Uredništvo tn upravništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vurii dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta..................  6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St 96
'll..,,1 1. ■	■	-- ---------»------
Konference na Dunaju.
Jutri šni dan je velepolitičeni dan. Najprej ima sejo Sfcorvapsfca Jednota l in pajto \tia^ellniki * vseh stranic. , Za Slovenski klub se udeležuje jkonfereinc njegov podnačelnik dr. Korošec, ker' je načelnik dr, Šušteršič zadržati. Vsakdo se vpraša.,, kaki sad bodo rodile te konference in časnikarstvo je polno različnih odgovorov ,na to vprašanje.
Za nas je odgovor jasen, Za Slovansko Jedno-to sta možna le dva sklepa,, ali da se opusti; opozicija,, ali da se nadaljuje, ,Da je prva eventualnost sedaj, ko Še obstoji nemško-poljski blok z german,i-zujočo vlado na čelu, nemogoča, je jasno.j Slovanska Jednota bo torej mogla storiti Je en sklep in ta, je: nadaljevanje odločne opozicije proti kabinetu Bie-nerth.
Seja vseh načelnikov, ki jo sklicuje dr. ^labinski, se bo morala ozirati na sklep Slovanske Jed-note. Ako načelniki sklenejo ugoditi zahtevi Slovanske Jiednote, da se nemški blok razruši in sedanji kabinet Bienerth, ki sloni na tem bloku, odstrani, potem bo imelo posvetovanje, uspeh. Če pa konferenca tega ne bo hotela storiti, potem ostane vse pri starem: Slovanska Jednota vzdrži svoje odločno opozi-cionelno stališče nasproti bloku in sedanji vladi.
Ako sie ne ugodi upravičenim zahtevam Slovanske Jednotejv seji načelnikov, potem je tudi velika kratkovidnost, govoriti Še o nadaljnem življenju sedanjega parlamenta. Mogoče, da se Še enkrat skliče državni zbor, toda že konstituiranje bo pokazalo, da je Slovanska« Jednota’resna opozicija, ki ne da seboj igrati.
Če jutrajšnje posvetovanje načelnikov ne vrže sedanjega kabineta ter ne razruši nemškega/ bloka, potem hi več daleč od nas čas, ko se razpusti državni zbor in razpišejo nove volitve.
Ne moremo se znebiti slutnje, da stopimo kmar lu v volilni boj za nov državni zbor.
Zadnji čas.
Samo štiri tedne Še! Saimo Štiri tedne in pričelo se bode poučevati v srednjih šolah. Kakor slišimo, se je oglasilo za. vstop v gimnazijo do sedaj Slovencev v Celju 30, v Mariboru pa 25. Tako malo jih Še ni bilo nikdar!
To nikakor ne zadošča, ce pomislimo, da se na mariborsko realko ni priglasil v jul. terminu niti
Maribor, dne 16. avgusta 1909.
jeden Slovenec za vstop v 1. razred. Če je tudi res, da jih pride običajno iz kmetov še v jeseni lepo število in sicer večje število nego v jul. terminu, je vendar letos gotovo pričakovati, da bode 'število slo-* venskih prvošolcev na S p o (1 n j ešlfea [j e rsk i h srednjih šolah (iz Ptuja sicer nimamo podatkov, pa tudi tam bodejo letos razmere, podobne)) precej manjše nego prejšnja leta. Če pomislimo pri tem, da je število slovenskih spodnjegimnazijcev v Celju že lansko leto padlo za 64, potem lahko vidimo, da v tem oziru zadnja leta sploh nazadujemo.
Kje pa je temu nazadovanju iskati vzrokov?
Eden vzrok leži na roki: slabe gmotne razr mero spodnještajerskih Slovencev, ki so večinoma kmetje. Kmetje so pa lani in letos trpeli po suši in toči mnogo, mnogo Škode. Slabe gmotne razmere pa uničujejo naraščaj inteligence iz kmečkih slojev.
Pa ta vzrok ni edini. Drugi činitelj je naša lastna nemarnost. Poglejmo Nemce! Kako delajo za naraščaj svoje inteligence na Spodnje-Stajerskem! Vi Celju študentenhajm, v Ptuju Študentenhajm, fetu-dantenhajm v Mariboru! Kje pa so naši dijaki duma? Jedva, da se sliši o nas le govoriti kaj o kakem dijaškem domu, že kriči naša svetna inteligenca: ,„Saj bo itak samo klerikalni zavod! Proč ž njim, še prej ko je vstal!,“ Taki so Slovenci — a enaki so Nemci!
Da bi vsaj starišem kdo prigovarjal na kmetih, da bi kandidatiče za vsprejemni izpit pripravljal, takega človeka pri nas sploh ne najdeš; na to ne misli najbolj poklicani faktor, učitelj, niti starejši dijak doma na/ počitnicah. Najdejo se pri nas celo — oprostite mi, gospod urednik! — taki osli med takozvano veliko inteligenco, ki se navzlic nemškim prizadevanjem za zvišanje Števila srednješolcev, podobnim stremljenjem od strani 'Slovencev posmehujejo in se rogajo: Saj imamo Slovenci itak že vse preveč dijakov! Kaj bo nam toliko inteligence, s še teh Študiranih ljudi, ki jih imamo, Nemci ne pripuste k službi!
Čas bi bil, da se takim bedostočnežem povezne Pavlihova kapa na glavo. Naj si zberejo ljudje po dovršenih srednjih šolah take stroke, kjer ni jim treba iskati službe pri Nemcih. Naš naraščaj niti ne zadostuje za duhovništvo; koliko nam pa manjka Še povsod zdravnikov, geometrov, inženerjev, arhitektov, živinozdravnikov, da celo Še odvetnikov! Zakaj pa tako godrnjajo po Časnikih, da toliko pritepenib Nemcev je med nami slovenski kruh na različnih do-
Letnik I.
brih mestih, ki bi je zavzemali lahko sami. In če bi bilo dosti take neodvisne inteligence med nami, bi Nemce že prisilili, da bi morali Slovence sprejemati tudi v sodniško in druge državne službe!
Pa mlačnost sama ni kriva nazadovanju števila dijakov. Poglejmo zadnje številke .„Slovenca“ in premotrimo delovanje slovenskih liberalnih učiteljev ob narodni meji severno od Maribora!
To pač kaže očitno, da liberalci in osobito učitelji delujejo tudi naravnost na to, da bi Šlo čim manj kmečkih sinov študirat. Vzrok je lahko prozoren. Kmečki sinovi, ki gredo v srednje Šole, ostanejo dandanes večinoma zvesti narodu in tudi veri in katoliškemu prepričanju svojih stariše,v,. in to naše nar sprotnike boli in radi tega delujejo naravnost proti temu, da bi šli kmečki sinovi na srednje šole. Študirat naj gre,1, kdor ima denar zato!, to se pravi: študirat naj gre sin odvetnika, profesorja, uradnika, kajti ta bo zvest naš pristaš, liberalec z dušo in s telesom, in ne klerikalni privrženec!
če se stvar s te strani pregleda, postane to vprašanje, ki sicer morda ne bi spadalo v politični časnik, eminentno politično. Narod brez inteligence je narod brez prihodnjosti, pa tudi stranka brez inteligence je nazadnje stranka brez prihodnjosti! — Kdor ima za se inteligenco, ta ima stalno stališče, dobro vtemeljen obstoj v narodu.
Novo Šolske reforme so omogočile tudi srednjim talentom napredovanje v študijah. V spodnji gimnaziji dijak z eno dvojjko še ne pade. ,Glejmo tudi Nemce, kako pri njih študirajo dostikrat ne samo manj kot srednje nadarjeni ljudje, ampak celo skrajno omejene glavice, če so le uradniški sinovi, in če tudi še-le v 10 letih vendar prerijejo skoz gimnazijo.
Ne iščimo tedaj kakor doslej bogve kakih tar lentov, ampak glejmo na to, da čim več kot mogoče sinov posebno premožnejših udov Slovenske kmečke zveze gre na srednje Šole, akoprav so samo srednje nadarjeni. Glavno j[e, da jih Mo m vsprejemni izpit dobro pripravi — in v to je letos Še štiri tedne časa — in da jih tudi v višjih razredih kdo opomni, da vzamejo tudi v počitnicah malo knjige v roke. In to je dolžnost visokošolcev in starejših srednješolcev, ki so našega mišljenja. Tudi duhovništvo bi marsikje lahko kaj delovalo v tem smislu, čeravno je duhovnikov glavna naloga v tem oziru, da občuje s srednješolci v počitnicah, da jih ne odtuji veri občevanje z učiteljstvom.
PODLISTEK.
*(	Morje.
(Konec.)
Se enkrat sie je ozrl Pedro na hišo, v kateri so bile jsa vedno pokopane nfe.gova nade na srečo ljubezni. Bil je bled, težko je dihal in oči so mu žarele, ko je žugaje s pestjo starcu zaklical:
— Kdo ve, če ne bom Maj premožnejši od te-bff! (Ne bahaj se jtn psovlM o beračih johrani zase! Poglej morsko valovje! Meniš li, da to ni v stanu izpodkopati tebi grob in zagrebsti tvojo srečo?
Santeiros se mu je na ves glas smejal.
• •
*
Ni preteklo mnogo Časa od takrat.
Nekega viharnega jesenskega dne je morje strahovito divjalo, temni oblaki so viseli pod nebesnim obokom, lilo je kot iz škafa in valovje se je z vso silo zaganjalo ob morsko obrežje ter izpodkopalo zemljo.
Ob vsakem sunku se je zrušil v morje del zemlje. Hiše prebivalcev obrežja so se jele rušiti; čulo se ni drugega, kot ihtenje ljudstva in bučanje valov razburkanega morja.
Pretresljiv klic in krič: Morje! Morje!, je Šel od ust do ust.
To ni bil zmagovit klic, kakor onih Grkov, ki so prekoračivši Kurdijsko pogorje prišli do »Trape-„zunfa in ugledavši Črno morje navdušeno klicali: Morje! Thalatta!
Bil je klic obupa in strahu obmorskih prebivalcev Espinha!
Hiša za hišo se je zrušila, ulico za uh* o so požrli pogubonosni valovi. Edina cerkvica je ostala cela.
Starega Santeira in njegovo hčer vzela je vdova Gesino pod krov svoje gostoljubne koče. Pcstal je v istini berač, a Pedro mu sedaj ni ničesar očital od takrat.
• * m
Lov na sardine je bil vedno srečen zanj hi izdeloval je tako lične lesene izdelke in rezbarije, da je njegova krasna mlada ženka, lepa Evfrozir.a, kar vsako nedeljo lahko oblekla svileno krilo in vpletala v bujne lase zlat glavnik, edino bogastvo, ki je izmed vsega obilnega lišpa.,od tiste strašne noči še ostalo.
Marija Gesino pa je zadovoljna s svojo kočo, četudi je oddaljena od morja; zato pa je varna pred požrešnimi morskimi valovi.
Izvrsten pomoček*
Kar ostrmel sem in malo je primanjkalo, da se mi ni kar zvrtelo v glavi, ko mi je hotelir pomo iil račun.
Toda brž sem se pomiril:
Ta tepec, sem si mislil, se moti v računu in mi je dal onega neke številne družine, ki se nahaja pri njem že dolgo časa.
A vendar ne, — nikakor! To je v istini moj račun!
Kako neki sva mogla v dveh dneh v tem hotelu tretje vrste, ne da bi se bila udeležila najmanjše prireditve, zapraviti nad 100 kron!
Nato sem premotril Še enkrat svoj račun in iznova se mi je zvrtelo v glavi.
—	Oprostite, gospod hotelir, sem začel, vi mi računate Štiri dni bivanja v vašem hotelu, dočim nisva bila tu niti tri dni ne, ker prišedši v ponedeljek pozno ponoči — imamo pa danes šele četrtek zjutraj.
—	Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, to je skupaj Štiri dni!
—	Vi nama vendar ne mislite računati ponedeljka, ko sva bila pri vas komaj dvajset minut, in današnjega četrtka, ko smo ga komaj začeli?
—	To je tako pri nas navada, gospod, vsak začeti dan se računa za celega.
A tako! To je kaj drugega! Toda prosim vas, razložite mi, zakaj nam računate dve kroni za električno razsvetljavo na dan?
Pri nas računamo eno krono za električno luč za osebo na dan.
—	Ali prosim vas, midva od vaše električne luči nisva zapazila ne duha ne sluha.
Elektrika momentano sedaj ne teče, ali opomnil bi vas, da radi tega niste trpieli nobene škode, ker smo vam dali mesto tega svečo.
—	Dali ste nam — dali ste nam — Kako lepo govorite, gospod hotelir. Ali ste pa sveče tudi dobro zaračunili ?
—	Seveda sem vam jo zamčunil. Ali mislite, da dobivam jaz sveče zastonj?
—	Ali če nam računate svečo, ne računajte nam elektrike!
—	Nemogoče, moj gospod, nemogoče, elektrika je med rednimi stroški, sveča pa. se vedno računa §0 posebej.
—	In pisalno orodje eno krono! Saj nisva pri vas nič pisala.
—	Vi res nič, ampak drugi.so pisali za vas
vsak' danil	* • I J; ( i I )
Politični pregled.
K seji načelnikov.
Načelnik poljskega kluba idr. Glabinski je na predlog voditeljev, raznih strain k! povabil k jutrišinjji konferenci klubovih načelnikov tudi socialdemokrate. Ker je dr. Adler na potovanju, se bo udeležil seje poslanec Pernerstorfer.
Češki radikalci.
Češki radikalni poslanci so imeli včeraj v Pragi posvetovanje, na katerem so sklenili naznaniti načelniku poljskega kluba dr. Glabinskemm, da se ne bodo udeležili jutrišne konference načelnikov. Poslanec Qhoe in tudi sporočil dr. Glabinskemu, da se češki radikalci ne bodo udeleževali posvetovanj za sporazum.
Nemška protičeška gonja.
Nemci se vzgajajo v svoji mladosti s tisto stavno j/ofelnasto literaturo, ki jo splošno nazivamo in-dijanarce. Najmlajša nemška mladina je storila že drug napredni korak. Poleg indijanarc hlastno požira tudi kolportažni pofelj po 25 h zvezek. Vsak zvezek mora imeti vsaj deset krvavih umorov, zastrop-Ijenj in drugih takih čednih stvari, ki oblaže nemškemu buršu srce in um. Pred vsem Vsenemci so morali hlastno požreti in prebaviti najmodernejšo, indijansko in pa kriminalno literaturo.
Na Nižje-Avstrijskem živi veliko Cehov. Čeških belokožcev so se vsenemški Indijanci na Nižje-Avstrijskem ustrašili. Boje se, da Cehi poplavijo Ni-žje-Avstrijsko in počehujejo deželo. In zdaj je nastopil veliki vsenemški apaški glavar, ponemčeni Malik. Poklical je na pomoč velikega apaškega Manitua in vsenemškega Vodana, izkopal vojno tomahavke in pozval vsenemške nižjeavstrijske apaše na vojni pohod proti Cehom. Vojno pesem hruli zdaj proti ni-žjeavstrijskim Cehom v svojem glasilu, zvesto mu po. maga Moric Benedikt v svoji „Neue Freie Presse.“ Konstatiramo resnici na ljubo, da huronski Malikov bojni ples obsojajo kršč.-socialna, glasila. Včeraj je pripravil Malik velik vojni pohod v Melk, kjer je bilo napovedanih nekaj čeških turistov. Malik je že naprej povedal, da jim bo že dal in rekel, da privjede v Melk 4000 do 5000 vsienemških apašov. Vsenemški apaši so se obrnili na Schreinerja, naj prepove češkim turistom izlet v Vahavo, a Schreiner je odgovoril, da ne more ničesar storiti. Policiste, ki so apaše te dni razgnali, pozdravlja s to-le apaŠko pesnitvijo: „Hie rohe Staatsgewalt für die Tschechen! Hie deutscher Mut und deutsche Kraft für deutsches Gut!“
Počenjanje ponemčenega Malika bo rodilo to, da se združijo na Nižje-Avstrijskem v narodne češko organizacijo tudi dozdaj narodno indiferentni Cehi in da že zdaj po Malikov! zaslugi Nižja-Av-strijska nima več samonemškega značaja, marveč da je že zdaj nemško-češka pokrajina.
Turki za vojsko proti Grški.
Turška armada je za vojsko. V Carigradu je bilaj na Čast generalissimu Mahmud Sefket paši pojedina, na kateri so govorili navdušeno turški častniki o potrebi vojske z Grško. Na shodih v Peči in v Djakovi so Tlurki odločno za vojsko, Peč1 In Dja-kova dasta v slučaju vojske 40.000 mož., Mladoturk. in Albanci zahtevajo, naj odstopi Hilmi paša, konec vojaške diktature, odstavo Sefket paše in vojsko z Grki. Danes so pričeli v Carigradu z bojkotom grškega blaga.
—	Kdo je pisal?
—	Mi v hotelu! Oni večer, ko ste prišli, smo vam dali papir, pero in Črnilo, da ste napisali svoje ime. Vsak dan, pri vsakem obedu se vam je dal jedilni listek. To spada vse k pisanju. In zdaj ta račun, to spada tudi sem!
Kaj sem hotel na to odgovoriti ?
Opustil sem misel, da bi nadaljeval prepir, v katerem sem bil že naprej premaga/n. Vendar poskusil sem se izrezati iz zadrege z ironijo.
Ali moja ironija je lepo drsala ob duši tega industrijalca in mu ni prizadevala več neprijetnosti kot jo prizadene zamašek od steklenice, ki ga vrže roka nežne deklice na kožo povodnega nosoroga v kletki kakega zverinjaka.
Nabral sem svoj obraz v kolikor mogoče osorne gube.
—	Nekaj pa site vendar pozabili zapisati na vaš račun: To so stenice.
—	Ah! Ali res! Stenice ste imeli?
—	Cele kupe!
—	Glejte, glejte, kaj vi poveste. To je pa res čudno! — Večkrat jih poizkušamo pregnati; včasih se nam posreči, ali vselej pridejo nazaj te vražje živalice!
—	Tako? Nazaj pridejo?
—	Vselej, kakor pribito!
—	Že prav! Ako hočete, vam dam pomoček, da ne bodo nikdar več prišle nazaj!
—	Zelo bi me veselilo!
—	Dobro torej: kadar jih boste prihodnjič zapazili, pokažite jim račun, kot je ta-le tukaj, in jaz si dam glavo odrezati, da ne bodo prestopile nič več vašega praga.
Odšel sem s potolaženim srcem. —- — — — —-
Španska v Maroku.
Špansko posadko v Melili ojačijo na 38.500 vojakov. Spanci napadejo Kabije začetkom bodočega tedna,
Kabili so poleg 27. julija izgubili največ ljudi dne 11. L m. Španska baterija je razstrelila, hišo v Gurugugorovju, ki so jo zasedli Mavri, Nasprotniki so imeli velikanske izgube.
Dne 13. t. m. so Mavri ponovno streljali na trdnjavo. PonočjJ so se Še bolji, približali trdjnjjavi. Španska artilerija jih je pnjsilila,, dal so se umaknili. Mavri so zažgali velike ognje, da so boljše videli streljati. Proti polnoči so prekinili napad.
Vjetih je do 300 Spancev. Kabili ž njimi prav lepo postopajo.
V	Melilo odrinejo vse španske vojne ladije,
V	Madridu so odpravili cenzuro ražven poročil z bojišča.
Topničarka „General Couch“ je ustavila ladijo z 20 Kabili, ki je peljala smodnik. Kabili so zapustili ladijo, poskakali v morje in ušli Spancem.
Veleizdajniški proces.
Predsednik pokliče v dvorano Jiosa Oreščani-na, da se zasliši.
Ko ta pride pred sodišče, stavi v svojo obrambo polno predlogov* Zahteva, naj se prečitajo neka pisma iz njegove korespondence, katero so zaplenili pri hiš|ni preiskavi. Prosi tudi, da se zasliši umirovljeni okrožni Šolski nadzornik Davorin Trstenjak, ki bode izpričal, da je on delovali vedno) vj pomirljivem duhu med učiteljstvom, predlaga tudi, naj se čitajo razni zapisniki »Napredka“ in raznih drugih učiteljskih glasil, da se vidi, da pravoslavni učitelji niso delovali za razdor, ampak so razdor povzročili neki Hrvatje, katerih imena pa neče tukaj v javnosti povedati. Toliko v obrambo samo.
Predsednik nato konstatuje, da se nikdar ne javi več s kakim predlogom:
Dr. Miokovič: Prosim dovoljenja za stavo nekaj predlogov.
Predsednik:	Dolžnost vsakega obtpžnika je,
da se sporazume s svojim zagovornikom.
Dr. Miokovič prosi, naj se zia njegovega varovanca preslušajo še druge priče, ki bodo dokazale njegovo nedolžnost, in se naj tudi od njegove občine zahtevajo potrebni spisi.
Obtoženi Jovanovič predlaga nekatere priče, katere bodo ovrgle krivo pričanje obtožnice, da on ni nikdar govoril v krčmi o kralju Petru in tudi svojih potrebščin ni hodil kupovat v Belgrad.
Predsednik: Prijavil se je še zagovornik dr. Popovič, a on je še danes tako bolehen, da bo mogel še-le pri prihodnjo razpravi govoriti.
Državni pravdnih hoče, da bi se vsa zaslišanja s pričami in zagovorniki kmalu končala, ker bi potem on začel odgovarjati na vse predloge.
Dr. Budisavljevič: Se obtoženi Malobabič ima nekaj izpopolniti v njegovo obrambo.
(Predsednik: Naj pa vstopi. Ja# ne vem, zakaj imajo obtoženci svoje zagovornike, ker ,-e vedno sami oglašajo za svojo obrambo.
Obtoženi Malobabič predlaga, naj se prečitajo oni pozivi srbske samostalne stranke, katere so zaplenili pri njem, ko so ga zaprli.
Ker ni bilo nikakih drugih predlogov, so prešli na čitanje spisov. Najprvo se je Čitalo na predsednikovo odredbo Nastičevo brošuro „Moje afere.“
Po tem govori Še dr. Popovič, za katerim bo pa nastopil državni pravdnik s svojim dolgim govorom.
Raznoterosti.
Osebna vest. Novoimenovani dvorni svetnik Marij grof Attems gre za voditelja okrajnega glavarstva v Pulj.
Javna pohvala. Častiti gospod Anton LanjŠič, župnik pri Sv. Mjrtinu pri Vurbergu,, je dobil pohvalni dekret od c. kr. osrednje komisije za ohranjevanje umetnin in starin, ker je cerkvi ohranil starinsko zanimiv oltar. Čestitamo!
Imenovanje. Gospod Franc Fink, bivši učitelj pri Sv. iU,rbanu nad Ptujem, zadnji Čas suplenf na vadnici c. kr. učiteljišča v Mariboru, je imenovan za c. im kr. mornarskega učitelja v Sibenikm na Šolsko ladijo „Schwarzenberg.“
Pri Gajevi slavnosti v Krapini na Hrvatskem zastopa S. K. S. Z. č, g. profesor dr. Jos. Hohnjec iz Maribora.
Liberalno učiteljstvo ali kakor se nasproti oblastim imenuje „Zaveza avstr, jugoslovanskih učiteljskih društev* je imela včeraj in danes v 'Mariboru svoj uzuelni pregled čez svoje čete. Žalostnim obrazom hodijo udeležniH po mestu, kajti v njih duši je zavest, da postajajo njihove vrste od dne do dne redkejše. Mnogo učiteljstva je pričelo izprevidevati, da niso poklicani za to, da se slepo in strastno bojuje-jejo proti krščanskemu slovenskemu ljudstvu, ampak, da Žive ž njim v slogi in ga na temelju njegovih starih svetinj dvigajo E višji izobrazbi in posveti. To je faktum, katerega čuti vsak učitelj in neučitelj z neodoljivo silo. Zato se tudi slovenska javnost še nikdar ni tako malo Brigala za zborovanje liberalnega učiteljstva, kakor letos; nihče ne vpraša po govorih Jelencev, Ganglnov in Pivkov, kajti vsii sm<^ prepričani, da njih puhle fraze ne bodo ustavile razkrojil-nega procesa v slovenskem učiteljstvu.
Naše gospodarsko delo. „Narodni List“ prinaša dopis o posojilnici v Slovenj gradcu in Maren-bergu, v katerem v pozi velikega preroka prerokuje, da bodo pri 'teh posojilnicah zgubili liberalni in klerikalni kmetje vse, kar imajo. Pribijemo le, da do sedaj Še nikdo ni izgubil niti vinarja in tudi v bodoče ne bode, Ce bi pa mi hoteli igrati ulogo preroka, bi lahko isto, kar prerokuje dobro znani politični zadrugar o naših zavodih, z večjo gotovostjo prerokovali o Narodni založbi, 'Lastnem Domu v Celju, posojilnicah v Šoštanju, Brežicah, Slovenski Bistrici in mnogo drugih, Ce pa gospodje okrog „Nar. Lista“ smatrajo take lažnjive notice za umestne in neobhodno potrebne, za okrepitev slovenskega življa v narodno ogroženih krajih, potem pa le v tej smeri naprej, saj bodete v prvi vrsti otežkočili stališče — svojih lastnih pristašev v mestih in, trgih, nam pa ne škodovali, temveč Še koristili.
Gospodinjska šola v Teharjih pri Celju. Katoliško podporno društvo v Celju, 'ki vzdržuje zasebno dekliško šolo šolskih sester vi Celju, je kupilo jv Teharjih v- pol ure od Celja — posestvo Engel, ki je bilo dosedaj last dr, Sphellandrai, odvetnika v Trstu. Posestvo je na jako ugodjnem prostoru, meri 46% oralov travnikov, njiv, boste itd. Poleg lepe prostorne hiše so hlevi za govejo živino, novi svinjaki, velik kozolc, čebelnjak itd., vse v najboljšem stanju. Na tem posestvu otvori Katoliško podporno društvo letošnjo jesen, ako dobi zadostne podpore, gospodinjsko Šolo za Spodnje-Štajersko, katero bodo vodile čč. šolske sestre. V zavodu bo prostora za (kakih 20 deklet. To bo torej prva slovenska gospodinjska Šola na .Štajerskem inf Katoliškemu podpornemu društvu je le čestitati, da j’e pridobilo v ta namen za dober kup posestvo Engel. Ker pa bodo s to Šolo združeni ogromni stroški,- zato se obrača Katoliško podporno društvo do vsega slovenskega občinstva z uljhdno prošnjo, da vsak po svojih močeh podpira omenjeni zavod. Blagohotni darovi za gospodinjsko šolo se. naj pošiljjla|jo Katoliškemu podpornemu društvu v Celju, ,in se bodo imena vseh dobrotnikov objavila v Štajerskih slovenskih listih. Posebno prosimo zaupnike Katoliškega podpornega društva, da pridno nabirajo doneske za gospodinjsko šolo.
Nečuveno udarjeni so slovenski liberalci. Kar je storila preteklo nedeljo na Jesenicah družba sv. Cirila in Metoda, presega že vse meje. Najdelavnej-šim koroškim duhovnikom, ki žrtvujejo vse svoje moči za prospeh slovenske narodnosti na Koroškem, so na skupščini vzeli besedo; jim očitali, da so nenarodni; jim dejali, da se samo širokoustijo itd. In zakaj vse to? Samo za to, ker so duhovniki in ker ne morejo trobiti v liberalni rog in čivkati s kakimi Žerjavi. In to napravijo naši liberalni skupščinarji na Jesenicah, kjer bi se moralo pokazati Slovenstvo solidno? Cernu prihajate na Jesenice m s> tukaj razgaljate pred vsem svetom, da se potem Nemci lahko posmehujejo taki slovenski Šolski družbi? Sedaj pač ves svet lahjko vidi, kdo se Širokousti in komu je narodnost le pretveza.
Velikomestni Maribor. V Mariboru vlada res velikomestni duh. Skoro celo mesto se razburja, ker zvoni v karmeličanskem samostalnu vsak večer ob
9.	uri k molitvi. Neprestano pteujejo napredno misleči „gospodje“ in „dame“ ubojge nune, Češ, da so Še tako nazadnjaške, da zvečer ob devetih’, mesto da bi šle spat, zvonijo k molitvi. Napredni bog v Mariboru gre najbrže vedno že s kurami spat. Ti veliko, mestni g(ospodje sigurno niso Še bili idaleČ proč od Maribora, ker sicer bi znali," da na Dunaju, v Mo-nakovem in mnogih drugih velikih mestih zvoni tudi ob desetih' in celo o polnoči k molitvi. Ampak to je pač mariborska naprednost! — Sedaj pričakujejo „naprednjaki“ od magistrata, 'da bo prepovedal to zdravju tako Škodljivo razvado. No, gospodje, ki sedijo v mestnem svetu, so na vsak način zmožni skleniti prepoved zvonenja, Čeprav se bodo s tem činom osmešili pred celim svetom.
Nedeljski počitek. V vseh odvetniških in notarskih pisarnah v Brežicah je upeljan od 15. avg. 1999 naprej popolni nedeljski počitek. Ob nedeljah in praznikih miruje torej vsak promet z strankami, ker ostanejo pisarne zaprte. Uradniško csobje je že dolgo pričakovalo, da se odločijo gospodje šefi za. ta sklep. Opravičena želja zasebnih uradnikov se je vendar enkrat izpolnila. Gospodom Šefom vsa Čast!
Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani naša „Družinska pratika“ za leto 1910. z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi* slikami. Dobiva se od danes nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vin. izvod, po pošti 10 vin,, več* Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo. naroči v Ljubljani pri „Katoliški bukvami“ ali pa v prodajalni „Katol, tiskovnega društva“. Zahtevajte povsod le našo „Družinsko pratiko“ s podobo sv. Družine. Raz-prodajaloi dobe znaten popust.
"V
Štajersko.
Velika povodenj. V torek zvečer se je vtrgal oblak nad občinama Sp. Korena in sp, Duplek. Vsled prehude plohe so potoki bili kmalu polni in so poplavili travnike in njive. Hiše v bližini potoka, ki teče iz Korene, so bile tako hitro! v vpdi, da so se prebivalci ene hiše v Sp. Koreni komaj rešili na podstrešje. Voda j« podirala plote, jemala s seboj les in ga1 puščala po travnikih. Najhujše je bilo v Sp. Dupleku, kjer je voda podrla most, Črez katerega pelje okrajna cesta. S peskom in kamenjem je pokrila trav*.
uike, M izglodajo skoraj kakor, strugaj potoka; z lesom, ki ga je nosila seboj, je ranila in skoraj uničila najlepše saflonosnike, lip kmetov,, da bodo imeli vsaj na travnikih ob potokih otavo, je uničen* Vmes je pa padala toča, ki se precej pozna na grozdju, Občinske ceste, ki drže v griče, so popolnoma nerabne. Voda je izkopala skoraj en meter, globoke grape, ali pa je Odnesla zemljo, in kamenje. Ponekpd so cesto zasuli plazi. Promet v griče je ustavljen, dokler se ne popravijo peste, promet po okrajni cesti pa gre črez majhen pomožen most.
Zavrh pri sv, Rupertu, V, torek 10. avg. imeli smo strašno nevihto. Od večera do polnoči je neprenehoma bliskalo in treskalo, da je bilo groza« Ljudje niso upali iti spat,; Pri vsaki hiši imeli so do polnoči luč, Vdarilo je v viničarijo Franca Bezjak iz Selc, Zgorel je samo rušt in krma. Drugo so ohranili Zavarovan je bil za majhno svoto. Dežilo j,e kakor bi iz Škafa vlival« Voda je naredila veliko škode. Med dežjem pa je bila toča, katera je Še to pobrala, kat je 24, julija pustila.
Sv. Tomaž pri Ormožu, Pri nas, so se pojavili lahki slučaji davice. 18, avg. prišel je okr. zdravnik dr. Maiučka in je nekaterim učencem vbrizgal zdravilni serum zoper davioo ter šolo za nedoločen čas zaključil, — 13. avg. so našli tukaj mrtvo neko nad 80 let staro /viničarko. Bila je že od črvov popolnoma razjedena in zdravnik je Idonštatiral, d'a je že okrog 8^-10 dni ležala mrtva. Zadela jo je kap; hudodelstvo je izključeno.
Velika nedelja. V torek, 10. avg. je bila pri nas nevihta z nalivom. Med dežjem padala je precej gosta toča, katera je naredila veliko škode na ajdi. 24. julija nam je toča pokončala koruzo, oves ib deloma str-nino, sedaj pa nam je Še vzela ajdo in proso.
Ljutomer. K nesramni trditvi ft,N. D.“ od.7. t. m., da so katoliški mladeniči tatje, da so ponoči izr puščali konje, kradli biče in sedla, le, še sledeče: Svetinjskemu vozniku so vsled lasitne neprevidnosti ušli konji, točarica je pa drugemu vozniku vzela sedalo, ker ni hotel — a morda ni več mogel — poravnati svojega računa, in radi tega se dolži katoliška mladina — tatvine! >T,u menda ni več treba komentarja, Čestitamo v prvi vrsti „N. D.“ na tako resnicoljubnih in zanesljivih poročevalcih, v drugi vrsti pa Sokolu — na takih zastopnikih. Občno občudovanje pa gre Sokolovem Šeiaranžerju, katerega ime slovi od Ljutomera tja do Sv. Lenarta! Merodajen liberalee-Sokol pa je očitno ob soj e val tako laž-njivo, obrekovalno in do skrajnosti neumno dopisovanje, dobro vedoč, da s tem zgubi stranka !še bolj na ugledu, Mi se pa takim bedastočam lahko smejimo in rečemo: „.Le tako naprej, potem nam ne bode treba več vprašati:	Kako dolgo Še? Pri sokolski
slavnosti menda ubogim udeležencem, sicer pristnim liberalcem iz vseh vetrov, ni ostal vinar v mošnji, ker se Sokol baha z velikim dobičkom. Društveni blagajnik kar ne ve, kam s tolikim denarjem. Namenjena sta dva izleta, eden v Vuzmetpiee, drugi pa k Sv, Juriju ob Ščavnici. Cujte! Sokoli gredo na delo! Treba je vzbujati ljudstvo, rešiti ga iž teme verskih načel in osvoboditi ga groznega klerikalnega, nazadnjaškega suženjstva. Ö, veseli se, slovensko ljudstvo, teh rešiteljev, kakor se jih veseli do sedaj še v temi vere tavajoči mladenič.
Bralno društvo „Naprej“ pri Sv. Barbari v Halozah priredi letošnjo tombolo pri Zidu, in ne več pri svojem udu Korenjaku kot doslej, Čeprav je sodeloval zvesto pri pevskih in tamburaških vajah. S Čim se jim je neki zameril, ker kandidira v občinski odbor. barbarski, pa ne naliberalno-štajereijanskblisto? Pa pravijo, da je društvoi nepolitično? Kateri kratkio-vidnež jim bo še verjel? Ce bo tak tepež, ko zadnjič, bodo imeli malo udeležnikov. Nihče ne nosi rad kože he oddajo, čeprav morajo zato potem taki radikalci v luknjo. Želimo, da bi nam naša k.-a. izobraž. društvo priredilo kako slovesnost. Saj dekleta že dol-goflta nrko igro čakajo, le da nimamo niti odra niti lokala, ;Äij Še cerkovnik v Meti stanuje. Zadnji Čas je, da dobimo cerkveno hišo pri sv. Barbari,
Sv. Barbara v Halozah. Te dni se je mudil pri nas zdravstveni nadzornik od graške namestnije dr. Kučera in je v spremstvu 2 zdravnikov obiskoval bolnike na domu ter brezplačno dajal nasvete in zdravila, — Ptujski nemčurji, ki imajo tu posestva, Še vedno motijo tukajšne Slovence, češ, da radi ptujskih; dogodkov ne pride noben Nemec več kupavat živine in vina na Slovensko, zato morajo Haložani v občinskih uradih nemškutar iti in Šolo ponemčiti, da jim bo šlo boljše. Uboge duševne reve, ki se vsedejo na take limanice zvitih nemčurjev, ki nam spletajo le zanjke na vrat in bi nas radi imeli le za volovske priganjače, Noben značajen Slovenec ne bo uklonil tilnika pred njimi, češ, veliko preveč jih’ je, Slovencev pa premalo, Ali ni več slovansMh bratov, ki nam lahko pomorejo, in pa država, ki je po večini slovanska. Ne poslušajte torej nemškim podrepnikovi in priganjačev! Sramota klečeplazcem, ki zajudežev groš podpišejo vse.
Planina. V kratkem Času bodo pričeli delati v naši občini vodovod. Dela so se oddala iJankotu Pohlinu iz Kamnika na Kranjskem.
Slivnica pri Celju. Potuhnjena bolezen legar se je pojavil v naši' občini. Ko smo zvedeli za drugi slučaj te bolezni, smo brzojavili po distriktnega zdravnika dr. Keppa v Celje, da bolezen uradno konšta-tira ter tudi, ako uvidi potrebno,, prepove slavnost o-tvoritve Prosvetine knjižnice, ki bi se imela vršiti dne 8. avgusta. Bolnik je ležal pri sosedu tistega kr-
čmarja, ki je dal prostore za veselico. Dr. Keppa je bil takoj tu in je aognal, da je v resnici legar, glede veselice pa ni nič ukrenil. Obisk 'dr. Keppa je pa naše liberalce tako zmedel, dal so potem,, ko je odšel v .Celje nazaj, na mah razdrli vse kar, so pripravili na slavnostnem prostoru, da bi opozarjalo na veselico; prihajajoče goste so poslali domov, ostali so prireditelji sami, g. Kurbus in njim na Čelu Kumerc. Za -to blamažo imajo zahvaliti svojega naprednega župana, ki pa je po našem mnenju prav, ravnal, da jim je z ozirom na pretečo nevarnost kake nalezljivosti zabranil veselico. »— Od druge strani sc nam piše: Liberalci C,N, D.“) nočejo povedati^ zakaj z njihovo .veselico nič ni bilo, pravijo, da zavoljo naše protia-gitacije ljudje niso prišli, kar, ni res, ker se ljudi ni odvračalo od Petelinjeka.. Bo pač' čisto drugi vzroki: da se vspored ni mogel vršiti, tega so krivi legar, obisk dr, Keppa, in županova prepoved; da pa ljudi domačinov ni bilo, še lahko povemo eden vzrok: ker sploh1 niso imeli namena obiskati vašo veselico in je tudi prihodnjič ne bodo, razun če bi že prej izvedeli da se bo dobila pečenka tako dober kup, kakor zadnjič. VjaS pevski zbor ima še premalo privlačne sile.
Slovenj gradeč. Novi slovenski zdravnik dr. I. Železnikar nastanil se je tukaj in začel poslovati z dnem 15. avgusta 1909. Bil je Že prepotreben, vreden pa je tudi vsega priporočila zaradi raznovrstne skušnje ali prakse, kS si jo je pridobil po raznih graških bolnišnicah.
Pogreb nemškega nacionalizma v Celju.
In tako je prišlo, kakor je moralo priti. Saj nikdar ni bil prav zdrav ta nemški nacionalizem v Celju. Stal je vedno na trhlih nogah in v slabi koži. Hiral je vedno. Le zdravniška sredstva so ga vzdržavala po koncu. Culi so dan in noč ob njegovi postelji bolniški. In zdelo se je, da se mu zdravje obrača na boljše. Saj so pripeljali mladino dijaško in mladino pevsko pred njega, da bi mu ta vdihnila mlado in krepko življenje (Burschenschafter tag — Sängerfest), da bi mu ta ogrela odrevenele, mrzle ude. Zakaj tresel se je bolezni in slabosti življenske. Vsak se je sicer bal, da bo strepetal, a nihče si ni upal misliti, da pride to tako hitro.
In odšli so skrbni mestni očetje na dopust, šli so gledat k svojim domačim na Slovensko. T.ako je bil osamljen bolnik na bolniški postelji. Ko si nihče ni mislil, da pride najhujše, je vlegel svojo trudno glavo k večnemu počitku.
In prišli so pogrebci v nedeljo dne 15. t. m., da izkažejo zadnjo čast mrliču. Ob Ml. uri so prišli iz Maribora. Sprevod (Jkondukt) se je pričel pred kolodvorom. Tam so vstopili pogrebci v krog, zapel' pesem žalostinko ter sneli klobuk z glave, kakor k molitvi. Ko je Še godba odsvirala enako pesem, so pripeli zadnje pozdrave na vencih na zastave. Taki mrtvaški traki so sicer navadno črne barve, včasih bele, pri otrocih namreč. Tokrat so pa bili rudeče barve. Crna barva sicer bolj spominja zemljane na smrt. 'A ta rudeča barva tudi ni motila grobne tišine, ki je nastala, ko se je sprevod začel pomikati po ulicah celjskega mesta.
Nihče se ni oglasil, vse je gledalo za pogrebci mirno in tiho, kakor se to ob takih prilikah spodobi. Zato tudi mestna policija ni imela nikakega dela. Nočni čuvaj na stolpu Nemške hiše je odprl svoio lino, da Še enkrat pogleda za rajnim, potem pa jo žalosten zapiajhne. Saj je bil rajni njegov (krušni oče! —
Pri sprevodu je svirala godba primerne komade. Se-ve, saj je bil rajni star veteran, ki je bil v marsikateri vojski. In veterana spremljajo z. godbo na grobiišče. In spremili so ga tjekaj, na Zeleni travnik. Tam na zelenem travniku so storili, kakor pravi pesem: „Oja, den’te me V črni grob, oja, liter na grob“.
Drugi dan so pa prinesli jutranji listi med dnevnimi novicami poročilo, da je mariborska isocial-demokraška organizacija dne 15. t. m. nacedila izlet v Celje, kjer so smeli socialdemokrati s svojo novo godbo prvikrat javno po ulicah celjskih obhajati slovesen obhod, ne da bi jim nemškonacionalni mestr.t urad to zabranil ali jih kdo izzival. Po obhodu so imeli ljudsko veselico v gostilni ..„Na zelenem travniku“ (Zur grünen Wiese).
Koroško.
Celovec. Na Spodnji Goričici se je v Hirscho-vi drevesnici obesil 'dninar 'Andrej Rabič. — Pri Ribnici je utonil v jezeru nadrevident v. p. (Dunajčan) K. Stein,
Celovec. Na tukajšnji razstavi umetnostnega društva sta dobila zlato državno svetinjo prof. Lud. Willroider v Monakovem (rodom BeljaČan) in c. kr. gimn. prof. V. Mytteis v Beljaku; srebrne državne srvetinje so dobili R. Frank in K. Stoitzner na Dunaju, dr. A. Pöchl v Linču, A. Baar v Nov. TeŠinu na Moravskem, svetinje mesta Celovca pa sta dobila Celovčana A. Purčer in E, Thurner.
Žihpolje. Jožefu SaŠeljnu v Cadramu je pogorelo za 1000 K gozda.
Rečnega mojstra službo oddaja koroška deželna vlada. Prošnje so vložiti do 1. oktobra. Prednost imajo pijonirski in tehnični podčastniki. Letna plača prilično 2000 K.
Vrha. Pogorela sta po domače Žužel in Ma-nušnik v Skofičah ob Jezeru.
Kostrnje. Umrl je tukajšnji liberalni (posili-nemški) župan Janez DragaŠnik, po domače Čepnik. Zapustil je vdovo in štiri mladoletne otroke.
Št. Vid. Zaradi nesrečne ljubezni si je sama zavdala kuhlj/a Ivana Rus pri Vorabergerju. Prepeljali so jo v celovško bolnišnico, a zdravniki je niso mogli več rešiti. — V gostilni „iPri konju“ (Z, Ross) sta pri plinovem dovodu delala dva klučarska učenca Pobočnik in Mihelič brez nadzorstva (!) in seveda sta ravnala z svečo tako nerodno, da se je nabrani plin raznesel in je učenca obadva težko poškodoval. — Gostilničarici Alojziji Subernik je zadnja tri leta zmanjkalo po malem 6000 K. Orožniki so zvedeli, da je v tem Času v tukajšnji hranilnici njena dekla naložila 2600 kron, in so potem to deklo zaprli.
Labud. Na Šmajdalenski gori je na prodaj posest štev. 73. Vrednost 458 K, najjnižja ponudba 305 kron. Dražba je dne 28. avgustja pri sodniji v St. Pavlu.
Poreče. Pri Žmicu v Blatnem gradu je prišla triletna deklina hči v rezalni stol. Stroj ji je odrezal tri prste desne roke.
Štebenj pri BikŠtanju. Dne 1. avgusta je bila tu primicija č. g. Ivana Ožgana. Ker se je isti 'dan otvorila nova postajnica, bilo je tu vse dobre volje. Zbrala se je pri cerkvi, kjer se je brala maša na prostem, velika množica ljudi. — V zabavo bodi povedano, 'da je znani poročevalec pisal v ,,Bauernzeitung“, da je bila „Promotion.“ Deutsch schwach, dragi posilinemec!
Svetnaves. Pri tukajšnjem požaru je nastalo škode za 70.000 K. Revščina je velika. Pogorelci so sami kaljžniki in gostje, katerim je zgorelo skoraj vse in ki skoraj niso bili čisto nič zavarovani. — Strela je ubila na potu v mlin konja posesitnika V, Slemica, vrednega 600 K. Dečko, ki je sedel na vozu, ni bil poškodovan Čisto nič.
Trviž. Nemci in posilinemci se zelo jezijo, ker je podpolkovnik in poveljnik tukajšnjega 5. lovskega bataljona, gospod Jos. Havfar, prepovedal častnikom udeležiti se dne 11. avgusta velike Šulferajnske veselice. Napovedati mu hočejo baje bojkot, ker je ukrenil edino pametno, da je c. kr. vojaštvu prepovedal udeležiti se hujskarij proti Slovencem, ki tvorimo lep del tukajšnjega prebivalstva.
V pomožni sklad
za poškodovance po toči v ormoškem, ptujskem in sosednih okrajih so darovali sledeči p. n. gg.:
Zadnji izkaz ...	K	311-10
Anton Turnšek, trgovec v Rečici .....	B	5-—
Josip Svetič, župnik v Tinjanu pri Trstu .	.	„	5-—
Franc Heber, župnik v Spodnji Polskavi . .	„	40-—
Župnik Frid. Horvat, dar št. lovrenških župljanov	„	78	55
Fekan Franc Šalamon, dar rogaških župljanov .	„	34-—
Franc Petek na Ljubnem v Sav. dolini . . .	„	20-—
Anton Kolar, župnik v Št. liju pri Velenju . .	„	10-—
Neimenovan na Paki.................................„	10	—
Župni urad pri Kapeli po žup. M. Meško . .	„	60 —
Slov. kmečka zveza pri Šv. Juiju ob juž. železnici	„	50'—
Janez Goričan, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. gor.	„	10-—
Tomaž Mraz, nadžupnik v pok. v konventu mil.
bratov v Gradcu.................................„	100	—
Župnik Alojz Kokelj, zbirko Vnrberžanov . .	„	25-—
Anton Meško, dež. poslanec, svoj dar 5 in dar
obč. Lahonci 15, skupno.....................„	20'—
Ivan Zwölf v Postojni..........................„	3-—
Josip Cede, župnik dar studeniških župljanov . „	30-—
Jožef Meško, žnpnik v Sv. Miklavža	pri	Ormožu	,	20-—
Župnik Jožef Weixl, dar križevskih	župljanov	.	„	54 40
Župnik Alojz Gričnik, dar župljanov v Mariji
Reki...............................  .	.	.	„	7
Posojilnica v Vitanju..............................„	25
Josip Farkaš, trgoveo pri Sv. Jurju ob Ščavnici	„	5
Josip Krajnc, župnik v Zibiki.................„	17
Fr. Savski v Vidmu . . . ,....................„	5
Hranilnica in posojilnica v Artičah...........„	10
Posojilnica v Sv. Lenartu v Slov. goricah	.	.	„	100
Ivan Hutter, c. k. profesor v Celovcu . .	.	.	„	20
Gregorij Presečnik, župnik na Frankolovem .	„	5
Fr. Močnik, kaplan v Sv. Tomažu pri Ormožu	„	5
Marija Urbas, posestnica v Sv. Lovrencu na Dr. p.	„	10
skupaj ... K 1095-05 in Prva jugoslov. tovarna za kavine surogate 139 kg ka-vinih primesi.
Vsem darovalcem se v imenu ponesrečencev zahvaljuje in novim prav toplo priporoča
Jožef Ozmec,
župnik in deželni poslanec.
Razgled po svetu.
Najstarejše društvo, ki najdalje obstoji na svetu, je pač Bokeljska Mornarica v Kotom. To društvo se je ustanovilo leta 809 in bo slavilo meseca septembra letošnjega leta enajststoletnico svojega obstoja«
Najden milijon Na kolodvoru v Benevenutiju na Laškem so našli v železniškem vozu v bankovcih, v vrednostnih papirjih in v zlatu 1 milijon 700.000 lir. Kerj ni bilo nikjer javljeno, da bi bil ta denar ukraden ali izgubljen, domnevajo, da je ta znesek kdo odnesel iz Mesine v času potresne katastrofe.
Hdvozldana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvori&ičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru pro-pa. Kje, pove upravništvo lista.
V trgu Šmarje pri Jelšah se proda posestvo, obstoječe iz njiv in travnika,' da se lahko redi ena krava, iz hiše z vrtom, hlevom in sadnim drevjem. Zemljišče meri 2 orala in je v prvem razredu. Cena: 3600 K. Več se itve pri Drag. Zelič, organist Šmarje pri Jelšah.	148
Loterijske številke.
Dne 7. avgusta 1909.
Gradec . 44 40 72 78 54 Dnnaj . 85 37 38 66 76
Dobri, solidni fnžinarskl kovači,
ki so izvežbani v izdelovanju lesenih sekir v vsaki obliki, znajo dobro vrtati in izkovati, dobijo v štajerskih fužinah „Columbushütte“ Rušah, Spodnje Štajersko, stalno akordno delo. Žene in hčerke ožen^ jenih kovačev pa bi lahko dobile delo pri isti tvrdki pri tovarni vžigaiic v Rušah.	593
Lampijoni, papirnati krožniki, konfeti, serpentine, servijete, razglednice in karte za šaljivo pošto se dobivajo najcenejše in v največji izberi pri
Goričar & Leskovšek
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem na na debelo in drobno v Celju, Graška cesta 7.
SMRT
doleti vsaeega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. .	.	.
Slovensko platno m. .	.	.
Savinsko platno m. . . Vojaš to platno m. ... Domestih platno mthko m. Gorsko platno debelo m.
Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci za stenj in pošiljatve čez 20 K franko.
N*
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
xa
3WB* Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Šepec, Maribor
Grajiki trg štev« 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd.	i
Jernej Zamolo naznanja stem v svojem kakor v imenu rodbin Sedmak, Močnik, Juhart in ZamolO ml. vsem dragim sorodnikom, sočutnim prijateljem in znancem tužno vest o smrti svoje najdražje, nepozabljive soproge, oziroma matere, tašče in babice, gospe
Rozalije Zamolo roj. Wolf
ki je v petek, dne 13. avgusta 1909 ob 2. uri popoldne po dolgi bolezni in prejemu sv. zakramentov za umirajoče v 56. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo drage rajnke je bilo v nedeljo, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne v hiši žalosti slovesno blagoslovljeno in potem na domačem pokopališču v družinskem grobu k zadnjemu počitku položeno.
Sv. maša zadušnica se je čitala v pondeljek, dne 15. t. m. ob 8. uri v župnijski cerkvi v Framu.
V Framu pri Mariboru, 13. avgusta 1909.	150
Urar, očalar in zlatar
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni.
rvomnfnnp 8 sloTenskimi ploščami, čistim in \7l clIJJ.UiUlJ.t5 jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše iglo za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, dborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrehrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim!
oooooooooo
1 ■ od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Ulj G Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
gXXXX Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru«
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in knpnjem lase.
IVAN BERGLEZ p brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstva in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
Svoji k svojim! Q Melovatelj cerkvenega orodja in posode!O
Karol Tratnik, Maribor
M'Bureš
Ignac Božič
narodni krojač v Maribora,
78
Tegethofova nlica 16, v hiši dr. Rosine
«r.
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
T nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. :