 13 Glasujem za: Športnik Športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Mladi športnik Mlada športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Ekipa Prireditelj 1. 1. 2. 2. 3. 3. Timi Zajc državni prvak, Ljubenci ekipno tretji V Planici je v sredo, 22. decembra, na Blou-dkovi velikanki pod žarometi potekalo državno prvenstvo v smučarskih skokih za članice in člane. Državna prvaka sta postala Urša Bogataj in Timi Zajc, članska ekipa SSK Ljubno BTC je osvojila tretje mesto. Trenutna forma Zajca je dobra popotnica za novoletno turnejo. ZAJC PRVAK TRETJIČ V PETIH LETIH Timi Zajc je po dveh letih, ko je naslov državnega prvaka osvojil Anže Lanišek, ponovno najboljši med člani. Pred tem mu je to uspelo že dvakrat, in sicer v sezonah 2017/2018 in 2018/2019, ko je z ljubensko ekipo osvojil tudi ekipni naslov. »Po dolgem času sem ponovno državni prvak in sem zelo vesel. Od Engelberga naprej kažem same lepe skoke in sem res v zelo dobri formi. Le tako moram zdržati do novoletne turneje,« je po tekmi povedal Zajc. USPEŠNA TUDI LJUBENSKA EKIPA Na državnem prvenstvu so poleg Zajca nastopili še trije člani SSK Ljubno. Žak Mogel je osvojil 9. mesto, Gorazd Završnik je bil 16., Matevž Samec pa je zasedel 21. mesto. Ekipa v tej zasedbi je osvojila skupno tretje mesto. Štefka Sem Članska ekipa SSK Ljubno BTC je zasedla tretje mesto. (Foto: arhiv SSK Ljubno BTC) SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Gašper Presečnik nadaljuje družinsko tradicijo V nedeljo, 19. decembra, so v Zireh izpeljali tekme za pokal Argeta za dečke in deklice do 14 in 15 let. Med dečki do 15 let je Gašper Presečnik, brat Jerneja Presečnika, član SSK Ljubno BTC, osvojil 2. mesto, med deklicami do 15 let pa sta Tinkara Žehelj in Nika Zamernik osvojili 6. in 7. mesto. Štefka Sem Gašper Presečnik (levo) je bil drugi na tekmi za pokal Argeta. (Foto: arhiv SSK Ljubno BTC) Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 21 Organizacije, Kronika, Zahvale LJUBNO OB SAVINJI Vse pripravljeno na lov na sovo Na Ljubnem ob Savinji je vse pripravljeno za začetek premier-ne izvedbe novoletne turneje smučark skakalk. Za Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC, ki nastopa v vlogi organizatorja, je to velik izziv, zato so v priprave vložili vse razpoložljive potenciale, tako organizacijske in tehnične kot tudi finančne. Prvič, odkar Ljubno gosti tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih, bo tekmovanje potekalo pod žarometi. REKORDNO ŠTEVILO TEKMOVALK Predsednik organizacijskega odbora Rajko Pintar: »Napeli smo vse sile in pripravili dovolj snega, ki ga imamo tudi še v rezervi. Prijavljenih je blizu 80 tekmovalk iz 19 držav, torej lahko govorimo o rekordu prijavljenih. Žal ne bo gledalcev, kajti ravno zaradi velikega števila gledalcev ljubenska tekma velja za izredno zanimivo v karavani svetov- pa stvar, ki Ljubno predstavlja v še lepši luči, zato zahvala vsem sodelujočim - od donatorjev do prostovoljcev. Že cel teden je pravo mravljišče na in okrog skakalnice. Letos smo odlično uredili novo trenersko ploščad, ki bo prinesla napredek tudi tehničnemu osebju. Pripravljeni smo na turnejo, veselimo se teh dni. Rajši bi imeli, da bi se z nami veselili tudi naši navijači, a tudi tako bo moralo iti, v prvi vrsti moramo poskrbeti za zdravje. Vsem tekmovalkam želim prijetno izkušnjo.« NOVA TRENERSKA TRIBUNA Glavni trener reprezentance Zoran Zupančič: »Najprej bi želel pohvaliti organizatorje, da so si priborili ta prestižni termin za novoletno turnejo. Upam, da se razvije v pravo smer. Težko je v tem terminu pridobiti prostovoljce, ki pomagajo organizirati takšno prireditev, Del slovenske ekipe skakalk pod ljubensko skakalnico. (Foto: SloSki) nega pokala. Vse epidemiološke ukrepe smo vzeli maksimalno resno. Upam, da nam uspe kot na lanski tekmi, ko nismo imeli potrjene nobene okužbe.« PRESTIŽNI NAGRADI ZA ZMAGOVALKO Novost sta nagradi za zmagovalko dvodnevnega tekmovanja. Prva bo postala simbol turneje, to je sova - umetniško delo, vredno več kot 10.000 evrov. Poleg tega bo zmagovalka turneje dobila 10.000 švicarskih frankov. LJUBNO V ŠE LEPŠI LUČI Župan občine Ljubno ob Savinji Franjo Naraločnik: »Čaka nas le- ROD SOTOČJE NAZARJE Na Lazah delili luč miru iz Betlehema a na prizorišču vidimo, da vse poteka. Pohvalim lahko tudi nove investicije. Malo je takšnih trenerskih tribun, kot je nova na Ljubnem. Prvič bomo tekmovali pod reflektorji, pričakujem spektakularno in posebno tekmo.« TEKMI PO SISTEMU NA IZPADANJE Program se je začel v četrtek z uradnim treningom in kvalifikacijami, danes ob 16:30 bo prva tekma po sistemu na izpadanje, jutri, v soboto, pa bodo ob 10:45 kvalifikacije in nato ob 16.00 še ena tekma po sistemu na izpadanje. Franci Kotnik Taborniki Roda Sotočje Nazarje so v četrtek, 23. decembra na tabornem prostoru na Lazah pri Ko-karjah delili luč miru iz Betlehema. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa druženje, ki je bilo v preteklosti ob tej priložnosti običajno, ni bilo mogoče. Luč miru je v Kokarje prinesla starešina tabornikov Zvonka Zak-rajšek, prižgala jo je pri mozirskih skavtih. Na Lazah je bila svečka postavljena pred brunarico, kjer so si lahko obiskovalci prižgali svojo svečo. Luč miru je na Lazah letos prižgalo okrog 50 ljudi. Taborniki so poskrbeli tudi za varnost. Nastasja Kotnik Luč miru je na Lazah letos prižgalo okrog 50 obiskovalcev. (Foto: Nastasja Kotnik) IZ POLICIJSKE BELEZNICE • ZAGORELO NA PODSTRESJU Luče: 26. decembra ob 23.05 je v Lučah zagorelo v podstrešnih prostorih stanovanjske hiše. Gasilci PGD Luče so ogenj pogasili, prezračili prostore in jih pregledali s termo kamero. • VOZILI POD VPLIVOM PREPOVEDANIH SUBSTANC V času vikenda so policisti PP Mozirje obravnavali dva voznika, ki sta vozila pod vplivom alkohola, in voznico, ki je vozila pod vplivom prepovedanih drog. Zoper vse tri bo podan obdol-žilni predlog na Okrajno sodišče v Celju. Za navedene kršitve je predpisana globa v znesku 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, s tem pa tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. ZAHVALA Zahvaljujeva se gasilcem PGD Luče za nesebično, hitro, učinkovito in strokovno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste nama ponudili pomoč. Miran in Jožica Kos 22 Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src. So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. ZAHVALA 12. 12. 2021 nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša draga hčerka, sestra, teta in botra Davorka REMIC iz Vologa Draga Davorka, za vedno boš ostala v naših srcih in nikoli te ne bomo pozabili. Počivaj v miru in naj ti bo lepo. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gasilcem, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Simonu za odigrano Tišino in ljudskim pevkam Lipa. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pa tudi vsem, ki boste postali ob njenem grobu in ji prižgali svečo v spomin. Mami Marjana, sestra Sabina z družino, sestra Lidija z družino in nečaki Zahvale, Oglasi i Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odhajam praznih rok, neznano kam, a ve le dobri Bog... ZAHVALA Zapustil nas je mož, oče in dedek Janez UGOVŠEK iz Lenarta pri Gornjem Gradu 16. 10. 1955 - 19. 12. 2021 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za nudenje temeljnega postopka oživljanja, pomoč pri pogrebu, za so-žalja, darovane sveče in svete maše. Hvala tudi gospodu župniku, pogrebcem, gasilcem, govornici, pevcem, pogrebni službi ter za zaigrano pesem slovesa. Vsi njegovi Pogrebna služba - cvetličarna MOUANA N Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115 tVwWJTw rima E-mail: infoiSimararta.ji Aleksander Steljluv