236. številka. Ljubljana, vtorek 14. oktobra. XII. leto, 1879. Iiluijii vsak dan, izvzemši ponodelike in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ORerske dežele za celo leto 16 gld., za pol l»»ta 8 gl., St četrt leta 4 fjld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 fcld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mene-, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 #ld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 pld. — Za oznanila se plačuje od cetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „glcdališka stolba". OpravniStvo, na katero naj §e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Iz državnega zbora. Z Dunaja 10. okt/ [Izv. dop.] V diugej seji državnega zbora so se izžrebali poslanci v 9 oddelkov, katerim Be bodo izročili vsi volilni akti, da jih pregledajo in potem poročajo, ali se imajo volitve potrditi ali ne. V tej seji je predsednik dal brati izjavo čeških poslancev, na podlogi katere so vstopili v državni zbor. Ker je ta izjava uže dan poprej bila tipkana v listih — zgodilo se je to na veliko nevoljo češkega kluba po indiskreciji poslanca dr. Gregra, kateri jo je bil ^Nar. Listom" poalal — je celi zapopadea uže znan bil, tedaj zbornice nij tako zanimal, kakor bi jo bilo, ko bi se tu prvikrat feralu. f Po Beji ho se obrali poslanci v oddelkih in izvolili predsedniki in podpredsednike. V vseh so se pri u j priliki stranke merile. Ker pa je slučajno v nekaterih nerazmerno veliko avtououiističnih poslancev, zgodilo Be je, da eo saiiio v štinh oddelkih avtonomisti zmagali, v petih pa ustavoverci, većjidel Banio z 1 ali 2 glasovoma večine. Z ;aj se po večjem uže daje pregledati, kako niočue so btranke v zboru. Avtonomisti niiujo tu kiube: 1. češki, ki šteje 04 udov; 2. poljski, ki šteje 57 udov, pa k Umu se .-mu se Sohor računati, ki je ol>-JjuDii Vfcduu s tem klubom glasovati, in Rubin tc O.iuk.evic, tedaj 59 udov; 3. desni centi um, iz konservativcev in južnih Slovanov, ima 56 udov, a tudi 5 konservativnih pjsthtnikov iz Moravskoga bode s tem klubom glasovalo, morda tudi kmalu pristopilo. Tedaj je odločnih avtonomističnih poslancev 174, kar če nij večina. A nasprotno odlo čno ustavoverna stranka šteje k večjemu 150 poslancev, ostali — kacih 30 — Be računajo Claudite jam rivos! Bog ga bodi zahvaljen, da se je uže začel državni zbor 1 Pa ne, da bi ue ga veselil zato, ker bodo naši državni poslanci imeli zdaj priliko, korenito dezavujirati tistega oblastnega mojega g. kolego nad črto, ki je tako diskretno dvomil o njihovej „izrednej nadarjenosti", ue: jaz tu spodaj v svojih pritličnih prostorčkih ne increm mnogo zanimati se za talente lini h mož, ki bo po Božjej milosti in po volji narodovej smetana našega političnega mleka. Sploh si s tako delikatno stvarjo jaz ne belim glave, nego tolažim Be se staro prislovico: ■\Vtin Gott gibt tiu amt, dem gibt er auch den verstand! Če pravim, da je tu prislovica Biara, le hočem reči, da bo stari ljudje tako uganili, in stari ljudje bo VBelej prav imeli: kot vladna stranka. Najmočnejša stranka v zboru je tedaj avtonomimična, gotovo večino pa še le ima, če tudi vladna Btranka z njo glasuje. V prvič merile bo bodo stranke v prihodnje) seji v torek. Tačas bo veČina volitev verificirana in potem se volijo predsednik in dva podpredsednika. Na vladno željo je avto-nomistična stranka pripravljena, voliti grofa Koroninija za predsednika, zato pa zahteva, da bo voli prvi podpredsednik iz poljskega kluba, drugi pa iz desnega centra. V iBtej seji bode grof H oh en wa rt na-svetoval adreso do cesarja kot odgovor na prestolni govor in enaki nasvet Be bode storil tudi od ustavoverne Btranke. V gospodskej zbornici so novo vsto-pivii češki velikoposestniki izročili enako iz javo, kakor v poslanske) zbornici. Stari zagrizeni centralist in Blovanofag Schmerling si nij mogel, da ne bi to izjavo skušal opovreči. Pri tem bo mu je pa pripetilo, da se je prav polteno blamirah Oponašal je namreč knezoma ScLvvarzenbtrgu in Lobkovicu, da njihovi žlaht-niki so o svojem čhau pred 18 leti bili v gospodsko zbornico brez vsacega protesta vsto pili. Kari knez Schvvarzenberg opominja na to Schuierlmga, da bi on, kot stvarnik februar ske ustave, veudar moral vedeti, da so tačas vstopili v gospodsko zbornico brez vsake obljube in da se ta obljuba še le, odkar so direktne volitve, zahteva. Politični Razgled« \oliunjr «Io*<* « . V Ljubljani 13. oktobra. V seji dne 9. t. m. je izročil knez Kaiel Schwarzenberg tudi predBedništvu //«-*pOil*ke atbumice izjavo, slično onei, katero so bili češki poslanci izročili v držav nem zboru. To izjavo so podpisali, razen nave- nad rimo nij treba spotikati se, saj Be tudi dan-denes mnogokaj ne ujema. Pa zato, ker sem tu nekaj o rimah zimi, me še ne sme a hče na sumu imeti, da sem pesnik; nijsem politik, a niti pesnik ne, in bleda luna, žvrgoleči studenci, cvetoče doline, kipeče plauine in kar je tacih nesrečnih igrač pesniške neusmiljenosti — vse morajo svedočiti mi, da nikdar še nijsem z njimi „kalil javnega miru". Toda iz vsega tega še nij razvidno, zakaj sem državnega zbora vesel, kaj ne? Da, r.s je; bom pa i uu-.lal. Zato sem se ga razveselil, ker se nadejam, da se bode narodno razumništvo odšle z njim bavilo iu tako pozabilo na druge stvari, kakor n. pr. na neslani prepir o slovenskem vseučilišči..... „Da te, kaj čenčaš V ali bodeš molčali" nNu, nu, kaj pa je hudega, gospod urednik?« „Kaj ? Ali ne veš, kakošna Buša je bila dencga kneza Schvvarzenberga, tudi grof Friderik Thun, knez Mavricij Lobkovitz, grof Rudolf Cbotek in grof Henrik Viljem Haugvritz, vsi še le sedaj imenovani dedni udje gospodske zbornice. Sicer poročamo o tej stvari obširueje na prvem mestu denašnjega lista. „Politik" pravi, da bode stalni komitet nvtotiumi stiske Btranke pričel pripravljati predloge glede" preustrojitve ustave. ćešUi listi se zadovoljno izražajo o pre-stolnem govoru; „Narodni liatyu se iz njega nadejajo boljše bodočnosti, „Pokrok" isto tako piše, a še dostavlja: Češki narod se je uže večkrat lepo tolažilo, za to pak mora klicati še na dalje: „dejanja, dejanja." Ogerslei državni zbor je odložil do 23. t. m. svoje Beje. VniAiiJe države. Knez WUrtembergski se je dne 8. t. m. vrnil iz Cetinjt* v Sarajevo. Knez črnogorski mu je pripel na prsi Danilov red. Smešno uže postaje to, kako se nemške in angleške novine trudijo s kombinacijami, da bi dokazale, kako potrebno in — gotovo je, da odstopi ruski kancelar Gorčakov. Preje se je dejalo, da hode Gorčakov moral odstopiti, ker — knez B smark več zanj ne mara; drugi pride zopet in oglasi se v „T mesw, da je car Aleksander svojemu striicu v Aleksandrovem .lin. u I n,. da bode Gorčakova — nžrtvovalu. Vse to nij druzega, nego grman-sko-britska agitacija zoper energičnega Slovana Gorčakova, ki predobro pozna koristi Rusije. Radi bi odpravili tega velikega diplomata, ali verjetno je, da car Aleksander ne bole odpustil svojega zvestega svetovalca skozi 22 let, dokler Gorčakov sam ne bode iz proste volje odstopil. Ititlffttiski vojni minister Parencov je prišel 5. t. m. v Peterburg, da bo z rusko vlado posvetuie o bodočem organizovanji bolgarske narodne vojske, pri kat ere i so če zgolj ruski častniki, za to pravijo „St Pet. Vjed.u, da, ker je Rusija preskrbela Bolgarijo z orožjem in vsemi vojnimi potrebščinami, v tem leži poroštvo za zbližanje dveh sorodnih si narodov in ob jednera vir odpora zoper prizade- za novine: nobene vojske niti najmanjšega ustanka, ni kuge ni druge nesreče, sam l'.is mark je po malem strašil po časnikih in nemški listi bo se celo spomnili ljubljanskega močvirja, za katero se nikdar ne zmenijo, ka der je poplavljeno — kar moj prijatelj, spol-njevaje svojo narodno dolžnost, „sproži" tisto prijateljsko razpravo „um einem dringenden bedlirfnisse abzubelfenu in Blovensko časopisje je bilo iznenada preskrbljeno z gradivom, t originalnimi članki . . . Res je, celo za nemške naše kolege je nekaj odletelo in „originalni" so bili tudi ti članki, ne rečem, da ne. Meni bo je uže originalno zdelo, da je naš izredno nadarjeni rojak et profesor in partibus tako resnobno in s tako monstroznim aparatom nad — prazen strah spravil se, še bolj pa, da je žugal z „udarcem", katerega se nam nikakor nij bati, da nas je svaril pred »grehom", katerega se vanje neinštva. Bolgarija ne more živeti brez Rusije. cesar in cesarica sta se sedla s rusko cesarico v Oosu. V Atentth bo izpale volitve za vlado neugodno, voljenih je 130 opozicijonalcev, za to bode dalo baje zdanje ministerstvo svojo ostavko. V Sottfif ho niohamedanci dne 18. m. m demonstrirali pred hišo ruskeg« kou-sula U lauova in nabavljali na Ruse. Ruslvi zastopu.k je ostro zahteval od turške vlade zadostenja, za to je Turčija poslala svojega komisarja v Solun, da bode turske ro^ovilježe naučil spoštovanja do zastopnikov tujih vlad. Italijanski poslanik grof Tornielli in bel-giJBki glavni konzul Borchgrave sta 8. t. m. srbskemu knezu izročila svoja poverjenjska pisma. Nadalje se poroča iz Belgrada, da je tamošnji turški poslanik Sermet Effendi zahteval, da mora bolgarski zastopnik v Srbili, dr. Kirović, knezu Milanu oddati investi-turni ferman, s katerim je bolgarski knez bil na prestol postavljen; to je srbski knez kar naravnost odbil in priznal s tem, da ima Bol garija pravico imeti na Srbskem svojega diplomatskega zastopnika. Srbska skupščina se bode sešla početkom meseca novembra v Nišu. V vutm ti uske j zbornici se je 8. t. m. prečitalo poročilo o vladnem revizijskem načrtu. Poslanec Marzescu je pobijal v dolzem govoru oni načrt in dokazoval, da verske naprave Izraelitovne pripuščajo popolnega asi-miliranja z Rumunci in dejal, da, ko je Francoska judom dala državljanske pravice, so sklenili judje, da Be talmud (judovski verski zakon) podvrže francoskim zakonom. To se pa nij zgodilo na Rumuuskem. Francosko ministerstvo je imelo dne" 7. t. m. posvetovanje. Vojni minister je konstatiral, da francoska armada izvrstno napreduje, kar se je pokazalo pri poslednjih manevrih. Jules Ferry je poročal o Bvojem potovanji skozi južno Francosko in dejal, da povsodi srčno odobrujo vladno politiko in njegove naučne zakone. Glede" amnestiranja izgnancev bo je sklenilo, da ostane pri tem, kar je uže parlament sklenil. Finančni minister je naznanil, da se bodo davki zopet znižali. Vodja etsns - lotrinjskin avtonomi-stov, dr. Schneegans, je vstopil po dogovoru tič svojimi volilci v ManteufTelovo mini sterstvo kot svetovalec. S tem pa še nikakor nij zapečateno, da ostane Elsas-Lotrinija na vekov veke pri nemškem cesarstvu. sšnyle£i javljajo, da bo Afganistance pred Kabulom natepli, a zgubili 85 mrtvih in ranjenih. Dopisi. O«! Velik« Nedelje 7. oktobra. [Izv. dop.j Vsak rodoljub, kateremu je mar za napredek našega Blovenskega naroda, mora priznati, da je p'satelj članka „Z^grebŠkim Slovencem" v Štev. 229 „Slov. Naroda" vsejal zdravo in dobro seme, sproživši gotovo krasno misel, da naj se ustanovi v Zagrebu društvo Slovencev, katero bi imelo zraven drugih -r.vari, poglaviti nalog, biti podpora zagrebškim vseučiliščnikom. — Ne bi se bil oglasil s temi vrsticami, ako me ne bi radostno srce k t- um opominjalo, ker morebiti od nobenega kraja naše ljube slovenske domovine nij toliko Sto vencev v Zagrebu, kakor ravno iz Velike Nedelje. Ima tam Iju lij, ki so meščanje, profesorji, činovniki, dijaki in drugi; spet letos sta odšla tja dva nadejepolna abiturijenta na tamošnje vseučilišče in jeden železniški činovnik od Velike Nedelje. Brez male izjeme je skoro vsakemu Zagrebčanu dobro znan priljudni lastnik mnogo obiskovanega svratišta „k lovačkomu rogu " v llici in isto tako njegova štovana rodbina, vsi Veliko-Nedeljčanje, na katere smo ponosni, posebno kar se tiče narodnega mišljenja in dobrohotnosti. Jaz upam, kakor sem ob začetku omenil, da bode seme g. dopisnika omenjenega članka obrod lo stoteren sad, ako se začne stvar brez odloga primerno obdela vati. Za to pak mi Veliko Nedeljčani dragim rojakom v Zagrebu kličemo: Ne zaostanite za drugimi, kadar bodete povabljeni pristopiti k tako potrebnemu slovenskemu društvu, in pokažite, da Veliko Nedeljčanje ljubijo svoj rod, io sebi najbližje brate Hrvate. — lK|»o«l 4 u Vil U G okt. [Izv. dop.'j Pred nekoliko leti sem Be mudil mesec dnij v kni-nej jpavskej dolini. Neizmerno me je veselilo navdušenje za našo carevino in naš narod, ki se je tačas razprostiralo po vsej dolini, in se nij vstavilo tudi pred najbornejšo kočo, temuč sprejelo je v svoj veliki kolobar tudi to. Ne vem, kaj bi se bilo takrat zgodilo b človekom, kateri bi se bil upal o „blažen eju Italiji le govoriti, ljudstvo bi ga bilo raztrgalo. Zopet ho me okoliščine pripeljale v to lepo dolino, toda glejte, kakšna razlika mej onim časom in sedanjim. Navdušenje je burja odnesla, preveliki davki, slabe letine, pomanjkanje vina, ki srce ogreva in ljudstvo navdušuje, bo deloma nzroki te nagle spremembe, kajti, kadar pajki po želodcu mreže predejo in se skrbi za vsakdanji krah vseh mislij polasto, neha gotovo vsako navdušeni«. Toda nepopisno me je osupnilo, da so nekateri kmetje in posestniki pripovedovali, kako dobro se godi — podložnikom italijanskega kraljestva I Laški skop tarji, barantači in po-hajači, ki bi doma mesec dnij ne preživeli, trosijo vedoma ali nevedoma mej naše Ijud-stvo grde laži, da je italijanski krnlj skoro vse davke opustil, da so vri pod Italijo jako /a lovol ni, iii da je to le bilo mogoče, ker jo kralj penzijonistom in duhovnom vse plačo odvzel in jim le toliko privolil, da žive. To od ene strani, od druge strani pa Abend-rothove sleparije, ki bo dosti posestnikov ob premoženje, vse pa, ki bo se hercegovinskib ekspedicij udeleževali, v veliko škodo pripravile, prouzročile so ta nepričakovani preobrat, ki se mi je skoro nemogoč zdel. Liudstvo trdi in duhta: „Kako more vlada izročiti toliko denarja Židu nepoštenjaku, mej tem, ko bi bila njena dolžnost, za to skrbeti, da bi toliko njenih podložnikov v škodo ne prišlo.* O 1 tretje strani so pa tudi vladni organi sami krivi teh neugodaih sprememb. L u Istvo je prosilo za Bvoje pravice, pritoževalo se, pošiljalo nemške in laške dopise in akte nazaj; nekoliko časa je to pomagalo, toda vse je zopet po starem. Iz glavarstva goriškega dohajajo se slovenskimi dopisi vsakrat bele muhe, v Ajdovščini je malo boljše. Iz ajdovske uradnije sem imel veliko uradnih spisov v roki, toda vsi so bili nemški ali italijanski, slovenskega nijsem videl niti jednega. Le — davkarija razpošilja svoje plačilne naloge v slovenskem jeziku. Nij-li to ironija? C. kr. notar io trd Nemec, kot da bi bili mi gori nekje v Solnogradu. Ako ljudstvo od njega slovenska pisma in dr. zahteva, mu naravnost pove: „Nijsem in ne bodem nikdar slovenski pisal, ako ti nij prav, hodi drugam". Zakaj vlada take notarje mej Slovence postavlja? Oioboo sicer nemarno nič proti g. notarju, on je jako uljuđen, prijazen, vse kar hočete, toda tu gre za stvar in v tem oziru smo mu nasprotniki in mu bodemo. Torej veliki davki in splošna beda, o dosti i nazadnje navedene neugodnosti in ne-dostojnosti hudo tarejo naše ljudstvo, in pro-uzročujejo, da ono v svojih nadlogah zavida sosede, misleč — se ve da po krivem, — da so le-ti na boljšem. L Še nekaj imam uže dolgo na srci, pri tej nam nikdar spove lovati treba ne bo, in v svojej gorečnosti na vse zadnje še zabredel v tisto opasno partijo kazenskega zakona, kjer se nahajajo §§§, govoreči o „zavratnih" zloči nih. Vendar da ne poreče kdo, da jaz komu krivico delam, svečano „izjavim" — izjave bo te dni nekako v zraku — da je prognanoga odgoj tel ja „nadejepolne mladezni" jeden njegovih protivnikov popolnem izpodrinil glede — originalnosti, sicer mu pač nij prišel kaj do ži vega. Pa prav se godi profesorju: zakaj draži take junake?! VousP avez voulu,George Dandin! Tiat zmagonosni advocatus universitatis je non plus ultra originalnosti. Kakor iz Jupiterjeve glave M nerva, tako je iz njegove „fix und fertig" poskočila slovenska alma mater! Ničesar mož nij pozabil: slušateljev ima kolikor jih treba, profesorjev pa kar na izbiranje. Zdaj seže na desno, ruk, pa ga ima, potem zagrabi na levo, hopsa, pa postreže kar s celim periščem, naposled privleče na dan veleučenoga in velezaslužnega preiskovalca ižanskih podplatov, slovečega pa- trijota iz Blatne vasi! Ker ima toliko in takoj raznovrstnih učnih močij, mu ne zadostuje na- j vadno vseučilišče, on ustvari pravo vseučili šče in obesi nanje še kmetijsko šolo — višjo, Be ve da, kajti nižjih in srednjih imamo itak v izobilji in učencev se na njih vse tare. (Na Slapu bode neki prihodnje leto obče priljubljeni ravnatelj z gospo ravnateljico in ravnateljskim naraštajem vred na golih deskah ležati moral, da bode naša učeča se bodočnost imela kam položiti trudne g^vice.) Profesorji za kmetijski f&lkutct sicer nijso „imenovani", pa ljudje pra vijo, da mej „imenovanimi" žrtvami novinarske smelosti poznajo jednega, ki je v vinstvu „klasično" izobražen in gotovo za to stroko predestiniran. Tudi se pogreša stolica za „višjo analizo taroka," toda v naglici bo kmalu pre zre kaka drobnost, ali pa je pisatelj na tihem zase kaj prihranil. Pa dovolj o teh originalnostih! Kako, da meni nijso po všečiV Zakaj si želim konec debate? Ne tajim, da je bila pravda kratko- časna, celo trdim, da je humor v njej imel najhvaležnejšo ulogo, a vendar le mi je jela nekam presedati. Zato sem komaj čakal, da se snide državni zbor. Č3e ljudje nema jo dela, jim raznih vrst muhe po glavi rojiti začno: hudoba pride, pa jih zmoti. Preverjen sem, če bi ne bilo — šolskih počitnic, se nikoli ne bil vnel ta »domači prepir". In zdaj ga je uže — ravno dosti za potrebo. Kakor vse kaže, bi ne bilo varno, še dalje igrati „mit dem Rchiessgewebr". Otroci se tudi za šalo voj kujejo, naposled pa se zares step6! Zatorej, ne bodimo otroci! S cer bi se utegnila šala spremeniti v resnico in to le na veselje in na dobiček naših protivnikov. Pamet ▼ roko in pomisliti, da je prepir kakor huda bolezen, ki rada kaj „nazaj pusti": semper altquid hicret. Star prijatelj, sam trd Kranjec z goratega Bohinja, mi je večkrat dejal: občuti ljivost,ta je naša narodna krepost. Dostikrat sem se spomnil njegovih besed, in tudi zdaj mi Hučć po ušesih. Zato Vam svetujem, naredite — • .priliki moram to objaviti. Jaz trpim na nenavadne) bolezni, da mi težava prihaja, ko vidim apačeno ime, bodi ai slovensko ali nem-fiko ali laško. Vsakokrat pa, ko potujem po vipavskej dolini o 1 Ajdovščine v Gorico, me kar krč lomi, ko vštric ceste in na posebnih tablicah v vsakej vnsi vidim imena, kakor: Aidussina, S. Croce (Križ), Carnigna (Kamenje ljudstvo izgovarja: Kanin je), Wertowino, Sella, Batnglia, Cernizza, Scbonpass (Š^n Pas), Per-vazzina itd. Ipavski županje so vsi uljudni, postrežljivi; naj izvole odstraniti to Bramoto lepe svoje domovine, s tem ustrežejo meni, in menim, da tudi mnogim drugim. Y. N rrr»tvn iliti 4. oktobra. [Izv. dop.] V jutro rano je vojaška godba po mestu oznanjala, da je denes velik j raznik, po l presvet lega cesarja. Ob 9. uri je bila na holmci blizu velike vojafnice sv. ma a z godbo, na vzočen je bil ves generalštab, mnogobrojni tukaj?n;i vojaški oddelki, vsi vojaški in civilni i nov n ki pa množica knstijanov iz mesta in okolice z zastavami; mej sv. mašo so ne v šator, kateri je bil za nje pripravljen, pripla žili tudi Turki: gradanačelnik, kadija (turški sodnik) in še drugi z mogočnimi turbani na glavi. Opomniti moram, da je bil vojaški s.a povednik, ko je prišel s častniki in činovniki na kraj Bvetišča, z navdušenimi „živio"- in „slava"-klici sprejet. O poludne je bil obe i v konaku, povab 1 jeni so bili vsi častniki vojaški in civilui či novniki, vsa duhovščina in prej omenjeni Turki za katere je bil izbran poseben prostor, po streženi pa so bili s turškimi jedili, pri kate rih se nij rabil ni nož ni vilice. Mej obedom vstane ekscelenca i' nI. Stransk v, in počne b krepkim glasom povoriti, povdarjaje, kako je Avstrija vedno cesarju udana, da vsi njeni narodi čvrsto in krepko podpirajo prestol in pri vsakej priliki pokažejo svojo lojalnost zato ve, da govori vsacemu iz Brca, če za kliče: Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja Avstrijo! Godba na to zasvira cesarsko himno in iz navdušenih prs avstrijskih in bošnjaški je donelo tisočero „živio" - in „slavo" - klicev ki so Be črez konaški vrt daleč preko bistre Lašve rezlegali. Po dovršenem oficijalnem pro gramu je godba svirala „Kolo", stari jugoslovanski ples; prav dobro so ga vodili naši vojaki b prekrasnimi Bošnjakinjami; narodnih pesnij nij bilo ne konca ne kraja. Tako se je izvršil krasni in veseli dan, ki bode marsikateremu Bošnjaku ostal v vednem spominu. Domače si vari. — (Objektivna tiskovna svoboda) je zadušila nedeljski naš list, zopet — zaradi nadaljujočega članka o ,,I juhi umskem odgojevališči za učitelje." Čestiti naši naročniki naj drage volje potrpe, ob jednem pak preverjeni bodo, da Be „Slovenski Narod" uže ne bode z lepa lotil tega državnopravdni-štvenega „noli me tangere." — (Bolnega našega urednika) prijateljem na njihova vprašanja tukaj odgovarjamo, da je ugodni obrat bolezni vztrajen; g. Jurčiču ae zdravje od dre* do dno boljša, po malem sicer, pa vendar statuo. — (0 gospodu Gerbiču) Brno baš prejeli veselo poročilo, da jo tu li njemu veliko boljše in nevarnost kakor se kaže, popolnem odvruena. — (Ljubljanski „Sokol") je v so boto zvečer sklical zbor strelcev v salonu čitalnične restavracije. Sklep je bil, tla se na pravijo tudi letos strelski večeri. Strelci so po on-tituira'i za po eben oddelek „SoVo a" in in izvo ili navašč odbor, kateremu bode na'og kreniti, česar treba za uredbo atreljanja. — (Cesars k dar) Nj. Veličanstvo pre-vitli cesar je pogorelcem vasi Gora v kočev-Wem okraji 3O0O gld. nakloniti blagovolilo iz Svojega zasobnega imsnja. — (Imenovanje.) Finančno nvnister-tvo je II reda geometra g. Ivan Got za in Karla Mendlika imenovala za višja geometra v dozianjih njijnih službah, prvega pri lubljanskem katastraloem arhivu, druzega pri uravnavi zemljskega davka na Kranjskem. — (Nadvojevoda Friderik,) brat nevesti španjskega kralja, je v Krakovem zbolel za dif teriti do. — (Zdravnike za živino) takoj v začasno službo jemlje kranjska deželna vlada. Povod je goveja kuga, katero je živina iz Hrvatske zopet k nara zatrosila. Taki začasni živinozdravniki dobodo poleg povračila potnih troškov uajmanj po tri goldinarje dijet ali dnine. — (Nov brzovlak,) ki bode po noči vozil, mislijo bojo s 1. decembrom na južnej železnici uvesti. Do'go uže tarnajo TržaČanje o tem ponočnem brzovlaku, naposled se je železni" no ravnateljstvo menda vendar udalo. — (Na železnici mej Trbižem in Pontebo) bodo vlaki za osoba začeli voziti se dne 1. novembra. Bago se po tej črti uže lehko pošilja zdaj, kakor smo o svojem času prijavili. — (No v f o t o g ra f), v narodnih krogih znani p. Anton Androjna, je odprl bvoj atelje v GraniSči št. 16, v Kavčičevej prej Cvajerjevej hiši, kjer ima „Sokol" svojo telovadnico. — (Konja s plašil a) sta se v petek večer na Cojzovem grabnu znauemu tukajšnjemu zdravniku za zobe g. P—. Divjala sta s kočijo proti sv. Jakoba mostu in na njem jo prevrnila. Goso. P— je pal pod voz, pa se k sreči menda nij hudo pobil, ker je sam pobral se in šel domov, a konja sta prevrneno kočijo vlekla po sv. Jakoba trgu proti sv. PlO rijanu, kjer so jih baje ustavili. — (Hišico tik pošte) so zičeli podirati za prihodnje „Knaflove ul:ca", kjer novo hranilmc) gradijo. Z laj bi se še prav podalo, če bi zraven nunskega vrta poleg Sovanove hiše naredili nove ulice do tržaške ceste. — (S Pregrade) nam piše naročnik našega lista, da bode v „Hrvatskom Zagorji" ako dobra trgatev in izvrsten mošt. Kakor se čuje, bode letošnji mošt precej zdaj dražji kakor je vlansko vino. To je zelo verjetno. Poslednje se toti po 10, 12 do 20 kr. liter. Vreme je vedno prav ugodno, grozdje še od dne do dne boljše. — (Zdravstvena naredba.) Mestni magistrat tržaški objavlja, da bo bile v zaplenjenih klobasah iz svinjskega mesa narejenih najdene ikre. Zatorej priporoča občinstvu, da se čuva svinjetine in ne je ni mesa ni klobas, ako se nij so prej najmanj 25 minut kuhale v vrelej vodi. Ob jednem so bile opozorjene mestne gosposke v Gorici, Ljubljani, Gradci in na Dunaji, da v Trst ne puščaio nikakor šne svinjetine, ako nema sanitarnega potrdila v katerem je zapisauo. kakšna in koliko je je, pa kdo je prejemnik. — (Požarne škode.) V spodnjih G6-rijah v okraji radovljiškem je dno 17. m. m dopo'udne pogorel gospodar,u Viucenciju Re-petu skedenj z vso v njem shranjeno mrvo Pogioila sta v ognji tudi dva prašiča, Škodo je 450 gld. Pogorelec je bil zavarovan. Zanetili so požar -/opet otroci, igrajoči se z užigal-n;mi hl nčki. — V nedeljo dne" 5. t. m. pak je začelo goreti v vasi Gorenje Vreme okraj* postojnskega ob 10 uri zvečer, ko bo bili I u he uže Itgli k počitku. Veter je pripomoći, da je og-^nj m ično okolo sebe posegel, vrhu tega je pa tudi vode pomanjlcovalo. Pogorelo je 15 poslopij in ljudje bo prišli ob vso. Pomoči je silno potreba siromašnim pogorelcem. Razne vesti. * (Rojstna hiša Palackegfl.) V moravskih Ilodslavicih, pokojnega Palackega rojstnem mastu, se je osnoval oibor, kateremu je nalog, da kupi in potomstvu obrani hišo, V katerej je bil rojen „otec" češkega naroda« Svota za nakup je uže nabrana, pa treba je še enkrat toliko novcev, ker se h šiea mora po-i r i viti in razen tega ustanoviti mal zaklad za njeno vzlržavanje V sobi, kjer je na svet prišel Palacky, priredil je odbor majhen muzej t. j. zbirko raznovrstnih stvari, ki se tičejo življenja slavnetra mrtveca. — Nedavno j* bil tuli odkrit z veliko svečanostjo lep spomenik Paluckemu v Rožnovi na Moravskem. Sni h mu je vi ia jedenkrat veljalo ho kr.; če žulito, da se natisne, blagovolite poslati novce po poltnej nakaznici. #*o*£&aii «». Druga javna dobrodelna tombola dnd 28. septembra 1879. ^ač'u.nski slrlep. Za prodanih 8077 komadov tonibolnih kartel po '20 kr. imo projeli.......gt 1G1&-40 Od to vsoto se imajo odbiti stroftki Nakup 12.000 kartel risanje na kartčlo .... Zlati in srebrni novci za dobitke ........ Oleplava dobitkov .... Znižana 5 loterijska pristojba ....... l5°/0 davek od dobttka. . Provizije ra/.prodajaleem kartel ......... Naprava in odprava stolpa Naznanila in druge tiskovine liculivi........ Nagrado mestnej straži . . „ postreSčkom . Dar siromašnemu dečku, kateri jo vlekel Številke . . Kazni manjši stroftki . . . P<»klonitev fondu slavne požarno stražo..... 8270 32 — 976*16 80.— 88*38 4137 139.51 30'—■ 65*40 32 — B.— 24*85 5 — 1M-20 20- — Vkupe . . . . ■ 874-21 Čisti dobiček tombolo je zatorej . . . gl. 741-19 Od to vsoto se da četrtina v iznesku gl. 185-30 fondu mestnih siromakov in gl. 555-89 ostane dobrodelnim namenom društvenim. O tej priliki izpolnjuje |)odj>isano ravnateljstvo vrlo priletno dolžnost, izrekajoč svojo iskreno in najsrčnejšo zahvalo vsem gospodom trgovcem, ka-vnmurjcm, oštirjem, lotcrijstom in trafikantom, kateri so prodajali kartčlo M tombolo, nadalje uredništvom listov, kateri so prijaznjivo omenjali to podjetje, ter vsem, kateri so je nesebično pospeševali in tako pripomogli dvojnemu plemenitemu namena, da se je pridobila znatna vsota; uitpuslcri bodi hvala vsemu občinstvu, katero ae je tako jiolnoštevilno udeležilo tombole. (480) V Ljubljani, dno 8. oktobra 1879. Za tombolni odbor: Ravnatelj sivo prvega ljubljanskega društva za podpiranje in oskrbljovanje bolnikov. Dunajska borza 13. oktobra. (Izvirno telegraflono poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih oH gld. 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru . , ., ''9 »70 „ Zlata roma ....... 81 „ 70 „ ISdO dri. pOBOJilO i . ■ 12*» p — „ A k' - i io narodne bauke .... 889 . — „ Kreditna akcijo ... . 987 ' .<» don ........ * 17 Sraoro.......... — Napol. ....... 9 C. kr cekini ....,».. 5 Državno uiarke....... 57 30 30 32 58 90 Loierl J ii** srečke. V Gradci 11. okt : 2. 12. 79. 8. 84. NaDunaji 11. okt.: 11. 47. 41. 70. 9. Javna zahvala. Vrnivia se s putovanja v prekrasno Bftifl do-movim« glavno mesto, Biuatrava si v prijetno dolžnost, najiakrenejšo zahvaliti se vrlemu zlon-ti čital • Diskih peveov. kateri ho n.-tma o prti ki Bajt) poroke pred odhodom iz l.jubljai.e Upeli iako unio glasno podoknico. (,4S2) V Ljubljani, dno 11. oktobra 1879. Josip JJenedikt in soproga. Umetne zobe in zobovja z zračnim pritiskom najboljšo konstrukcijo, vdevlje se brez bolečin. Zobne opci°fi>Mtl9 toda v hiši ni. 29 (nova) v visocem parterji ter ©rdinnjo od 12. do 2. ure. Siromaki ne plati« nič. Vinorejcem, trgovcem z vinom in krčmarjem prodaje za pretakanje vina iz jednega soda v drugi, in iz sod.i v klet Karel Karinger na motnem trgu, (418—7) gumaste trobe ~^fl| (O-T^r^o.rriisclo.l^-u.clie-) Uporaba je prav priprosta: iz trobe so vzame zrak in vsled zračnega pritiska teče potom skozi vino. 1 meter trobe 9'/i m/m.....— gld. 80 kr. 1 n B 13 m/m.....1 „ HO „ l „ „16 m/m.....1 „ bO „ 1 „ n 1 16 ui/m ovit s konopljo 1 „ 40 „ t „_* 19 m/m „ „ 1 „ 60 „ \ nanjo naročbe se točno i* vranjo. Podpisanec priporoča vsake baze po najn žjih cenah. (479—1) O-oslI prodajem po 4 do 5 gbl., uložene po ti, 7, 8 do 2>> gld. rKZ2.ta.re po 5 do 15 gkl. Citre z 31 strunami po 0 gbl., od palisan-drovega lesa ti do 20 »{Id., uložene 22 do 30 gld , sč stroji od 89 do 40 gld. ZF'lo.-vte od 2 gd. do 20 Khl. Potem vsake vrsto liistx-o.rra.eri.to-v od m.eca.i ter vse, kar so potrebuje pri godbi. P. t. občinstvu so priporoča uljudno »Tožof TiCil>ic», stanujoč v Ljubljani na starem trgu hiš. st. 34. :xxxxxxxxxxxxxxxx: Deseti redni kranjskega industrijalnega društva 30. oktobra 1879 oh 4. nri po po I u o1 ne v flirekcijskein uradu drnžk Dnevni red: a) Foročilo o uspehih minolcga upravnega leta 1878/79. b) Poročilo revizijskega odseka. Gospodje nkcijonari, ki hočejo glasovati, prosijo se v smislu § 10 statutov, naj uložijo svoje akrijc do 28. oktobra v društvenoj blagajnici, ter naj vzcmo tam tudi legitimneijske karte. Prvosednik upravnega sveta. (476-2) :xx)K>cxxxxx^xxx>Ov<>(x>(XXx: i i t? *=• »j- pi P) rr M »ali i11 II H I ■•2.* \7\ Q B t C ti S a 1 rs « J N 5- f R Ode ■ m ~1 - a, •< 8 sa' w ffi 5i S - H* a —i C" o. »• I r £ 1 o 8 - s-.8 ? se prodaja pristan. Zelenika (pušpan) konjiiNiiiJ uliti 1, Trnovski (488) Štev. G283. (471-3) Razpis sekunflarske služIle. V deželoej bolnici v L ubijani je izpraz njena služba »ekundirija z letnim ad;Utoin 400 gold. ter so prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo. Prcuitelji za to službo naj svoje prošnje z dokazili o zdravniški m doktoratu, oziroma o zdravniških študijah an o do-ed.-injili službah io o zmožnosti nemškega in Bloven^kega ali katerega diuzegn a ovanskeua jezika \ 14 «llM'll po prvem razgla-u teg« laz.uaa ulo?d pri vodstvu deželne bolnice v L.ubljaui. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljublj a D i, dne 4. oktobra 1879. Prodaja srani materijali]. I'rilioiln ji iIoitI. OtOT7-3J_CSL za racpefovanje šivalnih strojev, svile, evii'iui, bla^njiiic itd. Ponnditelji imajo znati govoriti in pisati llovenidinu in n tušćino, (meti jim je prav dobre IVeđodbe o svojih h\»,^ .Ihhm; h ter morajo položiti primerno Ksiv«-i_j«». Kedor mm j o italijansćiii •, ima pridnost Ponudbo, odnosno osobnu prijave do -O. t. m. (477-1) Franjo Detter. K Ueumannova velika zaloga narejene obleke. Za gospode: Suknene zimske suknje Sukneni ineiteikovi , . Mi'iirikini iz hnliia . . Miidčrna obleka . . . Oma (ddeka..... .Jesenske puvršnje suknje Lovske suknjice iz bolna Suknene lilaee . . . . Ponnriie suknje . . . . IleitliolVeijev dežui plaše gl, Za dečke: Suknen nieneikov . . . Suknene obleke . . . Trne obleke..... Lovske suknjiče od lodnn Zimske sukneno hlače ti. jjf Za otroke od 2 do 8 let: Oldeke iz klohueiiie r ■/. Idač...... Lovske obleke a btaČaml Suknena obleka s hlau.iuii Povrlttje suknjo . . . gl 3 50 ■i'hO «> — 7- Za gospć najnovejši paletoti z Dunaja: Suknje po obliki /a gospod« od palmerstona . . od Suknje po obliki /u gospode, ratinaste a!i lopkinsito „ Suknje po obliki za ^osjiode, iz sukna Blisoonega i/, vravnaiie projo.......... „ Hi drrni dežni plaši- o