HHHtMMMHfl^ritaiHBM^^^^^^^^^^^^HF^^^^^i^^^^^^^^^^^^^^^^^^^l^^^^^^^^^^^^H^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^HHI^MHIH^^^^I VELIK ODZIV NA AKCIJO »IŠČEMO PLETICE KIT« Seda] pa se slama Je že tako, da so za šivanje slamnikov potrebne slamnate kite, žanje pa slama. Na pšenično slamo smo popol- noma pozabili. Vabimo vse tište, ki bi želeli, hoteli in mogli pripra- viti na svojih, s pšenico posejanih površinah ob žetvi tuđi slamo, da se nam pri javijo. Pšenico je zato treba požeti na roko in pripraviti v otepe za ročno pletenje kit. Kmete, ki bi hoteli tako pripraviti pšenično slamo, prosimo, da se prijavijo v uredni- štvo »Slamnika«, Domžale, Ljub- ljanska 70. Bralcem naj povemo, da se je prijavilo već žensk, ki so priprav- ljene kite plesti, ugotovili pa smo tuđi, da na dveh mestih vendarle še ohranjajo uporabne stroje za šivanje slamnikov. V drugo stoletje pelješ, Kamničan! Potrebna je torej slama, jo boste vi pridelali? Bili so gostje Domžal na prireditvi Slovenia open 91 V sklopu teniske prireditve Slovenia open 91 so naše mesto obiskali mnogi ugledni državniki in javni delavci. Med drugimi so nas obiskali: - g. Janez DRNOVŠEK, - g. Lojze PETERLE, - g. Živko PREGL, - g. Ingo PAŠ, - g. Viktor ŽAKELJ, - g. Ciril RIBIČIČ, - g. Ivica RAČAN, - g. Emil Milan PINTAR, - g. Tone VOGRINEC, - g. Radmilo ARMENULIĆ, - direktorji najuglednejših evropskih zavarovalnic, - najvišji predstavniki teniske zveze Slovenije in Jugosla- vije. SKZ-LS in Zveza slovenske kmečke mladine vabita občane na kresovanje, kibo na Limbarskigori v nedeljo, 23.junija 1991. Ob 20.30 bo masa, ob 21.30 pa kresovanje! Vljudno vabljeni! EKO UTRINEK MAJSKEGA DNE Saj je moja gmajna! Sobota, 25. 5. 1991, ura je 16.15 popoldne. Na poti od Radomelj proti vaši Hudo peljem. Prehitim traktor z »diro«, do roba in čez napolnjeno z od- padki, polomljenim salonitom, starim sodom, pla- stiko in smetmi, ki se po cestišču usipljejo z voza. Traktor registrske številke 18-80. Kmetica in dvoje otrok ob njej. Ustavim. »Kam peljete?« vprašam. »V gmajno vendar! V svojo! Imate morda kaj proti?« »Seveda imam! Vaša gmajna je tuđi moja, moj in naš življenjski prostor!« »Kaaaaj« zarohni. »Cmajna je moja, slišite, moo- oja!! In če drugi vozijo vanjo, bom jaz tuđi - pa amen!« B. Peter Janežič republiški prvak v sqiasku Mengeški teniski center Fit- Top je v mesecu maju organizi- ra I prvo prvenstvo_ Slovenije v squashu. Prvenstvo se je nadvse uspešno končalo za dva Mengšana, ki sta se srečala v fi- nalu. V finalu je Peter Janežič s 3:0 premagal Darka Tisaja. Peter Janežič prvi slovenski prvak v squashu REZULTATI: polfinale: Jane- žič : Prelesnik 3:0, Tisaj : Kra- vos 3:0, za 3. mesto: Prelesnik : Kravos 3:1, finale: Janežič : Tisaj 3:0. GREGA RIHTAR Podžupan skočil v zakonski jarem Mlllltgrei star, nas vlak! 16. junija letos bodo v prostorih nad kavarno Veronika v Kamniku odprli spominsko razstavo dokumentov, fotografij in predmetov ob 100- letnici Kamničana. Seveda bodo po besedah avtorice razstave prikazali tuđi »železno cesto« in njeno zgodovino skozi domžalsko občino. Mag. Marjanci Klobčar pomaga pri urejanju raz- stave strokovnjak za železnice, njihovo opremo in železniško zgodovino Tadej Brate. Prireditev ob svečanem obeležju 100-letnice pripravljajo tuđi v Trzinu in Domžalah, kjer se bo vlak za dalj časa ustavi I. V soboto, 15. junija počastimo našega častit- Ijivega stoletnika! Naš podžupan - uradno se funkciji reče podpredsed- nik skupščine občine Dom- žale - gospod JURIJ BER- LOT je od sobote, 25. maja 1991 oddan. Izvoljenka je prav iako naše občine cvet, gospo- dična TADEJ A ZAVAŠNIK. Posebnega cirkusa okrog poroke podžupana ni bilo, prav pa je, da Juri ju Berlotu zaželimo v občinskem časo- pisu na novi življenjski poti obilo zadovoljstva, miru in uspehov. »Samostojno Slovenijo smo dolini uresnićiii ne zaradi priložnosti, ampak zaradi potrebe. Ne iz dolžnošti do spornina na davno Karantamjo, ampak zaradi lastnega narodnega dostojanstva, zaradi prežive*ja, zaradi vredne prihodnosti nas in iz odgovornosti do ttstih,- ki "^ ■ ■ pridejo za nami.« :______^_ Lujze l'ett'i'le, nj /ascdanju slovenske skupiuno 21. .11. 1990 DOMŽALE, 6. 6.1991 GLASILO OBČINE DOMŽALE • ŠT. 10 letnik XXIX I In jaz za to sem vnel se ves, I a hiaden bil je tuš: I za desne bil sem levi pes, I za leve desna uš. JANEZ MENART iz pesmi POST FESTUM ■■Han— Domžalsko občino je gostom iz italijanske občine S. Giovanni al Natisone predstavi! ob pomoći prevajalke ing. Anton Preskar. Naš sogovornik v pogovoru je bil župan tega kraja g. VValter PIANI (na Preskarjevi levi) DELEGACIJA IZ OBČINE S. GIOVANNI AL NATISONE NA OBISKU Prijatelji, okrepimo stike! Župan mesta S. Giovanni Al NATISONE je izjavil, da bi že- leli stike okrepiti na kulturnem in športnem področju, italijan- sko delegacijo je sprejel pod- predsednik domžalske občin- ske skupščine JURI) BERLOT. Že dalj časa domžalski He- lios uresničuje bogate komerci- alne povezave s firmo ADLER v občini S. Ciovanni Al NATI- SONE. Gre za relativno majhen kraj velike gospodarske moči; tolikšne, da pomeni po- membno gospodarsko središče Furlanije julijske krajine. V tem kraju je kar 300 podjetij pre- težno lesne industrije. Najpo- membnejša je izdelava stolov in drugih kosov pohištva. V nji- hovi proizvodnji dokončajo ne- verjetno veliko število stolov - kar 15 milijonov oseb bi lahko hkrati sedlo na njihovo enoletno proizvodnjo. To dej- stvo firmo ADLER in kraj uvršča v središče tovrstne evropske proizvodnje. Seveda je za vse to potrebna najsodobnejša tehnologija, so- dobni tehnološki in tržni mar- ketinški pristopi. Ob taki koli- čini stolov je gotovo tuđi zah- tevna naloga Heliosa, da zago- tovi vse potrebne barve in lake žanje. Kot so poudarili predstavniki te italijanske občine, želijo so- delovanje s slovenskim gospo- darstvom še okrepiti. Ker so imeli v svoji sestavi tuđi podpredsednika furlan- skega dela italijansko-jugoslo- vanske gospodarske zbornice LUCIANA CONTIJA, je seveda ta pripravljenost in želja dobila tuđi že bolj konkretne obrise. »Deset let že intenzivno de- lujemo na tem, da bi intenzivi- rali gospodarsko sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško. Rezul- tati me opogumljajo, da delo z veseljem nadaljujem. Pred- vsem lani smo zabeležili velik porast izvoza in uvoza. V veliki meri je to že posledica liberali- zacije trga in uveljavljanja za- sebne pobude. Želimo organi- zirati solo za managerske ka- dre, vendar pa zadnji dogodki naša prizadevanja upočasnju- jejo. Optimist sem in upam na vse najboljše, da borno prešli s kvaliteto in rezultati našega sodelovanja še bistveno dlje, kot smo sedaj. V nadaljevanju obiska so jih gostitelji - delavci Heliosa ter občinski možje popeljali na ogled obrtne cone v Trzinu, ogledali pa so si tuđi teniske prireditve v TEN-TENU. POGOVOR Z ŽUPANOM Nisem verjel v tolikšno zasebno pobudo! Župan mesta S. GIOVANNI AL NATISONE in vodja delega- cije na obisku je profesor glasbe g. VValter PIANI. Po uradnem delu obiska sva se za- Na obisku iz občine San Giovanni al Natisone (Italija) dne 8. maja 1991 v Domžalah - župan mesta San Ciovanni/Nat. gospod VVALTER PIANI, - podpredsednik Furlanskega dela Italijansko-jugoslovanske go- spodarske zbornice, gospod LUCI ANO CONTI, - član izvršnega sveta gospod MAURO STEFANO, - direktor časopisa »/i MANZENESE« gospod CIULIANO MUZ- ZOLINI, - župnik mesta San Ciovanni/Nat. don PIETRO ROMANELLO, - predsednik združenja krvodajalcev gospod CIUSEPPE CROPO, - predsednik družbe ADLER FRIULI S.p.A. San Ciovanni/Nat. gospod CIUSEPPE AGLIATI - prokurist družbe ADLER FRIULI S.p.A. San Ciovanni/Nat. gospod CIUSEPPE FURLAN pletla v prijeten pogovor, v ka- terem je bil g. PIANI prijazen in s pohvalami za naš kraj in ljudi zelo darežljiv sogovornik. Župan urejenega, prijetnega videza je na najuglednejši mestni funkciji že četrti mandat -15. leto teče, ko je v svojem kraju NUMERO UNO. Tu so vprašanja, gospod župan: Kako ocenjujete stopnio go- spodarskih odnosov med firmo ADLER in HELIOS* Te poslovne povezave so že utečene in dovolj velike, go- tovo pa ne tolikšne, da ne bi mogli na obeh straneh storiti bistveno več. Z razvojem obeh krajev in naših industrij mo- ramo skupaj iskati in najti skupne možnosti sodelovanja. Mislim, da je teh možnosti še veliko. Delček naše občine ste vi- deli. Kakšna je vaša ocena? Ogled vaše občine mi je bil v veliko zadovoljstvo. Resnično sem videl prvič v živo tako raz- vito zasebno iniciativo doslej socialistične države. To me je zelo presenetilo. Mislim, da je razumevanje za zasebništvo in podjetništvo za ljudi zelo sti- mulativno. Lahko poveste kaj bolj kon- kretnega? Peljali so me npr. na ogled zasebne proizvodnje preprog in tapiserij. Prav navdušen sem nad pogoji, tehnologijo in iz- delki, kjer je vse na visoki med- narodni evropski ravni. Ogledali ste si tud! dva sa- kralna objekta... Pokazali so nam dve lepi cerkvi: Eno smo si ogledali od znotraj, drugo žal le od zunaj. Lepo in poglobljeno... Tuđi sodelavci so s tem, kar so vi- deli, zelo zadovoljni... Imate morda za naprej kako miselh Poglejte, pri vas smo 20 let le kupovali. Ali ni to za sodelova- nje premalo? V vašem kraju bi lahko (ali borno, še ne vem) odprli urad, predstavništvo naše industrije, ki bi skrbel, da bi obe strani od sodelovanja lahko imeli bi- stveno več. Bi morda vaša podjetja sode- lovala na naši obrtni razstavi? Z velikim veseljem. Mi imamo tako našo razstavo v Udinah, kjer bi lahko predsta- vili vašo ponudbo. Res, da na županstvu nismo povsem pri- stojni za to, lahko pa take zami- sli in pobude prenesemo na ustrezno mesto v gospodarsko zbornico. Kaj pa kulturni in športni stiki? Bi to tuđi šio? Z velikim veseljem bi šli v to. Gostitelji so nameravali že ob tej priložnosti uprizoriti sreča- nje košarkarskih moštev. Bo pa do njega prišlo kdaj drugič. Se- veda tuđi kultura ponuja obilo možnosti. Vaše skupine bi lahko gostovale pri nas in naše v teh lepih Domžalah. Upam, da od teh načrtov vendarle kaj bo. Pobude in možnosti so za- crtane, jih borno uresničili? Pogovarjal se je M. BROJAN NOVO SKUPŠČINSKO VODSTVO KOPRIVNICE NA OBISKU: Pobratimi iz Podravine na obisku Koprivniški župan in pred- sednik Izvršnega sveta s sekre- tarjema sta si v naši občini po- gledala več objektov. Pred nedavnim smo po sko- raj pretečenem letu nove obla- sti, ki je bila demokratično iz- voljena tuđi na Hrvatskem, do- čakali obisk predstavnikov ob- čine Koprivnica, s katero je naša občina pobratena že več kot deset let. Obiskali so nas: Zdravko MIKOTIČ, predsed- nik Skupščine občine Kopriv- nica Nikola GREGUR, predsednik Franjo CIRKVENEC, tajnik Iz- vršnega sveta. Po tem, ko je bila opravljena predstavitev naše občine (po- datke sta posredovala ing. An- ton PRESKAR in Jurij BERLOT) so gostje v grobem predstavili tuđi občino Koprivnica, kjer je Hrvatska demokratična skup- nost (HDZ) dobila 2/3 večino. Po predstavitvi Koprivnice in njenega gospodarstva (največja delovna organizacija PO- DRAVKA ima 9500 ljudi) so si gostje ogledali še teniski center TEN-TEN, centralno čistilno napravo v Študi in obrtno cono v Trzinu. Obisk delegacije občine Koprivnica v Domžalah Izvršnega sveta Skupščine ob- čine Koprivnica Ivan . ŠVEGOVIČ, tajnik Skupščine Kot smo izvedeli, bodo že v kratkem obiskali Koprivnico naši predstavniki in tako nada- Ijevali stike ljudi obeh občin. OF JE BILA VELIKO OSVOBAJAJOČE ZDRUŽEVALNO DEJANJE SLOVENCEV: Senčni praznik sončne svobodomiselnosti Tabor nad Ihanom je kraj, kjer je bil že leta 1937 organiziran Ijud- skofrontni shod delavcev in kme- tov. Z gesli proti fašizmu in na- cizmu, za delavsko solidarnost, za mir in proti vojni in z opozorili na neurejene in nerešene nacionalne in socialne probleme v takratni |u- goslaviji. Pred časom smo v njegov spomin 23. maja praznovali svoj občinski praznik tuđi v Domžalah. Dandanes pa se tega kar nekako sramujemo in v Domžalah občin- skega praznika uradno sploh več ne praznujemo. In tuđi letos je šel sko- raj neslišno mimo nas. Če seveda ne bi Občinski odbor Zveze borcev, Stranka demokra- tične prenove in Socialistična stranka Domžale vendarle na Ta- boru nad Ihanom 18. maja 1991 pripravili srečanja z glavnim po- udarkom na počastitvi 50-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte in upora proti okupatorju. Za organi- zatorje to je in bo junaško in po- nosno dejanje slovenskega naroda, ki se ga Slovenci ne smejo sramo- vati, saj so takrat, tako kot mnogi v svobodomiselni Evropi, fašizmu in nacizmu rekli ne in se mu uprli. Morda je tuđi to dejanje, zaradi katerega se lahko tuđi dandanes po- končno vključujemo v Evropo, kot pogumen in zgodovinski narod. Kajti Evropa pomni, kdo je sodelo- val z nacizmom, Evropa ve, kaj je kolaboracionizem in izdaja. Kljub vsemu se većina domžal- skih vodilnih mož srečanja ni ude- ležila, v skupščini pa tuđi že kar nekaj časa čakajo in zavlačujejo z imenovanjem komisije, ki naj bi koordinirala proslavljanje upora proti okupatorju na občinskem ni- voju. Organizatorjem vreme ni bilo na- klonjeno. Mnoge, še posebej sta- rejše, je zadržal dež in mraz, kljub temu pa se je na travniku pod tabor- sko cerkvijo zbralo okoli 500 ude- ležencev. Pozdravile so jih sloven- ske narodne nose s harmoniko, domžalski godbeniki in praznično okrašene hiše Ihana. Vsi, ki so se udeležili tokratnega srečanja, so prišli iz srca, prepričan;a, ponosa. In to je bilo čutiti na vsakem ko- raku. V prisrčnosti, domačncTsti. Nobene prisile, nobenega pompa proslav izpred nekaj let. Nobenega blišča, protokola, crnih limuzin. Preprosti borci, družine, zbrane v prijetnem pogovoru z znanci in prijatelji. Za organizacijo so skrbeli ihanski gasilci in nogometaši, ki so Svečano prireditev ob 50-letnici OF je nekoliko zmotilo vreme, vendar prijetnega razpoloženja ni moglo. Slavnostni govornik na Taboru je bil dr. Matjaž KMECL, ki je navzočim z izbrano in tehtno mislijo aktualiziral naš slovenski trenutek; tu in zdaj. tuđi ponudili hrano in pijaco. Pri- jetno, le sem in tja je kdo z gren- kobo povedal občutke, da si mnogi nišo upali priti, da jih skrbi za službe; da se Ijudje bojijo. V zraku je vojna, strah, negotovost. Starejši so rekli, da so čaši kar nekako po- dobni tištim izpred vojne. V kulturnem programu, ki so ga začeli s slovensko himno, so sode- lovali pevci Šentviškega zvona, domžalska godba in recitatorji. Pre- tresljivo je bilo iz otroških ust slišati bojazen pred vojno, željo, da naj se starejši spametujejo, da bi radi ži- veli v miru, se igrali in učili. Udeležence je pozdravil tuđi član predsedstva Republike Slove- nije dr. Matjaž Kmecl in svoj govor začel z besedami Edvarda Koc- beka, ki je leta 1941 izpovedal svoje prepričanje in hotenje, da želi »pomagati izvesti slovensko na- rodno in socialno osvoboditev« in »prispevati k dokončni življenjski afirmaciji Slovencev ter soustvarjati na sintezi novega slovenstva.« In Kocbek in še marsikdo, ki se je. iz poštenega prepričanja pridružil Osvobodilni fronti, ni bil komunist, pač pa Slovenec globoke in zgodo- vinske odgovornosti. In kdor dan- danes dela probleme iz te odločitve zaradi datuma, dneva prej ali kas- neje, ta po Kmeclovih besedah sodi na evropsko smetišče, ne pa v suve- renost. Kajti nova Evropa je začela (akrat »v najbolj crni noći poganjati iz uporne, upajoče svobodoljubno- sti, ne pa iz potuhnjenosti in čaka- nja na druge.« Zato Osvobodilne fronte ni mogoče preprosto in po- Ijubno zavreči. Pa tuđi sramovati se nam je ni treba. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Sele v tujini spoznaš čar domaće govorice; sele v tujini spoznaš, kaj je domovina! (G. Freitag) 2^ Osamosvajanje Slovenije je neustavljivo! Dogodki zadnjih dni nas vzne- mirjajo in iztirjajo. Eden glavnih vzrokov za zaplet z JLA je brž- kone v nevzporedni rasti demo- kracije konkretno v Sloveniji in armadi sami; del JLA namreč še vedno hoče ohranjati Jugoslavijo na starih strukturah, ki pa so se za nas Slovence in tuđi za Hrvate izkazale za preživele. To je samo eden od vzrokov. Kje so pa še drugi? Odvečno in nepomembno je modrovati, ali je pri smrtni žr- tvi v Mariboru pod vojaškim tan- kom šio za nesrećo ali za vnaprej pripravljeni scenarij: človeka, ki je živel za demokracijo, ni već - ne za nas ne za njegove svojce. Preminil je v spletu okoliščin, ki nišo bile potrebne: to je neizpod- bitno dejstvo. Obrambni minister Janez JANŠA meni, da so še možni manjši konflikti s strani JLA..., toda procesa osamosvaja- nja naše države ne more zavreti nobena sila, zato pa so tuđi vsi poskusi zaman, kakor polnjenje sodov brez dna, pa čeprav s še takim hitenjem. V teh dneh osamosvajanja pa ne potrebujemo samo podpore svetovne janvosti, ampak v prvi vrsti podporo slehernega izmed nas. Predsednik vlade in predsed- nik Slovenskih kršćanskih demo- kratov Lojze PETERLE je na sreča- nju OO SKD Slovenije v Novem mestu deja, da največ lahko sto- rimo za svoje osamosvajanje s tem, da trezno presojamo raz- mere, v katerih se nahajamo, brez vsakega zaletavanja. Naša dolžnost je tuđi, da osvešćamo pomanjkljivo informirane ali morda ćelo enostransko »napum- pane« ali v osnovi do novega si- stema manj razpoložene ljudi. Ali pa je kakšna informacija boljša od zgleda? Kakšen pa je naš delež na poti k osamosvajanju Slovenije? Moj, tvoj...? V besedi, dejanju, daja- nju, sprejemanju, molitvi...? Naš dar osamosvojeni Slove- niji naj bo trenutno zlasti v strp- nosti: poskusimo na nestrpne po- skuse odgovarjati s strpnostjo, ta- krat bo v nas gotovo zaživel Bog. Suštine et abstine! Zdržimo in vzdržimo se! Strpnost je veliko in težko delo in pomeni za provoka- torje nastavljanje še enega lica. Ali ne borno tako bliže konca spopadov? Poskusimo! Strpnost je pot... IVAN KEPIC USTANOVILI SO KRAjEVNI ODBOR SKD MORAVČE: Pripadamo pravim vrednotam, to borno dokazali v delu__ V soboto, 11. 5.1991 je bil v kul- turnem domu v Moravčah ustanov- ljen 3. krajevni odbor Slovenskih kršćanskih demokratov naše ob- čine. Dopoldne so prisostvovali člani OO SKD Domžale, župan ob- čine, g. E. A. Schvvartzbartl, pred- sednik OO SKD, g. Bogdan Osolin in član IS, g. Matjaž Karlovšek. Z navdušenjem so sprejeli tuđi re- publiškega poslanca g. Ignaca Po- iajnarja, vodjo poslanskega kluba SKD. V uvodu je zbrano množico s petjem pozdravi! Cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom g. Alojza Stefana. S strani gostov so bile izrečene mnoge spodbuclne besede in dobre želje ustanoviteljem. lasno so bila podana spoznanja o delu in teme- Ijih stranke. Opazi se že, da je vedno več delovnih in poštenih ljudi, ki pogumno stopajo v vrste SKD in priznavajo kršćanske vred- note in njihovo dediščino. Odloči- (ev, da pripadamo določeni stranki, pa je v čioveku samem. Po vsem svetu se Ijudje opredeljujejo za to ali ono stranko. Nam v pomoč in odločitev je tuđi dvatisočletna tra- dicija kršćanstva, ki nam mora biti vodilo. Ob tem se moramo zave- dati, da bo storjeno le toliko, koli- kor borno sami pripravljeni storiti in se žrtvovati za boljše materialno in duhovno življenje slehernega člo- veka. Novoizvoljeni predsednik KO Moravče g. Roman Capuder nam je povedal, da se bodo zavzemali predvsem za pošteno delo. Aktivno se želijo vključiti v Svet staršev v os- novno solo, cerkvenim praznikom nameravajo dati pomen kulturnih prireditev, v prvo vrsto pa postav- Ijajo odnose v sami stranki in s tem v zvezi bodo organizirali srečanja in izlete za svoje člane. Sodelovati nameravajo pri akcijah RK in žup- nijske KARITAS, zavzemali se bodo za ohranjanje kulturne dediščine: kapel, stavb, križev... Moćno jih skrbijo tuđi ekološki problemi na obniočju Moravč. Interese 55 članskega Krajevnega odbora bo v Krajevni skupnosti za- stopal g. Milan Kunaver. Po končanem uradnem delu smo bili vsi prisotni povabljeni na pogo- stitev v prostore župnišča, saj novo- izvoljeni KO še nima svojih prosto- rov. Ob lepo pogrnjenih mizah smo zapeli in se dodobra pogovorili o nadaljnem delu. Utihnili smo le za hip, ko smo zaslišali nežno petje Elizabete, Barbare in malega Mi- lana. Ni je bilo več sile, ki bi v pre- lepem maiskem večeru utišala petje. Kot manget je pritegnilo petje Marijinih pesmi, ki so donele iz mnogih ust še dolgo v noć. In ob tem pomislim, kako lepa je lahko politika pravih ljudi... DARINKA GRUM Z 10. SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE: Kandidata za predsednika IS: Jože Lenič - 36 glasov, Tomaž Štebe - 35 glasov Čeprav smo delegati občinske skupščine v Domžalah že kar navajeni na dolge seje, moramo trditi, da to pot ni bilo tako. Deseta skupštinska seja, imeli smo jo v četrtek, 16. maja ob 15. uri, v dvorani komunalnega centra, je bila kljub obsežnemu dnevnemu redu le nekaj minut daljša kot tri ure. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda smo sprejeli odlok o sprejctju ureditvenega nacrta Loka pri Mengšu. Skupščina je sprejela tuđi osnutek odloka o sprejetju zazi- dalnega nacrta Zaboršt D 28 in D 29. S tem je bil sprejet tuđi sklep o tridesetdnevni javni razpravi tega nacrta. Dele- gati smo bili tuđi informirani o realizaciji občinskega prora- čuna v prvem trimesečju letos. Razprava o statutih Komu- nalno-stanovanjskega podjetja Domžale in Centralne či- stilne naprave Domžale, ki sta bila sprejeta na eni prejšnjih sej, ni prinesla nič novega, šio je zgolj za nekatere nedosled- nosti, ki pa bodo, kot pričakujejo, odpravljene z novim zakonom o komunalni dejavnosti. Še aajbolj živahno je bilo pri osmi točki dnevnega reda, ko smo se delegati odločali med dvema kandidatoma za predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Domžale. Iz Demosovih vrst je kandidirat Tomaž Štebe, iz liberalne stranke-LDS pa Jože Lenič. Oba kandidata sta predstavila svoje programe in viđenje dela izvršnega sveta občine Domžale, če bosta izvoljeha. Pri tajnem glasovanju je za en glas prednosti pred Tomažem Štebetom, ki je dobil 35 glasov, zmagal Jože Lenič, dobil je torej 36 glasov. Seja je bila seveda še istega dne, kmalu po 18. uri, zaključena. STANE STRAŽAR OB OKROGLI MIZI NA TEMO: »IZKUŠNJE IN'NOVI TRENDI NA PODROČJU VAROVANJA OKOLJA V SLOVENIJI IN OBČINI DOMŽALE.« Mulj in blato smo ukrotili... V večurni razpravi o ekoloških travmah naše občine je imelo sre- diščno mesto BLATO, ki nas je dolga leta s svojimi velikimi količi- nami ekološko ogrožalo. Mulj in blato, ki se nabirata na vseh č isti Inih napravah sta povsod v Evropi velik problem. Blato na- staja kot posledica tehnološkega čišćenja, čimboljše je čišćenje, več blata ostane kot njegova posledica. Čimvečja je naprava, več je blata, ki se ob njej nabira, temvečja je zagata, kam z njim, bolj profesi- onalne morajo biti rešitve. S tem problemom smo se soočili tuđi v Domžalah, ko so se z zagonom začele zbirati ob CČN v Študi ve- like količine mulja in ki so ga zagra- dili v velike lagune. Problem je ostal. O tem blagu in zagatah v zvezi z njim je tekla tuđi razprava na okrogli mizi o aktualnih vpraša- njih naše ekologije. Razprave o tem se je udeležil tuđi član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut. Kakšne so vsebnosti težkih kovin v našem blatu? Na naši č isti Ini napravi dnevno proizvedejo 40 do 60m' blata, od katerega je dobra petina suhega dela, ostale štiri petine pa pomenijo vodo. V blatu so povsod skoncen- trirani težki elementi - težke kovine kot so cink, krom, nikelj in so po- sledica sodobnih tehnologij pre- težno v galvanizacijah in v usnjar- ski industriji. V našem blatu sta v povećanih dozah elementa cink in krom. Cink prihaja iz galvan in delno iz gospo- dinjstev, krom pa je v glavnem iz galvan in usnjarske industrije. Kon- centracije cinka znesejo 3 do 6 kg na tono suhe mase blata, kroma pa je v toni suhega blata 3 do 7 kg. Žal s temi količinami presegamo norme, ki veljajo v EGS. Okrogle miže se je ude- ležil tuđi član predsedstva Republike Slovenije dr. DUŠAN PLUT. Težkih elementov bo po predvi- devanjih vse manj? K sreći se situacija že dobro leto popravlja in se te koncentracije ne- koliko zmanjšujejo. Morda gre za kakovostnejši pristop v delu galva- nizerjev ali za odgovornejši pristop do okolja v usnjarski industriji. Po zagotovilih strokovnjakov iz obeh organizacij lahko pričakujemo že v letu 1992 na tem področju še naprej zmanjševanje količin težkih kovin v blatu, saj se usnjarska stro- jarna seli na drugo lokacijo. S tem bo v odplakah bistveno manj kroma in ta problem bo veliko manjši. Kako in kdaj merimo nevarne težke elemente? Kakovost in vsebnost blata v Študi merijo nenehno in sicer po teh kriterijih: Redno preverjajo: - vsebnosti težkih kovin - vsebnosti metalov, ki pospešu- jejo rast (kalij, fosfor, magnezij, du- šik) - vsebnost patogenih organiz- mov (denimo različne bakterije) Kam bi ga dali, blato? * 1. V svetu glede na vsebnosti blata in njegovo kvaliteto en del neoporečnega blata (brez težkih kovin in patogenih organizmov) razgrinjajo po kmetijskih površinah in sicer v tekoči obliki ali preša- nega, nekateri ga tuđi dosušujejo. 2. Drugi način obdelave blata je obvezno »prešanje« in zgoščeva- nje, ko se poveća sušina. Tako blato na Zahodu obvezno kompo- stirajo. Namen kompostiranja je, da se blato dodatno pregnije, zgubi ves vonj in posuši. Po kompostira- nju je uporabno za cvetličarstvo, parke, drevesnice. 3. Tretji način dodelave blata je povećano sušenje in končni sežig. (INCINERACIJA). To pretežno počno v zahodnem svetu, saj ta način prinese v končni fazi najmanj volumna za končni odpadek. Denar kot vzgib za odločitev Način obdelave blata je odvisen od finančnih možnosti države, raz- vojnih usmeritev in smernic, ki jih postavlja država. Čimbolj je država razvita, več smeti pridela, več de- narja mora tuđi namenjati za to, da se teh zadev resi. Uveljavlja se se- žig in druge zahtevne tehnologije, ki pa so drage. Koliko smo doslej pridelali blata? Naša centralna čistilna naprava v Študi obratuje že I I let. Prvih pet let se je blato zadrževalo v zemelj- skih lagunah, zadnjih pet let pa blato prešajo v prešah in centrifugi, kjer se prvotna masa zgosti za 5 do 6 krat. Doslej je bilo na čistilni napravi več kot 130.000 kubičnih metrov blata, vendar so ga precej že od- Lep pogled na Centralno čistilno napravo z anaerobnimi gnilišči. Čišćenje odpadne vode - aerobni biološki del v Študi stranili, tako da ga je trenutno le še okrog 60.000 m1. Gre za mešanico blata, peska in pepelov, s katerimi se blato mesa. Tekoče blato mešajo z žaganjem, apnom, pepelom Blato je po prešanju potrebno še dodatno zgostiti, da se na deponiji pravilno stiska. Pravo gostoto se do- seže z dodatki žaganja, jalovine, apna, pepela. Od vseh teh dodat- kov je pepel najcenejši. Pri nas so se odločili za mešanje blata s pepelom. Seveda so bile predhodno opravljene različne stu- dije v sodelovanju z Institutom Jo- žef Stefan, Fakulteta za naravo- slovje in tehnologijo, Smeltom in drugimi. Obravnavali so problem radioaktivnosti, izrednih voda, pre- verjana pa je bila tuđi najustrez- Kje je blato? - Del blata so doslej od- peljali: kot gnojilo v okviru eksperimentov Biotehniške fakultete - Del blata so odpeljali v Arboretum za gojenje cvetja oz. posege v cvetli- čarstvu. - Del blata so prepeljali na smetišče Dob. - Del blata je še na depo- niji v Študi. nejša tehnologija mešanja med ostale smeti (pač po navodilih dr. IVANCA). Izdelali so posebne ka- verne in predvideli kontroliran na- čin prekrivanja. Sistem je zaprt, iz- cedne vode z deponije v Dobu so popolnoma speljane v kanalizacijo in vnovič obrnjene v tehnologijo čistilne naprave. Bo gnoj kakovostno uporabljen? Ob pomoći strokovnjakov Bi- otehniške fakultete že pet let pote- kajo poskusi o koristni uporabi tega materiala s čistilne naprave. Blato je dobro gnojilo, zelo pospešuje rast zelenih delov rasllin in tuđi se- menskega dela rastlin. Zelo pri- merno je za gnojenje okrasnih rast- lin. Skupaj s FNT bodo strokovnjaki v Študi opravljali poskuse za preu- smeritev v kompostiranje, koder bi z dodatki lubja skušali pripravljati take kompostne mešanice, ki bi ludi bile primerne za vrtnarstvo. Dolgoročno pa je rešitev tuđi pri nas v sežiganju. To pa je žal pove- zano z velikimi finančnimi stroški. Ker tuđi v svetu posušeno blato vse bolj sežigajo, manj pa ga uporab- Ijajo v kmetijstvu, to tuđi vendarle na nekaj kaže!. Strah pred blatom je odveč! "Strah pred blatom je odveč!« zatrjuje OLGA BURICA, vodja CCn v Študi: »Kot srednjeevropska čistilna naprava imamo dovolj stro- kovnih pristopov, da borno z zago- nom novih gnilišč lahko »izdelo- vali« ne nevarno blato. Dovolj stis- njeno, pregnito blato bo ob dosuše- vanju lahko korišten material, ki se ga končno ne bo treba bati.« M. BROJAN Saniranje lagun s tekočim blatom (v ozadju) opravljajo z mehanizacijo. Mešanje blata s pepeli in slabšo zemljo. V ozadju je tuđi vidna nova asfaltna deponija. Človek se ne rodi sam zase, temveč tuđi za domovino. (Platon) J Srečanje občinskih odborov Slovenskih kršćanskih de- mokratov v Novem mestu OO SKD Novo mesto je v so- boto, 18. maja 1991, v prostorih Srednje kmetijske sole - Grm Sevno priredil srečanje občinskih odborov SKD Slovenije. Na sreča- nju je bil zastopan tuđi OO SKD Domžale z nekaj udeleženci. Predsednik SKD Lojze PETERLE je govoril o samostojni Sloveniji. Poudaril je, da bomo morali doka- zati, da smo sposobni lastnega živ- ljenja; izgovorov na druge ne bo več, do kraja si bomo morali pogle- dati v oči. Lojze Peterle je dejal, da lahko pričakujemo določen šok, kakor se ne moremo preoblačiti na mrzlem vetru, ne da bi nas zazeblo. Kljub zapletenosti procesa osamosvaja- nja je optimish Morebitnih proble- mov ne vidi v slovenskem narodu samem, probleme vidi bolj zunaj Slovenije: eni svarijo pred versko, drugi pred socialno vojno. Našim vojakom v JLA je med drugim ob- Ijubil vso možno pqmoč. Izidor RE)C je govoril o osnovnih obrisih gospodarskega sistema Re- publike Slovenije. Potrebna je hitra in celovita privatizacija za vsa po- dročja ter sanacija in prestrukturira- nje bank. Sistem moramo spraviti v naročje gospodarstva. Ivo BIZJAK je spregovoril o novi slovenski ustavi. Pri pripravljanju delovnega teksta se nahajamo tik pred zaključkom. Jeseni bomo že lahko razpravljali o novi ustavi; če ne bo šio drugače, bomo za sporne zadeve razpisali referendum. Os- novne dileme, ki zadevajo Sloven- ske krščanske demokrate, so vpra- šanje regionalizma, svobode odlo- čanja o potomstvu in ugovora vesti. Regionalizem v tem smislu, da bi imele posamezne pokrajine Slove- nije tuđi svojo zakonodajo, ne priđe v poštev, pač pa se bomo zavzemali za območno zastopanost v parlamentu. Glede splava je me- nil, da se lahko pogovarjamo le o njegovi dopustitvi in ne kot o pra- vici do njega. Slednje je za nas nesprejemljivo. zavedamo se tuđi, je dejal Ivo Bizjak, da sama prepo- ved splava še ne odpravi problema. Pravico do ugovora vesti je treba posplošiti: nasilje nad većinskim delom prebivalstva bi bila še hujša zadeva. Grobišča na Rogu in Teharjah še vedno boleče zevajo kot nezace- Ijena rana slovenskega naroda. Nače POLAJNAR je dejal, da je slovenska država dolžna rehabiliti- rati vse nedolžne, pa naj to zahte- vajo ali ne. Zbiranje podatkov o po- vojnih pobojih po posameznth ob- činah bo po njegovem mnenju pri- spevalo k celovitejši podobi naše preteklosti na tem področju. Ned- vomno si je republiška komisija za- dala težko nalogo. Bogomir ŠTEFA- NIČ je med drugim postregel z grozljivim podatkom, da je bilo v Kočevski Reki porušenih 91 cerkva in kapel. Poudaril je, da je slovenski narod v Kočevskem Rogu napravil največjo maturo, ko je do- stojanstveno spremljal spravno da- ritev. .Posebna komisija ima na skrbi ureditev vseh grobišč v Slove- niji. V bližnji prihodnosti bo začel izhajati Slovenec. To bo nadstran- karski demokratični dnevnik, v ka- terem bodo med drugim tuđi krš- ćanski demokrati poročali o vseh dogajanjih na Slovenskem in o vseh Slovencih, je dejal Matjaž PUC. Slovenec bo časopis evropskega standarda. To je le skopa vsebina bogatega srečanja, ki je potekalo v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev in udeleženk. z (ožetom PAJNIČEM sva bila posebno pozorna, kako zna predsednik Peterle prisluhniti problemom, kar je prišlo do izraza v pogovorih med predavanji, in na- nje realno odgovarjati. Zlasti sva opazila, da je bil enak med ena- kimi, ko je z ostalimi vred čakal v vrsti za kosilo. Brez slehernega pretiravanja lahko zapišem, da slo- venski premier Lojze Peterle s svojo neposrednostjo in komunikativ- nostjo osvaja srca Slovencev. Bog daj, da bi vse osamosvojitvene na- crte srečno izpeljali do konca. Če je 23. december lani pomenil novo slovensko rojstvo po stoletju dol- gem adventu, naj 26. junij pomeni novo vstajenje slovenskega naroda, novo Veliko noč. IVAN KEPIC SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA, ZBOR ZA DOMŽALE, LJUBLJANSKA 70/1 p. p. 67 Branimo samostojno Slovenijo! Zbor Slovenske demokra- tične zveze za Oomžale najo- streje obsoja teroristično pro- vociranje v Mariboru in straho- petno dejanje ugrabitve poga- jalca - pripadnika slovenske vojske s strani (bivše) Jugoslo- vanske ljudske (?) armade. Od uveljavitve ustavnega in dru- gih zakonov s področja obrambe in še posebej od razglasitve samo- stojne in suverene države Repu- blike Slovenije bodo enote bivše )LA v Sloveniji seveda imele le sta- tus tujih vojaških baz. Njihova fi- zična prisotnost bi v prehodnem obdobju glede na uradno izraženo dobro voljo slovenskih oblasti (predlaga se ćelo obdobje do dveh let) lahko bila izvedena dogovorno, brezkonfliktno in predvsem častno ter ugodno za pripadnike )LA. Nji- hovo bivanje v Sloveniji bi bilo, tako kot doslej, v znamenju vza- jemnega spoštovanja in sodelova- nja z okoljem. Provokativna dejanja JLA, ki bi nasprotovala plebiscitarno potrjeni volji slovenskega naroda in držav- Ijanov Republike Slovenije, pa bodo najbolj škodovala prav nje- nim pripadnikom samim. Njihovo nadaljnje bivanje v Sloveniji bo za- radi okupacijskega ravnanja pov- sem otežkočeno ali ćelo onemogo- čeno (znano je, kako mučno je po- javljanje vojakov Sovjetske zveze v jasnoti (bivše) vzhodne Nemčije. Podpiramo odločno ravnanje in ukrepanje slovenskih organov obla- sti ob dogodkih v Mariboru in zah- tevamo, da tuđi v prihodnje ne sprejemajo nobenih komprofnisov, ki bi kakorkoli ogrozili ali upočas- nili postopek osamosvajanja Repu- blike Slovenije. Predlagamo, da se ob morebitnih bodočih podobnih provokativnih dejanjih JLA (učinkovitim) ukrepom odvzema elektrike in PTT storitev dodajo še prekinitev dobav vode in plina ter vsakršnega drugega oskr- bovanja (ražen bolnicam), dokler ne bodo odpravljena vsa dejanja, ki imajo kakršenkoli značaj okupa- cije. Če bodo povračilni ukrepi še tako otežili delovanje in ćelo živ- Ijenjske pogoje pripadnikov JLA, je to njihov problem, saj se bodo ukrepom lahko izognili takoj - s tem, da bodo prenehali kršiti predpise in suverenost Republike Slovenije. Pozivamo vse prebivalce Slove- nije, da v primeru potrebe pokažejo veliko odločnost (tako, kot so jo prebivalci Maribora, ki so blokirali premike okupacijskih vojaških enot), hkrati pa ohranijo preudar- nost in se ne dovolijo sprovocirati v kakršnokoli nasilje, ki bi lahko samo škodilo. Zaupajmo oblastnim organom in mladi zakoniti slovenski vojski! Izvršilni odbor zbora SDZ za Domžale Kljub velikim težavam z vremenom je bilo na igriščih ob Kamniški Bistrici iz dneva v dan več ljudi in navijačev naših tekmovalcev. Obisk se je stopnjeval vse do finalnega dvoboja posameznikov, ki si ga je ogledalo ca. 4000 gledalcev. Naše tekmovanje je bilo tuđi statusno dovolj veliko promocijsko dejanje Slovenije, da so ga obiskali tuđi nekateri najuglednejši slovenski politiki in naš predsednik Lojze Peterle, ki je bil uradno častni predsednik organizacijskega komiteja SLOVENIJA OPEN 91. FOTOREPORTAŽA: AVTOR RADO GOSTIČ Slovenija open 91 v besedi in fotografiji Na otvoritveni svečanosti res ni bilo prav veliko gledalcev, so se pa na centralnem igrišču zbrali vsi, ki jih je združil turnir v skupni nalogi: organzacijski odbor z vodstvom tekmovanja, sodniki, pobiralci žog in mnogi drugi... Turnir je spomenil tuđi veliko poslovno priložnost za šte- vilna podjetja, med katerimi je delniška družba TEN TEN podpisala spoznorsko po- godbo z najboljšim sloven- skim teniskim igralcem IZTO- KOM BOŽIČEM iz Maribora. Na fotografiji Tone Vogrinec v imenu YU SKI poola po- darja del teniske opreme na- šemu najboljšemu tekmo- valcu. (slika levo) Ko je že vsega konec. Breme tekmovanja je padlo z ramen tekmovalcem, zmagovalcu Slobodanu Živojinoviću, or- ganizatorjem in sodnikom in službi. r Zadovoljstvo je po- polno! Zmagovalec si je dal duška z veliko steklenico, or- ganizatorji pa že razmišljajo, kako bo čez leto dni. Mihče ne ljubi domovine zato, kerje velika; temveč zato, kerje njegova. (slovenski pregovor) SLOBODAN ŽIVOJINOVIĆje bil osrednja i osebnost našega I domžalskega I turnirja. i Tekmovalni uspeh i mu je veliko : pripomogel \ k temu, da se je I bistveno povzpel I na ATP lestvici. Bil i pa je navdušen \ nad objekti, : organizacijo, \ sprejemom, i gledala in ; Domžalami | nasploh. 4 ■ 1 ' * _j^- - _-.--• ^B 5 V CELJU JE BIL 18. MAJA 1. KONGRES MLADE INICIATIVE PRI SLOVENSKI DEMOKRATIČNI ZVEZI 1. kongres mladih politikov SDZ MLada INiciativa (MLIN) pri SDZ je bila ustanovljena 14. marca 1990 na pobudo skupine mladih članov Slovenske demokratične zveze kot avtonomna mladinska politična organizacija v okviru ma- tične stranke SDZ. V njej se zdru- žujejo dijaki, studenti in ostala mla- dina od 16. do načeloma 30. leta starosti. Član je lahko vsakdo, ki sprejema njen program in statut, prav tako pa tuđi program in statut Slovenske demokratične zveze. Kot primarna politična organizacija po- izkusa probleme in dileme mladih reševati predvsem na političen na- čin, ne odreka pa se tuđi drugač- nim oblikam in pristopom. Tuđi v naši občini obstaja odbor Mlade Iniciative pri SDZ. Njen se- dež je v pisarni SDZ Domžale, Ljubljanska 70, tek: 721-359 vsak torek in četrtek od 16.30 do 18.30. V svoje vrste va- bimo vse mlade, ki imajo določene probleme in so jih skupno z nami pripravljeni reševati. V občinskem parlamentu smo zastopani kar s tremi poslanci (Jožica Štuhec, Matjaž Vovk in Janez Stibrič) tako, da imamo možnost neposrednega posredovanja naše problematike v občinsko skupščino. Na prvem kongresu MLIN-a smo bili zastopani s petimi delegati (Pa- vlovič Sašo, Anton Pirnat, Marko Hrovat, Matjaž Vovk in Janez Sti- brič). Imeli smo pomembno vlogo na samem kongresu, saj smo ak- tivno sodeloval pri samem delu kongresnih komisij, Anton Pirnat je bil tuđi član volilne komisije, Janez Stibrič pa predsednik verifikacijske komisije. Pripravili smo tuđi precej amandmajev na osnutek našega statuta in programa. Temu prime- ren je tuđi naš sedanji delež v repu- bliškem MLIN-u, kajti Matjaž Vovk je bil izvoljen za podpredsednika, Janez Stibrič pa za člana Izvršilnega odbora republiškega MLIN-a. Poleg tega pa je bil tuđi Marko Hrovat izvoljen za člana Nadzornega od- bora. Za predsednika MLIN-a je bil izvoljen Peter Volasko iz Vojnika pri Celju. Kongres so pozdravili številni gostje, med katerimi naj omenim predsednika naše stranke in mini- stra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla, podpredsednika naše stranke mag. Igorja Omerzo, člana Izvršilnega odbora in republiškega poslanca SDZ Toneta Peršaka, ge- neralnega sekretarja DEMYC-a (De- mocrat Youth Communitv of Europe) in hkrati podpredsednika mlade avstrijske ljudske stranke Art- hurja Vvinklerja in predsednika Delegati MLIN-a iz Domžal: Matjaž Vovk, Marko Hrovat, Janez Stibrič, Sašo Pavlovič in Anton Pirnat Mladinskega sveta Slovenije Janeza Škulja. Kongres naj bi potekal v skladu z našim poslovnikom, vendar temu ni bilo tako. Prišlo je do nekaterih neljubih zapletov na kongresu in med odmorom za kosilo. Več kot oćitno ie bilo, da dr. Dimitrij Rupel ni želei, da naš kongres pripeljemo do konca, ker se pač ni strinjal z našo desno (narodno - demokra- tično) usmeritvijo, ki smo jo zapi- sali v program. Nekaj delegatov, ki so nam že vseskozi onemogočali kolikor toliko normalno delo pred kongresom, je protestno zapustilo kongres, češ, da se ne strinjajo s tem, da nadaljujemo kongres, ker da to ni v skladu s komaj sprejetim statutom, da formalno sploh še ni- smo bili ustanovljeni (kar seveda ne drži, ker o tem obstajajo nedvo- umni dokazi) itd. Izkazalo se je, da je bilo vse skupaj spretno zmonti- rano in zrežirano z delegati, ki so kongres zapustili in s tištim delom vodstva naše stranke, ki nam, mla- dim v MLIN-u s tako imenovano desno politično usmeritvijo, ni na- klonjen. Scenarij na našo srečo ni uspel, vsem pa smo dokazali, da vemo, kaj hočemo in da poznamo pravi način za reševanje proble- mov, ki zadevajo mlado genera- cijo. Sprejeli smo tuđi tri resolucije in sicer: resolucijo o Državi Sloveniji, resolucijo o socialnem položaju mladih in resolucijo z mogoČe malo nenavadnim naslovom Psihia- trija za demokracijo. Vse resolucije in vsi dokumenti so vam na voljo v naši pisarni. In kaj reci za konec? Glavno je, da smo naš prvi kongres uspešno izpeljali. Kajti od tega kongresa je bilo in bo odvisno marsikaj, kar se bo v prihodnosti dogajalo z našo stranko Slovensko demokratično zvezo. Mladi vsekakor želimo biti aktivni del stranke, zavedamo se tuđi dejstva, da borno morali ob generacijski zamenjavi nekako za- polniti vrzeli, ki bodo nastale. Na to pa želimo biti kar najbolje pri- pravljeni. JANEZ STIBRIĆ Najboljše orožje je dialog, toda ali smo ga vedno zmožni? Dilemo »slovenska vojska - da ali ne?« predhaja dilema »)LA - da ali ne?« oziroma nasploh »vojska - da ali ne?«. Če se ne odločimo za konfede- ralen odnos Slovenije do ostale Jugoslavije, pač pa za samostojno slovensko državo s sporazumno razdružitvijo oz. odcepitvijo, po- tem je odgovor na dilemo »JLA - da ali ne?« več kot jasen. Osta- jamo torej še pri dilemi »vojska - da ali ne?« Če da, potem je spet več kakor jasno, da se odločamo za svojo slovensko vojsko, tuđi če bi bili naši dosedanji odnosi z JLA popolnoma neskaljeni. Kot humanisti in posebej krist- jani smo v osnovni naravnanosti proti vsakemu, še več: sleher- nemu oboroževanju. Toda, ker pa smo dolžni skrbeti tuđi za var- nost države in s tem svojo lastno varnost pred morebitnimi tujimi apetiti, pa naš odnos do oborože- vanja iz nazorske ravni prestopi na politično raven, naravnanost pa v svojem bistvu ostaja nespre- menjena, kajti vojske ne ustanav- Ijamo z namenom ubijati ljudi. Ali pa naj bi pred morebitnimi napadi ostali bosi in goli, da bi odpor kvečjemu lahko nudili z motikami in koli, pretirano re- čeno? Demilitarizacijo kot gibanje, kot proces osveščanja in obliko- vanja visoko kultiviranih ljudi z dejanskim zrelostnim izpitom pozdravljamo na vsej crti, toda razoroževalni proces bi morali snovati širše in širše, čimširše: ne more namreč biti demilitarizirana Slovenija kot oaza v militarizira- nem svetu! Ali? Demilitarizacija mora postati evropsko gibanje, mi vsi pa se moramo načelno spremeniti, sicer nas bodo imeli za »prostovoljne filozofe na ledu in visokih gorah«, kakor bi dejal Nietsche. Vredna pozdrava je misel Cvete Zalokar-Oražem, da bi morali s sosedi vzpostaviti takšne odnose, pri katerih bi orožje od- mislili, kakor tuđi misel o odprti možnosti mednarodnoprizna- nega demilitariziranega sloven- skega območja oz. o možnosti njegovega mednarodnega prizna- nja. Ker smo zlasti sedaj v pro- cesu osamosvajanja Ie preveč na prepihu, na očeh in v zobeh, po- trebujemo svoj lastni obrambni sistem, vsaj v prehodnem ob- dobju. Ali naj bi to bila slovenska vojska, obrambna policija, terito- rialna obramba... je v nekem, rekel sem: v nekem oziru vseeno: važno je, da imamo svoj sloven- ski obrambni sistem, zato bi bilo umestneje razpravljati o temi »slovenski obrambni sistem - da ali ne?« in ne Ie ali ćelo predvsem 5/ JLA koplje svoj grob... Jugoslovanska ljudska armada, ki bi morala šči- titi interese vseh jugoslovanskih narodov in narod- nosti, je molče spremljala komolčanje Slobodana MILOSEVIČA in s takratno Zvezo komunistov Ju- goslavije vred dopustila, da so Miloševiću in nje- govi politiki nenadzirano rasla krila. Vse skupaj je izzvenelo tako, kakor da bi šio za tajni sporazum ali za nekakšno zamenjavo darov. Danes pa se ista vojska na brvaškem teritoriju postavlja na srbsko stran in deluje protiustavno, ker onemogoča osa- mosvajanje hrvaškega naroda tako iz svojih egoi- stičnih kakor tuđi iz razlogov večinskega jugoslo- vanskega naroda. JLA deluje silno potuhnjeno, da bi opazovalcem zapacala oči, vztrajno išče inci- dente, da bi oprala svojo čast kot rešiteljica nasta- lega položaja, čeprav tuđi na Hrvaškem ni vse čisto. Pri vsem tem pa pozablja, da ima svet oči. Če Jugoslavija razpade, bo največji izgubnik ravno JLA sama, toda na silo vojska ne more držati Jugosla- vije skupaj. Če udari, si je ipso facto dokončno izkopala svoj lastni grob - za povračilo, ker se je prelevila v zlasti srbsko vojsko, ki navkljub iskanju drugačnega videza sama neti nacionalne prepire. Če udari, bo drugi največji izgubnik zlasti nižji sloj ljudstva, čeprav to ni politično razmišljanje. In gospodarstvo? Hrvaški bo odžrla vso turistično bero. In tuđi Sloveniji: požar na hrvaškem lahko zaneti požar tuđi na Slovenskem. Pa smo tam. Kdo je kriv, da smo v Sloveniji začeli razmišljati o lastni vojski, ču ne prav JLA sama, že od primera slovenske četve- rice sem. Če ne še prej, toda ne tako odkrito. Kljub vsemu pa globoko apeliramo na zdrave sile v JLA - mišljeno dobesedno - in upamo, da do naihuj- šega Ie ne bo prišlo, ker bi sicer vsi potegnili »ta kratko«, najkrajšo pa »JLA« (beri: srbska vojska) sama, ker je nebinihče več podpiral oz. vzdrževal. Če bi Jugoslovanski ljudski armadi dejansko šio za ohranitev Jugoslavije, ne bi v rokavicah spremljala Miloševičevo načenjanje in podiranje, bom kar rekel: nacrtno rušenje tistega, kar je desetletja gradil Tito. (Ražen če je bila JLA pri tihi podpori Miloševiča kratkega pogleda.) S svojim ravnoduš- nim gledanjem Miloševićeve ekspanzionistične po- litike pa je nehote Slovence opomnila, da se železo kuje, dokler je vroče. Če bi omahovaie registrirali dovolj jasno znamenje našega trenutka, bi se zag- nusili samemu Bogu. I. K. »slovenska vojska - da ali ne?«. Če da, potem kakšen (sistem)? Z namenom vsestranske opti- malne odločitve ali rešitve pro- blema bi bilo med drugim po- trebno tuđi naštudirati, kakšna bi bila razlika med vzdrževanjem JLA in vzdrževanjem morebitne slovenske vojske, katere idejo je verjetno nehote sprožila JLA sama - spomnimo se samo teme »četverica« -, ki je bolj ali manj upravičeno vzbudila nezaupanje pri slovenskem narodu kot pred- vsem vojska večinskega jugoslo- vanskega naroda. V samostojni državi Sloveniji bi vzdrževanje JLA itak ne prišlo v poštev. Iz gospodarskih ter nenazadnje hu- manističnih, moralnih in kršćan- skih oz. splošno verskih razlogov se moramo odločiti za rešitev, ki bo najmanj dišala po orožju, pa čeprav »samo« za demilitarizi- rano Slovenijo, če ne bi le-ta po- menila Ie prevelikega tveganja, zlasti »tukaj in sedaj«. Vsi pa vemo, da je vsako prehodno ob- dobje vedno in povsod najtežje, pa čeprav gre za spremembo na boljše, ker je pač v marsičem treba začeti znova. V principu nam gre zlasti za dilemo: a'i smo za slovenski obrambni sistem in ne izključno, ali smo za slovensko vojsko kot tako, - in ali smo navkljub vsemu za JLA. O kakšnosti tega sistema, ali naj zadostujeta učinkovita obrambna policija in TO, vsaj v prehodnem obdobju, kakor že rečeno, ali naj že sedaj uvedemo demilitarizirano cono z medna- rodnim priznanjem, pa naj bo predmet temeljitega, strpnega di- aloga. Ker gre tu za izredno ob- čutljivo vprašanje, velja prego- vor: Festina lente! Mlad ćlovek, mlada država sta rada preveč zagnana. Hiti počasi! če pa bi se ravnali po 33. psalmu: lnquire pacem et perse- quere eam: liči mir in našel ga boš, pa bi si za razpravljnnje lahko izbrali drugačno temo, kajti zunanji mir je v tesni pove- zavi z notranjim mirom in tuđi obratno. IVAN KEPIC Slovenski kršćanski demokrati Občinski odbor Domžale: Mladi, vas družijo kršćanske vrednote? vabi mlade (od 15. do 30. leta) dobre volje, ki si želijo, povezani med seboj v duhu kršćanskih vrednot, spreminjati sebe in razmere, v katerih živijo svoj vsakdanjik, da pridejo na ustanovno srečanje Mladih kršćanskih demokratov. Do- godek bo v PETEK, 14. junija 1991, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Spregovorili vam bodo tuđi predsednik MKD g. Peter Reberc, g. župan Ervin - A. Schvvarzbartl in predsed- nik Občinskega odbora SKD Domžale g. Bogdan Osolin. Mladi kršćanski demokrati se zavzemajo za: - spodbujanje intelektualnega dela, njegovo človeko- Ijubno naravnanost in ustrezno vrednotenje, - spodbujanje družbenega delovanja svojih članov, za oblikovanje socialnega čuta in za njihovo politično formira- nje, - studij sodobne družbene misli in slovenske krščansko- socialne tradicije, - dezideologizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa, za vzgojo k miru in širitev kulturnega obzorja, - razvoj šoikskega sistema skladno z evropskimi kriteriji, - avtonomno slovensko univerzo, njen vsestranski razvoj in primeren družbeni status, - zagotavljanje materialnih pogojev za izobraževanje so- cialno ogroženih slojev, - družbeno podporo mladim Ijudem ob vstopanju v živ- ljenje in pri oblikovanju družine, - sodelovanje s sorodnimi organizacijami in gibanji. Lepo povabljeni! Občinski odbor SKD Domžale PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ Več kot 100 zakaj ima svoj zato! Več kot 100 delegatskih vprašanj, ali v povprecju 10 na sejo, je bilo postavljenih v slabem letu dela naše skupščine. Ne gre Ie za vprašanja, temveč tuđi pobude, pojasnila, pred- loge, ki se navadno nanašajo na kon- kreten problem, često pa z njitni dele- gati dregajo tuđi v splošne družbene probleme in pogosto prispevajo k nji- hovi rešitvi. Prepričljivo so po vsebini najpogo- stejša vprašanja s podroćja komu- nalno-cestne problematike, največ- krat postavljena s strani KS, oprem- ljena s konkretnimi odgovori oz. reši- tvami. Največkrat delegatom odgo- varja izvršni svet. Navadno so dele- gati z odgovori zadovoljni, parkrat se je zgodilo, da je bilo vprašanje po- novljeno. Ker pa to ni prepogosto, vprašanj pa je iz dneva v dan več, najbrž lahko ugotovimo, da so z reali- zacijo te točke dnevnega reda naše skupščine delegati zadovoljni. Stanarine plačujemo, pa tuđi ne Zanimivo vprašanje v zvezi s tožbe- nimi postopki zoper neplačnike stana- rin in najemnin je postavil Tomaž Štebe, delegat Slovenske demokra- tične zveze v Družbenopolitičnem zboru. Iz odgovora, ki ga je pripravilo Ko- munalno stanovanjsko podjetje Dom- žale, ki je od Razvoinega zavoda Domžale prevzelo strokovna dela in opravila pri gospodarjenju s stanova- nji. stanovanjskimi hišami in poslov- nimi prostori, navajamo Ie najzanimi- vejše podatke: Tožba se vloži zoper vsakogar, ki dolguje dve ali već stanarine oz. na- jemnine, ne glede na visino dolga. Tako je bilo v decembru lani in janu- arju letos vloženih 671 tožb, med njimi: 448 tožb za dolg 1 do 3 stana- rin, 48 tožb za dolg 4 do 6 stanarin, 11 2 toženih dolguje stanarine od 6 do 12 mesecev, kar 63 tožb pa je bilo vloženih za dolg nad 12 stanarin. Si- cer pa tožbe podjetje vlaga vsake 3 mesece, ker pa ni ma podatkov o za- poslitvi imetnikov stanovanjske pra- vice poteka izterjava preko njihove lastnine, kar je dolgotrajen postopek. V odgovoru je tuđi zanimiv podatek o tem, da po 56. členu Zakona o sta- novanjskih razmerjih srne stanodaja- lec odpovedati stanovanjsko pravico vsem, ki dolgujejo stanarino 3 mesece zapored ali 3 mesece v zadnjih dveh letih. Telefoni zvonijo Vprašanje, ki ga je zastavil Marjan Ručigaj, delegat KS Jarše-Rodica v Zboru KS v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti do pričakovalcev telefo- nov, je zanimivo iz dveh vidikov: ima številko 100, obenem pa je odgovor, ki ga je pripravil Sekretariat za ureja- nje prostora in varstvo okolja v zak- ljučni fazi realizacije. Ker smo vas s terminskim planom že većkrat seznanili, vam tokrat po- sredujemo Ie tišti del odgovora, ki govori o cenah priključitve: Glede na zakasnitve pogodbenega roka bo cena priključitve za naroč- nike, ki imajo pogodbe do konca leta 1990 enotna inobračunana po ceniku PTT storitev z dne 1.11.1990. Za vse ostale telefonske naročnike, ki imajo pogodbeni rok do konca leta 1991 in za tište, ki se bodo naknadno prijavili, bo cena telefonskega priključka obra- čunana po veliavnem ceniku PTT sto- ritev na dan vključitve telefona. Regulacija v Zlatem polju Vinka Jerasa, delegata KS Zlato po- lje v Zboru KS, je zanimalo, ali res ni predviđenih melioracij na območju njegove KS. O tem se je prepričal ob pregledu osnutkov planov, vendar se s tem ne strinja. Potok v Rekah je po njihovem mnenju preplitev in pov- zroča škodo na bližnjih že tako zamo- čvirjenih travnikih in njivah. V osnutku plana kmetijskih prostor- sko-ureditvenih operacij za obdobje 1991-1995 je predviđeno, da bi se na območju KS Zlato polje izvedle agro- melioracije na površini 250ha. ie na- vedeno v odgovoru, ki ga je pripravil France Corše, pomoćnik sekretarja Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj. Po njegovem mnenju bi bilo smotrno, da bi ob ten operacijah iz- vedli tuđi regulacijo potoka v Rekah, vendar je realizacija programa ureja- nja zemljišč odvisna od roka, v kate- rem bosta tako občina kot republika sprejeli srednjeročni plan urejanja zemljišč in vodotokov, od finančnih možnosti občine, interesa lastnikov zemljišč in nenazadnje tuđi od spre- jema novega zakonskega predpisa o planiranju v prostoru. V. V. Običaji starine so ščit domovine. (slovenski ljudski pregovor) Mančin dar »Resnično dajete takrat, ko pomeni vaš dar del vas samih,« je zapisal Kahlil Gibran v svoji znameniti knjigi Prerok. Slovenski kršćanski demo- krati domžalske občine so sredi aprila povabili na pogovor o vrednotah današnjega časa in na predstavitev njene knjige Ženska pisma v domžalsko knjižnico Manco Kosir, publi- cistko, docentko za teorijo no- vinarskega sporočanja na Fa- kulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, mamo in ministrico dobre vo- Ije. V izrednem duhovnem ozračju, ki sta ga ustvarila be- seda in povezanost Mance Ko- sir z navzočimi Ijudmi dobre volje vseh generacij, je bilo jasno čutiti, da »nam po takšnih Ijudeh Bogjzgovarja besede in skozi njihove oči žari njegov nasmeh na zemljo.« Od kod izvira njeno duhovno boga- stvo? V svoji knjigi Ženska pi- sma to skrivnost odkriva z na- slednjimi besedami: »Imam edini kapital, ki je kaj vreden na tem in na onem svetu - Lju- bezen.« Manca, hvala ti za del sebe, ki si ga nam zastonj podarila tistega žlahtnega aprilskega ve- čera, o katerem si v svoj dnev- nik zapisala tuđi tele besede: »Zvečer sem v domžalski knjiž- nici. Predstavitev ŽENSKIH PI- ŠEM in pogovor z občinstvom. Čudoviti Ijudje pridejo. Kako bogati so stiki z lepimi Ijudmi! Kar ne moremo se posloviti in gremo še v gostilno.« (TRI- BUNA, 29. april 1991) BOGDAN OSOLIN OB OKROGLI MIZI »NADALjNJI RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN OBČINI DOMŽALE« Dadrobno gospodarstvo ne bo prav drobno... V sklopu spremljajočih prire- ditev »Slovenija open 91« so v Domžalah pripravili okroglo mizo na temo, kjer smo po- sebno v naši občini dosegli že veliko. Prav zato so naši občin- ski možje lahko opravili zelo ilustrativen prikaz stanja, pre- dočili so ukrepe občine za spodbujanje te veje gosodar- stva ter davčne ukrepe. Ob tem so bili tuđi zacrtani okvirji raz- voja za naprej in tuđi predo- čene želje, cilji in nameni za naprej. Bralcem posredujemo nekaj podatkov, ki smo jih na okrogli mizi slišali: - v občini je več kot 1700 nosilcev obrti - rednih in po- poldanskih obrtnikov; - pri njih je redno zaposleno več kot 1600 delavcev; - obrt pomeni več kot 10 odstotkov v družbenem proiz- vodu občine; - zasebnih podjetij je regi- strirano že 550, od katerih jih okrog 200 redno posluje in imajo redno zaposlenih okrog 220 ljudi; - skupno dela v zasebnem sektorju okrog 3500 delavcev, to pa pomeni praktično več kot tretjino zaposlenih v gospodar- stvu in negospodarstvu občine Domžale. Predočeni so bili različni ukrepi, pojašnjeni pristopi pri sprejemanju »obrtnih« odloči- tev, podano pojasnilo, zakaj so na občini zaposlili svetovalca za drobno obrt. Na občini ob- staja (v okviru dela Izvršnega sveta) posebna komisija za raz- voj podjetništva in obrti. V Iz- vršnem svetu je imenovan po- seben član prav za to področje, skrbi za obrt in podjetništvo pa je še več. Vsekakor je organizacija raz- noterih skrbi lahko zgled za druge občine tuđi za naprej, saj so rezultati, ki so posledica pra- vilnih odločitev in pravega pri- stopa do obrti v preteklosti to- likšni, da lahko hišo naše obrti in podjetništva gradimo na trd- nih in močnih temeljili. PREDAVANJE DR. R. KONCILJE NA TEMO VLOGA STARIH STARŠEV: Modrost sivih las in poznih let V sklopu predavanj za boljše medsebojne odnose je v dom- žalski knjižnici v petek, 24. 5. 1991, potekalo, zadnje od omenjenih predavanj na temo Vloga starih staršev, ki so ga organizirali Slovenski krščanski demokrati. f Dr. Rudi Koncilija je govoril o modrosti sivih las. Da je sta- rost žalost, je lahko pesimi- stično izražena realnost posa- meznika; pred tem si ne smemo zatiskati oči. Vemo, da je mnogo ostarelih v domovih upokojencev, ki bi vendarle lahko bili v domačem okolju. Res pa je tuđi, da so med osta- relimi razlike. Nekateri jemljejo starost kot bolezen in se ne- nehno pritožujejo nad življe- njem, drugi zdolgočaseno ner- gajo. Obstajajo pa tuđi taki, ki so vedri in duševno bogati, z modrimi mislimi in dobrimi zgledi. Slednji so nam lahko v pravo veselje. Ko priđe čas, da se otroci poročijo in zapustijo dom, priđe do izraza stara Ijubezen za katero pravimo, da nikdar ne zarjavi. V tem trenutku je po- membno kako se zakonca razu- meta in spoštujeta, saj sta kot zrel zakonski par lahko lep vzor mladima dvema. V takem pri- meru se ni bati, da bi prišlo do pretirane navezanosti vnukov na stare starše.. Če pa že priđe do tega, je nujno, da stari starši zavestno usmerjajo vnuke na- zaj k staršem. Redki in pri- merno redki obiski so sprejem- Ijivi za obe strani. V primeru, ko živita dve ge- neraciji skupaj,- je vsekakor treba priznati, kako zelo je lahko stara mama v pomoč pre- zaposleni mamici. Tuđi dedek se ob mladi družini ves po- mladi. Do nesoglasij' priđe naj- večkrat, ko želijo stari starši svoje življenjske izkušnje vsi- Ijevati mladim. Ob tem naletijo na velik odpor. Dr. Rudi Konci- lija svetuje, da v tem primeru poskušajo nevsiljivo prodreti z dobronamernim nasvetom v obliki vprašanj, ki jih dajejo v razmislek mlađemu paru. Zelo pomembno je tuđi, da znajo mlade poslušati. Lažje se bodo poglobili v njihove te- žave, če jih bodo slišali iz nji- hovih ust. Zelo pomembno je načelo, da pri sporu mladih zakoncev ne posredujejo. Kaj kmalu bi sicer lahko ugotovili, da se bo mladi par zagotovo enotno uprl posredovanju. Pomagajo naj le Dr. Rudi KONCILIJA je poslušalcem predočil vse bogastvo in širino, ki jo kot kakovostni podaljšek iz preteklosti s starimi starši prenašamo v prihodnost... Prireditev so pripravili Krščanski de- mokrati IZVRŠNI SVET OBČINE DOMŽALE in LEILA, AGENCIJA ZA KADROVSKO SVETOVANJE Brezposelni, posel je na obzorju! vabita vse brezposelne oziroma tehnološke viške, da se prijavijo na seminar, katerega končni cilj je zaposlitev čimvečjega števila udeležencev. Prijave sprejema Leila, agen- cija za kadrovsko svetovanje, Kidričeva 9, Ljubljana, vsak delovnik od 8. do 11. ure. Informacije po telefonu 219-088. v primeru, ko si posredovanja želita oba mlada zakona. Ob tem naj nikar ne pozabita, da krivda ni nikdar samo na eni strani. Skrb za življenje mladih je srčna zadeva, saj gre za nji- hove otroke, zato je to nor- malno. Napačno postane le te- daj, ko to izražajo vedno z istimi besedami, ki jih lahko že vnaprej predvidimo. Pri razvoju otrok zelo nega- tivno delujejo različna mnenja starih in mladih staršev. Otrok hitro opazi različnost in jo sebi v prid izkoristi. Zato se potru- dimo in pogovorimo na samem o določeni zadevi, sele nato enotno nastopimo. V primeru, da ni bilo možnosti predhod- nega posvetovanja, se obvla- dajmo in pritrdimo že izreče- nim bese.dam. Ko babica ali dedek obležita, še potrudimo in napotimo otroka k njim na obisk. Starši naj bodo zgled in podoba člo- veka, ki spoštuje starše, čeprav so že v letih. Poudarjati mo- ramo pomembnost pozdravlja- nja starejših ljudi, tuđi tistih, ki jih ne poznamo, saj to nič ne stane, gradi pa mostove in pri- jetno vzdušje med generaci- jami. DARINKA GRUM JE PRAV, DA SE SPRAŠUJEM ALI BI Ml MORALO BITI NEMARA VSE JASNO? Samospraševanja... )e samospraševanje tistega, ki je bil sam del sistema, se mu tako in drugače udinjal in po- drejal, moralno dejanje ali ne? So znane resnice, in dolgo se je zdelo, da so res, večne ali gmota trditev na zgodovinskem prepihu? So te resnice zacementirane za zmeraj in neomajna zgodo- vina, ali vendarle še vedno spreminjajoča gmota, ki ji bo dokončno podobo dal čas? Kaj si NOB? Si morda naro- dova svetinja in vrednota ali si en strnjen in krvav zločin? Si, kakršen je tuđi človek, nekaj sredinskega, med obema skraj- nostma lebdečega? Naj te NOB hranimo kot vrednoto in svetinjo ali naj te gledamo s prihajajočimi gene- racijami - ne po božansko, pač pa po človeško? So žrtve, ki so med NOB padle za svoje ideale svobode, padle, zaman? Je avreola heroj- stva pripadla le enim in drugim ne! Je odločitev o avreoli heroj- stva in mučeništva in o tem, komu ta avreola pripada, od- visna od tega, kdo je na oblasti? So mrtvi, ki so padli za svoje čiste in jasne ideale (za katere so mislili in verjeli, da so v res- nici čisti) padli zama.i in za to, da čas izbriše vrednost njiho- vega žrtvovanja? Ali gre tištim, ki so bili nosilci borbe proti okupatorju, pa nišo spoznali, da so izigrani kot ma- rionete za nekaj drugega, odv- zeta visoka moralnost dejanja? Jih je mit o NOB naredil sood- govorne za zločine revolucije ali pa - ker nišo vedeli, čemu so služili - njihove krivde ven- darle ni? Je z žrtvovanjem posamez- nika za svobodo naroda kaj na- robe, če je že bilo narobe s ti- stimi, ki so ostali? Ali vrednote svoboda, suve- renost, osvoboditev izpod oku- patorja sploh lahko zastarijo? Kdo je padel za prave vred- note in kdo za vrednote, ki so jim preživeli Ijudje vzeli naro- dovo legitimnost? Pa je v smrti tistih, ki so padli za svobodo naroda in onih, ki so padli za rdečo revolucijo (oboji pa so padli za svoj tedaj neskaljeni ideal) moč delati ra- zliko, da bodo še v smrti ne- enaki, ko smo že ves človeški vek neenotni v življenju? Je bil slovenski narod heroj- sko qsvobojen ali izdajalsko in usodno prizadejan? Je bila osvoboditev himnično dejanje enkratno uspešne inovativne partizanske vojaške doktrine ali usoden, katastrofično dolg raz- kol z Evropo, ki se ji še danes nismo pridružili in se ji še kar nekaj časa (vsaj enakovredno!!) ne borno? Ali vsi junaki: heroji, kariz- matične osebnosti, sveti Iniki desetletij naše zgodovine zaslu- žijo, da jih postavljamo v na- rodnostni oltar? Ali to zaslužijo današnji akterji? Kaj pa če bi današnja prizadevanja za naro- dov blagor morali razumeti tako, kot nas uči izkušnja? Kdo je kriv, da po obračunu z okupatorjem nismo zaživeli evropocentristično (kamor smo kot narod že od pamtiveka spa- dali) in kdo je kriv, da se nam je narodova usoda obrnila v nekaj najbolj črnega, kar ta čas na svetu- obstoja - v balkanizem? Ali ni osvoboditev leta 1945 pomenila začetek mraka, ki mu še danes pravimo balkanizem našim medsebojnih razprtij, iz katerih se nikakor ne moremo iztrgati? Ali bi drugače končana vojna (brez izvedene revolucije) pri- nesla tak razvoj, kot ga imata naši sosedi na severu in za- hodu? Ali bi brez »osvobodi- tve« - kakršna je bila - sloven- ski narod živel po zahodnih standardih? Ali bi bilo potem prizaneseno z grozotami in po- boji prvega in drugega leta »svobode«? Ali nas bodo še enkrat ti ali oni popeljali na pota še ene dokončne resnice, ali pa si morda resnico osvaja vsak sam: po lastnem poštenju, lastni pra- vičnosti, na globoki človečnosti v želji nikogar prizadeti in po- nižati zanalašč? Čigava si in kje si resnica? Boš vnovič postavljena in za- ukazana ali pa te bodo merili posebej z vatlom poštenja, ve- Ijavnim pred svetom, Bogom, Ijudmi? Kdo bi te spoznal, resnica?! , M. BROJAN Večkratje domaći kos kruha manjši, je pa zato slajši. (slovenski pregovor) 6 7 POGOVOR Z ODVETNICO JAGODO CUJNIK: Pravna pomoč za člane sindikata... Po sodiščih ne hodimo radi. Vendar pa življenje pripelje člo- veka kdaj pa kdaj v položaj, ko mora svojo pravico iskati prav tam. Spremembe zakonov, preo- blikovanje in propadanje podjo- tij, ukinjanje raznih služb - po- stavljajo danes delavca v neza- vidljiv položaj. Kot njegov / • nik nastopa sindikat, v !■ fazi tuđi kot organizator p< pomoči. Le-to po pogodbi i odvetnica JAGODA CUJNIlv ima svojo odvetniško pisanu skupaj s kolegico-odvetnico ALENKO KOVAČIC na Ljubljan- ski 34, v pritlićju zgradbe, kier so prej domovah SIS-i ali bolje: v starem Domu počitka. Mladi in prizadevni odvetnici sta pišamo odprli konec leta 1990, za seboj pa imata obe večletno prakso, tako na področju delovnega kot tuđi kazenskega in civilnega prava. Pravna pomoč Jagode Cujnik je na volio vsem delavcem - čla- nom sindikata vsak dan od 9. do 13. ure, ob torkih, in sredah pa tuđi od 17. do 19. ure. Če je v tem času slučajno odsotna za- radi obravnav, »vskoči« kolegica Alenka Kovačič iz sosednje pi- sarne. Poleg brezplačne pravne pomoči članom sindikata, odvet- nici seveda redno nudita tuđi druge odvetniške storitve. Koliko se delavci sploh poslužujejo pravne pomoči? »Delavci brezplačne pravne pomoči v okviru sindikata ne ko- ristijo v takem obsegu, kot bi jo lahko. Po nasvete pridejo zelo redko, običajno se oglasijo sele, ko je postopek že v teku, nemalo- krat tuđi, ko je že prepozno. Pri- hajajo z dokončnimi sklepi o pre- nehanju delovnega razmerja, i nepopolno dokumentacijo. V takih primerih človeku težko pomagaš. Seveda storim vse, kar ','• da. Želela pa bi, da bi priza- ..: si delavci bolj sodelovali. .r.godi se, da se pri meni oglasijo vsi razburjeni in je potem temu primerno tuđi njihovo prikazova- nje dejanskega stanja. Trajanju in stroŠkom postopka to ni v prid. Delavec s svojim zahtevkom uspe lahko le, če da točne po- datke, če se le da, podkrepljene z dokumenti (sklepi, odločbami) in če v teku postopka sodeluje z mano. Žal pa se mnogi tega ne riržijo,« je povedala Jagoda Cuj- nik. Kakšni so trenutno problemi, s katerimi se spoprijemajo naši delavci? »Največ nejasnosti je s trajnimi presežki. Delavce, ki pridejo po nasvet opozarjam, naj bodo pre- vidni glede odločb in sklepov, ki jih prejemajo. Dogaja se namreč, da jim ponujajo v podpis spora- zumne prekinitve delovnega raz- merja, spet drugje jim obljub- Ijajo, da jih bodo vzeli nazaj v delovno razmerje, če se ne pri- tožijo in podobno. Dobivamo ve- liko anonimnih klicev in vpra- šanj, vendar moram povedati, da v tem primeru ne moremo ukre- pati. Svetovala bi, da se delavci bolj organizirajo in povežejo s sindikalnim zaupnikom, če si ne upajo problema izpostaviti sami. Zlasti bi tak organiziran skupinski nastop priporočila v stečajnih postopkih glede kate- rih delavci morda niti ne vedo, da v njih lahko uveljavljajo terjatve, ki jih imajo iz naslova osebnih dohodkov. V tem času se podpisujejo tuđi pogodbe o zaposlitvi. Tuđi tu opozarjam na previdnost. Nič ne bo zamujenega, če delavec, ki dvomi v pravilnost pogodbe, v roku 30 dni, ki jih ima do pod- pisa, priđe po nasvet«. Kakšen je postopek delovanja sindikalne pomoči? »Delavca v odvetniško pišamo napoti strokovna služba občin- skega sindikalnega sveta z napot- nico. Ko delavec predstavi svoj problem in predloži dokumenta- cijo, ukrepam glede na to, v ka- teri fazi je postopek. Včasih za- dostuje že nasvet ali razgovor z odgovornimi v podjetju, če pa to ni mogoče, se z zahtevo za varstvo pravic obrnemo na organ upravljanja v podjetju ali zavodu oz. s predlogom na sodišče zdru- ženega dela. Delavcem nudim praviloma pravno pomoč brez- plačno le v zadevah, ki izvirajo iz delovnega razmerja, v tziemnih primerih, če to odobri občinski sindikalni svet, pa tuđi v drugih zadevah. Cre namreč za primere, ko je delavec - član sindikata v težkem gmotnem položaju, pa nujno potrebuje pravno pomoč npr. v kakšni premoženjski za- devi«. Po pravilniku o organizaciji pravne pomoči v občinski sindi- kalni organizaciji le-ta vključuje naslednja opravila: - dajanje pravnih nasvetov - sestavljanje vlog v postopkih pred organi upravljanja v po- djetju ali zavodu in sodišču - zastopanje in zagovor pred organi upravljanja v podjetju ali zavodu, sodišču ali drugimi insti- tucijami v postopkih zaradi var- stva pravic delavcev. ML OKROGLI MIZI O TURIZMU V DOMŽALSKI OBČINI NA ROB: ZA POPOTNICO V USPEŠNO URESNIČEVANJE POVEDANEGA Turizem - doklej boš de- seti brat gospodarstva? Že dolgo časa se po raznih omiz- jih, od katerih mnoga pomenijo, da so usodna za položaj gospodarstva, pogovarjamo o tem, kaj naj turi- zem pomeni (naj bi pomenil, če bi...), kako v njem ukrepati, ko- likšna je njegova gospodarska teža, kolikšni njegovi doseženi rezultati itd... V letu 1988 je bil ta delež turizma v republiki Sloveniji 2,47 odstotkov družbenega proizvoda, v občini Domžale pa le 1,43 od- stotka. Četudi se medijsko želimo včasih drugače predstavljati, turizem še ni pomembnejša gospodarska pa- noga, saj je dovolj zgovoren poda- tek — denimo plaćana turistična taksa. Po številu gostišč je občina ude- ležena v republiki s 2,36 odstotka, po številu sedežev pa z 1,08 od- stotka. število gostov sicer narašča, ven- dar je doseglo leta 1990 zgolj 0,11 odstotka vseh nočitev v Sloveniji. Prevladujejo domaći gostje, ki predstavljajo 71 odstotkov vseh go- stov. Pomemben napredek je bil dosežen na področju športno-rekre- ativne ponudbe, kjer delujeta za- sebno podjetje SPIN CENTER v Domžalah, Tenis pool Domžale ter zasebno podjetje v ustanavlja- nju FIT TOP Mengeš, TEN-TEN. 1 V živahni razpravi o perspektivah turizma v naši občini so bili predo- čeni mnogi nacrti, želje in naka- zane tuđi potrebe. Turizem lahko postane tehtna gospodarska panoga le, če se borno spustili na realna tla, trezno in pretehtano načrtovali in ukrepali. Megalomanskim nacr- tom, kakorkoli so slišati vzpod- budni, ne more slediti predviđeno« uresničevanje, zato je neplodno se- jati, kjer ne bo možno žeti. V ok- viru možnega pa so na vrsti mali koraki in izboljšave tistega, kar že imamo in lahko ponudimo gostom, ki jih je manj, kot domnevamo, da jih je. Domžale So tranzitni kraj, g. Anton Repovš je predočil nekatere aktualne misli o tem, kje v turizmu smo - in kje nismo! Okrogla miza - in njeni soustvarjalci v predsedstvu. Okrogle miže se je udeležil tuđi minister za turizem in gostinstvo g. Ingo PAŠ (drugi z desne) zato je iluzorno pričakovati, da bi ob tem dejstvu lahko naredili iz kraja znatnejše turistično središče. Lahko pa iz dejstva, da je blizu Ljubljana, potegnemo koristno mi- sel, kako to dejstvo izrabiti bolj, kot doslej. To pa bi bil tuđi trenutno optimalni izplen iz turizma; izplen brez večjih vlaganj, ki jih (resnici na ljubo povedano) ta čas niti ft- nančno nismo sposobni. Ukrepati trezno, preudamo, v okviru mož- nega je iztočnica, ki se je velja držati. To je naposled tuđi zaklju- ček okrogle miže, ki sicer ni dala velikih rezultatov, je pa pomenila redko, a zanimivo in tehtno inven- turo vsega, kar v turizmu imamo in lahko ponudimo. M. BROJAN OD DIMNIKARSTVA DO ENERGETSKEGA INŽENIRINGA: Skrb za dimnike in kurišča Nova, tržno usmerjena go- spodarska politika v Sloveniji nam je omogočila ustanoviti podjetje Energetski servis, d.o.o., v katerem smo se, ozi- roma se borno v bodoče še v večjem številu zbrali mladi strokovnjaki s področja energe- tike. Osnovni cilj našega po- djetja je preprečevati in reše- vati nastale energetske, ekolo- ške in požarno varnostne pro- bleme na energetskih sistemih za proizvodnjo toplote v obra- tovalnih pogojih. Opravljamo kakovostne storitve tako na in- dividualnih ogrevalnih sistemih kot tuđi v večjih ogrevalnih si- stemih, kot so v podjetjih, sta- novanjskih skupnostih, vrtcih, šolah itd. Delo borno opravljali z najso- dobnejšo opremo, ki je v glavnem iz uvoza. Prav tako imamo v pro- gramu permanentno izobraževanje naših kadrov tako doma kot v tujini. Ta izobraževanja so predviđena na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, pri proizvajalcih posamezne opreme in proizvajalcih energet- skih postrojenj ter na posameznih šolah v Avstriji in Nemčiji, katere so specializirane za posamezne de- javnosti, ki jih borno opravljali. Nudili borno tuđi usluge s po- dročja svetovanja (brezplačno), re- konstrukcij, sanacij, projektiranja, izobraževanja potrošnikov s po- dročja ogrevalnih sistemov. Ugotovite, kolikšen je izkoristek kurjenja Poleg že znane dejavnosti dimni- karstva borno opravljali tuđi pre- glede kurilnih in dimovodnih na- prav, meritve toplotno-tehničnih karakteristik in emisije dimnih pli- nov. Na osnovi izmerjenih parame- trov je seveda možno določiti tuđi izkoristek kurilne naprave, pri- hranka goriva itd. S storkovnimi pregledi in meritvami borno pre- ventivno prepreci!i tuđi potencialna žtirišča onesnaževanja okolja in po- žarne nevarnosti. Med osnovne dejavnosti vzdrže- vanja večjih in manjših energetskih postrojenj spada tuđi čišćenje kuril- nih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Da pa potrebna čišćenja ne bodo prepogosta, borno skrbeli tuđi z nasveti načinov kurjenja za posa- mezne vrste kurišč in izbiro vrste goriv (brezplačno). Na željo potroš- nikov pa borno te probleme reševali strokovno in tuđi individualno, za vse vrste kurilnih naprav in vse veli- kosti toplotnih postrojenj. Kaj pa preventiva? S preventivnimi pregledi novih in obstoječih dimnikov v obratovanju bi ob eventualnt+i nastalih nepravil- nostih ustrezno ukrepali. V kolikor bo redno vzdrževanje in reden nad- zor strokovno usposobljenih delav- cev našega podjetja in uporabnika, bo praktično odstranjena nevarnost požara. To pa je v vsakem primeru nujno potrebno zagotoviti, ker je v interesu posameznika in družbe kot celote. Poleg preventivnih pregledov no- vih dimovodnih naprav in ob čišće- nju le-teh borno po potrebi izvajali tuđi meritve tesnosti dimovodnih naprav v skladu z veljavnimi pred- pisi (JUS in DIN). Meritve tesnosti dimnika so pomembne ludi iz var- nostnega vidika zaradi eventualnih zastrupitev v bivalnih prostorih. Preventivni pregledi pa so posebej pomembni pri starejših zgradbah in že iztrošenih dimovodnih napra- vah. Nudili borno še naslednje usluge: - nastavljanje gorilnikov, - servisiranje gorilnikov, - manjša popravila ogrevalnih sistemov, - sanacija dimnikov in dimovo- dov, - čišćenje kotlov z vodne strani, - projektantsko-izvajalska dela - inžiniring za ogrevalne sisteme in dimnike, - izobraževanje individualnih potrošnikov, - svetovanje in izobraževanje upravljalcev kotlovnic in ogreval- nih sistemov, - prevzem v nadzor in upravlja- nje posameznih kotlovnic itd. Navedena dela borno izvajali z lastnimi kadri ter tuđi s pogod- beno vezanimi visoko usposoblje- nimi posamezniki in podjetji. Podjetje Energetski servis bo v občini Domžale zaposlovalo 20 delavcev. Kadrovska sestava je na- slednja: - 7 delavcev z visokošolsko izo- brazbo, - 2 s srednješolsko izobrazbo, - 9 dimnikarjev z dimnikarsko solo, - 2 KV dimnikarja z interno kva- lifikacijo Konkurenčni borno tuđi po cenah! Podjetje Energetski servis bo kon- kurenčen tuđi na cenovnem po- dročju, saj so cene realno nižje za 40 do 50% od dosedanjega izva- jalca - Dimnikarskega Ljubljana in njihovega nanovo ustanovljenega podjetja PREMIK. Prav tako trdimo, da bodo cene naših dodatnih stori- tev (nedimnikarska dela) nižje, kot so dela v podjetjih, katera se ukvar- jajo s podobnimi deli. Naša želja je, da se končno priđe do spoznanja, da je klasični mono- pol te dejavnost, napravil škodo ne samo celotni družbi, temveč tuđi sami dejavnosti kot taki. Slaba or- ganizacija dela, prevelik admini- strativni aparat so samo del vzrokov za tako stanje. Želimo si, da z uva- janjem novih tehnologij, dobro or- ganiziranostjo, visoko kvaliteto del ob optimalno nizkih cenah, dose- žemo evropsko raven naših stori- tev. Le-to je možno doseći s stro- kovnimi kadri, družbeno preverje- nim in ekonomsko možnim progra- mom, ob sodelovanju vseh subjek- tov, kateri skrbijo, da so naše stori- tve v neposredno korist, tako posa- mezniku, kot tuđi družbi kot celoti. Servis občanom borno! Postati moramo dejansko »ser- vis« vsem občanom. Le z usklajeva- njem želja, zahtev in potreb obča- nov z našo strokovno pomočjo bo možno povećati požarno varnost, zmanjšati porabo goriva in ob mini- malni možni emisiji dimnih plinov doseći čisto in varno okolje. Podjetje Energetski servis ob- vešča občane, da borno dostopni v dopoldanskem in popoldanskem času, ob sobotah in nedeljah. Do- bite nas na telefon (061) 374-565 ali na naslov: Energetski servis E. S. d.o.o., Palmejeva 18, Ljubljana. Po sklepu izvršnega sveta Občine Domžale bo podjetje Energetski servis pričelo opravljati svojo de- javnost od 1. 7. 1991 na celotnem teritoriju Občine Domžale. Kaj pravijo sklepi? Na podlagi 281. člena prečiščenega besedila statuta ob- čine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 2/85 in 13/ 89) je Izvršni svet Skupščine občine Domžale na 29. seji dne 6. 3. 1991 obravnaval predlog za določitev izvajalca dimnikarske službe na območju občine Domžale ter sprejel naslednje SKLEPE: 1. Izvršni svet določa ENERGETSKI SERVIS E. S., d.o.o., Palmejeva. 18, Ljubljana kot najugodnejšega ponudnika za opravljanje dimnikarskih storitev na območju občine Dom- žale. Dimnikarske storitve začne opravljati s 1. 7. 1991. 2. Pripravi se pogodba, s katero se podrobneje opredelijo pogoji za opravljanje dimnikarske službe na območju ob- čine Domžale. Za podpis dogovora se pooblašča Antona Preskarja, predsednika izvršnega sveta. 3. Po sklenitvi pogodbe z Energetskim servisom se da pisna odpoved dosedanjemu izvajalcu dimnikarske službe na območju občine Domžale, to je Komunalnemu podjetju Ljubljana - TOZD Dimnikarstvo ter se obvesti ostale po- nudnike za opravljanje dimnikarskih storitev, da nišo bili izbrani. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Izvršni svet PREDSEDNIK Izvršnega sveta Anton PRESKAR, dipl. ing. gr. Domovina, ti si kakor zdravje. (I. Cankar) 8 JUBILEJ GLASBENE SOLE DOMŽALE: Pozabljena obletnica Veliko tiskarskega crnila je bilo prelitega v našem lokalnem časo- pisu (medtem se je tuđi že preime- noval), veliko obletnic in jubilejev je bilo zabeleženih (tuđi skromnih), od 20. decembra 1990, ko je Glas- bena šola Domžale praznovala 40. obletnico obstoja. Kljub uradnemu 'povabilu našim medijskim novinar- jem in mnogim, ki jih srbi novinar- sko pero, pa se slavnostnega kon- certa, za to priložnost skrbno pri- pravljenega, »poklicani« nišo ude- ležili. Še manj, da bi se vsaj kdo spomnil in objavil nekaj vrstic o tej pomembni obletnici, tuđi tega ne... Najbrž bo res, da mora pač vsakdo poročati o samem sebi, če hoće, da bo javnost zvedela o njem. To se mi zdi še posebej »samokritično«! Pa pustimo to ob strani, saj ima danes lahko vsakdo svoje mnenje. Vrnimo se rajši k obletnici in kon- certu. Da jubilej ni bil nepomem- ben govori dejstvo, da je bila avla osnovne sole šlandrove brigade, »ki je mimogrede povedano edina koncertna dvorana v Domžalah« nabito polna staršev, kulturnikov, pedagogov, tuđi politikov in drugih Ijubiteljev glasbe. Program se je pri- čel s petjem otroškega zbora, ki je raznežil srca staršev, nadaljevali pa so solisti, komorni godalni orkester, harmonikarski orkester in na koncu pihalni orkester Glasbene sole Domžale. Ob tem lahko mirne duše rečemo, da malokatera glas- bena šola lahko »spravi skupaj« to- liko instrumentalnih skupin kot naša jubilantka. Muziciranje v glas- benih skupinah pa je ena najvišjih prvin glasbene vzgoje. Lahko zelo samokritično zapišemo, da smo na to ponosni. V priložnostnem go- voru ravnatelja Glasbene sole Domžale so bili omenjeni Ijudje in posamezniki, ki so kakorkoli pri- spevali k razvoju sole, med njimi še posebno nestor glasbenega življe- nja v občini g. Stane Habe. Ob takšnem dvigovanju delova- nja Glasbene sole Domžale, se ne- hote spomnim na članek v Bern- skem kantonalnem časopisu (Švica), ki mi je prišel slučajno v roke pred letom dni. Tam je pi- salo kako so prebivalci tega me- steca blizu Berna ponosni na 20. obletnico glasbene sole, ki tam de- luje. Ponosni? Švicarji? Na tak jubi- lej ob njihovi pol tisočletni zgodo- vini... toda očitno so tam Ijudje bolj nagnjeni k ohranjanju glasbene tradicije. V članku nadalje pišejo, da je glasbena šola zašla v finančne težave in kdo bo pokril stroške de- lovanja. Odborniki mestnega parla- menta so sklenili, da starši ne bodo smeli kriti već kot 45 % stroškov delovanja in pomislite to v trdem švicarskem kapitalizmu. Pri nas pa smo v financiranju glasbene sole še na višjem evropskem standardu, saj morajo starši plačevati 50% stro- škov. Torej je Glasbena šola Dom- žale ena redkih, če ne edina glas- bena šola v Sloveniji, ki je že pre- stopila prag Evrope, tako po kvali- teti, kot tuđi v sistemu financiranja. Druge glasbene sole na Slovenskem so daleč za nami, saj plačujejo starši tam veliko manjše šolnine. Kaj jim pa moremo, sami so krivi, da nišo v Evropi! TONE SAVN1K SREČANJE BOLNIH, OSTARELIH IN INVALIDOV: Žarek v temi poznih let V okviru župnijske KARITAS Domžale deluje med drugimi tuđi karitativna dejavnost z bol- nimi, ostarelimi in pomoći po- trebnimi. V to se vključuje tuđi pomoć Ijudem na domu (prinaša- nje iz trgovine, pomoć pri delu na vrtu, pospravljanje), obiski bolnikov in ostarelih v domu za ostarele. Res je, da je vedno problem čas. Vendar Ljubezen premaga tuđi največje ovire. Ljubezen naj bi prekipevala iz naših src, naših družin, tuđi do src naših preizku- šanih bratov. Osrečimo jih lahko z drobnimi pozornostmi: obi- skom, prijazno besedo in tuđi samo z nasmehom. Koliko nas stane to?! Njim pa s tem olep- šamo dan, omilfmo trpljenje in osamjenost. Zato smo v okviru Karitas na Binkošti 19. maja ob 15. uri orga- nizirali v župnijski cerkvi v Dom- žalah srečanje za bolnike in osta- rele. Srečanje je vodil urednik li- sta Prijatelj g. jože Zupančič. Vozniki z avtomobili in mla- dina so se odzvali vabilu Karitas za pomoč pri prevozu bolnikov v cerkev. Lepo je bilo videti mla- dino, ki je skrbno vozila bolnike z invalidskimi vozički v cerkev in nazaj, voznike z avtomobili, ki so pripeljali svoje varovance pred vrata cerkve in skrbeli žanje ves čas do vrnitve v dom. Ni čudno, da je bilo slišati, kot je po vrnitvi v dom dejal udeleženec srečanja prijatelju, ki se tega ni udeležil: »Zakaj nisi šel, saj so nam vse pomagali, še noge so pomagali dvigniti čez prag avtomobila!«. PRIHAJAJOČEMU ČASNIKU NA ROB Bog živi Slovenca! Upam, da bo prva številka no- vega slovenskega dnevnika Slo- venec že prej ugledala luč sveta, kot teh nekaj misli, ki jih bom v tem članku nanizal ob njego- vem težko pričakovanem rojstvu. Priprave na časopis so bile ves čas zavite v skrivnost, bile so tajne, dostop do informacij je bil blokiran..V sredstvih obveščanja so se pojavljala številna ugibanja, podtikanja in seveda grožnje, ki so morda koga navdajale tuđi s strahom. Naša, že nekaj časa ne več konstruktivna opozicija in simpatizerji enopartijskega si- stema in njegovega načina razmi- šljanja, so iz tega vseslovenskega projekta ustvarjali zanimive oko- liščine, v katerih je negativna in- formacija porajala ugodne od- meve, potencirala pričakovanja in krepila radovednost. Skratka, to je bil, tako ga pač razumemo, čas dobre reklame, za katero nišo bila potrebna kaka večja dodatna sredstva. Menim, da je Slovenec prav gotovo narodna zadeva, ki ima vsenarodni pomen! Slovenec ne bo, kot že vemo, strankarski, po- zicijski ali vladni časopis, ampak vseslovenski, ki bo po vsebinski opredelitvi namenjen najširšemu krogu bralcev doma in po svetu. »Slovenec bo svojo identifika- cijo iskal v razmerju do stvari, o katerih bo pisal, in v avtonomiji ljudi, ki bodo dogodke komenti- rali po svojem znanju in iskrenem prepričanju. Njegova evropska naravnanost pa mu bo pomagala, da bo na politiko, gospodarstvo, znanost in šolstvo, na kulturo in tehnologijo, pa tuđi na šport in vsakdanjosti, skratka na življenje, gledal tuđi v luči podedovanih človečanskih in etičnih vrednot in norm.« Tako ga je nekje ozna- čil eden od tesnih sodelavcev projekta Slovenec. Zaželimo mu tuđi v imenu na- šega Slamnika, da bo Slovenec svoje poslanstvo tako uresniče- val, da ga bodo brali v vsaki slo- venski družini. Naj mu slovenske rojenice podarijo dolgo in bogato življenje! K sreći je bila PLLJRALI- ZACI|A MEDI1EV trdoživo dete! BOGDAN OSOLIN Po maši so ostarele in pomoći potrebne povabili na topel človeški pogovor, saj so - kot vsak človek - tople besede najbolj potrebni. naša humanost • naša humanost Brezskrbni dnevi s Karitasom! Starši že sedaj razmišljate, kje bo in kaj bo delal vaš otrok dopoldne, ko boste v službi. Kljub vsem možnim kombinacijam je število dni dopusta vedno manjše od počitniških dni vaših otrok. Župnijska Karitas v Domžalah bi vam rada pomagala. Za učence od prvega do vključno četrtega razreda borno v času od 1. 7. do 14. 7. 1991 od 9. do 13. ure pripravili vrsto interesnih dejavnosti. Pod vodstvom odraslih bodo učenci preživeli prijetno dopoldne. Ure pravljic se bodo prepletale z družabnimi in šport- nimi igrami, glasbenimi urami, igrali borno šah, tkaničili. Ob prikazovanju diapozitivov borno izvedeli nekaj o fotografiranju in zaslutili lepoto naših gora. Pripravili borno enodnevni izlet na Orgljice. Otroci bodo svoje vtise z izleta izrazili z likovnimi deli, ki jih borno skupaj s posnetimi fotografijami razstavili. S petjem, igranjem, skeči in znanjem se bodo otroci predstavili v oddaji »Pokaži kaj znaš« in počitniški »Kviskoteki«. Dejavnosti borno prilagodili interesom učencev, poskrbeli pa borno, da bodo čimveč časa preživeli v naravi. Vsi starši, ki želijo otroka vključiti v štirinajstdnevno organizirano počitnikovanje, naj to sporočijo domžalski Karitas vsak torek ob 20. uri v veroučni učilnici ali v župnišče ob uradnih urah. župnijska karitas Domžale DOBRODELNI KONCERT ZA KARITAS: Prava sreča je osrečevati druge Pesem ne pozna me ja. Pojemo kadar smo veseli, srečni, zado- voljni pa tuđi kadar nas terjajo skrbi ali smo ćelo žalostni. Izbe- remo si pesem, ki je v tistem trenutku blizu našemu čustvenemu raspoloženju. Zgodi se, da prav pesem, ki jo slučajno zaslišimo bodisi na radiju ali televiziji ali pa jo zapoje nekdo v naši blizini, spremeni tok naših misli. Zdrami nas iz vsakodnevnih skrbi in nam pomaga, da naenkrat zagledamo svet okrog sebe lepši, svetlejši in srečnejši. Zato ni čudno, da so prav pevci pripravljeni prirediti dobrodelni koncert za župnijsko Karitas Domžale. Se mlada vo- kalna skupina TINTINABULA, pod vodstvom dirigenta gospoda J. Moćnika, je na našo prošnjo, brez premisleka pristala, da svoj prvi celovečerni koncert daruje v dobrodelne namene. Za to njihovo privolitev smo jim iskreno hvaležni. Veseli smo tuđi zato, ker je to dejanje odsev njihovega notranjega bogastva, s katerim bodo lahko osrečevali ljudi okoli sebe. Ker je grobeljska cerkev s svojo čudovito notranjostjo in zvočnostjo, kakor tuđi z zunanjim ambi- entom eden izmed biserov naše majhne, vendar nadvse čudovite domovine, kjer lahko doživimo notranje pomirjenje in osebno srečo, vabimo vse, ki bi radi preživeli lep, duhovno bogat večer ob ubranem petju, da se udeležijo dobrodelnega koncerta v GRO- BELJSKI CERKVI V SOBOTO 15. /UNIJA OB 20. URI. Ker je namen dobrodelnega koncerta tuđi zbiranje denarja za socialno ogrožene in uresničitev programa župnijske Karitas se vam za vaš dar že v naprej zahvaljujemo. Za vaš denarni prispevek boste lahko prejeli tuđi potrdilo s katerim boste oproščeni davka. Sam koncert bo brezplačen. Prepričani smo, da smo tako bogati, da med nami ne bi smel biti nihče lačen. Pomagajmo si med seboj in vsi borno srečnejši. tajnik župnijske Karitas Domžale BIZJAK-SCHWARZBARTL MARIJA Kako malo je potrebno, da si med sabo pokažemo in povemo, da smo navsezadnje vendarle samo Ijudje; z vsem i slabostmi, težavami... pa tuđi vrlinami! Kako malo je potrebno, da osrečimo nekoga, ki potrebuje veliko pomoći! Cerkev je bila lepo okrašena, kot vsako nedeljo, posebno pa še v majniku, Marijinem mesecu. Pred maso in med njo je bila prilika za spoved. Med maso je bilo maziljenje bolnikov in osta- relih, kot pomoč in moč za lažje prenašanje križev bolezni in trp- ljenja. Po maši je bilo srečanje v vero- učnih prostorih. Mladina je skrbno pripravila prostor, miže obložila z dobrotami, ki so jih napekle pridne gospodinje. Po- skrbljeno je bilo tuđi za žejo in osvežitev. Ostareli in bolniki so ob prigrizku pokramljali, zapeli in prehitro je minil čas, ko se je bilo treba vrniti domov. Vsi, ki jim je bilo srečanje na- menjeno, so radostno pripovedo- vali: »Lepo je bilo!« Srečni pa smo bili najbolj mi, ki smo lahko pomagali, kot dro- ben kamenček v mozaiku, pri se- stavi in organizaciji tega sreča- nja. ŠTEFKA STREHAR in MARIJA KARLOVŠEK OPOZORILO: Dolgo pričakovani predpisi in ukrepi v kmetijstvu so tu! Opozarjamo vse kmetovalce, Krajevne skupnosti, Kmetijsko za- drugo in Kmetijsko svetovalno službo, da so v Uradnem listu Re- publike Slovenije št. 21, ki je izšel v petek 24/5-T991, objavljeni dolgo in težko pričakovani pred- pisi, ki določajo možnosti in pogoje za pridobitev, oziroma uveljavlja- nje republiških finančnih sredstev za pomoč pri ohranjanju in razvoju kmetijstva ter za urejanje podeželja in obnovo vaši v letu 1991. 1. V odloku o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1991 so opredeljene možnosti in pravice kmetijskih proizvajalcev za uveljavitev intervencij: - za razvoj živinoreje: regresi, nadomestila in podpore v govedo- reji, prašičereji, konjereji, drobnici, kunčereji, čebelarstvu in ribištvu; - za razvoj in pospešitev rastlin- ske proizvodnje: semenske pše- nice, sladkome pese, oljne ogrš- čice, trajnih nasadov, krompirja itd.; - za pomoč pri strokovno raz- vojnih in pospeševalnih nalogah; - za razvoj dopolnilnih dejavno- sti na kmetijah; - za obresti in tečajne razlike: regresi za kredite. 2. V odloku o uvedbi finančnih intervencij za zagotavljanje pri- marne in uravnotežene porabe os- novnih živil na trgu v letu 1991 so opredeljene intervencije v osnovni preskrbi: regresi in nadomestila za odkup v tržne rezerve: pšenice, oljne ogrščice; za ohranjanje kme- tijske proizvodnje: mleka in mleč- nih izdelkov, mlado pitano govedo; regresiranje cen blaga iz rezerv ob naravnih nesrečah ter regresiranje drugih določenih proizvodov. 3. V odloku o uvedbi finančnih intervencij za celostno urejanje po- deželja in obnove vaši za leto 1991 so opredeljene možnosti in pogoji za financiranje hidromelioracij, agromelioracij, komasacij, odkupa zemljišč in drugih ukrepov za ure- janje podeželja in vaši. Ob vsakem od navedenih odlo- kov so objavljena tuđi obsežna na- vodila, kako in kje je vse te fi- nančne intervencije možno uve- Ijavljati. Pri uveljavljanju teh intervencij- skih ukrepov bo imela zelo po- membno vlogo kmetijska sveto- valna služba, katere nalogo bo, da kmete in druge upravičence na- tančno informira, jim pomaga pri sestavljanju zahtevkov in njihovem uveljavljanju. Opozarjamo na novost, da bodo finančna sredstva lahko uveljavljale fizične osebe, ki se ukvarjajo s pro- izvodnjo hrane, kmetje nepo- sredno, ali pa preko podjetij in za- drug, če jih bodo zato pooblastili. Občane obveščamo, naj se obr- nejo na področnega kmetijskega svetovalca na terenu, ki vam bo nudil natančnejše informacije. Sekretariat za družbno planiranje in razvoj Kdorje zdoma ima eno misel; kdorje doma, jih ima sto! (slovenski pregovor) KO SE POSLAVLJA NAJROSNEJŠE OTROŠTVO: »Čebelica« je odletela ... v prijazen spomin Še nekaj dni in moj »veliki fant« bo zadnjič prestopil prag svojega vrtca, v katerega sva ho- dila 4 leta in kjer se nama je zgodilo toooliko tepih stvari. Spominjava se negotovih kora- kov, ki sva jih naredila prvi dan, ko je moj malček radovedno, a hkrati boječe opazoval novo okolje, novo tovarišico, nove pri- jatelje. Najbrž samo on ve, kako moćno je bilo njegovo srčece in kako strah je bilo njegovo ma- mico, saj je fant prvič odhajal od nje. Pa je prvih osem ur hitro minilo in ko je mamica po končani službi prišla po svojega Mateja, kar verjeti ni mogla, kako hitro se je vživel v novo okolje, kako »njegova« je bila naša tovarišica in kako dober čaj zna skuhati nji- hova Joži. In potem so minevali dnevi in tedni, meseci in leta, vmes pa veliko otroških igric, prask in pra- skic, zgodbic, okroglih in oglatih črt, razburljivih in manj razburlji- vih dogodkov, tuđi kakšna sol- zica je bila vmes, predvsem pa veliko veselja, lepih pričakovanj in prijetnih prireditev, ki se jih bova jaz in moj »možakarček« rada spominjala. Otroštvo mojemu fantu za zmeraj podaja roko. Za njim je veliko sončnih dni, prijetnih do- godkov, v katerih je tuđi delček vaših prizadevanj, drage tovari- šice. Najbrž moj veliki fant še ne ve, kaj izgublja, ko se poslavlja Otroško igrišče vPreserjah Ali mora spet poseči vmes smrt in prekiniti še eno srečno otroštvo in srečo v eni od družin? od vrtca, svojega drugega doma, kot radi rečemo, sluti pa, da se zanj začenja novo obdobje, ki bo precej spremenilo njegovo življe- nje. Vrata vrtca se za mojim fantom za vedno zapirajo. Na stežaj pa so že odprta nova, skozi katera bo naš Matej vstopil jeseni. Vsto- pil z znanjem, ki ga je dobil tuđi v vrtcu, z izkušnjami, ki jih je dobil med svojimi prijatelji in pod vašim vodstvom, drage tova- rišice iz vrtca Čebelica. Skozi vrata učenosti bo stopil fant, ki se bo rad spominjal svojega zgod- njega otroštva, katerega prijet- nejši del je tuđi njegovo obisko- vanje vrtca. Hvala vam, drage tovarišice. Del vašega truda je za vedno pu- stil sledove v mojem »moža- karčku«, ki se bo Čebelice in nje- nih tovarišic, skupaj s svojimi starši, vedno rad spominjal! Matejeva mamica Novice iz SKUŠ Učenci usnjarsko-konfekcijske usmeritve so si v okviru naravoslov- nega dne ogledali tovarno Mura v Murski Soboti. Podjetje Primex iz Nove Gorice je na soli izvedlo enotedensko de- monstracijo programske opreme italijanskega podjetja Olivetti. De- monstracijo so napravili v okviru praktičnega pouka, saj je za danas- OBISK KNJIŽEVNIKA, DRAMATURGA, HUMORISTA Tone Partljič med našimi otroki V sklopu aktivnosti ob zak- ljučku šolskega leta je dve naši osnovni soli obiskal književnik, dramaturg in humorist Tone Partljič. Na Osnovni soli Josip Broz Tito so 60. učencem 6., 7. in 8. razredov podelili bralno značko ter prisluhnili odlom- kom iz Partljičeve nove knjige »Slišal sem, kako trava raste«. Na Osnovni soli Venclja Perka pa bralne značke še nišo podelili (na višji stopnji jo je osvojilo približno 130 učen- cev), saj so želeli gostov obisk kar najbolje izkoristiti. Tuđi na tej soli je pisatelj prebiral zani- mive odlomke avtobiografske narave, ki jih je kot vedno ko- mentiral na svoj, humoren na- čin. Poklicali smo na obe soli: Tonetovega obiska si še že- I i jo, saj se je na obeh šolah kratek čas obiska vse prehitro iztekel... B. njega strojnega tehnika poznavanje krmiljenja obdelovalnih strojev z računalnikom nujno. Prednost Olivetti jeve programske opreme pred ostalimi, ki jih sole že imajo, je neposredna uporabnost, saj ve- ćina podjetij prisega na Olivettijevo opremo. Na većini šol uporabljajo avstrijsko strojno opremo, ki pa je namenjena zgolj pouku in se je ne da uporabiti v proizvodnji. Pove- dano po domaće: Olivettijeva oprema omogoča, da z računalni- kom krmilimo stružnice, rez- karje... poleg tega pa pove tuđi izbiro najustreznejših materialov in kombinacije, ki zagotavljajo naj- večji profit. 28. maja so učenci 4. letnikov izvedli v Festivalni dvorani v Ljub- ljani maturantski ples. Dijaki zak- ljučnih letnikov bodo končali pouk 7. junija. Potem jih čakajo še zak- ljučni izpiti. Slabši učenci bodo v začetku julija morali napraviti tuđi popravne izpite (na sliki levo). Učenci usnjarske usmeritve bodo tuđi letos pripravili modno revijo in razstavo svojih izdelkov. Prireditev bo 6. in 7. junija v Knjižnici Dom- žale. Tekst in foto: Igor Lipovšek OŠ ŠLANDROVE BRIGADE Turistični krožek na naši soli je zaživel... V tem šolskem letu smo na pobudo Turističnega društva Domžale ustanovili turistični krožek. Odziv pri učencih je bil množičen, saj ga doslej redno obiskuje 30 učencev od 4. do 8. razreda. Učenci spoznavajo narodne običaje, kuhajo raznovrstne narodne jedi, vezejo prtičke z narodnimi motivi ipd. Slovenski kulturni praznik, ki ga praznujemo v februarju, je bil izziv tuđi za te učence, zato so skupaj z mentorico, učiteljico gospodinjstva, Metko Mazovec, načrtovali prikaz pogrinjkov za slovesne in manj slovesne priložnosti. Hoteli pa so prikazati tuđi nekaj narodnih jedi. Zaradi bolezni učiteljice se je vse zavleklo v marec, ko so poleg že prej načrtovanega vključili še pisanice, ki jih v naših družinah barvajo v velikonočnem tednu. V šolski avli so učenci pripravili štiri pogrnjene miže. Na prvi je bil pogrinjek za slavnostno kosilo, na drugi za večerjo ali zajtrk. Tretja miza je bila pogrnjena s prtom v narodnih motivih, namesto rož pa so jo učenci okrasili z živobarvnimi pisanicami. Na sredi miže se je košatila velika orehova potica, zraven pa je bilo še razno drobno pecivo za praznične dni. Ker je ta miza predstavljala narodne jedi, so bili ob strani še doleniski štruklji z zabelo, zabeljeni gorenjski ajdovi žganci in kislo zelje s klobaso. Zanimiva je bila tuđi miza za »žurke«, ki bi je bile najbolj vesele mamice, saj lahko tako enostaven in ličen pogrinjek pripravi pač vsak otrok sam, ko povabi svoje prijatelje na praznovanje. Poleg vsega na mizah so učenci pripravili tuđi lične plakate z raznimi recepti in nasveti v gospodinjstvu. Članice krožka so ta dan pridno razlagale vsem učencem, ki so si v času dopoldneva razstavo ogledali. Čeprav so se vsem oči najbolj ustavljale na sladkarijah, pa srno prepričani, da se bodo ob slavnostnih dneh le radi potrudili, da bodo mizo tuđi pripravili. Starši, dajte jim možnost in videli boste, da se boste za tako pogrnjeno mizo dobro počutili! Turistični krožek OŠ Šlandrove brigade Domžale NAŠ POPOTNI PODLISTEK: Korajžne babnice po Avstraliji Ženska karavana s kolesi po peti celini Petek, 5. april je bil za većino kolesark zadnji delovni dan, ki pa je bil skraišan za nekaj ur, saj so se ob dveh popoldne že zbrale na kamniškem trgu. Še pred tem pa so na bankah hi- tele z zadnjimi denarnimi oz. deviznimi opravki. Slovo od Kam ni ka, številnih prijateljev in znancev je bilo prijetno. Ve- selo, zelo glasno in poskočno je bilo tuđi na brniškem letališču, za kar so »krivi« mengeški god- beniki. Po zadnjih rokovanjih je sledil odhod z Brnika proti Beo- gradu z letalom Adrie Airvvavs. No, v Beogradu pa je imela sreća mlade. JAT-ovi mehaniki so po prihodu v Beograd zve- deli za naše popotovanje, saj so nehali »štrajkati« in so nas prav prijazno povabili z velikansko jekleno ptico DC 10. Tik pred novim dnem smo odletele v vi- šave. Prvi postanek je bil v glavnem mestu Združenih Arabskih Emiratov v Dubaiju. Tu nas je pričakalo toplo jutro (23°Q in uro smo premaknile za dve številki naprej; ob našem pristanku je bila ura natanko 6.20. Dubai pa je bil zaradi izredno po- ceni zlata za nekatere prava paša za oči. Nekaj jih je že seglo po pri- hrankih in si kupilo zlato v brezca- rinski trgovini. Nato je sledil polet proti Singapurju, kjer je bil že drugi dnevni posanek. Šingapursko leta- lišče, z razkošno letališko zgradbo, nas je sprejelo ob 18.50 po lokal- nem tamkajšnjem času. Ker je bil topel dan (27°C), nam je bilo prav lepo v družbi slapov in celih dreves orhidej na letališču, ki slovi kot naj- lepše na svetu. Dan je bil zelo dolg in noč v letalu smo si pričarale z za- vesicami na oknih. Ob pristanku na letališču v Melbournu nas je prese- netilo hladno jutro (11 °C). Za seboj smo imele 17.000 km zračne poti, 12.000 metrov visoko nad oblaki pri hitrosti 1000km/uro z ugodnimi vetrom v hrbet pa smo potovale »le« 21 ur in 40 minut. Nedelja, 7. april. Ob prihodu na letališče v Melbourne so nas kmalu čakali strogi avstralski cariniki. Le-ti nišo ugotovili, da je Franc Zidan »pretihotapil« domaće mesne do- brote. Kmalu zatem so bili z nami številni Slovenci, pa tuđi predstav- nik firme VVESTBUS, John Papalleo. Odpeljali so nas v najstarejše Slo- vensko društvo JADRAN, kjer smo želodce dodobra napolnile z njiho- vim značilnim, »Krepkim« zajtr- kom. Prijaznim Primorcem smo pu- stile pet kilogramov težak spomi- nek, eno od treh prelepih ročnih del, s katerimi nas je na pot pospre- mil Matjaž Brojan, odgovorni ured- nik Slamnika. Še isti dan smo se srečale z dvema patroma in sicer z Nikom in Bazilijem. Obiskov pa s tem še ni bilo konec. Odpeljale smo se še v društvo PLANICA. Tu smo morale najprej pokukati v učni hram učiteljice Lucije, sele nato smo si ogledale »manj pomembne« prostore, kjer Slovenci predvsem ob nedeljah iščejo svoje veselje. Večer v prijetnem hotelu QUEEN- SLODCE v blizini centra, z majh- nim jezerom na dvorišču je prinesel sladek spanec, po katerem smo se naslednje jutro prebudile v prero- jene Avstralke! Ponedeljek, 8. april. Če je bila nedelja, predvsem pa prva noč v Avstraliji dan oz. noć aklimatiza- cije, potem je bil ponedeljek dan relaksacije. Z mini busom AVIS, ki smo ga to jutro prevzele kar pred hotelom, smo se s spremljeval- kama, Lucijo in Meto, odpeljale Kadar korajžne babnice nišo bile na kolesih, so se potepale z minibusom AVIS skozi znamenita »zahodna vrata«, ki se odpirajo skozi največji most WEST GATE BRIDGE, na izlet v drugo največje mesto v Viktoriji Gellong. Na poti v Geelong smo se ustavile v Ijubkem naselju hišic ob morju, kjer ima svoje počitniško gnezdo tuđi naša spremljevalka Lu- cija. Tu smo se okrepčale in oddah- nile po obilni malici, nato pa smo se mimo muzeja AUSTRALI- ANARMY COMMAND AND COL- LEGE odpeljale v majhen rezervat. Tu smo si ogledale njihove značilne živalske predstavnike od katerih nam je bil najbolj pri srcu zname- niti vrečar kenguru. Ta dan smo tuđi prvič zrle v mogočne valove oceana na južnem delu Avstralije, ujetega v Tasmanijsko morje. Ob- čudovale smo pogum avstralskih deskarjev, ki so se upali igrati ž vi- sokimi valovi. Zvečer smo bile še gostje prijazne slovenske družine Vogrin. Preživele smo lep in dolg večer z njimi, ki je zaradi prijetnih zvokov iz harmonike hitro minil. Torek, 9. april. Dobro jutro smo si voščile s tekom okoli jezera, saj nismo hotele biti slabše od številnih »hitrih« avstralskih popotnikov. Tega dne smo »križarile« po Mel- bournu, ki se baha s 70 kilometr- skim premerom. Mesto je lepo, s številnimi poslovnimi zgradbami, vodometi in zelenjem. Tri ure smo si od blizu ogledovale živalski svet, nato pa nas je pot vodila v zname- niti ART-umetniški center; v nje- govi neposredni blizini je tuđi radij- ski studio 3 ZZZ. Urednik radij- skega studia 3 ZZZ je Ivo Lebr, pomaga pa mu življenjska družica Helena. Ta dan popoldne smo hi- tele novi avanturi naproti. Bile smo na otoku Phillip Island, kjer je zna- meniti rezervat pingvinov. Ti pin- gvini so nenavadni zaradi velikosti, saj so najvišji visoki komaj 33 centi- metrov. Nekaj ur pred sončnim za- hodom se zberejo v skupine in ko se zmrači zlezejo iz morja in po plaži odidejo v svoje brloge, kjer prenočujejo. To je bil za nas zadnji dan pred velikim pričakovanjem srečanja s pravo Avstralijo. Sreda, 10. april. To je bil prvi dan kolesarjenja od Melbourna do Mor- vvella v dolžini 149 kilometrov. Vstale smo že ob 5.30 kot vse na- slednje dni kolesarjenja. Določile smo tuđi čas zajtrka in sicer 6.30, da smo naše jeklene konjičke lahko zajahale ob 7. uri. Za avstralske pojme je to zelo zgodaj in avtomo- bili, ki so ob tem času dokaj redki, vozijo še s prižganimi lučmi. Ob spremstvu patra Nika ter zakoncev Stopar se je naša četica kar uspešno prebijala čez mestni vrvež. Vozile smo seveda po levi strani in smo morale biti pri prečkanju križišč zelo previdne, saj smo ponavadi gledale ravno v nasprotno smer kot so prihajali avtomobili. Jutranji mraz nas je prijetno presenetil, nič manj pa opekline, ki nam jih je povzročilo sonce, ki ga med potjo sploh nismo čutile. Pot je bila »lepo« valovita, veter v hrbet pa je bil tokrat naš zaveznik. Tega večera dne smo se najbolj razveselile zgodnjega odhoda v posteljo, saj tega pred polnočjo nismo doživele, odkar smo pripotovale v Avstralijo. Nadaljevanje prihodnjič Kdor po sili z domaćega praga hiti, na tujem le gloda obrane kosti! (slovenski pregovor) 9 10 OB TRIDESETLETNICI MENGEŠKEGA VODOVODA! Živa voda izpod Krvavca V arhivskih virih je Mengeš ome- njen leta 1154. Starejši cerkveni zgodovinarji pa so mnenja, da naj bi bilo pomembno misijonsko sre- dišče v Mengšu že v prvem tisoč- letju, ko se je v 8., 9. in 10. stoletju kršćanstvo razširilo v naše kraje. Kraj ima ob cesti med Ljubljani) in Kamnikom ugodno lego, na za- hodni strani pa se naslanja na hrib Cobavico. Mengeš se je skozi sto- letja iz navadne vaši razvil v majhno mestece. Pod hribom se vije reka Pšata, kar je bilo za Meng- šane zelo ugodno, saj s preskrbo vode nišo imeli nobenih težav. Pšata je bila tako čista, da so jo uporabljali kot dobro in zdravo pitno vodo ter za kuho. Skozi razvoj naselij je bila voda iz desetletja v desetletje vse bolj onesnažena in sčasoma ni bila več primema za pilje. Zato so bili Mengšani prisiljeni, da so začeli kopati vodnjake. Prava mengeška posebnost so bili javni vodnjaki, ki jih je bilo v na- šem kraju kar precej. Začnimo na severnem delu. Pri Drnovšku na Gorenjski cesti št. 4 nekdanji javni vodnjak še danes stoji, pri Vesu na Prešernovi št. 22 pa ga ni več. Na Glavnem trgu nasproti Kandušar- jeve hiše št. 6 je stal vodnjak Pri Mariji (v blizini je bilo vaško Mari- jino znamenje). Zdaj je tam zaradi križišča razširjena cesta. Tuđi Sko- fčlovega vodnjaka na Ulici talcev št. 3 ni več. Na Kidričevi cesti št. 14 je pred starini gasilskim domom slal javni vodnjak. Ob obnovitvi doma so ga podrli in zasuli. Naslednji vodnjak je bil pred nekdanjo Slam- nikarsko zadrugo, to je na Kidričevi št. 28. Na dvorišču Vidalijeve hiše na Trdinovem trgu št. 18 je eden redkih mengeških vodnjakov, ki še stoji. V nekdanjem Maleni Mengšu so bili trije javni vodnjaki. Prvi je bil ob vhodu v dvorišče Šuštaršičeve hiše, ki pa so ga že kmalu po osvo- boditvi podrli. Drugi je stal pred stavbo nekdanje osnovne sole ozi- roma zdajšnjo glasbeno solo in po- što, ki pa ga tuđi ni več, na desni strani Liparjeve ceste, na pločniku nasproti nekdanje goslilne Pri Ma- ličku, pa še stoji. Star vodnjak pri spodnjem Stare- tovem gradu, katerega zadnji last- nik je bil Alojz Kane, je še ohra- njen, kol tuđi vodnjak pri Biču, to je v Jelovškovi ulici št. 7. Vsi ti vodnjaki so kar precej glo- boki, od 15 do 30 metrov, v glav- nem pa so obloženi s kamenjem; po prvi svetovni vojni pa so jih začeli betonirati. Ti imajo nekakšne polmetrske okrogle stopnice. V sušnih obdobjih so nastajale težave, saj se je večkrat dogodilo, da je v vodnjakih zmanjkalo vode, posebno v severnem delu Mengša. Pri teh vodnjakih je bilo kar pri- jetno zbirališče za klepet starih in mladih, žena in mož, deklet in tan- tov, pa tuđi otroci so tod imeli svoje veselje, saj so bila okoli njih prava vaška igrišča. Posebno v poletnih dneh je bilo prijetno, ko je bila pod košatimi lipami in kostanji, ki so rasli ob vodnjakih, dobrodošla hladna senca. Tu so se razpravljale in reševale številne hišne in do- mače zadeve. Pogovarjali so se o usodah prenekaterih Mengšanov, o dobrem in slabem, predvsem pa o Ijubezni nied fanti in dekleti. Be- sede so tekle tuđi o razprtijah. Na teh mestih je tako potekal glavni tok informacij in svežih novic o dogaja- nju v Mengšu in bližnji okolici. Na vodnjaku je prenekateri lahko dobil dobro in hladno osvežitev, če je bil zaradi alkohola preveč zagret. Otroci so na poti iz sole ob vodnja- kih delali nekakšne postaje, zato so domov grede porabili še enkrat to- liko časa kot pa na poti v solo. Vsi ti vodnjaki so bili uporabni še po drugi svetovni vojni. Premožnejši Mengšani so si sča- soma na dvoriščih izkopali svoje vodnjake, nekateri obrtniki pa so si iz globokih vodnjakov uredili svoj vodovod na električno črpalko - Kane, Jenčič, Šubja. Mengšani in okoličani se odločajo za svoj vodovod Vedno večja potreba po zdravi in pitni vodi je narekovala, da so Mengšani in okoličani v letu 1954 o gradnji vodovoda začeli bolj na široko razmišljati. Prvi uradni pogo- vori so stekli na občini Mengeš, pozneje pa v Ljubljani na B i roj u za nizke gradnje. Raziskave so poka- zale, da bi bila za izkop in izgrad- njo vodnjakov najbolj primema lo- kacija med Mengšem in Topolami, na polju, kjer je sedaj gramoznica in remontna delavnica Slovenija ceste. Strokovnjaki so predvidevali, da je na tem območju dovolj pod- talnice ter da bi zadostovala za pitno in tehnološko vodo Mengša in okoliških vaši. Za izgradnjo vodovoda pa so se tokrat začeli zanimali tuđi drugi kraji južne Gorenjske, to so Vo- dice, Komenda in Cerklje z okoli- škimi vasmi. Povsod so bili navdu- šeni, da bi prišli do zdrave, pred- vsem pa stalne pitne vode. S tem se je območje, ki naj bi ga izgradnja in napeljava vodovoda zajeli, razši- rilo, prvotna zamisel, da bi vod- n|ake zgradili na topolskih njivah, pa je bila opuščena, Omenjeni biro za nizke gradnje je začel z raziskavo treh studencev pod Krvavcem. Posebno dva izvira sta bila dokaj močna. Raziskave so trajale skoraj štiri leta, tako da je bilo zajetih kar največ medletnih sušnih obdobij. Izkazalo se je, da bo dovolj pitne vode za celotno področje, ki je zajemalo dolino pod Krvavcem, Cerklje, Brnike, Ko- mendo. Vodice, Moste, Suhadole, Topole, Mengeš, Loko in Trzin - z vsemi okoliškimi vasmi in za- selki. Vodna skupnost Cerklje-Vodice-Mengeš Na tej podlagi je bil v Mengšu ustanovljen upravni odbor za iz- izgradnja zajetij, to je na dveh močnejših studencih. Prvo zajetje je od spodnje postaje Žičnice Krva- vec oddaljeno komaj deset minut hoda po dolini navzgor. Drugo za- jetje pa je še malo više, prav tako v tej dolini, na levi strani gozdne ceste pod Krvavcem. Zajetji sta bili zgrajeni v letu 1959. Druga dva vodovodna objekta sta zgrajena malo nižje od žičniške postaje, tik ob cesti; to sta raztežilnika. Že samo ime pove, da se v tem objektu nekaj razteži, pri tem pa se sprosti pritisk vode, ki se zaradi visinske razlike ustvarja v ceveh. Objekta sta zgrajena v primerni razdalji, tako da je bila visinska razlika raz- deljena na približno 50 metrov in s tem na okrog 5 atmosfer pritiska. Prvi rezervoar je na hribu v vaši Grad, zgrajen je bil v letu 1961, Upravni odbor Vodne skupnosti Cerklje-Vodice-Mengeš pred prvim za- jetjem pod Krvavcem. Na sredi, desno od dveh žensk stoji predsednik odbora Anton Bleje, drugi desno od njega pa Tomo Brejc. v tem letu pa so bila opravljena tuđi že vsa montažna dela. Iz tega rezer- voarja se voda deli v dve smeri. Glavni cevovod gre v smeri proti vasema Pšata in Poženik, druga smer pa je vas Grad in Cerklje. Približno 30 odstotkov vode je zah- teval Vodovod Kranj; to je za ne- kakšno odškodnino, ker je vodovod zgrajen na kranjskem območju. Cevi pod spodnjim raztežilnikom je večkrat razneslo Rezervoar Grad je bil pripravljen za obratovanje v zadnji polovici leta 1961, s tem pa so bili v Gradu in Cerkljah že lahko opravljeni prvi priključki. Toda, ker je vodovod gravitacijskega značaja, so se za- čeli problemi, in to že pri začetnem obratovanju. Bilo je kar precej te- žav, predvsem, kako vodo iz za- jetja preko dveh raztežilnikov spuš- čati v rezervoar Grad. Pri treh po- skusih je pod spodnjim raztežilni- kom vedno razneslo cevi. Vodovod sta projektirala inže- nirja Kandus in Rupnik iz Biroja za nizke gradnje Ljubljana. Obema se je zastavljalo vprašanje, zakaj se to dogaja. Delovni vodja montažnih del na objektih Lađo Zabret iz Mengša ju je prepričeval in dokazo- val, da cevovod ni dovolj odzračen ter da voda stisne zrak do take moči in do tolikšnega pritiska, da ga cevi več ne prenesejo in popokajo. Sku- paj so ugotovili, da je bila napaka že v načrlih, kjer na cevovodu v obeh raztežilnikih ni bilo predvi- đenih odzračevalnikov. Izdelali in montirali so manjkajoče odzrače- valnike na cevovodu in voda je pri- tekla v rezervoar Grad brez vsakih težav in problemov. nadaljevanje prihodnjič gradnjo vodovoda - Vodna skup- nost Cerklje-Vodice-Mengeš s se- dežem v Mengšu. Predsednik od- bora je bil Anton Bleje iz Mengša. Na trdnem zagotovilu strokovnja- kov, da bo za vse to območje do- volj vode, se je v letu 1957 začela En mesec pred obletnico KSP Domžale Okroglo mesec dni nas loči od prve obletnice prenosa stanovanj- ske dejavnosti iz RZD na KSPD ka- kor označujemo KOMUNALNO STANOVANISKO PODJETJE DOMŽALE od 1. 7. 1990 dalje. Od tedaj se je odnos do stanovanjskega fonda v družbeni lasti bistveno spremenil. V praksi je bilo delo na vzdrževanju objektov osredoto- čeno predvsem ali samo v interven- cijsko popravljanje in odpravljanje akutnih napak. Posledica je bila, da je objekt že navzven kazal vsa popravila in s tem dobil vedno bolj mizeren iz- gled. Gospodarilo gospodariti je bila želja plačnikov in danes so to predvsem etažni lastniki, ki morajo iz lastnega žepa naenkrat zelo glo- boko seči. Novo vodstvo stanovanj- ske dejavnosti se je spoprijelo z vr- sto problemov in trdo elelalo na pre- novi gospodarjenja. Trdo delo je obrodilo sadove in že se kažejo rezultati novih prijemov. Občani so lahko že v tem letu opazili inten- zivna obnovitvena dela manjših po- segov, kar so mnogi toplo pozdra- vili. Letni plan prenove je bil lelos sprejet kasneje kot bi bilo običajno in tako so se dela pričela izvaja't.i na več mestih hkrati. Na natečaj za kooperante se je javila ćela vrsta kvalitetnih firm in privatnih obrtni- kov (blizu 100), ki so se aktivno vključili na podlagi razpisov za po- samezna dela. Velik problem predstavlja pri delu pomanjkanje dokumentacije, ki omogoči točno definicijo možnih napak in njihove odprave. Zelo redki so hišni sveti, ki imajo nacrt svojega objekta in začuda jih ve- čina stolpnic ali blokov novejše gradnje nima. Tuđi to kaže na slabo gospodarenje in tega ne bo mo- goče kmalu odpraviti. Bloki v V. Vlahoviča ne morejo postreči z na- crti za kanalizacijo in tako smo pri- siljeni raziskovati, kot da imamo opravka s srednjeveškimi gradovi, ki pa imajo že boljšo dokumenta- cijo. To raziskovanje bi si lahko prihranili. Kako gospodarimo in kaj želimo? V prvi vrsti želimo iz obstoječega stanovanjskega tonda narediti kva- litetnejši standard in izkoristiti prazne prostore in predvsem pod- strešja. Te želimo usposobiti za iskani namen ter za prodajo ali na- jein. Pomanjkanje parcel za grad- njo je tovrstno iskanje površin močno povećalo. V ta namen smo izvedli obsežne predpriprave, da prenovimo najbolj kritične in eksponirane objekte v vsej občini. Za obletnico obstoja KSPD bo prvi večji objekt prenov- Ijen do svoje končne fasade. 10. maja ^o se namreč pričela obnovi- tvena dela na »starem hotelu« v Mengšu na Trdinovem trgu 6. Ob- jekt bo dobil svoj prvotni izgled, ki ga bo izdelalo ljubljansko GP BEŽI- GRAD, kot najugoćlnejši ponudnik v natečaju za ta objekt. Tik pred zdajci je tuđi oddaja del za obnovo zunanjosti domžalske METALKE, ki naj bi bila izdelana do jeseni tega leta. V pripravi pa so že tuđi popisi za obnovo fasade v Mo- ravčah, kjer borno renovirali osred- nji objekt, Trg svobode 4. Upravljamo z 204 objekti druž- bene in mešane lastnine na podlagi medsebojnih pogodb, ki smo jih to leto obnovili. Trudimo se in trud ni zaman. Letni plan, ki smo ga že skoraj 40% realizirali, naj bi bil do pozne jeseni še pred zaključkom leta povsem realiziran. Nadejamo se, da bodo stanova- nja kvalitetnejša, izboljšanega stan- darda in tako ludi večje vrednosti. Želimo nadaljevati s takšnim nači- nom gospodarjenja tuđi naslednje leto, ker potrebe naraščajo. Ohraniti nekaj starega naselja za spomin Poseben program smo izdelali za objekt nekdanje knjižnice v Kolo- dvorski 8. Domžale so namreč v zadnjem desetletju skoraj izgubile domžalski videz. Stari objekti so po vrsti odstopili svoje mesto novim obi i kam po okusu sodobnikov in tisto malo, kar je ostalo, skušamo ohraniti v svoji prvotni obliki, da obranimo ambient, ki ga mnogi gle- dajo z nostalgijo. Kolodvorska ulica naj se ohrani in eden najlepših ob- jektov je prav številka 8. Glede na svojo lego med sodiš- čem in občino je objekt zelo prime- ren za poslovne namene. Program, ki smo ga izdelali, predvideva v kleti vinoteko, v pritličju 5 manj- ših lokalov, v nadstropju štiri advo- kature ali predstavništva ter v pod- strešju mansardno izvedene pro- store za atelje ali projekt biro. Objekt bo predvidoma šel v ob- novo to leto in v skrajnem primeru v letu 1992 spomladi, kar je od- visno predvsem od uspešnih pred- priprav. Tehnično bi bilo že v tem letu pristopiti k realizaciji projekta, kar pa je pogojeno tuđi s sredstvi, ki jih je potrebno predhodno zagoto- \iti. Za okoli deset soinvestitorjev ali najemnikov, kolikor jih predvide- vamo, bi bili lokali pripravljeni do 4. gradbene faze v sredi nasled- njega leta. Čim borno imeli znane cene kva- dratnega metra borno objavili nate- čaj za oddajo lokalov kol že re- čeno, v najem ali odkup oziroma soinvestitorstvo. To je le nekaj del iz letošnjega programa vzdrževanja objektov in v kolikor bo zakonodaja omogo- čala tuđi naslednje leto sredstva na- menjati za dostojno in nacrtno iz- boljševanje objektov, bo mogoče dokaj dvigniti vrednost stanovanj in s lem objektov. Idejni osnutek preureditve ob- jekta v Kolodvorski 8 smo naročili pri biroju inž. KARLOVŠEK v Dom- žalah, iz katerega informativno na- vajamo nekaj podrobnosti. Kletna etaža v skupni površini I49m- nudi možnost izdelave vinoteke boljšega razreda. Možna izdelava kurilnice v kasnejšem času na plin. Pritličje nudi možnost izdelave 4 oziroma pet lokalov. Dostop je predviđen iz pasaže, ki poteka po sredini. To so lokali s 33 oziroma 36 m-' ter trafika 14m-'. Nadstropje je orientirano v štiri lokale oziroma pisarne okoli skupne čakalnice. Po- slovni prostori v velikosti od 28mJ, 30m-', 37mJ in 45m- z dvema ali tremi pisarnami ter skupnimi sanita- rijami. Mansardno podstrešje je predvi- đeno za projektivni biro ali slikarski oziroma fotografski atelje. Skupna površina je preko 200m-'. Objekt se nahaja \ strogem cen- tru mesta, ki naj bi bil kasneje pre- težno peščev prostor, saj že danes ne dovoljuje več lokacije novih parkirnih prostorov. Iz tega razloga je zaželjeno, da se lokali oddajo za takšne namembnosti, ki ne potre- bujejo transportnih sloritev niti skladišč. Slaščičarna Kalimero se bo mo- rala umakniti, da bo ta objekt pri- dobil na celovitem izgledu z resta- vrirano fasado in urejeno okolico in vrtom za goste. Določeni lokali so bili že rezervirani in vse kaže, da bo potrebno tuđi druge objekte na dobrih mestih smotrno preurediti v cilju dobrega gospodarjenja. Vodja stanovanjske deja\ nosti I. K. pri KSP Domžale Domžalski jamaiji v trikotniku treh dežel Jamarskega srečanja treh dežel, ki so ga tokrat pripravili sežan- ski jamarji pred jamo Vilenico v Sežani in je trajalo od petka zvečer, 24. maja, do nedelje, 26. maja, sta se sicer samo v soboto udeležila dva domžalska jamarja. V dopoldanskem času se je kot je na teh srečanjih običajno zvrstil bogat kulturni program. Po slovesnosti je bila seja predsedstva Jamarske zveze Slovenije z osrednjo točko dnevnega reda, zaključili so kandidacijski posto- pek za bodoče funkcionarje te zveze, ki jih bodo voltti na občnem zboru v Idriji čez štirinajst dni. Po kosilu so se udeleženci razdelili v dve skupini. Ena skupina je imela akcijo v Lipiško jamo, kjer so imeli največ dela fotografi. Akcija je trajala štiri ure. Hkrati je pred Škocjansko jamo potekala okrogla miza o različ- nostih zakonov za zaščito krasa v Sloveniji, Italiji in Avstriji. STANE STRAŽAR MALI JELNIK DOBIVA UREJENO OSKRBO Z DRAGOCENO TEKOČINO Voda prihaja! O vasici Mali jelnik nad Blagovico smo v našem časopisu že pisali in predstavili prijazne ljudi v njej. Leto 1991 naj bi žanje pomenilo prelom- nico, saj so začeli z izgradnjo vodovoda, ki naj bi vsem gospodrstvom v vaši zagotovil zdravo pitno vodo. Pridobljeni so bili ustrezni nacrti, v proračunu občine zagotovljenih tuđi nekaj finančnih sredstev in pod strokovnim vodstvom Komunalno stano- vanjskega podjetja Domžale se je v mesecu aprilu začela akcija kopanja jarkov, v katere naj bi položili vodovodne cevi. Krajani so že preje vedeli, da finančna sredstva, zagotovljena v prora- čunu,, niti slučajno ne bodo zadoščala. Zato je vsako gospodinjstvo prispe- valo tuđi znatno vsoto denarja, odločili pa so se tuđi za prostovoljno delo, saj je bilo zaradi terena nemogoče vse jarke izkopati strojno. Dan za dnem so se srečevali na (rasi in izkopavali jarke, odkrivali električni kabel in druge ovire za kopanje s strojem. Danes jih je pri delu sodelovalo 11, včeraj 6, jutri jih bo 10, so se clogovarjali in tu in tam je bilo potrebno opravljati tuđi traktorske ure, ki jih tuđi ni bilo malo. Poleg izkopavanja in zasipanja je bilo tu še nošenje železnih vodovodnih cevi v hrib, pa urejanje zemljišč, s katerih je bilo potrebno po končanem zasipanju pobrati kame- nje in jih usposobiti za nadaljnjo kmetijsko obdelavo. Koliko finančnih sredstev je bilo tako prihranjenih, vedo najbolje sami. Vmes jih je presenetilo še obilno deževje in nekaj snega, zaradi česar je cesta, ob kateri so izkopavali jarek, postala blatna in neprevozna. Zabrneli so traktorji, krajani so vzeli v roke lopate in s pričinim nasipanjem peska poskrbeli, da je bila cesta spet prevozila. Tako je bilo skupaj samo za izkop in zasip jarka za vodovod opravlje- nega 654 ur prostovoljnega dela, položene so bile vse vodovodne cevi, zmanjkalo pa je tuđi sredstev za nadaljnjo i.zgradnjo vodovoda. Krajani so z delom sicer nadaljevali, saj so iz lastnih sredstev nabavili les za ostrešje črpališča, ga tuđi obdelali, vmes pa kupili ludi gradbeni materia! za izgradnjo črpališča, ki ga bodo tuđi sami izgradili. Zmanjkalo pa je denarja za opremo črpališča, kar znese še kar nekaj sto tisoč dinarje\. Krajani si želijo, da bi ta denar dobili še letos, saj bo le tako dosežen smoter vsega njihovega dela t. j. zdrava pitna voda v vseh domačijah na Maleni Jelniku. V. V. Če je patriotizem ena vera, manj borno o njej govorili in njena moč bo večja! (R. DE Gourmond) Sporočamo 11 NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO Papirnica in dom firme »Canon« V OBRTNI CONITRZIN (NASPROTI BETONARNE) SMO ODPRLI ZA VAS PAPIRNICO »SPONKA«, kjer boste lahko izbirali med: - šolskimi potrebščinami - drobno papirno galanterijo - darila za vse priložnosti - igračami - biro opremo (prodaja in servis CANON) PO VAŠI ŽELJI VAM BOMO NAREDILI FOTOKOPIJE, POVEČAVE, POMANjŠAVE NA BEL ALI BARVNI PAPIR. • Z VESELJEM VAM BOMO POSTREGLIOD 13. MAJA 1991 NAPREJ - ZJUTRAJ OD 8. DO 12. URE - POPOLDAN OD 15.30 DO 19.30 - SOBOTAOD9. DO 13. URE DOBRODOŠLI! »SPONKA« PAPIRNICA - FOTOKOPIRANJE - CANON SERVIS Zakonca KOSTEROV v novoodprti prodajalni »Sponka« v obrtno industrijski coni Trzina POSEBEI ATRAKTIVNA NOVOST ZA ŽENSKE: Pot k zdravju - gimnastika MO-GY Informacije in naročila sporočajte na tel. 728-539 V Preserjah, Kamniška 21 (točno nasproti gostilne »Pri Jurju«) so pred dnevi odprli za- nimivo, inovativno, zdrav- stveno-rekreativno, resnično idealno terapijo pomoči telesu za dosego zdravja. Na šestih računalniško vode- nih mizah najsodobnejše ame- riške tehnologije boste lahko idealno poskrbeli brez diete, napora, izčrpanosti in utrujeno- sti za svoje zdravje in za: - oblikovanje postave, - masažo, -- razgibavanje sklepov, - boljšo prekrvavitev telesa, - izboljšanje fizične in psi- hične kondicije, - sprostitev. Deležni boste fizioterapevt- skega pregleda, na osnovi kate- rega bodo vsako stranko obrav- navali glede na njene telesne specifičnosti in njej primerno pripravili program. Vse podatke vnašajo v računalnik in po vsaki peti meritvi bodo naredili nove meritve. V salonu MO-GY na Kamni- . ški 21 v Preserjah pri Radom- Ijah vas čakajo vsako po- poldne. Želijo vam ustreči in poskrbeti za vaše zdravje. Vi se morate odločiti samo za prvi obtsk. Vse ostalo je njihova skrb. Boste v skrbi za svoje zdravje odrekli? Ne! Torej gremo v Preserje! MO-GY NA VIRU, NASPROTI TOSAME: Šonja za lepo pričesko! Nasproti Tosame na Viru bo- ste našli imenitno priložnost, da priđete do nove pričeske. Ponudili vam bodo storitev modnega striženja in oblikova- nja ženskih in moških frizur. ., Ponujajo vam tuđi storitve barvanja, vodno in trajno pre- paracijo las, kar bodo storili z uvoženimi materiafi. Pozor: modno striženje in oblikovanje pričesk za otroke. Cene so konkurenčne. Šonja vam bo za obisk v dopoldan- skem času priznala deset od- stotni popust na običajne cene! Odprto je od 8. do 19. ure. Vabi vas frizerski salon Šo- nja! vsi naši gradovi • vsi naši gradovi • vsi naši gra Grad Belnek (Wildenech) Nadaljevanje iz prejšnje številke Po vojni so se domaćini ne- kajkrat pogovarjali, da bi ostrešje obnovili i n grad pokrili, a dl je nišo prišli. Cesar ni naredil čas, se je posrećilo domaćinom, ki so v belneškem gradu videli samo še gradbeni material za gradnjo svo- jih novih hiš ter utrjevanje in na- sipanje potov. Kamenje z belne- škega gradu so vozili na vse strani Moravske doline vse dokler na-' mesto nekdaj trdnega in prijet- nega dvonadstropnega gradu nišo ostale samo z grmovjem poraš- čena razvaline. Zemljišče, kjer je stal grad in vrt z globokim vodnjakom, so kot splošno ljudsko premoženje 2. maja 1946 v zemljiški knjigi pre- pisali občini Moravče, ki ga je pozneje razprodala in je na tem prostoru nastal zaselek štirih so- dobnih delavskih hiš. Kapelica zadnji ostanek Belneka. V gradu samem ni bilo kapele. K gradu pa je spadalo zidano znamenje ob vhodu na grajsko dvorišče. Kapelica, ki je bila ob- novljena, je zadnji spomin na grad v Belneku. V kapelici je bila vsa leta, kar stari Ijudje pomnijo lep kip, kopija čenstahovske Me- rije, domaćini pa mu pravijo »ta crna Marija«. V viharnih povoj- nih letih, ko nobeno nabožno znamenje ni bilo već varno, so domaćini kip prenesli v drtijsko cerkev, kjer je še sedaj. Belneški grb v Šimnovi hiši na Dobravi. Na belneški grad spominja tuđi še stari sklepnik z dvema grboma, levi je Valvasorjev. Skupaj s ka- menjem so Šimnovi odpeljali tuđi iz moravškega peščenjaka lepo oblikovan sklepnik. Pri obnovi stanovanjskega dela Šimnovega mlina so ga vzidali v steno na zahodni strani zunaj in je še vi- đen. Partizanska orožarna v Belneku. Ker gospodarsko poslopje, do- maćini so rekli »belneško kozo- lec«, v letu 1943 ni pogorelo, so partizani v avgustu 1944 vanje preselili orožarno iz bunkerja na Brezovici pri Dobu. Nemci so orožarno že po nekaj tednih našli in jo skupaj s poslopjem požgali. Ana Mrčun-Berličeva se spo- minja tuđi partizanskega mitinga, ki so ga imeli na vrtu ob požga- nem gradu. ŽIVELI IN DELALI SO VČERA) ZA NAŠ JUTRI... (6) Ob 70-letnici Bonačeve tovarne - Papirnice Količevo V prvo je uvrstil strojevodje kartonskih in papir- nih strojev, v deseto delavke sušilnice in sortir- nice starega papirja. Za nadure se je določil 50- odsiotni pribitek (za praznike so razglasili 10 dni, med njimi tuđi I. maj). Za posebno umazana ali naporna dela, na primer v kanalih, vročih sušil- nih bobnih in podobno, so delavci prejeli za te dni 100-odstotni pribitek. Neprekinjeno noćno delo kot tako se ni posebej nagrajevalo. Kolektivna pogodba za 75 odstotkov delavcev Statistike nam povedo, da je bilo približno ob tem času zaposlenih v papirniški stroki na Sloven- skem nekako 2000 delavcev, da pa je imelo le okoli 1500 ali 75% delavcev urejeno delovno razmerje s kolektivno pogodbo. V nekaterih dru- gih panogah je bilo stanje še mnogo slabše (na primer med stavbnimi, lesnimi, gozdnimi delavci itd.) Dne 10. januarja 1937 so bile spet volitve delavskih zaupnikov v tovarni. Izvoljeni so bili Franc Bukovec, Alojzij Kržan, Valentin Rems, Andrej Ravnikar, Antonija Bevc, Frančiška Novak - in šest namestnikov. Mesec dni za temi voli- tvami je bil občini zbor tovarniške podružnice JSZ. Za predsednika so izbrali Jožeta Avseca, za tajnika pa Franca Bukovca - itd. Kot je večkrat prej je tuđi sedaj govoril Bukovec in sicer o nuj- nosti delavske organizacije. Potem so delavci raspravljali še o potrebi lastnega delavskega doma na Količevem. Za izobrazbo vsega delav- stva so uvedli predavanja. Na enem.takih preda- vanj je govoril Bukovec o razvoju delavskih stro- kovnih organizacij. • Mezde - plače V splošnem so šle konkretne težnje količev- skega delavstva za tem, da se čim bolj približajo vevškim delavcem, zlasti seveda glede mezd, kajti vevški delavci so bili najbolje plaćani de- lavci izmed vsega jugoslovanskega papirniškega delavstva. S to perspektivo v mislih so postavili količevski delavci vodstvu podjetja svoje zah- teve. Toda prišlo je do mezdnega spora. JSZ je zato prosila bansko upravo za posredovanje in na razpravi 1. juni ja 1937 je prišlo do sporazuma. Sklenili so, da bodo od 4. junija dalje prejemali delavci naslednje mezde: .. . Delavci I. kategorije II. kategorije III. kategorije IV. kategorije V. kategorije VI. kategorije VII. kategorije VIII. kategorije IX. kategorije X. kategorije din na uro 8.25 5.40 5.15 4.75 4.40 4.15 4.00 3.25 3.00 2.75 Ta sporazum naj bi veljal leto dni; će se ne bi odpovedal mesec dni pred rokom, naj bi se po- daljšal še za eno leto. V glavnem so se delavci borili za boljše mezde še dalje in že proti koncu leta 1937 je bilo podjetje prisiljeno, da je zvišalo mezde za okoli 15%. Te mezde so veljale pri- bližno leto dni; potem so zaradi draginje pričeli delavci oktobra 1938 novo mezdno gibanje in gibanje za sklenitev prave kolektivne pogodbe. Dosegli so tako imenovani prispevek, ki je za samske delavce in delavke znašal 200 din, 2a poročene 300 din. Prispevek je veljal za čas od 1. julija 1938 do 31. marca 1939. . Medtem je bil 8. januarja 1938 spet obćni zbor podružnice )SZ; v odboru ni bilo već Bukovca.'" Ta ja namreč medtem postal član komunistične partije Slovenije in se je posvetil drugemu delu. Novi odbor je vod i I proti koncu julija novo mezdno gibanje za povišanje nabavnega pri- spevka. Gibanje je uspelo, ker je po novem od- padlo na delavca po 216 din (določili so namreč, da se prispevek letno poviša za skupnih 54.000 din, delavcev pa je v tovarni bilo 250). Druga svetovna vojna S septembrom 1939. leta je svet zajela druga svetovna vojna, z njo pa neizbežna draginja. V teh okoliščinah je 12. decembra 1939 zahte- valo količevsko delavstvozvišanje mezd za 25% in delno prekategorizacijo. Pri pogajanjih je bilo podjetje pripravljeno dati 4 din draginjske do- klade na dan, vendar je pozneje |e obveljala v glavnem delavska zahteva. Zvišanje za okoli 22% je veljalood 1. januarja 1940 dalje. Nova mezdna tatira je bila naslednja: . 5,20 din od 4,75 din na 5,20 din od 4,15 din na 5,10 din od 4,00 din na 4,75 din Za moške od 8,25 8,60 din od: 5,40 6,25 din od 5,15 5,80 din od 4,40 din na din na din na din na Za ženske od 3.00 din na 3,75 din od 2,75 din na 3,50 din (drugih kategorij za ženske ni bilo) Ker je draginja naraščala hitreje kot mezde, so sprožili delavci novo mezdno gibanje v januarju 1941, saj je kljub novim mezdam iz januarja 1940 zaostajala kupna moč mezd za okoli 20% za draginjo. Zato so vložili delavci 12. januarja 1941 - torej slabe tri mesece pred okupacijo Jugoslavije. - naslednjo zahtevo: draginjske do- klade naj se spremene v urne mezde in te naj se zvišajo še za 1,50 dinarja na uro; uvedejo naj se družinske doklade za ženo, ki ni zaposlena, po 250 din mesečno in za vsakega otroka po 70 din mesečno; ukine naj se moška kategorija 4,75 din na uro, ker mezda ne ustreza za tako težko delo. Podjetnik je pogajanja odklanjal, delavci pa so vztrajali pri svojem. Okupacija je položaj popol- noma spremenila in nacisti so vpeljali svoj sistem odnosa do delavcev. Med delavci, ki so odšli v partizane, je bil tuđi Bukovec, ki si je nadel partizansko ime Ježovnik. Poleti 1942. ga je ubila bomba. Zaradi raznih zaslug so ga 15. junija 1952 proglasili za narod- nega heroja. Pojasnilo ob koncu Že na začetku tega pmpevka, to je zgodovine Papirnice Količevo, je bilo zapisano, da je avtor znani slovenski zgodovinar dr. lože Šorn in je to delo potemtakem ponatis iz slovenske zgodovin- ske revije Kronika, iz leta 1967. Prav zato mi ni bilo dovoljeno česarkoli spreminjati. Na nekatere pripombe še živečih delavcev, da je v tem pri- spevku nekaj zgodovinskih netočnosti, moram pojasniti, da je tak pač original; jaz sem ga samo priredit, to je opremil z vmesnimi podnaslovi in slikami. Mogoče bo za popra vek in pojasnilo kdo še kaj napisat, kar bi bilo dobrodošlo in zanimivo. 12 Naši kraji in Ijudje VESELJE IMENOVANO CESTA: Dober dan, Brezje! Le dober streljal od Krtine se še v tej krajevni skupnosti srečaš s pri- jazno vasico Brezje. Prijetne hiše, med njimi manjše kmečke doma- čije, lepo urejena dvorišča in opleli vrtovi ob cesti, ki se je polepšala z asfaltno prevleko in tako dala va- sici nov sijaj. Kdo ve koliko desetletij so godr- njali nad cesto, ki se strmo vzpenja med hišami in s kalere je vsako deževje izpiralo pesek v dolino in grozilo, da zamasi ludi kanalizacij- ske cevi v drugem delu te KS. Lan- sko prvonovemtarsko deževje je po- stavilo krajane pred dilemo: dopu- stiti, da voda odnaša in odnaša vse, ali pa dokončno urediti nekaj već kot 200 metrov dolgo cesto. Odlo- čitev zaradi pridnosti ni bila težka: cesto uredimo. V makadamski iz- vedbi sami, za pomoč pri asfaltira- nju zaprosimo občino. In so uredili: sami pridobili vso potrebno doku- mentacijo, opravili 100 traktorskih in trikrat toliko ur prostovoljnega dela, zbrali so tuđi precej denarja, saj jim KS žal ni mogla pomagati, vse skupaj je zneslo cea 160.000,00 din. Štetan Polajžar jim je izvedel makadamske pripravo ceste, prisluhnila jim je tuđi ob- čina: ne v celoti pa vendar jim je odobrila nekaj već kot pol potreb- nih sredstev, na ostalo, manjkajoči del denarja so si sposodili, še upajo. Nekaj več kot 70 ljudi živi v tej majhni vasici na 15 domačijah. As- falt jim je življenje naredil še prijet- nejše, saj je omogočil, da bo vasica še urejenejša, lepša. Nova pridobi- tev pa je nenazadnje združila vse sile v vaši. Pozabljeni so bili prepiri in prepirčki. Kot eden so se lotili dela in ob otvoritvi, ki so jo zaradi dežja pripravili v domu KUD Miran Jare na Studencu, je bilo prijetno. Še prej so se skupaj z gosti zapeljali po novi cesti, ki je podobna mestni ulici, le da je še bolj urejena in če bo še javna razsvetljava, ki jo že tuđi čakajo, kdo ve, od kdaj, potem se prijazni vasici Brezje in njenim Ijudem resnično obetajo svetlejši čaši. Vas Brezje - z asfaltom še lepša in urejenejša V imenu KS Krtina je zbrane ob odprtju ceste pozdravil F Da so zadovoljni, kažejo tuđi nji- hove izjave, prisluhnimo jim: Franc Peterka - asfalt je velika pridobitev za vse krajane, še pose- bej pomembno pa je, da smo za- radi njega »stopili skupaj«. Koliko- krat srno se pogovarjali, sebe jn druge prepričevali, da je edina reši- tev asfaltiranje in končno to tuđi v praksi ugotovili. Veseli smo, da ne borno spet trepetali ob vsakem nalivu. Sicer pa je v naši vaši lepo, le javno razsvetljavo že predolgo čakamo, vendar upamo, da bo tuđi ta kmalu zasvetila. lože Kos Frančiška Lončar Franc Peterka Slavka Smolnikar Darja Kos Janez Omahna - v Brezjah živim z družino že deset let. Prijetno je tukaj, problemov nimamo, s sosedi se razumem, da bi le ostalo tako. Pravzaprav sam ne pogrešam niče- sar, mladi pa zelo prostore, v kate- rih'bi se lahko sestajali, pripravljali različne prireditve, srečanja. V zad- njem času smo dobili tuđi telefone, sploh pa je naša vas zelo napredo- vala v zadnjih letih. Jože Kos — Napredujemo iz dneva v dan. Dobili smo asfalt, ure- jajo električno napetost, tako da v prihodnje tuđi tu ne bo težav, zazvonili so telefoni in nas pribli- žali svetu. Asfalt skozi vas imamo, radi bi ga še do sole, saj bi tako otrokom omogočili lepšo in var- nejšo pot v solo. Nove ceste smo veseli, vemo, da je v njej tuđi naše delo in da je to še en dokaz, da z združenimi močmi naredimo marsikaj, vsak zase pa bolj malo Frančiška Lončar ■- v vaši živim že 40 let in lahko rečem, da se je v tem času veliko spremenilo — v glavnem vse na boljše. Napre- dek je viđen vsepovsod, tako v vaši kot na posameznih domačijah. Že- lim si več razumevanja v vaši in zaklj-uček komasacij, ki nam gre- nijo življenje, saj človeka boli srce, ko vidi, kaj se dogaja. Mi pa bi radi svojo zemljo obdelovali, zgradili do konca nov hlev in nadaljevali z življenjem na kmetiji. Slavka Smolnikar - v sedmih le- tih, kar živim v Brezjah, se je ogromno spremenilo. Na splošno se je zaradi novih pridobitev, v ka- terih je veliko dela in prizadevanj krajanov, vas zelo polepšala, do- mačije napredujejo, gradijo se nove hiše, Brezje se širi in postaja lepše.' K temu prispevajo urejene hiše s pravim mestnim videzom, urejenimi dvorišči ter z rožami in zelenjem obkrožene domačije, ki odražajo skrb domačinov za lepo okolje. Darja Kos - hodim v 5. razred Osnovne sole Martin Koželj v Dobu in upam, da bom odlična. V pro- stem času doma na kmetiji popri- mem za vsako delo, tuđi pokosim. Rada imam obe kobilici, ki ju več-1 krat ženem na pašo, pa tuđi svojega kužka. Včasih vozim tuđi traktor. Nove ceste sem tako, kot vsi v vaši, zelo vesela. VERA VOJSKA NAŠ OBISK Pri pojoči družini OMAHNA Odločitev, koga posebej obiskati v Brezju, ni bila težka. Pri družini, brez pretiravanja lahko rečemo glasbeni ali pa pojoči, Omahna sva se oglasila in v razgovoru z očetom lane/om in enim izmed treh sinov odkrivala skrivnosti njihove velike družinske prijateljice: glasbe. Be- seda je tekla o narodnozabavni in zabavni glasbi, ki jo imajo pri Omahnovih radi vsi: od mame Vere, ki dela pri Mapredku, do očeta Janeza, ki pravi, da so glas- bene korenine v njihovem rodu močne in dolge, do vseh treh sinov Janka, Marka in Tonija, ki so steber ANSAMBLA OMAHNA. Oče Janez je hodil v glasbeno solo, da bi postal trobentač, pa se je zasukalo tako, da je pri vojakih za- čel igrati na kitaro in pri njej tuđi ostal. Mama Vera, ki ima menda ćelo boljši posluh kot ata, rada za- poje - za svoje veselje in v veselje družini, so povedali. Nje same žal ni bilo doma. Ljudsko petje pa je sploh doma v Omahnovi družini - kdo ve koliko rodov nazaj, Kitaro je ata igral v ansamblu Franca Fle- reta in ob vsakodnevni prisotnosti glasbe v družini so se je »nalezli« tuđi fantje. »En, dva, tri,« je rekel ata, ko so imeli obiske, pa so fantje zapeli. Najprej le doma, kasneje tuđi na različnih manjsih priredi- tvah. Ata je pritegnil s kitaro, pova- bili so tuđi godca Habjpniča in vsi ki so jih imeli priložnost stišati, bi jih vedno znova radi slišali. Janko, najstarejši, danes ima 23 let, je poročen in ima hčerkico Maso, v ansamblu pa igra bas kitaro in poje, se je učil petja v glasbeni soli, danes pa poje tuđi v OKTETU TOSAMA. 21-letni Marko igra ki- taro in je v službi pri PLASTENKI, najmlajši 1 7-letni Toni igra harmo- niko in hodi v srednjo lesno solo v Kamniku. Poleg njih v ansamblu, ki igra predvsem narodnozabavno glasbo, igra-še Franci Burja iz Cra- dišča bas kitaro, medtem ko je An- dreja Mavrič iz Moravč njihova pevka. Po različnih priznanjih, ki jih je v veliki »glasbeni« sobi, v kateri ansambel tuđi redno vadi, veliko, ugotovimo, da je ansambel prvič »uradno« nastopil poleti 1985 na prireditvi V DOMŽALAH SE DO- BIMO. Tako je bila uspešno začeta pot ansambla OMAHNA, ki se rad spominja tuđi 20. junija 1986. Te- daj so nastopili na Viru v oddaji RTV Ljubljana - KAR ZNAŠ, TO VELJAS. Od tedaj do danes igrajo na ra- zličnih družabnih in zabavnih pri- reditvah, na festivalih. Preveč pro- stora bi porabili, če bi našteli vse kraje, kjer so že igrali, lepo so bili sprejeti tuđi pri naših zdomcih v Švici. Ob vsem tem pa veliko vadijo. Njihovo zatočišče je do- mača hiša Brezje 22, kjer vsak dan odmevajo zvoki kitar, harmonike in glasov mladih glasbenikov. Njihov repertoar je različen, v njem so tuđi lastne skladbe, ki so predvsem delo Marka in Andreja. Pomembno me- sto v delu ansambla Omahna ima tuđi mentor Ciril Jerman iz Rado- melj, katerega prizadevanja so tuđi vtkana v uspešno pot ansambla. Sedaj se pripravljajo na Ptujski festival, zanesljivo se bodo udele- žili tuđi 2. srečanja mladih ansam- blov na Rovih, pa tuđi na tradici- onalni prireditvi Glasba treh dežel, ki bo v avgustu v letnem gledališču na Studencu, ne bodo manjkali. Pripravljajo tuđi novo kaseto. Vodja ansambla je Janko. Ko so bili mlajši, jih je navadno spremljal ata, jih vozil okoli in jim pomagal. »Nas rinil naprej,« se radi pošalijo fantje. Tuđi mama gre rada z njimi, da je s svojimi fanti, pa tuđi zapleše rada. Prosti čas je »muzka« pravijo fantje.. Ne pozabijo omeniti lonije- vih uspehov kot harmonikarja, saj so v njegovih vitrinah zmage na Pokljuki, kjer je bil prvi kar dvakrat, pa spomin na uspešen nastop na prireditvi Po domače pri Repanšku, priznanja pa ga spominjajo tuđi na uspehe v Begunjah, Cerkljah in v Logatcu. Praktično je dosegel vse, kar je le mogel, njegova nadaljna pot pa bo še tesneje povezana z an- samblom OMAHNA. Glasba je v hiši, velikokrat, zlasti ob praznikih in družinskih prazno- vanjih, se vsedejo skupaj in zapo- jejo. Narodne in umetne, tuđi nji- hove skladbe zazvenijo in jim po- lepšajo dneve. Vse pesmi po vrsti imajo radi in kar težko se odločijo, katera skladba jim je Ijubša od dru- gih. Pa se vendar odločijo, da je mami najbrž najbolj všeč Rastejo v strmi gori bele planike tri, sami najljubše skladbe nimajo. »Se me- njajo,« pripovedujejo, »ko nastane, je najlepša, ko jo zaigramo desetič, dvajsetič je le še lep spomin na uspešen nastop.« Janko, Marko, Toni, Franci in Andreja, mladi glasbeniki - člani ANSAMBLA OMAHNA igrajo in pojejo narodno zabavno pa ludi za- bavno glasbo. Tuđi vam, če želite. Pokličite jih lahko po telefonu 714- 418, ali se oglasite v Brezju 22! VERA VOJSKA Do Rač< po as - iz obel V maju so v Krajevni skupnosti Krtina »uradno« odprli tuđi 850 metrov dolg asfaltirani odcep ceste Brezje-Rača, ki je del programa krajevnega samoprispevka. Že prej je bil asfaltiran prvi odcep te ceste in sicer od Ulčarjevega znamenja do Račnega vrha, v lanskem letu pa so krajani ob pomoći izvajalcev za- čeli opravljati zemeljska dela. Zaradi nekaterih težav pri prido- bivanju soglasij, katerim se je letos pridruži! še problem pomanjkanja finančnih sredstev, cesta ni v celoti asfaltirana, vendar krajani upajo, da bo to čimpreje. Svoj delež v delu SEVARJEVO ZNAMENJE JE OBNOVLJENO... Lepa otvoritvena prireditev Blizu Mošonove domačije na gorskem, včasih zelo prometnem križišču, je nekdaj stalo slopasto zidano znamenje, ki je bilo po tradiciji kužno. Da je bila ta stara pot v starih časih bolj prometna, pove hišno ime Tovorove domačije, ki je ni več. Ko je sredi prejšnjega stoletja po Zasavju stekla železnica in je bila edino ceneno in hitro prevozno sredstvo, so Ijudje iz zahodnega dela Moravske doline in hribovskih vaši tja do Žej in Zaloga pod Sv. Trojico mimo )emčevega znamenja hodili peš do broda ali kot so rekli do »pruk« in se prepeljali čez Savo med Dolskim in Lazami, kjer je bila železniška postaja. Jemčevo znamenje je ime dobilo menda po Tomažinovi hiši na Hribu, kjer so se pisali Jemc. Po ustnem izročilu naj bi stari Mošon tu iskal zaklad - »šac« in znamenje tako izpodkopal, da se je okoli leta 1870 podrlo. Potem so pozidali novo, podobno prejš- njemu, katerega je potres leta 1895 spet podrl. Naslednje leto naj bi na tem križišču postavili že tretje slopasto znamenje, ki je bilo še zmeraj Jemčevo, a se je moralo ob razširitvi poti uma- kniti. Potem je dal tedanji gospo- dar Anton Planinc-Sevar iz Zgor- nje Javošice nekaj metrov stran na svojem zemljišču postaviti ve- liko kapelo zaprtega tipa, da so jo popotniki videli že od daleč. O tem, katerega leta so jo pozi- dali hi zanesljivih podatkov, po nekem viru naj bi bilo leta 1903, Marijin kip, ki je delo kiparja Franca Ksaverija Tončiča iz Kam- nika ima poleg njegovega pod- pisa v podstavku vrezan datum 10. 9. 1896. Če je bil kip nov za to kapelo, jo je Anton Planine postavil po potresu leta 1896. Pred kapelo, ki je obrnjena proti jugu, sta domaći dekleti Franči- ška in Ivanka Planinc-Sevarjevi pred odhodom v Ameriko leta 1908 zasadili lipi. V letu 1931 je znamenje v fre- sko tehniki na novo poslikal ali bolj verjetno obnovil starejšo bolj kakovostno slikari jo Franc Mer- čun iz Bišč. V letu 1980 je v lipo in zname- Obnovljena SEVARJEVA kapelica (pri nekdanji domačiji Mošono- vih) na Zgornji Javorščici... Samo v lastni moči leži usoda vsakega naroda. (Moltke) Naši kraji in Ijudje 13 NAŠE CESTE KLIČEJO NA POMOČ Luknje, jame, luže, jezera... Odsekan vrh smrečice ob Osnovni soli Olge Avbelj - le komu je bil napoti? Drevce, ki zaradi objestnosti ne bo nikoli po- stalo drevo! Za kaj tako? Obisk Osnovne sole Olge Avbelj je podoben obisku pri- jetnega doma sredi zelenja, v katerem se skriva pravi prav- cati sadovnjak, pa zelenjavni vrt, večja asfaltna ploščad za telovadbo učencev te sole, ki pa se lahko razvedrijo tuđi na manjšem otroškem igrišču' z igrali ter lepo urejena šola z oddelkom za varstvo predšol- skih otrok. Na vsakem kotičku tega pro- stora se kaže velika skrb tako kolektiva kot učencev, ki jo premalo cenimo, premalo poz- namo, nekateri pa se prav tru- dijo, da bi jo še zmanjšali in njene rezultate uničili. Zakaj? Ko se je iskala lokacija za solo, so imeli vsi v vidu, da gre za specifično solo, ki ima v naši družbi še kako velik pomen, da pa je pri tem treba upoštevati tuđi eno izmed njenih velikih specifičnosti tj. veliko praktič- nega dela. Zato okoli sole ve- liko prostora za park, za delav- nico v naravi, v kateri lahko vsi otroci najdejo prostor za prido- bivanje izkušenj. In pod vod- stvom skrbnih učiteljev se prav v tej naravi učijo vsak dan. Na žalost je to njihovo učenje veli- kokrat »popestreno« z razoča- ranji, z žalostjo, ko odkrijejo, da so jim neznani obiskovalci, kdo ve kolikič, polomili sadno drevesce, katerega so vzgojili z veliko Ijubeznijo in težko ča- kali njegov prvi plod. Tuđi kakšna solzica si utre pot iz očeša učenca, iz učiteljevega pa le solza jeze in srda, ko od- krije, da je nekdo že tretji smre- čici odsekal vrh, ko presene- ćeno ugotovi, da je neznana roka izruvala rododendrum, ko opazi, da niti javor niti breza, posajena ob bližnjih klopicah, ne bosta nudila sence niti otro- kom, niti naključnim obisko- valcem. Ni ju več, nekdo ju je posekal. Zakaj? V parku, ki obdaja solo in v katerem se zrcali velika skrb učencev in učiteljev, kljub množici tlakovanih potk, vedno znova in znova neznani obiskovalci utirajo nove poti po travi, mimo izruvanih in potr- ganih dreves, mimo vej, ki ža- lostno pričajo, da je tod nekoč raslo in čakalo svoje pomladi drevo. Med pešce, ki mečejo smeti, kamor priđe, se mešajo kolesarji in motoristi, ogrožajo življenja otrok na njihovem lastnem dvorišču, ne meneč se za prošnje in zahteve odraslih. Do kdaj! So ti otroci res dolžni vsako jutro pospravljati pa- pirčke, polivinil in druge od- padke za obiskovalci, ki name- Trojici je bila spodaj uničena in je v spodnjem delu povsem nova. Na zunanji strani proti Javoršici je freska moravškega župnijskega zavetnika sv. Martina, ker je zna- menje v moravski župniji. Križa- nje na hrbtni strani je bilo pov- sem uničeno in je pobeljeno. V notranjosti je na desni strani naslikan vrhpoljski sosed in pa- tron sv. Peter, na levi pa sv. Va- lentin, priprošnjik proti kužnim boleznim. V trikotu nad slavolo- kom sta naslikani začetnici Ave Marija. Freske nišo naslikane na presni ampak na suh omet, a so bile uporabljene kakovostne barve z močnim vezivom. Hkrati s freskami je Jože Tonig obnovil tuđi Marijin kip. Ko so bila kar obsežna dela opravljena, je bilo to prijetno obpotno znamenje v nedeljo, 19. maja popoldne na novo blagoslovljeno. Cerkveni obred je ob pomoći župnika iz Ihana vodil Franc Čampa, župnik pri Sv. Heleni pri Dolskem. Poleg številnih domačinov, nekateri od- seljeni so prišli tuđi od daleč, so slovesnost popestrile tuđi številne narodne nose, s petjem pa oktet bratov Pirnat iz Jarš in trojiški pevski zbor z električnimi or- glami. Prizadevne gospodinje so za to priložnost pripravile veliko dobrot in z njimi po svečanosti postregle vsem, ki so to lepo sončno popoldne prišli k temu gorskemu znamenju. STANE STRAŽAR Dolina prahu bo krajša prašna cesta postala ćelo velika obvoznica. Dolgoletne prošnje in prizade- vanja krajanov pa so sredi maja le obrodila sadove. Vendar le delne, saj so se oddahnili le člani več kot 10 gospodinjstev ob Pre- šernovi cesti. V skladu s progra- mom za leto 1991 je bil namreč asfaltiran krajši tj. 345 m dolg od- cep ceste Radomlje-Črnelo - z radomeljskega konca in tako odpravljen v sončnem vremenu prah, v dežju pa blato in jame, ki so grenile življenje zlasti hišam tik ob cesti. Finančna sredstva so bila delno zagotovljena v proračunu občine Domžale, del sredstev je prispe- vala KS Radomlje, precejšna pa je bila tuđi obremenitev posa- meznega gospodinjstva. DOLINA PRAHU je torej skraj- šana za 345 metrov, ostalo jo je še slab kilometer - do kdaj! V. V. sto da bi uživali v prijetnem parku, delajo škodo. Smo res vsi gluhi za prošnje otrok in kolektiva, da bi njihov park, ki ga vzdržujejo z Ijubeznijo, ostal prijetna oaza, kakršnih v našem mestu skoraj ni. Ne pomagajo prošnje, ne poma- gajo dežurstva miličnikov, za obiskovalci ostajajo požagana in polomljena drevesa, ostajajo shojene poti, podrta igrala, ostajajo rezultati naše vzgoje, naše brezbrižnosti do nečesar, kar ni moje. Otroci in učitelji Osnovne sole Olge Avbelj se trudijo, da bi ta delček našega mesta ohra- nili lep in prijeten. Ne le zase, temveč za vse, zato jih je strah misliti na potrebno ograjo in na druge prepreke, ki pa bodo mo- rale najti mesto na tem delčku, saj tako ne gre več. Je to po- trebno? Kaj ni v interesu nas vseh, da se v parku, urejenem z Ijubeznijo tuđi naših otrok, spočijemo v prijetnem zelenju. Zato, spoštovani obiskovalci parka ob Osnovni soli Olge Av- belj, razmislite. In to dobro in čimpreje, da ne bo vsem skupaj jutri, ko bo najbrž prepozno, zal! VERA VOJSKA SOBOTA,15.JUNIJA NA KAMNIŠKI PROGI: Roška ul. v Domžalah - nasproti železniške postaje. Nadloga! Prašna in luknjasta cesta, nepridipravi, nedisciplinirani obiskovalci košarke, šoferji - in drugi »škod- Ijivci«... Nožice: Luknje, kakršnih ne najdeš nikjer! Tako bi jih prikazovali kot primer - do kam lahko pripelje neskrb za ceste... Stanje bi lahko ponazorili, če bi rekli takole: Stanje ceste v Nožicah je - UBIBOŽE! Kako bosta vozila muzejska vlaka? i i----------------------------------------:----------- V soboto, 15. junija 1991, bosta na naši progi vozila t. i. jubilejni in turistični muzejski vlak. Povratna karta od Domžal do Kamnika bo veljala 60,00 din. PRIHOD: VRSTA VLAKA LjUBLJ. ODHOD ČRNUČE PRIHOD ODHOD TRZIN MLAKE PRIHOD ODHOD DOMŽALE PRIHOD ODHOD JARŠE PRIHOD ODHOD 8AKOVNIK PRIHOD ODHOD KAMNIK PRIHOD MUZEJSKI JUBILEJNI SERIJA LOK. 1 7 9.30 9.40 9.50 - - 10.00 10.30 10.35 10.50 - - 11,00 MUZEJSKI TURISTIČNI SERIJA LOK. 03 9.50 10.00 10.01 10.07 10.08 10.11 10.20 10.25 10.26 10.33 10.34 10.40 VRNITEV: Prva krepost je zvestoba in predanost domovini. (Napoieon) e aj ;fal hjri! in ( P°'eg krajevnega sa- mo| orali in težko čakajo, da I Raca kot Račni vrh z 0 2 dolino povezana z i Mjesto. To je za obe vaši ^0 lepo urejeni zelo portai_so velika vzpod- bu'\ se uredilo tuđi ostl.v£e kot 800 metrov cesl' °'arju Jožetu T6- niguL!1 Freska sv. Tro- jice '. " strani proti Sv. ^,;'? naših bralcev ve' JJ ini tudi D°- LirJ>t»knio Pa «lo do- broPbniki ceste Ra. do"1 ;š« zlasti pa so šal'^iJela Prešernove uli X in obeh blokov 111 Jt a riit v vseh teh leti 4 ii*> z|asti neradi pa * "l0 dni, ko je ta VRSTA VLAKA KAMNIK BAKOVNIK JARŠE DOMŽALE TRZIN MLAKE ČRNUČE LJUBU ODHOD JUBILEJNI 16.00 - - 16.10 16.11 16.16 16.17 - - 16.27 16.28 16.40 TURISTIČNI 18.00 18.03 18.04 18.11 18.12 18.17 18.18 18.23 18.24 18.29 18.30 18.40 14 I - •'' '• • -•■•'■- ■-.____i__nJB DOBER DAN, DOMŽALSKI OBČAN Lojze Zupančič Da bi amater zmogel v stro- kovnem smislu bogatiti stro- kovnjaka na njegovem po- dročju — to se prav redko do- gaja. Pa vendar je tak amater in sicer na področju sadjarstva naš občan iz Nove ulice v Domžalah Lojze Zupančič. Vse svoje življenje je Lojze po- svetit poleg pokliča strojnega tehnika, ki ga je opravlja), eni sami Ijubezni — sadnemu drevju, skrbi zanj in pridelavi sadja. Ena sama velika Ijubezen je bilo to početje, odtod tuđi poglobljena znanja, pridob- Ijene izkušnje, ki jih je znal po- vezati v svoja sadjarska priza- devanja. Prva znanja in izkušnje doma v levnici Lojze je sin kmečkih staršev, doma pa je v levnici. Devetero otrok je bilo pri hiši. Štirje fantje irt pet deklet. Lojze je družino sou- stvarjal kot četrti otrok. V domaći levnici je bilo ogromno sadja. »Ko sem bila mlada,« pripove- duje Lojzelova soproga, »imela som dobrih 18 let, sta bila v levnici dva kmeta, vsak z neverjt'tno veliko sadja. Eden i/med njiju je bil Lojze- tov oče. In to kakšnega sadja! Samo breskev je bilo za ćelo njivo, sicer pa je oče Zupančič gojil vse vrste, vendar največ jabolka clveh sort ONTARIO in JONATAN. Očeta v levnici ni več, sedaj na domačiji gospodari nećakinja. Tuđi danes skoraj enako Tuđi danes, ko je a ta Lojze Zu- pančič že skoraj osemdeselih let, skuša v/drževati enako vsestranski sadovnjak. Kljub relativno majhni površini vrta so v njem praktično vsa sadna drevesa, čeprav tuclt njega najbolj zanimajo jabolka. Po- sebej dobrodošle so zgodnje sorte, saj zgodnja jabolka človeku največ pomenijo. Beličnik vsi poznajo. »Ker ne morem imeti vseh dre- ves, imam denirno eno drevo cep- Ijeno tako, da na njem rastejo kar 4 zgodnje sorte! Najzgodnejša jabolka so sorte DISCOVERY, zelo okusna so ja- bolka rdečkaste progaste barve, sorte CLOSE, lepa in okusna so ja- bolka sorte RED MELBA, všeč mi je sorta TUDEMAN. Jabolka zorijo postopoma, eno /-i drugo, pred- vsem v začetku jul i ja, potem pa vso sezong.« Skrb za drevesce - ko je mlado Z drevescem je enako kot s ČTo- vekom. Največ skrbi potrebuje, ko je mlado. Teclaj mu je treba uravna- vali gostoto vej, važno jih je upogi- bati, prav tako je treba veliko po- zornosti namenjati obrezovanju. Ljudje premalo skrbi posvečajo t.i. letnem rezu, saj tako soncu omogo- čimo, da zlasti v Juliju in avgustu posije na plodove, ki se tako lahko rdeče obarvajo. Mladike, ki rastejo v napačno smer, je treba čimprej pospraviti. Redno rodnost bodo dosegli samo tišti, ki redno redčijo plodove - pred in v času njihovega odpada- nja, zlasti tište, ki nišo dobro opra- šeni. »Špricamo« čedalje manj! »Tuđi sam sem pristaš čedalje manj špricanja drevja. Treba se je ravnati po prognostični službi in drevje škropiti le pred resnično ogroženostjo oz. ćelo samo tedaj, ko je prekoračen prag tolerirane škodljivosti. Seveda je treba vedeti, kdaj na- stopajo posamezne boleznl, po- trebno pa je tucli nenehno opazova- nje. V zadnjem času se v sadjarstvu opredeljujejo za lakoimenovano in- tegralno zaščito, pri kateri se upo- rabi ja čim manj strupenih sred- stev.« Ata Lojze govori nezaustavljivo. Kar ne dovoli, da bi v pogovoru prešla na drugo temo. Toliko je po- membnega in vse naj bi slišal. Po- govarjava se tuđi o strupih v člo- veku, tistih, ki smo jih že pojedli. »Veste, jaz sem se većino držal t.i. karence. To je doba po škrop- Ijenju, čas, ko strupi izgubijo svojo strupeno škodljivost. Vendar je naj- novejše spoznanje v tem, da se strupi vendarle nabirajo v eni od sestavin lupine, kjer je rezervoar vsega tega. Zato je po najnovejšem treba sadje otupiti, saj so se strupi na sadežu zbirali ćelo leto. Obstoja torej najnovejša dilema: Ali škropiti ali pa lupiti!!! Znanje se skriva v knjigah, literaturi Lojze je že zgodaj spuznal, da so izkušnje, ki si jih pridobi človek sam, vendarle premalo. Zato se je ćelo življenje učil, povezoval z drugimi strokovnjaki, izmenjaval literaturo, izkušnje, kar je sam do- živel, pa skrbno zapisoval. Pripove- duje, da je bila zanj najzanimivejša revija NAŠ VRT, dobra pa je ludi revija MO| MALI SVET, .laročen je na revijo DOBRO )UTRO iz No- vega Sada, ki je prav tako zelo ka- kovostna, prejema VOČARSTVO iz Čačka. Veliko je pisal v NAŠ VRT, pisal članke, ki so jih avtorji vnašali ćelo v strokovne knjige, omenja ti- stega o osi brstarici, ki je velik škod- Ijivec... Redno je hodil vsako leto na eno- ledensko izpopolnjevaiije (v febru- arju) na BIOTEHNIŠKO FAKUL- TETO, povezoval se je s strokov- njaki kot sta fitopatolog dr. lože Maček iz Ljubljane in prot. Crnko iz Maribora. Kjer se je Lojze pojavil, je skušal svoje bogate sadjarske izkušnje pri- spevati k sadjarski široki. Vsako leto se je redno udeleževal sadjarskih ekskurzij po Sloveniji. Dolga sadjarska leta in rezultati so zabeleženi v zvezkih Veliko je tuđi pisal, zapisoval. Zapisov se je zbralo v zvezkih za dolgo knjižno polico. V njih so skrbno nanizani vsi podatki sajenja, rasti, škropljenja, obrezovanja, obi- ranja, podatki o količinah, ki so na posameznem drevesu zrasle. Ata nima računalnika, pa je tod skrb- neje zabeleženo vse, kot bi kazal pravi računalniški ekran. Bolezen mu je letos preprečila pot I ludo mu je, da se letošnje sa- djarske ekskurzije po Sloveniji ni mogel udeležiti. V soboto so se po- dali v Celje na ogled vrtnarije in sadjarstva, šli so v Bistrico ob Sotli, kjer je ogleda vreden sadovnjak dvajsetih hektarov, v Huclin, Atom- skih toplicah. Kako žal mu je, da se ni mogel udeležiti. Ko govori, pomislim, da ve o ekskurziji več kot tišti, ki je morda bil s telesom na ekskurziji, ne pa s srcem. Lojze jo je pač do- življal doma in točno ve, kaj vse so videli na njej... Za sadjarstvo moraš dozoreti... Lojzetu in soprogi se je v zakonu rodilo četvero otrok: Jetka, Darko, Miran, Marko, trije sinovi in ena hči. Vnukov imata ducat. Premladi so, da bi jih zanimalo sadjarstvo, saj je potrebno človeško dozoreti in ocirasti. Ata Lojze trenutno ni zelo pri močeh, malo ga je načela tuđi že bolezen. Ampak toliko ne, da ne bi vsak dan posebej prehodil svojega sadovnjaka in skrbno pregleda! vsake saclike, drevesa, cepiča, po- sebej, da ne bi skrbno ocenil, kaj je potrebno storiti. »Veste,« pripoveduje, »vreme je za sadje slabo. Bolezen se v mo- krem vremenu in dolgotrajni vlaž- nosti najrajši širi in razvija. Cvete- nje je bilo letos zaradi vremena zelo otežkočeno. Vprašanje je, kako je bilo z opraševanjem. Spo- minjam se nekaj tednov nazaj, c\^\ je bilo neko drevo popolnoma belo od cvetja, danes pa ima kornaj kak nastavek za sadeže. Tako je to v sa- djarstvu. Nevarnosti je veliko Res, nevarnosti je veliko. Kot za človeka tucli za drevesa. Vsem pa se je treba skušatt izogniti. Pa skrb in Ijubezen sta potrebni. Tuđi de- nimo za to, da ne škropiš tedaj, ko so na deki čebele. Res, većina ljudi se že briga za to, vsi pa žal še ne. Ko bo tako, bo ta svet morda ven- darle prijaznejši. Saj je ta svet ven- darle lahko kot en sam cvetoči sadni vrt, ali pa vrt teclaj, ko sadje zori. Ko bi vsi zmogli, hoteli in znali — kot zna to moj sosed iz Nove ulice, Lojze Zupančič. M. Brojan Nastop okteta Mengeški zvon na proslavi dneva invalidov v hali KC Zahvala invalidov za pomoč ob pripravi prireditve ob njihovem prazniku Ob dnevu invalidov so v Hali komunalnega centra pripravili lepo prireditev, na katero so povabili tuđi goste iz Laškega in Izole. Invalidi so docela napol- nili domžalsko dvorano. Društvo invalidov Domžale je že pred dobrim mesecem v Hali komunalnega centra pri- redilo ob mednarodnem dnevu invalidov proslavo z bogatim kulturnim programom. Za tako veliko prireditev društvo ni imelo tastnih sredstev, zato je društvo organiziralo med ob- čani in zasebnimi obrtnikt ter v družbenih organizacijah zbi- ranje prostovoljnih prispevkov pa tuđi dobitkov za srečolov. Društvo invalidov se vsem, ki so v tej akciji sodelovali, naj- lepše zahvaljuje. Zahvaljujejo se tuđi pokroviteljem, da so omogočili to veliko prireditev ob dnevu invalidov. Pose.bno se zahvaljujejo nastopajočim ansamblom Razpotnik in triu Sveti in iz Moravć, pevskemu zboru Mengeški zvon iz Mengša, folklorni skupini iz Mengša, osnovni soli Olge Av- belj, osnovni soli Trzin, pove- zovalki proslave Mirni Cotma- novi in Sabini Vrhovec z Vira. Pomagali so jim kot pokrovi- telji: Mercator Pekama Crosuplje, Mercator Eta Kamnik, Helios Domžale, Farma Ihan, Komunalno podjetje Domžale, Novak Janez iz Ljubljane. Denarna sredstva so prispe- vali: Tosama Domžale, Zarja Kamnik, Trgovsko podjetje PKB Trzin, KPC Jablje, Trzin, Semesadike Mengeš, LB Banka Domžale, Kmečka stranka- Ljudska stranka, Sloven- ska demokratična zveza, AMD Mengeš, Tesnila Kolenc Trzin, Go- stinsko podjetje RepOvž Domžale, Šenk Dane iz Trzina, Arneš Miha iz Domžaf, Alič Franc z Vira, Šubelj Stane iz Domžal, Pavli Nataša )e ob mednarodnem dnevu invali- dov pripravilo prireditev žanje. Navzoči so bili tuđi njihovi gostje iz pobratenih društev iz Laškega in Izole. Domžale, Hribernik Vinko Dom- žale,, Burja. Dfago Domžale, Lipov- šek Jana Domžale; Market Brigita Mengeš, Kosec Janez Mengeš, Av- tocar Mengeš, Kašak Franc Men- geš, Spremo Mito Trzin, Florjan ex- pres Domžale, Omers Ivanka Dom- žale, Ložar Franc Domžale, Lovše, Sp. Jarce, Mesarija Kmetič Trzin, Plametnik Kutorič Mengeš, Veho- vec Franc Moravče, Verbič Peter ml. Jarše, Obrtnik Horjak iz Dom- žal, Union pivo Mengeš, Costilna pri Rožici Mengeš, Costilna pri Na- robetu Trzin, Kmečki turizem Do- beno, Costilna Ručigaj Dobeno, Ja- marski dom Ravnikar, Fit-Top Men- geš, Kralj Alojz Trzin, Habat Silvo Trzin? Ki.mi Kornere Trzin, Vehovec Marina Trzin, štete Janko Trzin, Alič Raj ko. Vir, Plešec Franc Depala vas, Horjak Maks. Lukovica. Invalidi se .zahvaljujejo Izvrš- nemu svetu Obč i rte Do'mžale, ker je omogočil izvedbo tradicionalne proslave dneva invalidov z oprosti- tvijo plačila najemnine dvorane. MORAVSKI PORTRET Jože Novak - kronist mo- ravske doline Prav je, da predstavim krepkega 63-letnika, ki v živ spremlja dogodke in ljudi moravske doline. Nje- gove prispevke v sliki in be- sedi poznamo iz »Občin- skega poročevalca«, »Vza- jemnosti«, »TV-lr«, »Kmeč- kem glasu« in še iz drugih časopisov in revij. Pa ga spoznajmo! Jože NOVAK stalno živi na Vrhpolju, v krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog že 27 let. Dvanajst let je že upokojen in kot honorarni tajnik 12 let urejuje vse kra- jevne zadeve. Seveda je tuđi dedek in ob svoji ženi Ah- geli razveseljuje kar 10 vnu- kov. Njegovo pokončno držo in nasmejan obraz vzdržuje s kondicijo pfthodnika, ko- lesarja, planinca. Jože je »glavni« v društvu upoko- jencev Moravče, za rekre- acijo. Pripravlja programe rekreativnih dejavnosti in je za seboj potegnil že veliko moravskih upokojencev in upokojenk. Na ta način spoznava in spoznavajo vse lepote moravske doline, in gričevja ter še mnogo širše. Organizira izlete peš in s ko- lesi na Limbarsko goro, Slivno, v kamniške planine in po partizanskih poteh ob- čine Domžale. Namesto pištole, kot jih mnogi nosijo v naši deželi, ga vedno spremlja fotoapa- rat, beležka in pisalo. Pos- name vse dogodke na Mo- ravškem — gradnje in ob- nove čest, mostov, gradbe- nih objektov. Na njegovi dolgi polici v dnevnem pro- storu, ki se šibi od albumov polnih fotografij dedkov in babic in drugih srečnih in tuđi manj srečnih ljudi; ko zapisuje srebrne in zlate obletnice, o znamenjih, ki jih srečujemo ob poti po moravskih gozdovih in po- Ijih. Predvsem se razhudi, ko srečuje na svojih obho- dih v gozdovih in poljih mnogo nenaravnega, odvr- ženih nič več uporabnih predmetov. Tako tuđi precej prispeva z razgaljanjem k lepšemu okolju. Pa še se huduje, kot mi je že večkrat pripovedoval, na prepoča- sen razvoj krajevne skupno- sti in tako ljudje hodijo na delo v Domžale in v Ljub- Ijano in še drugam, ker je ' naša zemlja skopa. »Ven- dar,« pravi Jože, »vseeno se razvija današnji in jutrišnji boljši dan!« Ob koncu skromnega pri- spevka o našem kronistu in dopisniku mu želimo, da bo še dolgo let z objektivom dokumentiral na njegov značilen način dogodke in jih opisoval kot zna le on; Jože Novak! Bogo GERMOVŠEK Zg. Javrošica 12 PRI REPANŠKU 7. TEKMOVANJE: Ljudski godci, pripravite se! ZKO Domžale in Kamnik, skupaj z gostilno Repanšek na čelu, bodo tuđi letos pripravili medobčinsko tekmovanje god- cev in sicer zadnjo nedeljo v ju- niju, torej 30. junija ob 16.00. Tekmovanje bo posebej pote- kalo v kategoriji do 15 let in nad 15 let, tako kot lani. Tuđi vse drugo ostane enako, od ko- misij do nagrad. Vsak godec bo dobil posebno priznanje, poleg tega pa še lepe knjižne na- grade, majolke in še veliko dru- gih vrednih nagrad. Vsaj vsak drugi bo dobil po kakšno na- grado, tako da se vam splača prijaviti in odigrati tisto skladbo, ki vam gre najbolj iz- pod prstov. Prijave borno spre- jemali dve uri pred prireditvijo, torej v nedeljo od 14.00 naprej. Komisija tuđi letos ne bo pre- več stroga, tako da se bodo dobro počutili tako godci kot njihovi svojci, ki zmeraj do zad- njega kotička napolnijo priredi- tveni prostor pod starimi Re- panškovimi kostanji. 7. medob- činsko tekmovanje ljudskih godcev bo povezoval priljub- ljeni Videomehovec Boris Kopi- tar, ki se znajde v vsakem polo- žaju, zraven pa pove rad še marsikatero novo šalo. Godci, skrajni čas je, da začnete za tekmovanje pri Repanškovih vadit, kajti konec junija bo vsak čas tu, na Repanškovem dvo- rišču na Homcu pa vas tisto nedeljo od dveh naprej ne- strpno pričakujejo... I. S. Zmagala bo Ijubezen do domovine in neizmerna želja po slavi... (Vergil) Kultura 15 KDOR ZNA, PA ZNA: Plečnik v Mengšu Fotokrožek Osnovne sole Mengeš je sredi maja odprl v avli sole fotografsko razstavo z naslovom Plečnikova Ljubljana. Tako odprtje kot tuđi razstava sama ništa bili namenjeni samo učencem in pedagogom sole, ampak tuđi vsem drugim obiskovalcem. Ravnatelj mengeške sole Branko Liparje uredil tako, da je bila razstava odprta pol ure predgovorilnimi urami višjih razredov, tako da je na odprtje prišlo veliko staršev, ob tem pa se je odvil prijeten program, ki so ga pripravili štirje učene i in dva pedagoga, vse skupaj pod vodstvom Majde Lampič. Med glasbo so vsi nastopajoči nazorno osveti ili Plečnikovo življenjsko pot in povedali veliko o njegovem delu od začetkov do konca, s poudarkom na tistem, kar nam je s svojo likovno dediščino za zmeraj zapustil v Ljubljani, pa tuđi v Mengšu, kjer na velikega umetnika spominju kar nekaj del, s krstilnico v ospredju. Fotografije so pripravili učenci sole tako, da so pod mentorskim vodstvom obiskali Ljubljano in poslikali većino pomembnih objektov, ki jih je ustvaril Jože Plečnik. Tako so nam na panojih nazorno prikazali, kaj vse si lahko ogle- damo v Ljubljani in v domaćem Mengšu. Veliko je tega in zdi se, da se komajda zavedamo, kaj pomeni Plečnik v naši arhitekturi. Razstava je na kratko in jedrnato prikazala sku- paj s programom, kako se da nekoga predstaviti tuđi s skromnim! sredstvi. Vse skupaj lahko izzveni tuđi kot napotek, kako se da nekaj pomembnega približati Ijudem z majhnimi stroški. /. Sivec JUBILEJNI KONCERT V OŠ ŠLANDROVE BRIGADE: Naši dekliški slavčki praznujejo 10-letnico Če smemo kateremu izmed naših zborov vzdeti pridevek, da gre za pojoče slavčke, po- tem je to Dekliški pevski zbor KD Domžale, ki ga vodi KAREL LESKOVEC. Zbor, ki ga je usta- novila in vodila METKA PIC- HLER do svoje prerane smrti, je z enako močjo zakoračil, obo- rožen s svojo izrazno pevsko močjo, voljo, hotenjem in Iju- beznijo do petja na pot novih uspehov doma in na tujem. Pred julijskim nastopom de- klet in zborovodje v Holandiji smo imeli priložnost prisostvo- vati njihovemu jubilejnemu koncertu, ki so ga naštudirali ob 10-letnici obstoja zbora. Vsebinski in slogovni lok pe- ODRASLI PEVSKI ZBORI GORENjSKE SO SE SREČALI V KAMNIKU Gorenjci pojemo radi Začetek aprila je bil za mesto Kamnik v letošnji pomladi naj- bolj glasbeno obarvan. Na Srednji ekonomski-nara- voslovni soli Rudolfa Maistra so se namreč srečali pevski zbori šestih gorenjskih občin in sicer: obrtniški pevski zbor (zborovo- dja Janez Foršek) iz Kranja, ženski pevski zbor Milko Ško- berne, DPD Svoboda Tone Ču- far (zborovodja Anton Cimer- man) iz Jesenic, komorni zbor Peko (zborovodja Jožef Moč- nik) iz Tržiča, mešani pevski zbor Lubnik (zborovodja To- maž Tozon) iz Škofje Loke, prvo slovensko pevsko društvo Mešani pevski zbor Šentviški zvon iz Šentvida pod vodstvom Karla LE- SKOVCA na srečanju odraslih pevskih zborovo Gorenjske v Kamniku. Karei LESKOVEC trenutno nadomešča odsotno Metko NOVAK. Lira (zborovodja Samo Vrem- šak) iz Kamnika. Domžalsko občino je zasto- pal mešani pevski zbor Šentvi- ški zbor, KUD Zarja Prevoje (zborovodja Karei LESKOVEC). Program zborov je bil zastav- Ijen široko; prispevali so pesmi od ).' Gallusa, O. di Piazza, VV. A. Mozarta, A. Foersterja, preko P. Merkuja, J. Ipavca, K. S. Mokranjca, do priredb na- rodnih K. Pahorja in L. Kra- molca. Skupaj smo doživeli lepo glasbeno srečanje, ki je poka- zalo, da so morda ravno taka pregledna srečanja izven svoje občine vodilo in vzpodbuda pevcem za nadaljnje vztraja- nje, pa tuđi za dvig kakovosti. Srečanje je potekalo v orga- nizaciji Zveze kulturnih organi- zacij Gorenjske ter Zveze kul- turnih organizacij Kamnik. Marta KERŽAN DRAGOCENI PRISPEVKI: Zobozdravnik na Slovenskem skozi čas (ob predstavitvi knjige Zobozdravstvo na Slovenskem do leta 1940) dr.VelimiijaVuIikiča Knjižnica Domžale je prire- dila ob koncu maja prijazen ve- čer s pisateljem dr. Velimirjem Vulikićem s predstavitvijo nje- gove knjige Zobozdravstvo na Slovenskem do leta 1940. Po- govor sta vodila prof. dr. Ivo Pavšič in prof. dr. Ivo Antolič, za prijetno vzdušje je poskrbel tuđi Stobljanski oktet s svojim lepim prepevanjem narodnih pesmi, po uradni predstavitvi pa se je razvila tuđi precej ži- vahna razprava o zobozdrav- stvu in njegovi zgodovini pri nas. Primarij dr. Velimir Vulikić živi v Domžalah od leta 1952 naprej. Poročen je z Domžalčanko, imata že dva odrasla otroka, močno pa je vpet v naši občini tako v zoboz- dravstveno kot tuđi kulturno dejav- nost. Pred leti je že izšla Vulikićeva knjiga o zobozdravstvu med NOB, za katero je dobil tuđi Kajuhovo nagrado, s svojo najnovejšo knjigo pa je posegel v obdobje pred ta čas, torej od začetkov zobozdravstva pri nas pa vse do leta 1940. Takšne knjige v Sloveniji, pa tuđi v Jugosla- viji in ćelo v većini evropskih držav ni, zato je dr. Velimir Vulikić nare- dil še toliko večje dejanje, saj je dobesedno iztrgal pozabi veliko zgodovinskih drobcev te veje zdravstva. Vsi trije, tako avtor kot oba nje- gova kolega, so na predstavitvi knjige pripovedovali o tem, kako je bilo zobozdravstvo na svojih začet- kih zaničevano, kako so jemali to- vrstne zdravnike samo kot brivce in nepomembne padarje, zanimiva pa je tuđi pot od prvega umetnega zoba do danes, ko imamo razvito zobozdravstvo na dokaj visoki ravni. Dr. Vulikić je obiskal na du- cate zobozdravstvenih delavcev, pregledal je veliko gradiva, ki je bilo še arhivirano (mnogo je bilo uničenega), preštudiral je na stotine drugih virov in vse nabrano zbral v knjigi, ki nazorno prikazuje zo- bozdravstvo na naših tleh, tam od leta 1814. naprej. Opravil je takšno delo, kakršnega ni še nihče pred njim in - kot kaže - tuđi nima veliko naslednikov, sicer pa bo sam srni, ki so jih dekleta v enem samem nepretrganem glasbe- nem izrazu brez premora za- pele brez kakršnegakoli vid- nega pevskega ali drugega padca, je .segal od renesanč- nega prepevanja in pesmi )aco- busa Gallusa do sodobnih pri- stopov h glasbenim motivom slovenske zborovske glasbe. Drugi del koncerta, ki ga je obogatila tuđi razkošna glas- bena kulisa citer TOMAŽA PLAHUTNIKA, je minil kot hip v doživetem prepevanju moti- Vrhničan Vrhničanu Stane Habe podarja spominsko darilo svojemu glasbenemu ko- legu pevovodji Karlu LE- SKOVCU. vov različnih slogov, avtorjev in časov. Dekleta, obdarjena s čistimi, zvonkimi glasovi, so stopnjevala navdušenje vse do Flosarske Radovana Gobca, ko so morala še in še dodajati nove in nove pesmi in dodatke. Bil je pravcati duševni praz- nik. Pa ne le zaradi prelepega petja. Bil je kot praznik tuđi zato, ker smo se vnovič z za- peto pesmijo za kratke trenutke tega večera 19. maja predali še malo varljivem upanju, da je ta svet en sam pojoči čas mladih deklet, pojočih o pomladili, metuljčkih, cvetju in o vsem tistem, za kar bi radi verjeli, da je s petjem in ob petju res. Pa, žal, ni! BROJAN Avlor knjige o zgodovini zobozdravstva na Slovenskem prim. dr. Velimir VULIKIČ s kolegoma dr. Antoličem in dr. PAVŠIČEM na predstavitvenem večeru knjige tako in tako pripravil še eno knjigo, in to o Ijudskem zobozdravstvu na Slovenskem. Pričakovati bi bilo, da se bo ve- čer ob predstavitvi takšne strokovne knjige nagnil pretirano v strokovne vode, vendar so znali vsi trije pripo- vedovati take zanimivosti, da jih je lahko sprejel tuđi nezdravniški po- slušalec, nekaj nazornih primerov iz Vulikićeve knjige pa je ob tem prebral tuđi Ivček Kepic. Razvnela se je precej živahna razprava, zakaj zobozdravstveni delavci nišo doslej kaj već storili za zbiranje tovrstnih zgodovinskih drobcev in kako bi bilo treba to urediti v prihodnje. Na srečo imamo v Sloveniji — ne samo v Domžalah - dr. Velimirja Vuli- kića, ki je po lastni iniciativi zbral vse te predragocene podatke in jih za večno iztrgal pozabi v svoji naj- novejši knjigi, ki ugodno odmeva po vsem slovenskem prostoru, pa tuđi izven naših meja. O tem problematiki so spregovo- rili tuđi dr. Miro Stiplovšek (ki je Vulikiću pomagal z metodološkim pristopom k snovi), Stane Stražar s stališča krajevne zgodovine ter še nekateri, piko na i pa je pristavil Ivček Kepic, ki je primarija Vulikiće priporočil Bogu, da bo še naprej tako zdrav in vnet za delo - tako na svojem področju kot tuđi na literar- nem — vse nas pa sveti Apoloniji, zavetnici te dejavnosti, da nas na zdravniškem stroju ne bi preveč bo- lelo. Zobobol obstaja toliko časa, kolikor človeštvo, dobro pa je ve- deti nekaj tuđi o tovrstni zgodovini, ki zgovorno priča še o marsičem drugem in nas po svoje potrjuje v širšem evropskem prostoru. Z Vu- likićevo knjigo smo prekosili ćelo nekatere vodilne evropske narode, ki takšnih zgodovin še nimajo napi- sanih. Prav zato je ta njegov prispe- vek še toliko bolj dragocen, kar je poudaril tuđi ravnatelj Knjižnice Domžale Pavel Pevec ob skupnih čestitkah. I. Sivec ANDREJ ŠIFRER IN SKUPINA RONDO V LETNEM GLEDALIŠČU NA STUDENCU: Andrej mladost ima, zato jo lahko daje! Škocjanskih kulturnikov odslej ne more ustaviti prav nič - še naj- manj pa seveda slabo vreme. Nova pomična streha je tuđi v nedeljo, 26. maja 1991 popoldne resila kon- cert pevca Andreja Šifrerja. Naj kar lije, mi pa smo pod varno streho lahko na ves glas prepevali in se veselili dneva, ko bo umrla država. Na začetku pa so'se predstavile plesa I ke skupine RONDO iz |ev- nice. Četudi ne prihajajo iz po- membnega središča, pa so vendarle pokazale, da znajo dobro plesati tuđi na obrobju. In kot so povedale same in se pohvalile, so bile nji- hove kvalitete večkrat potrjene že tuđi v tujini. Prejele so pomembna priznanja na plesnih tekmovanjih v Avstriji, Belgiji in na Nizozem- skem. Videli smo, da s plesno vzgojo začenjajo zelo zgodaj, saj je publiko še posebej navdušil komaj osemletni plesalec, pa vendarle je zmagovalec na mednarodnem tek- movanju. Ogledali smo si lahko tuđi oba njihova koreografsko naj- bolje dovršena plesa: Cats I in Cats 2, s katerima so nastupili tuđi že na Televiziji Slovenija. Potem pa se je po številnih nasto- pih v dvoranah, kulturnih clomovih, zaporih in norišnicah v letnem gle- dališču (prvič!) predstavil Andrej Ši- frer, ki s svojo glasbo na kaseti HITI POČASI prav gotovo kljub svojim 39-im letom doživlja svojo drugo pomlad. Njegovi vdani in najzve- stejši poslušaici so otroci, kar smo lahko videli tuđi v Škocjanu. Morda tuđi zaradi špota, ki so ga posneli za promocijo kasete in v katerem se Sitrer do neskončnosti valja v blatu (Umivajo naj se samo umazanci). Otroci so si ob odru sami izborili plesišče in se veselili ob njihovih priljubljenih komadih, ki jih mnogi (tuđi že zelo majhni) znajo na pa- met. Seveda pa je Andrej otrokom dokazal, da znajo njegove nekoliko starejše pesmi (Vse manj je dobrih gostiln) tuđi njihovi slarši. Šifrer je z lahkoto pripravil staro in mlado, da so peli z njim, na hitro pa je iz najmlajših ćelo sestavil orkester za spremljavo. In nas v teh nič kaj prijelnih časih nasmejal in razvese- M Cveta Za domovino je sladko živeti, sladko je tuđi umreti! (H. HEINE) 16 s^^ - ~ ■• ■ ■ - ■.■'-- ■- • ■ —■ p Kultura LETNI KONCERT MEPZ SVOBODA MENGEŠ: Če znaš, prepevaj! V čudoviti baročni cerkvi v Grobljah je bil ob koncu maja letni koncert Mešanega pevskega zbora Svobode — Mengeš, ki se je v dveh delih predstavil z zahtevnim programom od Jakobusa Gallusa do Monteverdija in Mozarta, pa od Nageleta do Goršiča in kar šest skladb iz Adamičeve vokalne litera- ture. Mladi dirigent Matevž Goršič za ta koncert ni napisal samo iz- virne skladbe na Gradnikove verze, ampak je tuđi nadvse posrečeno izbral celovečerni spored, vsakemu poslušalcu pa je že po prvi skladbi postalo jasno, da so mengeški pevci v pravih rokah in da vidno napre- dujejo iz leta v leto pod odličnim strokovnim vodstvom. Svoje pri tem naredi seveda tuđi izvrstna akustika grobeljske cerkve, tako da glasovi ne ostajajo na odru ali ćelo za odrom, ampak da zapla- vajo po cerkevni ladji do sleher- nega poslušalca in mu tako ponu- dijo vse bogastvo glasov zbora. K še večjemu estetskemu užitku je pri- pomogla pri nekaterih skladbah tuđi Ana Benda z orgelsko sprem- Ijavo, lepe uvodne besede pa je znal ubrati tuđi povezovalec Bošt- jan Napotnik, ki nas je z nevsiljivo konferanso ponesel v prekrasen pevski večer. Dirigent Matevž Goršič je zbral program tako, da je tekel od težjega k lažjemu, pa vendar še vedno zah- tevnemu, zato je vzdušje ves čas raslo in doseglo kulminacijo ob Adamičevem Rožmarinu. Občin- stvo je nagradilo vztrajno in priza- devno delo Mešanega pevskega Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš ob nastopu v Grobljah zbora Svoboda - Mengeš z dolgimi aplavzi, s šopki pa je bila posve- ćena pozornost prvemu možu ve- čera - Matevžu Goršiču, pa tuđi pevki Nataši Stopar in voditelju Boštjanu Napotniku. V imenu Svo- bode se je vsem zahvalil Franc Je- rič, v imenu pevcev pa se je oddol- žil pevovodji predsednik zbora An- ton Košenina. Že prva Gallusova pesem je pri- poročala: »Če znaš, prepevaj!« Mengeški pevci so geslo pevskega velikana, ki je verjetno naše gore list, vzeli zares in nas popeljali v prijeten večer z vokalno glasbo z delovnim naslovom Od Gallusa do Adamiča, posvečen 400-letnici Gallusa, 200-letnici Mzarta in 55- letnici Adamičeve smrti. Ob navdu- šenem aplavdiranju je moral men- geški zbor dodati še eno skladbo in sicer Pa se sliš od svet'ga Vida zvon, ki se je čudovito ujel z večer- nim zvonenjem v grobeljskem zvo- niku. Obogateni in notranje pomla- jeni smo odšli v mehkobo majskega večera... IVAN SIVEC PALČKI NA POHODU: Na mengeškem hribu odkrili palčke V soboto, 8. junija, bo na mengeškem hribu, ob vsakem vremenu, nadvse živahno. V paviljonu Jurček ob Mengeški koci bodo Knjižnica Domžale, Mladinska knjiga Domžale in mengeiki taborniki Upornega plamen* prvič pri nas predsta- vijtaMMkb odkritje, da po Slove- nijRar mrgoli različnih palč- kov, od nekaj milimetrskih do 7 centimetrskih, od gozdnih do vrtnih, od mladoletnih do tri- stoletnih. Vse to je zapisano v novi knjigi pisatelja Ivana Sivca in narisano s čudovitimi barvnimi slikami akademske sli- karke Dunje Kofler iz Ljubljane z naslovom DOBER DAN, PALČKI. O štirinajstih pričeva- njih, kje živijo palčki, bodo po- leg avtorjev knjige spregovorili tuđi etnolog dr. Janez Bogataj, KNJIŽNICA DOMŽALE IN MLADINSKA KNJIGA DOMŽALE vabita na predstavitev nove knjige pisatelja Ivana Sivca in ilustratorke Dunje Kofler Dober dan, palčki v soboto, II. junija 1991 ob 18. uri v paviljonu Jurček ob Men- geški koči na Gobavici. Knjigo in svet palckov vam bodo približili: igralec MARKO OKORN, glasbenik TOMA?. HABE / ansamblom in so- listi, avtor IVAN SIVEC, iluslralorka DU- N|A KOFLER, etnolog dr. IANEZ BOGATA), men- geški lalCkov ve- liko in to vsepovsod. Ce ne verja- mete, potem pri elito n<\ Gobavico, od|)rite svoje srce in odkrili jih bo- ste tuđi vi. Ce ste /amahnili / roko in se nasmehnili, potem pa to vese- lje in do/ivetje privošc'ite svojim otrokom, vnukom, sosedovim pa- glavcem. Morda pa vas vendarle caka presenećenje. predstavnik Dolenjske založbe, kjer so to knjigo tiskali, ter dramski igralec. Marko Okorn, ki ga otroci dobro poznajo s te- levizije in Cveta Zalokar-Ora- žem, ki bo večer vodila. Za pri- jetno glasbeno vzdušje bo poskbel prof. Tomaž Habe, mengeški taborniki pa priprav- Ijajo še nekaj drugih presene- čenj. Tako ste na mengeški hrib ob 18.00 vabljeni vsi, ki bi radi kaj več zvedeli o palčkih, torej otroci od 3. do 103. Treba je namreč videti, da je ena od vrst palčkov doma prav na menge- ški Gobavici, sicer pa avtorja knjige še naprej zbirata zgodbe o njih - v knjigi jih je objavljeno le 14 - zato bosta vesela, če jim boste tuđi vi povedali kakšno. Vsi malčki bodo ob tej prilož- nosti dobili zastonj lizike, kajti palčki so sicer res sila nagajivi in živahni - zdaj jih vidiš zdaj ne - imajo pa radi vse otroke sveta, zato svoje prve predsta- vitve ne zamudite. Palčki vam kličejo: na svidenje v soboto na mengeškem hribu, v paviljonu Jurček ob koči! P. P. RAZSTAVI DUŠEVNO PRIZADETIH V ORANŽERIJI NA ROB Lepota je v vseh nas Otvoritev razstave duševno prizadetih oseb - interesne skupine Društva za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik V prostorih ORANŽERIJE - EDICS Mengeš je bila 17. maja 1991 otvoritev razstave kipov, risb in slik, ki jo je pripravila skupina duševno prizadetih ljudi iz domžalske in kamniške občine pod vodstvom akademskega grafika - specialista Črtomirja Freliha. Organizatorja te čudovite razstave sta bila Društvo za pomoč duševno prizadtim Domžale-Kamnik in Edigs iz Mengša. Otvoritev razstave sta obogatila s kulturnim programom Helena Kostešič z violino in Renato Kostešič s harmoniko. n . _ .. Bogdan Osohn RAZSTAVA: Slovenska kmečka škrinja V soboto na večer, 25. maja 1991, je naš ljudski umetnik Matjaž Brojan priredil na Slovenčevi domačiji v Mali Loki razstavo z na- slovom: SLOVENSKA KMEČKA ŠKRINJA. V prijetnem okolju na vrtu Slovenčevine, kjer gostita oče Andrej Zajc in njegov sin Milan, ki sta v južnem delu naše občine nosilca turistične ponudbe, se je zbrala druščina Ijubiteljev ljudske etnografske umetnosti. Matjaž Brojan ustvarja v lesu. Svoje umetnine je razstavljal že v številnih krajih Slovenije. Njegove stvaritve so včasih svojevrstne rezbarije, ko pusti del narave - oblike, ki se je poja.vila ob klanju lesa, dobrodošla mu je kakršnakoli grča ali izrastek, vse skupaj pa je vkomponirano v rezbarijo, ki se v glavnem zrcali v slovenski ornamen- tiki. Matjaž diha in živi z lesom; preden zareže ga obraća in boza. Prvi rez je nežen, potem pa vse hitreje in vse globlje. Pritisk na rezilo je usklajeno, kot gib dobrega jahača v sedlu, ki se ujema s korakom konja. Rez za rezom, več tisoč jih je treba, da po zarisani osnovi nastane umetnina. Matjaž les ljubi in spoštuje, izrezljane umetnine pa mu Ijubezen hvaležno vračajo. Na vsaki razstavi so obešeni ali postav- ljeni eksponati kot pevski zbor, ki ljubiteljem etnografije, predvsem pa njemu samemu prepeva slovenske melodije; ta večer so v bližnjem grmovju okrog Slovenćeve domaćije veselo sodelovali tuđi ptici pevci. Tokratna razstava je bila slovenska etnografska zapuščina v prenov- Ijeni podobi. Prava domžalska FORMA VIVA. Na stojalih v visini pogleda so se v prijetnem zelenju košatile in bohotile posamezne niše - polnila slovenskih kmečkih skrinj. Le da so na pravih skrinjah, ki so stare 150 do 200 let in jih je bilo največ na Škofjeloškem, v glavnem oljnate podobe. Naš Matjaž pa te rože ali različno ornamentiko prenese na les in vse to izrezlja. V starinski ali ostareli rjavi barvi lesa ta ornamentika zadiha in zaživi. Po ogledu je s prireditvijo začel pravi ljudski govornik in znani pisec humoresk, oče Andrej. Tuđi tokrat je v prijateljsko šaljivem in kulturnem tonu predstavil Matjaža Brojana in njegovo razstavo. Za njim so lep večer popestrili baritonist Janez Majcenovič, basist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik. Prisluhnili smo starejšim slovenskim ljudskim pesmim, ki so kot kmečke škrinje s svo- jimi podobami del slovenske biti in slovenske zgodovine. Ob sodelovanju narodnih noš iz Ihana in Male Loke z domaćim harmonikarjem sta kulturni večer začinila še mojster slovenske besede in dramski igralec Aleksander Valič in ljudski humorist Svetozar Cu- ček. Po kulturnem sporedu se je razstavljavec Matjaž zahvalil vsem udeleženem, posebno pa še izvajalcem kulturnega programa. V času, ko se Slovenci borimo za samostojnost in obstanek, je priložnost nanesla, da smo se ljubitelji Matjaževih umetnin srečali v Mali Loki pri SLOVENČEVIH, ki je verjetno edinstveno slovensko hišno ime. Takih prijetnih kulturnih večerov si še želimo. FRANCE CERAR LEPA, HUMANA POTEZA: Knjige in videokasete za mlade Lučane Luče so kraj v Zgornje savinski dolini, skrit v globoko, a nekoliko razširjeno dolino Savinje ob so- točju z Lučnico. Gručasta, stis- njena vas, ki je ob zadnjih prvono- vemberskih poplavah utrpela ve- liko škodo. Urejene, skrbno nego- vane hiše in kmetije, ki jih veči- noma preživlja gozd, kažejo, da tu žive pridni in gospodarni Ijudje. V Lučah ni veliko življenja - šola, pa cerkev in mnogo dela. Kot smo lahko slišali v pogovoru z ravnateljico luške osnovne sole, tu postaneš polnovreden vaščan le, če si zgradiš in urediš hišo. In na- rava jim jo je lani krepko zagodla. Plazovi so osnesli mnoge hiše. Tuđi na soli so trije učitelji in računovod- kinja ostali brez domov. To so bile pravkar zgrajene, lepe in nove hiše. Pa ne le hiše, tuđi vsi spomini, do- kumenti, obleka. Ostala ni niti slika iz fotoalbuma, odneslo je priprave za solo, osebno izkaznico, avtomo- bil z dvorišča. Ravnateljica nam pripoveduje, v očeh se ji zaiskri solza, mi pa si komaj zamišljamo, kaj vse to pomeni. Sedimo na šol- skem dvorišču, učenci se vračajo prepoteni, kajti imajo športni dan. Ob vsem tem pa smo skoraj poza- bili, zakaj smo tam. Knjige in vide- okasete smo jim peljali na solo. Kajti njihova knjižnica je skromna, knjige stare, obrabljene in doslej jim ni uspelo razviti dobre knjiž- nične ponudbe. Kljub temu, da v kraju ni veliko kulture in je stik s knjigo za te otroke zelo pomem- ben. Mnogi so doma visoko v hri- bih, pod Raduho, v Matkovem kotu in na najvišje ležečih kmetijah v Sloveniji. Za prvi maj je ponovno padel sneg in otroci se ga nišo več veselili. Tuđi po pol metra ga je ze marsikje, pa hrane za živino že zmanjkuje. Nekateri imajo do sole tuđi več kot 30km, vozijo jih s šol- skim kombijem, pa vendarle gredo od doma zgodaj zjutraj in se vra- čajo pozno popoldne. Vaši so tako oddaljene, da v vsaki govore dru- gačno narečje. Povprašamo, kako je bilo s pomočjo. Na šolskem dvo- rišču je še vedno nekaj materiala, opeka, strešniki, armirano železo, ki ga še vedno ne morejo zvoziti na najbolj oddaljene kraje in še čakajo otoplitve. Nekateri so že v novih hišah, drugi se bodo selili poleti. Pomoći je bilo veliko, pošiljali so posamezniki, Karitas, Rdeči križ. Ob tem so pomagali tuđi tištim so- cialno ogroženim. Pa tuđi Ijudje so pridni, delavni, vztrajni. Kljubujejo in upajo, da se kaj takega ne bo nikoli ponovilo. Ja, knjig so bili pa veseli. Pobudo za akcijo so dali Ijublanski knjižničarji, ki so za te namene zbrali 60.000 din. Pridru- žili pa smo se jim tuđi v domžalski Knjižnici. Ker še sami nimamo letos dovolj denarja za nakup, smo bili v stiski. Pa smo vendarle zbrali po- moč. Posneli smo slovenske mla- dinske filme na videokasete, zbrali nekaj denarja za knjige in ponudili uslugo s prevozom. Kaset so bili še posebej veseli, saj so pravkar dobili novi videorektorder. Poslovli smo se. Od prijaznih ljudi, ki močno stisnejo roko. Zgro- ženi smo si ogledovali razrvano do- lino Savinje, na desni je odneslo polovico hriba. V vodi je še vedno polno drevja, izruvanih korenin. Na hišah se opazijo robovi, do ko- der je segala voda. Toda posledice se odpravljajo, povsod se nekaj gradi, grabi, ureja. Tuđi v dušah, po prestani nesreći, strahu, tegobi. Cvetka Zalokar-Oražem Kruh in sol doma sta slajša, kot marcipan v tujini! (D. V. GERHARDT-AMYNTOR) Kultura i ^ " ■' ■•'■ -1 17 Koncert, ki je pomenil enega od vrhuncev kulturnega življenja v Mengšu. Pozdravno misel je izrekel tuđi G. (anez ŠKRLEP ob pozdravnem nagovoru mešanega pevskega zbora GALLUS iz Argentine domžalski župan g. Ervin A. Schvvarzbartl USPEL KONCERT SLOVENSKEGA PEVSKEGA ZBORA GALLUS IZ ARGENTINE Bodi zdrava, domovina! Med pettedenskim popotova- niem v Argentini so me prijazni Slovenci v Buenos Airesu povabili tuđi na koncert njihovega meša- nega pevskega zbora Gallus. Zbor se je na povabilo Ijubljanskega žu- pana gospoda Jožeta Strgarja že pred tem pripravljal na turnejo po matični domovini Sloveniji. Pred odhodom pa so v dvorani Sloven- ske hiše v soboto, 27. aprila zvečer, pripravili celovečerni koncert, ki so ga posvetili 400-letnici smrti skla- datelja Jakoba Petelina Gallusa. Zato so v program uvrstili še već njegovih skladb, kot jih prepevajo sicer. Da so argentinski Slovenci nad svojim zborom, ki že 43 let uspešno nastopa v Argentini in tuđi drugod v tujini, in končno po toli- kih letih tuđi v Sloveniji, navdu- šeni, pove to, da že nekaj tednov prej ni bilo več moč dobiti vstopnic za koncert. Obisk na koncertu je bil dober, dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Ob zaključku uradnega dela koncerta sem tako pevcem in pevkam kot zborovodki- nji Anki Savelli-Gaser k uspehu če- stital in jim zaželel uspešno koncer- tiranje v domovini Sloveniji. V ne- kaj stavkih sem predstavil pevsko kulturo, številne pevske zbore in skupine v občini Domžale. Hkrati sem dodal, da bi bil vesel, če bi tako uspešen njihov nastop doživel tuđi v eni izmed dvorani v naši občini. Naj dodam še to, da sem zboru in zborovodkinji izročil ličen izdelek domžalskega rezbarja Mat- jaža Brojana. Čeprav je zaradi vnaprej izdela- nega programa in še dodatnih na- stopov že slabo kazalo, se je zbor, v katerem je tuđi precej domaći- NA MENGEŠKI SOLI: Mladi člani RK V sredo, 15. 5., so bili na Os- novni soli Mengeš učenci prvih ra- zredov sprejeti med mlade člane RK. Gospa Lužarjeva, predsednica RK v KS Mengeš, je mlade člane seznanila z delom in nalogami te svetovne organizacije. Sledil je lep kulturni spored. V petek, 17. 5., pa so bili med člani RK sprejeti tuđi učenci osmih razredov. Pripravili so recital in glasbene točke za pro- gram ob sprejemu. Vsi novi člani so prejeli izkaznico, značko in skromno darilo. Obljubili so, da bodo izvrševali vse naloge, ki jih ta organizacija vključuje v svoj pro- gram. Mednarodni RK je tako v Mengšu dobil veliko novih čla- nov, ki bodo stopali po humanitarni poti svojih vzornikov. IZTOK SIVEC, 6. a IZOLA VABI: Špela, Zala, Breda... in druge vabijo vMacesnovgaj (v hišicah z imeni deklet je moč najti cenen počitek) Brez zgražanja, prosim! Tole je čisto spodobno vabilo. In »dekleta«, ki vabijo, so počitniške hišice, skrite v senčnem macesnovem nasadu na t.i. špici v Izoli. Skromno, a funkci- onalno opremljene nudijo ne preveč zahtevnemu gostu vse, kar za teden dni bivanja na morju potrebuje. V vsaki hišici je prostor za štiri ležišča (2 pograda), mini da ne rečem mikro-kuhinjo in garderobo. Pred vsako hišico je majhna veranda, kjer lahko posedite, skuhate, jeste. Morje je čisto blizu in prav blagodejno je šumenje njegovih valov, ki se prepleta s šelestenjem v macesno- vih krošnjah. Zaradi miru je ta del Izole zlasti priljubljen pri upokojencih, pa tuđi tistih, ki jim je odveč dolgo »cijazenje« po jadranski magistrali. Žal pa bodisi zaradi težav, ki jih imajo nekatera podjetja na eni strani in zaradi mamljivejše ponudbe v drugih letoviških krajih na drugi strani, idilične izolske hišice ostajajo prazne. Će želite letovati v Izoli, sporoćite svoje želje na občinski sindikalni svet, Domžale, Ljubljanska 70. Cena letovanja za en dan bivanja v počitniški hišici je 250,00 din. M. L nov, odločil še za en koncert pod Kamniškimi planinami. Ker je v ob- čini za tako prireditev najbolj pri- merna dvorana v Mengšu, smo se torej odločili za Mengeš, posebej zato, ker je tamkajšnja krajevna skupnost prevzela tuđi pokrovitelj- stvo. Čeprav je bil čas za organiza- cijo koncerta zelo kratek, so poslu- šalci, poleg domačinov je bilo med njimi precej neznanih obrazov z Dolenjske, Gorenjske in ćelo iz Ljubljane, ki nišo dobili vstopnic za koncerte drugod, v četrtek, 23. maja ob 20. uri, napolnili menge- ško dvorano. Že pred koncertom je bilo pred kulturnim domom v Mengšu pri- jetno, tu je namreč izseljencem pri- pravila sprejem mengeška godba in narodne nose z znano harmoni- karko Pepeo Bleje iz Mengša. Na odru sta zbor iz Argentine pozdra- vila Janez Škrlep v imenu Krajevne skupnosti Mengeš, v imenu občine Domžale pa župan magister Ervin Anton Schvvarzbartl. Poleg Gallusovih skladb se je zbor predstavil še z drugimi umet- nimi in narodnjimi pesmimi, zapel pa je tuđi nekaj argentinskih. - Go- tovo pa so najbolj vžgale slovenske domoljubne pesmi. V odmoru, med prvim in drugim delom kon- certa, je pevce pozdravil komorni zbor Domžale, ki ga vodi Karei Le- skovec. Poleg častnih gostov so koncert popestrile tuđi mengeške narodne nose, za dekoracijo pa so poskrbeli v glavnem pevci menge- škega Zvona, ki so med drugim na- pis BODI ZDRAVA DOMO- VINA... osvetlili s slovenskimi bar- vami. Navdušeni poslušalci so pevce z aplavzi bogato nagradili, da so morali po programu zapeti še več pesmi. Po kratkem pogovoru pev- cev s svojci v Mengšu so imeli ve- čerjo v Jamarskem domu na Gor- juši, kjer so jim narodne nose iz- vedle priložnostni program, potem pa sta poleg zbora, ki je zapel še nekaj pesmi, prevzela besedo citrar Tomaž Plahutnik in baritonist Janez Majcenovič, ki sta konec lanskega leta nastopala med njimi v Argen- tini. Srečanje je bilo res prijetno. Nazadnje si je skupina pevcev ob treh ponoči ogledala še jamarsko zbirko v pritličju doma in seveda tuđi Železno jamo. Stane Stražar NA OBISKU PO ARGENTINI: Predavanja o sloven- skih jamah v Argentini Po ogledu jamarske zbirke na Gorjuši, v decembru lani, mi je urednik Zedinjene Slovenije v Ar- gentini Time Debeljak, ki me je po- vabil na obisk, svetoval, naj bi pri- pravil predavanje o lepotah sloven- skega krasa. Tako sem v aprilu na pol po Argentini vzel s seboj 300 lepih diapozitivov slovenskih jam. Nekaj sta mi jih posodila dr. France Habe iz Postojne in Vido Kregar iz Volčjega potoka. Zanimanje za slo- venski kras je bilo zelo veliko, tako med našimi rojaki, kot med špan- sko govorečimi Argentinci. V petih tednih mojega popotovanja po Ar- gentini se je poleg drugihpredavanj in pogovorov zvrstilo kar enajst predavanj z diapozitivi o lepotnh našega krasa. Predavanja so bila v slovenskih šolah v Buenos Airesu in Mendozi, za odrasle rojake pa tuđi v Miramaru. v Lanusu so dvo- rano kar štirikrat napolnili učenci šestega in sedmega razreda in učenci srednje trgovske sole, pri čemer mi je s prevodom v španš- čino priskočil na pomoč tamkajšnji kaplan laka Barle. Po številnih vprašanjih, ki so jih učenci zastav- liali, sklepam, da je med njimi ve- liko zanimanje za naš kras. Mnogi so rekli, da bi si ga radi sami ogle- dali. Že v Juliju letos bo, ob uspeš- nem zaključku srednje sole, prišlo v domovino njihovih staršev 25 srednješolev. Domenili smo se, da si bodo med drugim ogledali tuđi lepote domžalsko-moravškega osa- melega krasa, Železno jamo in ja- marsko zbirko na Gorjuši. STA\E STRAŽAR PO KONČANEM ŠOLANJU V DOMŽALAH Matejin zaključni koncert na kitari V ponedeljek, 27. maja 1991 se je poslušalcem v avli Osnovne sole Slandrove brigade predstavila na zaključnem koncertu Mateja RO- TAR. Mateja, ki je iz razreda prof. Igorja Sajeta, je v Domžalah kon- čala šestletno glasbeno šolanje. O njenem uspešnem glasbenem delu smo že pisali, saj je doslej že večkrat predstavljala domžafsko Glasbeno solo na različnih glasbe- nih tekmovanjih. Tako se je leta 1989 udeležila Repuliškega tekmovanja učencev glasbenih šol, kjer je dobila I. na- grado in Zveznega tekmovanja v Sarajevu, kjer je dobila II. na- grado. Zgodnji uspehi pa je nišo uspavali. Začela je vaditi še bolj poglobljeno. Njeno igranje odliku- jejo muzikalnost, izejemen občutek za ton in tehnična spretnost. Jeseni bo Mateja nadaljevala stu- dij kitare na Srednji glasbeni soli v Ljubljani. Pri njenem nadaljnjem studiju ji učitelji Glasbene sole Domžale, njeni prijatelji in uredni- štvo želimo še veliko uspehov. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL PREDŠOLSKIH OTROK: Svoboda, srce, roke... Vzgojiteljice Lili Jazbec, Lili (Jles, Alenka Majdič, Irena Jeglič, Veronika Sečkar in Marjana Cimperman pri- pravljajo v Trzinu, Mengšu, Domža- lah, Radomljah, I hanu in Dragomlju na vstop v osnovno solo tište otroke, ki ne hodijo v vrtec. Med igro in poukom pa pedenjpedi ustvariio obilo likovnih izdelkov, ki jih v najboljšem primeru, ko krasijo učilnice, vidijo edino starši. Zato so se vzgojiteljice odločile, da v domžalskem likovnem razstavišču prikažejo najuspešnejše podobe. Razstavo so odprli 24. maja. Za Ijubek uvod so poskrbeli najmlajši go- jenci glasbene sole (duet flavt, kita- ristki, duet harmonik, čelistka in har- monikarica). Milena Peterka, ravnat- lejica VVO Domžale, je spregavorila o namenu prireditve in njenem po- teku od zamisli do izvedbe. O likovnem izražanju in otroški ustvarjalnosti pa je spregovorila Marja Strojin, psihologinja iz Svetovalnega centra v Ljubljani. Preprosto in jasno je dokazala, da je edino otroško ustvarjanje še neobremenjeno in te- melječe na bistvenih kreativnih izvi- rih: svobodi, srcu in rokah. Zato je pohvalila vzgojiteljice, ki so otroke vpeljale v najrazličnejše likovne teh- nike in jim na stežaj odprla vrata v svet umetnosti, da so se roke ciciba- nov svobodno prepustile stremlje- njem, ćutenju, viđenju in hotenju srca. Opozorila je tuđi, da odrasli pre- radi otroke usmerjamo in zatiramo v njih ustvarjalno svobodo. Uvod v razstavo so pripravili učenci glasbene sole. Koncerti Groblje 1991 V dvajseti, jubilejni sezoni komornih koncertov v čudovito akustični baročni cerkvi v Grobljah pri Oomžalah, z znamenitimi freskami Franca Jelovška, se bo zvrstilo 10 koncertov od junija do oktobra posvećenih 400-letnici smrti lakoba Gallusa in 200- letnici smrti VVolfganga A. Mozarta. V juniju bodo koncertirali: v torek, 18. junija ob 20. uri Komorni orkester Domžale Kamnik, dirigent Tomaž Habe, solist Jože Kotar - klarinet Program: VVolfgang Amadeus Mozart: Simfonija A- dur K.V. 134, Koncert za klarinet in orkester A-dur K.V. 622, Mala noćna glasna K.V. 245, Romanze. V petek, 25. junija ob 20. uri Andreas Reiner - violina. Aci Bertoncelj - klavir. Večer sonat za klavir in violino W.A. Mozarta v e- molu K.V. 304, v B-duru K.v. 378 in v B-duru K.V. 454 Letošnji program Grobeljskih koncertov je medna- roden. Do konca oktobra bodo nastopili še Panocha kvartet s Češke z avstrijskim flavtistom Kropfitschem, urugvajski kitarist Baltazar Benitez, Komorni zbor Domžale z dirigentom Karlom Leskovcem, pianistka lasminka Stančul, Dekliški pevski zbor Domžale z di- rigentom Karlom Leskovcem, Komorni orkester RTV Slovenija z dirigentom Markom Letonjo in oboistko Tanjo Petrej ter Slovenski madrigalisti z dirigentom Janezom Boletom. Predprodaja vstopnic v Knjižnici Domžale vsak dan od 7. do 19. ure. Brez domovine je človek izgubljena točka v naključnem dogajanju časa in prostora. (Lacordaire) 18 Kultura NAŠ ROIAK, PESNIK DANE ZA|C Dvoje srečanj s pesnikom (ob iziđu njegovih zbranih del) Za intervju sva se domenila lan- skega novembra in se v enem mr- zlih decembrskih popoldnevov, ki hitro potonejo v noč, srečala v ljub- ljanski kavarni Union. Nekam ne- gotovo je vstopil, saj me ni poznal, in se oziral po človeku s katerim je po telefonu ugotavljal prost termin za pogovor. Ko sem ga povabil k mizi, se je opravičil, da je na tesnem s časom, ker je veliko v Mestnem gledališču Ijubljanskem, kjer so uprizarjali njegovo Medejo. Nekaj obotavljajočit stavkov o časopisu (Slamnik), v U i!"\ da je Dane Zajc naš rojak. '■••i moj uvod v kramljanje. Pc. i se je zasmejal z očmi in trtv. pom- nil: »Oh, Ijudje imajo Usih toliko drugih, življenjski . .\-b!e- mov, da jim je to, kdo in txi kod sem, povsem nepomembno.« Dane Zajc se je rodil jeseni leta 1929 v Zgornji Javorščici. V os- novno solo je hodil k Sveti Trojici (tam že dolgo ni več sole). Med vojno so jim Nemci požgali doma- čijo in po vojni se je z družino preselili na Štajersko. Gimnazijo je končal v Ljubljani. Zaposlen je v Pi- onirski knjižnici kot knjižničar. »Nič več nisem zaposlen U po- koj i I sem se!« me prijazno prekine. »Pa so se še pred kratkim osnov- nošolci čudili, ko sem jim razlagal, da je mož iz knjižnice tuđi pisec Bele mačiće, Abecedarije in V cir- kusu.« »Zakaj so se čudili?« »Dejali so, da ste zelo resni.« »Verjetno so rekli: siten.« Z nežno in uglajeno kretnjo si je prižgal cigareto in povedal, da ima veliko dela. »Z oblastio si nikoli niste bili blizu. Zaradi ideološke neprimer- nosti ste svojo prvo zbirko Požgana trava morali leta 1958 izdati v sa- mozaložbi. Kakšni so vaši spomini na te čaše? Vas obremenjujejo?« »Ne. To je bil tak čas. Čas ene resnice, ki se ji je bilo treba ukla- njati.« »Koliko ste še povezani z rod- nimi kraji? Prihajate na domžalski konec?« »Včasih. Včasih me povabijo Na literarnem večeru v Ljubljani (od leve) Josip Osti, Fabijan Hafner, Boris A. Novak, Marija Mitrovič, Dane Zajc, Peter Božić in Veno Taufer. tuđi na moravsko solo.« »Da ste z Moravškega, vas je zelo simpatično izdala televizija. Pred kakimi tremi leti ste recitirali v neki oddaji svojo pesem Kepa pepela. Ko ste povedali naslov, je zvenelo še povsem nenarečno, ob koncu pesmi pa ste dobili že mo- ravsko melodiko in kepa pepela je postala ,kiepa pipela'.« »Zanimivo. Sam tega še nisem opazil,« je dejal in se namuznil s toplimi očmi. Po kakšni uri klepeta mi je dejal, da bi bilo bolje, če bi odgovoril pisno na moja vprašanja. Potem je postal predsednik Dru- štva slovenskih pisateljev in pri- pravljal je svoja zbrana dela. Zato verjamem, da je na vprašanja poza- bil. V teh dneh pa je Dane spet v sre- dišču pozornosti. Izdal je Zbrana dela v petih knjigah in ob tej prilož- nosti je bil v Cankarjevem domu 20. maja organiziran večer z njim na katerem se je zbrala vsa sloven- ska literarna smetana. Pred gledalci in poslušalci so se posedli Boris A. Novak, pesnik in urednik Zbranih del. Veno Taufer in Peter Božič, pisca iz Danetove generacije, Milan Dekleva, dr. Ma- rija Mitrovič, profesorica iz Beo- grada, Josip Osti, prevajalec iz Sa- rajeva in Fabijan Hafner, koroški Slovenec, ki Zajca prevaja v nemš- čino ter seveda Dane Zajc. Večer je bil zelo sproščen in vsakdo iz glavnega omizja je pove- dal kaj o Danetu Zajcu, pesnik pa je na njegovo željo prebral svojo pesem. Nekateri so se pesnika lotili po literarni plati, večina pa ga je po- skušala predstaviti anekdotično. In zanimivo: skoraj vse anekdote so se navezovale na Zajčevo molčeč- nost. Milan Dekleva: »Prejšnji mesec smo potovali na literarne večeFe v ZDA. 11 ur tja in 11 ur nazaj sva z Danetom sedela skupaj v letalu. Spregovorila nisva niti besede.« Veno Taufer: »Ko sem videl za- jetnih pet knjig njegovih Zbranih del, sem se začudil, kdaj je ta člo- vek toliko naškrbetal, ko pa tako malo govori.« Boris A. Novak: »Nekoč je k mo- jem omizju v Unionski kleti prišel Dane in me prosil, če bi lahko pri- sedel k njegovi mizi. Ugođil sem mu in takoj spoznal, kje tiči vzrok. Pri Danetovi mizi je sedel gostobe- sedni govoiec in ga zasipal z bese- dami. Pome je prišel, ker se rad spuščam v debate in potem je govo- rec moril mene. Dane pa je užival v svoji tišini.« K besedi so se na koncu prigtasili tuđi poslušalci in med njimi sta po- sebno izstopala pesnika Niko Cra- fenauer, s komplimenti na Zajčev račun, in Tomaž Šalamun, ki se je Danetu zahvali), da ga je pred 30 leti s svojim literarnim večerom zaznamoval za pesnika. Tekst in foto: Igor Lipovšek Imars elektromontaža in servis ROMAN AVBELJ Delavnica: Obrtniška 6, 61230 Domžale Stanovanje: Krakovska 10-b, 61230 Domžale Montažo in servis vseh vrst avtoradiokasetofonov in ostale avtoakustične opreme (zvočnikov, anten, CD Player, itd.) Montažo avtoalarmnih sistemov. Posebna ponudba alarmov »Ricar« (Italija), ki uspešno varuje vaš avto pred krajo, vlomi, itd. Nudimo tuđi daljinsko zaklepanje vrat, elektr. zapiranje oken, elekt. sirene. NOVO Ru/tCvoder Enostavno, toda osupljivo odkritje, kiprihaja iz Amerike • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pogled izpod spomladan- skega slamnika na Slamnik Na seji uredniškega odbora v pe- tek, 24. maja 1991, je med oce- nami našega časopisa SLAMNIK padla tuđi pripomba, zakaj časopis objavlja staro zgodovino Papirnice Količevo, kaj svežega, sodobnega in živega pa nič. Po svoje uteme- ljena pripomba. Toda sam, kot lju- bitelj zgodovine, zagovarjam sta- lišče, da naj bi bilo v vsaki številki vsaj nekaj zgodovinskih prispev- kov Če ne povemo, kaj so bili in kaj so počenjali naši predniki, tuđi sami sebe ne moremo dobro poznati. Seveda pa karkšnokoli tekoče ob- javljanje, ki preskoči dve ali tri šte- vilke, kot je bilo z zgodovino Papir- nice Količevo, zadeva ali vsebina precej /vodeni. Tako pester, bogat in daleč na- okoli po Sloveniji znan in priznan časopis SLAMNIK, za kar ima prav gotovo še največ zaslug naš neu- trudni in prizadevni urednik Matjaž Brojan, ki s srcem in dušo živi za to delo, bi se verjetno dalo popestriti z novo rubriko: IZ NAŠIH TO- VARN. (Včasih smo rekli IZ NAŠIH KOLEKTIVOV; to je bilo v tistih časih, ko so delavci kot lastniki to- varn s temi tuđi upravljali ali samo- upravljali.) Kaj vse bi se dalo pisati ali o tem delavce intervjuvati. O problemih z odvečnimi delavci, o premajhnih plaćah, o pridnosti in vestnosti pri delu, o sindikatih in njihovi borbi za delavske pravice, o morebitnih stavkah; kako kaj sto- jijo z nabavo surovin in prodajo izdelkov in proizvodov; kaj se do- gaja z različnimi izboljšavami, razi- skavami, inovacijami in tehničnim napredkom, ki nas vodi na evropski trg; kako je kaj s konkurenco in še in še bi lahko našteval. Nazadnje pa tovarna ni samo to- liko in toliko zaposlenih, toliko strojev in stavb, v katerih se z glavo in rokami ustvarjajo različne do- brine. Tovarne so poleg zasebni- kov, kmetov, trgovcev in obrtnikov tuđi glavni ustvarjalci denarja za vse druge dejavnosti, kot so pro- DVE DESETLETjl RADOMELJSKEGA ZBOROVSKEGA PETJA Ko zapojejo radomeljski obrtniki Pravzaprav je že leto čez 20- letnico, od kar so začeli pred dvema desetletjema radomeljski pevci organizirano prepevati. Res je, da je bilo veliko prepevanja že prej, a zbor so ustanovili v letu 1970, ko ga je vodil STANE HABE. Že leta 1973 je bil zborovodja STANE MODEC, za njima pa so se zvrstili še mnogi do današnjega zborovodja prof. Franceta Slabeta. Ta je pred dnevi t.j. 24. maja 1991 vodil tuđi jubilejni slavnostni kon- cert. V vsem času zborovskega pre- pevanja je zboru poseben pečat in kakovostni višek zagotovila KATA- RINA ARČON-ŽAVBI, ko je zbor vodila z uspehom polnih osem let. Pevci našega radomeljskega jubi- lanta so v teh dvajsetih letin nasto- pali marsikje in težko bi našteli vse manjše in večje koncerte, ki jih imajo za seboj. Sami pevci pa pravijo, da je ne- kaj takšnih, na katere so ponosni in se jih radi spominjajo. To je na- stopa v nemških mestih Dachau in Riidenau, nastop v madžarskem kraju Szenthekkalla, dveh snemanj Radomljani na jubilejnem koncertu ob 20- letnici zborovskega petja v Ra- domljah 61235 Radomlje Z^OIA R ADOMLJE na RTV Ljubljana kot tuđi več sode- lovanj z drugimi zbori, mešanim pevskim zborom iz Domžal, mo- škim pevskim zborom iz Kisovca, Lukovice, Podnarta, Moravč, z ženskim pevskim zborom iz Ko- linske Ljubljana in. še bi lahko na- števali. Radomeljskim pevcem pa sta še prav v posebnem sporninu ostala dva novoletan koncerta, na katera so povabili Slovenski oktet. Eden zadnjih dosežkov pokaže pri- zadevnost zbora, in to je posnetek na kaseti, kjer sodeluje s sloven- skimi obrtniškimi zbori. Jubilejni koncert je gotovo dobra priložnost, da kraj izkaže svojim pevcem potrebno zahvalo za kul- turno poslanstvo. Pa se Radomljani nišo docela izkazali in nišo polno napolnili krajevne dvorane. Pa nič zato: Ko so zapluli prvi glasovi pev- sko zahtevnejših skladb, je bilo za- četo glasbeno dejanje, ki so mu poslušalci namenjali dolge aplavze. Posebej velja ob tej prilož- nosti omeniti odmevno rodoljubno pesem Benjamina Ipavca »Domo- vini« in Jakoba Ježa »Igraj kolce«. Drugi del koncerta, ki so ga pevci prekinili za komaj opazen predah, je zaznamovalo prepevanje ljud- skih in ponarodelih pesmi oz. moti- vov v priredbah mnogih naših zna- nih skladateljev: Pavla Kernjaka, Matije Tomca, Danila Bučarja, Luke Kramolca, Zdravka Svikaršiča in drugih. Pred koncem koncerta so zboru izrekli veliko lepih čestitk predstav- niki kukurnega življenja, zastopniki drugih zborov, Obrtnega združenja Domžale, radomeljske krajevne skupnosti, Slovenijalesa in drugi. Pevci zbora pa so se tuđi zahvalili za razumevanje in pomoč ter v zah- valo pod vodstvom svoje dolgo- letne pevovodkinje zapeli sloven- sko himno - Zdravljico. Bilo je lepo, lep praznik doma- čega petja, ki je obetaven zastavek dela že v tretjem desetletju zbora. Navsezadnje pa je do 30- letnice samo še dobrih devet let. Nasvide- nje tedaj, Radomljani. BROJAN Radomeljski pevci ob dvajsetletnem jubileju: Prvi tenor Janez Cerar Andrej Jerman Janez Močan Drugi tenor Andrej Marčun Franc Roje Ivan Šraj Iztok Šraj Martn Šraj Miha Velepec Prvi bas Boris Cencelj Vinko Cencelj Andrej Cerar Tine Gorjup Drago Kaplja Aco Roje Janez Šraj Jože Velepec Drugi bas France Cerar Lađo Mecilošek Marjan Mlakar Ciril Nastran Andrej Šraj Franci Velepec sveta, zdravstvo, javna uprava, kul- tura, šport in vse drugo. Žal pa posamezna tovarna ne šega samo do svoje ograje. Je veliko večji, širši, višji in globlji prostor. Onesnaževanje ozračja s plini, di- mom in kislim dežjem nas priza- dene in tepe predvsem zato, ker so velike tovarne sredi naseljenih oko- lišev. Imamo tuđi pretiran ropot in hrup. (Konkreten primer: Papirnica Količevo je sama priznala, da ustvarja prekomeren ropot in hrup, toda na pritožbo v časopisu ni bilo niti odgovora. NIČ! Poletje je tu, petnajst metrov oddaljena tovarna spet odpira okna, ti jih pa v svojem stanovanju zapri, će hoćeš spati. Kisel dež nam pa zastruplja povrt- nino in sadje.) Zanimiv bi bil intervju z delavci iz različnih tovarn, ki jih je v dom- žalski občini veliko. 40 ali 35 let so pridno, vestno in prizadevno delali, nazadnje pa z nizko pokojnino od- hajajo v pokoj. Bili so primeri, ko so delavci ob tem, da so si »zatego- vali pas«, to je, z denarjem, ki bi moral iti za plače, zidali in širili nova postrojenja ali ćelo nove to- varne. Takrat je bilo to moderno. V tovarniške časopise smo zapisali: »Poglejte nas, gradimo s svojim de- narjem, nočemo kreditov!« In de- lavci, ki so bili največkrat politično prepričani (beri: nič vprašani) so bili vedno ZA. Danes pa razočarani odhajajo v pokoj. Pridejo pa mo- gotci z denarjem, kupijo podjetje, delavce pa postavijo na cesto. Izziv za našo vlado, da bi kritične pri- mere Ie reševala v dobro izigranim in razočaranim delavcem. Mengeškega glasbencga primera ni treba posebej poudarjati. Zani- mivo pa bi ga bilo malo opisati. Mogoče pa Ie ni zraven tuđi kaj božje kazni, ko je bilo za začetek skupaj nagrabljenega (osvoboje- nega) toliko osnovnega kapitala in materiala. Zanimivo bi tuđi bilo, če bi bilo v našem časopisu še kaj več iz va- škega življenja, in to iz obrobnih krajev naše občine. Posebno zani- mivc so hribovske domačije in .kmetije, kjer zaradi visećega sveta njive lahko obdelujejo samo z ži- vino, kosijo pa na roke ali-s hribov- skimi kosilnicami. Druga skrajnost pa so ravninske kmetije, kjer imajo po 50 glav živine, v Preserjah in Jaršah p toćk. Drugi je bil Toni Maksimovič V. P. Domžale 5,5, tretji pa Franci Bider |. B. T. - Domžale 5, sleelijo 4, Primož Bizilj J. V. - Moravče 5, 5. jasmin Agovič V. P. - Domžale 5, 6.-9. Uroš Cotman ). B. T. - Domžale, Simon Logožar V. P. Domžale, Uroš Belak |. B. T. - Dom- žale, Dejan Mezek M. K. - Dob 4 itcl. Med starejšimi pionirkami je bila naju- spešnejša Mateja Kalušnik V. P. - Dom- žale 3, druga je bila Lojzka Stegnar ]., K. Brdo - Lukovica, tretja pa Jana Mihalič prav tako iz V. P. - Domžale. Med mlajšimi pionirkami pa se je iz- kazala kot najboljša Nataša Stražar M. K. - Dob, druga je bila Katja Orkiž M. K., Dob, tretja pa Alenka Stražar iz iste os- novne sole kot prvi dve. Na prvenstvu ljubljanske regije se naše ekipe nišo uvrstile najboljše, od- lični pa so vendarel bili mlajši pionirji iz Doba, saj so se povzpeli na drugo me- sto, Po posameznih kategorijah so uvrsti- tve naslednje: Starejši pionirji (8 ekip): 1. O. Š. Milan Mrevlja - Ij. Šiška 18, 8. O. Š. E. Kardelj - Trzin 7,5. Mlajši pionirji (8 ekip): I. O. $. Marija Vera - Kamnik 20, 6. (). Š. |. Vega - Moravče 1 2. Starejše pionirke (4 ekipe): 1. O. Š. Milan Mravlje Lj. - Šiška 10, (iz domžal- ske občine ekipa ni nastopala). Mlajše pionirke (4 ekipe): I. O. Š. Levstikove, brigade L. Vic - Rudnik 12, O. Š. M. Koželj - Dob 7. Nasvidenje torej na prihodnjom ob činskem prvenstvu leta 1992. Vsak mesec redni hitropotezni turnirji V prostorih šahovskega društva Dom- žale v domu športnih društev tik ob domžalskem letnem kopališču potekajo vsak mesec drugo nedeljo hitropotezni šahovski turnirji, ki se pričenjajo ob 9.00 uri. Na teh turnirjih je udeležba pravi- loma zelo močna, ti turnirji pa sodijo med najboljše tovrstne turnirje v Slove- niji. Po navadi pridejo igralci iz Ljub- ljane, Litije in seveda domačini. Januarja se je mesečnega turnirja ucle- ležilo 10 šahistov, pomerili pa so se v dvokrožnem tekmovanju, kar pomeni, eh je vsak z vsakim ocligral po (.Ive par- tiji. Brez prave konkurence je zmagal veteran Vošpernik, Vrstni red: I. Z. Vošpernik (Lj)'14,5, 2.-3. |. Skok, Jack (oba Dž) 12, 4. Kohek (Komenda) I 1,5, 5. J. Hribar (Lukovica) 9, 6. B. Skok (Dž) 8,5 itcl. Na febru irskeni turnirju je bi! boj zelo trci, pomerilo se je 1 3 šahistov, na koncu pa je vendarle slavil Čepon. Vrstni red: 1. Čepon (Lj.) 10, 2, ). Skok (Dž) 9,5, 3.-5. Vošpernik (Lj.) Vavpetič (DSr), Srebernič (Grosuplje) 8,5, 6. Kra- golj (DŽ) 8, 7. Percl (Lj) 6,5. itcl. Marca je bila udeležba zelo dobra, soj se je hitropoteznega turnirja udeležilo k,ir 18 šahistov. Zasedba je bila tokrat odlična, tako da so o uvrstitvah na iicij- višja mesta odločale malenkosti. Zdravko Vošpernikse ni pustil ugnati in je zasluženo zmagal. Vrstni red: 1. Vošpernik (Ij.) 13, 2. Kohek (Komenda) 12,5, 3. Jack (Dž) 11,5, 4.-5. Vavpetić (Dž), Nikolič (Li- tija) 11,6. Rebernik (Dž) 10,5, 6. ). Skok (Dž) 10, 8.-9. Srebernič (Grosuplje), Ku- tin (Lj) 9,5 itcl. Aprila je prvič v tem letu zmaga ostala na domaćih tleh. 12 tekmovalcev je ugo tovilo, da je šah pravzaprav prijetila igra, zato so medsebojno odigrali po dve par- tiji. Boj za prva tri mesta je potekal izc- naćeno, pa tucli v znamenju bratov Skok. Vrstni red za april: 1. ). Skok (Dž) 1 7, 5, 2. Jack (Dž) 17, 3. B. Skok (Dž) 16,5, 4. Srebrnič (Grosuplje) 14, 5.-6. Vavpe- tić in Zupančič (Dž) 11,5 itd. Tucli maja je ostal naslov najboljšega doma. 10 šahistov se je pomerilo v dvo- krožnem turnirju. Zmago si je priboril Vide Vavpetić, ki si jo nedvomno za- služi, saj vsak mesec organizira in vodi mesećni hitropotezni turnir. Vrstni red: 1. Vavpetić (Dž) 13, 2.-4. lack (Dž), Percl (Lj), Kutin (Lj) 12, 5. Nikolić (Litija) 11,6. Kebernik (Dž) 10,5 itd. J. SKOK 5 MINUT S ŠPORTNIKOM Izkušnje zna s pridom uporabiti... Aleš Oimec je bil rojen 4. 9. 1968 v Ljubljani. Po pokliču je usnjarski tehnik, vendar s šolanjem še ni zaključil. Sedaj studira ob delu usnjarsko predelovalno tehnologijo. V vsakdanjem življenju dela kot akviziter. Kot športnik se ukvarja z nogometom in je član Nogometnega kluba Domžale, ki nastopa v v Slovenski nogometni ligi (SNU. Kdaj si začel igrati nogomet? Nogomet som začel igrati pri I 3 letih, ko sem hodil v osnovno solo v 7. razred. Igrati sem z.ićel za ekipo OŠ Mengeš. Kaj te je privlačilo k temu, da si se odločil za nogomet? Privlačila me je moška igra, dinamika, hitrost, borbenost, prijateljstvo, družabnost ter skratka vse kar je zanimivega v tem športu Koliko tekmovalnih sezon imaš za seboj? Za seboj imam že sedeni tekmovalnih sezon. Si igral tuđi že za kateri drugi nogometni klub? Da, Igral sem pri Olimpiji in sicer štiri tekmovalne sezone. Hraviš, da si igral pri Olimpiji. Kako to, da nisi ostal tam? Teh razlogov je već, najbolj pomembni so: slaba politika kluba, šola, premajhna doZti treninga," preslaba igra, itd. Na katerih položajih si igral do sedaj? Igral sem praktično na vseh polo/ajih, medtem ko me vrata nišo nikoli privlačila, da bi se prcskusil se nf\ tem položaju. Koliko časa boš še vztrajal v nogometu? Nogomet bom igr.il še toliko časa kolikor. mi bo to dopušćalo zdravje, veselje do igre, ćas kot takšen. Skratka, vse zavisi od posameznih dejavnikov. Kaj smatraš za svoj največji športni uspeh? Kot član pionirske slovenske reprezentance sem postal državni prvak v Kopru leta 1983, . • Za moje nogometno znanje sta zaslužna Miško lovičevič kot prvi trener pri Olimpiji in moj sedanji trener Branko Bošnjak. Vzdušje v (-kipi je dohro. Zelo pa mi je žal zaradi smrti Halilija, ker je bil mlad in obetaven ii:Mic< ter dober prijatelj,"je med drugim rekel moj soKOVornik. GRf.Ci.A KUHAR 20 Šport Sprejem za športnike V sklopu teniskih prireditev so v prireditvenem centru TEN-TEN pripravili sprejem za najboljše športnike. ZTKO, Izvršni svet, športni delavci in drugi so se tako želeli zahvaliti za vrhunske do- sežke tekmovalcem, ki so ime naše občine ponesli širom domovine in v tujino. V občini imamo 4000 športnikov (1000 aktivnih) v različ- nih panogah športa in 23 kategori- ziranih športnikov; mnogo je vr- hunskih dosežkov. Na prireditvi (športnike je pozr dravil predsednik Izvršnega sveta ing. Anton Preskar) so se zahvalili smučarki Barbari Brlec, kotalkarici Violeti Mordej, strelki Ireni Perne, alpinistoma Silvu Karu in Janezu Jegliču, konjeniku Matjažu Čiku, motociklistom Igorju Jermanu, Ja- nezu Pintarju, Gregorju Gorču, Martinu Šraju in Danetu Dimitrije- viču ter košarkarjem Heliosa (na sliki), ki so v letošnji sezoni osvojili prvo mesto v republiški košarkarski !'8'-. DIRKA TABOR TROPHV G1 PLUS: Veliko padcev in odstopov Kolesarski klub Hrast Dob je v nedeljo, 19. 5. organizirat tretjo letošnio dirko z gorskimi kolesi v pokalnem tekmovanju Tabor Tropy 91 Plus. Dirka za pokal Hra- sta je potekala na 2,5 kilometrski krožni progi, ki je bila v blatnem stanju. Blato je bilo vzrok za mnoge padce in odstope. Na startu je bilo već kakor 60 gorskih kolesarjev iz vse Slovenije, med njimi tuđi 24 pionirjev, kateri so med seboj bili boj za posebni pokal Pisanega lista. Dirka za pokal Hrasta je odslej tra- dicionalna, kajti marl|ivi Dobljani so jo prvič organizirali že lansko leto. REZULTATI: pionirji (3 krajši krogi): 1. Furlan (Gams Ljubljana), 2. Dečko (OŠ Maks Pećar), 3. Kur- nik (Gams Ljubljana), mlajši mla- dinci (3 krogi): 1. Budja (As Astra VT), 2. Fele, 3. Jerončič (oba SK Brdo), mlajše mladinke (1 krog): 1. Flec (Crni Vrh), starejši mladinci (3 krogi): 1. Župan, 2. Premože (oba Jub Dol), 3. Bizjak (Gams Ljub- ljana), rekreativci I (4 krogi): 1. He- lešič (Merx), 2. Velcpec (JUB Dol), 3. Božnar (Valy Žagar), rekreativke (2 kroga): 1. Pollak (Gams Ljub- ljana), rekreativci II (4 krogi): 1. Reberšek, 2. Župan (oba Valy Ža- gar), 3. Komac (Pivovarna Union), člani (6 krogov): 1. Černe (As Astra VT), 2. Škerlj (Grosuplje), veterani (2 kroga): 1. Rogelj (Alpis), 2. Černe (Zadvor), 3. Oblak (Alpina). G. R. TEKMOVALNI USPEH IN VZORNA ORGANIZACIJA: Domžale teden dni športno središče evropske odmevnosti jugoslovanski teniski igralec Slo- bodan Živojinović je postal drugi zmagovalec mednarodnega teni- škega turnirja Slovenija open po ti- stem, ko je lani postal prvi zmago- valec Šved Magnus Larsson. V raz- burljivem finalu je po dolgotrajnem boju premagal Andreja Olhovskega iz SZ s 6:7(7:9), 7:6(9:7), 6:3. Da pa je bilo njegovo slavje v Domža- iah popolno, je osvojit še turnir med dvojicami skupaj z Andrejem Olhovskim. Jugoslovansko-sovjet- ska dvojica je v finalu premagala dvojico Vacek-Vogel (ČSFR) s 7:5, 6:3. Živojinović je v prvem nizu pri vod- stvu 5:4 na servis Olhovskega zapravil kar pet zaključnih žog in nazaduje izgu- bil še niz v podaljšani igri (tie-breaku). V podaljšani igri je bil najprej Živojino- vić tišti, ki je ubranil dve zaključni žogi, predno je Olhovski dobil podaljšano igro z 9:7. Drugi niz je bil zrcalna podoba pr- vega. Potem ko sta oba igralca dobivala svoje servise, je Olhovski pri 5:4 vodil na servis riasprotnika že s 40:0, prvega niza in s tem dvoboja venclarle ni dobil. V odločilnih trenutkih se je Živojinović znal dovolj odločno zbrati in je tako dobro servirat, da je izenačil na 5:5, nato pa je šel niz pri 6:6 ponovno v po- daljšano igro. Tokrat je bil Živojinović tišti, ki je vodil, a je vendarle izkoristil sele četrto zaključno žogo predno je z 9:7 izenačil stanje v nižih na 1:1. V tretjem, odločilnem nizu.pa je bila igra povsem na strani Beograjčana. Vo- dil je že s 5:2, zamudil prvo zaključno žogo, a pri 5:3 realiziral tretjo zaključno žogo za zmago in si priigral 7200 ameri- ških dolarjev nagrade. I. AVTO RALLV DOMŽALSKIH OBRTNIKOV Obrtniki, za volan pa na rally! V okviru domžalskega sejma INOVA- TIVNOST, KAKOVOST in USPEŠNOST bodo tuđi športna tekmovanja. Avto- rally pa je tuđi ena izmed oblik združe- vanja v krepitvi športnega duha in na- rodne zavesti, kar je v tem trenutku še kako pomembno in potrebno. Zatorej obrtniki in pri njih zaposleni delavci, ki imate veselje do avto-moto športa, vključite se v tekmovanje, ki bo 29. ju- nija pb 15. uri. Start in cilj bosta na parkirnem pro- storu pred teniskim centrom TENTEN v Mačkovcih, kjer bo tuđi prijateljsko srečanje. Proga bo dolga okrog 35 km, z eno spretnostno preizkušnjo in spe- Ijana tako, da bolje spoznamo del na- šega občinskega območja. Rally naj ne bo sam sebi namen, am- pak predvsem priložnost za medsebojno spoznavanje in utrjevanje prijateljstva, izmenjavo izkušenj ter clružabno sreća- nje. ki bo prijeten spomin nanj. Veselo vožnjo vam želi organizator Lipa-best. ČLANICI AK DOMŽALE: Dekleti - atletska upa! V okviru Atletskega kluba Domžale, ki iz leta v leto »ustvarja« boljše atlete, je tuđi četka deklic in deklet, ki tečejo. Že v prejšnji številki ste lahko med rezultati republiškega prvenstva v krosu za osnovne sole zasledili kar nekaj imen iz naše občine, ki so se pojavila v ospre- dju, lep uspeh pa so mlade tekačice dosegle tuđi na vsakoletnem teku zmage, ki ga ob 9. maju organizirajo v našem glavnem mestu. Pod vodstvom trenerja Damjana Berd- nika so se teka udeležile Bojana Ahčin, Vesna Malovrh, Darja Kokalj, Janja Bra- čič, Petja Orehek in Bojana Vojska. Vse Košarkarski veterani vseh generacij združite se! (mladi boste pa itak zraven) OKK Beograd v Domžalah - prvi od vrhuncev domžalske košarke - tekma s Koračevo četo KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE vabi košarkarje in ljubitelje košarke vseh generacij na KOŠARKARSKI PIKNIK v Športnem parku Domžale, v soboto, 22. junija 1991 ŠPORTNI PROGRAM: 10h - OLD BOYS DOMŽALE : IMPORT BOYS DOMŽALE 11h - ZAGORJE : LITIJA 12h - OLD GIRLS DOMŽALE : OLD GIRLS JEŽIĆA 13h - OLD BOYS DOMŽALE : ZMAGOVALEC ZG - LI 14h - INDUPLATI : JEŽIĆA-ŽENSKE 1530 - POZDRAV KOŠARKARJEM in PRIJATELJEM KOŠARKE 16h - HELIOS BELI : HELIOS MODRI . ZABAVNI PROGRAM: - nagradno tekmovanje v metanju prostih metov - srečolov - specialitete na žaru - pivo, vino in še kaj... - glasbena spremljava V primeru slabega vremena bo program v hali KC. Vabljeni! KK DOMŽALE so tekle dobro, posebei pa si čestitke zaslužila Vesna Malovrh, ki si je med starejšimi pionirkami pritekla zlato me- daljo, in Bojana Vojska, ki je med mlaj- šimi pionirkami zasedla 3. mesto. Uspešno so dekleta nastopila tuđi na področnem atletskem prvenstvu, o kate- rem lahko preberete v naslednji številki. Dekletom in trenerju čestitke in dober tek tuđi v prihodnje! Vesna Malovrh - 1. mesto Bojana Vojska - 3. mesto Zmagovalcu Slobodanu Živojinoviču je pokal v imenu pokrovitelja, Izvršnega sveta Republike Slovenije, izročil pred- sednik slovenske vlade Lojze Peterle. S to zmago bo Živojinović na svetovni teniski lestvici zagotovo napredoval za nekaj mest. Do tega turnirja je bil na 232. mestu, nove točke (dobil jih je 50) in bonus za posamične zmage pa mu boclo omogočili precejšnje napredova- nje. Pri vsem tem je potrebno omeniti, da je prišel slavni »Bobo« na turnir z va- bilom, to je z t. i. wild carclom (vabilo organizatorja turnirja). Nasvidenje prihodnje leto na tretjem turnirju Slovenija open! REZULTATI: posamezno-osmina fi- nala: Raoux (Fra) : Iztok Božič (Jug) fa:2, 6:4, Lopez (Spa) : Zdrazila (ĆSFR) 1:6, 6:3, 7:6, Danim (ČSFR) : Cabričidze (SZ) 6:1, 7:5, Olhovski (SZ) : Costa (Špa) 6:3, 2:6, 6:2, Gornz (Spa) : Cierro (Ita) 6:3, 6:3, Živojinović (Jug) : Poljakov (SZ) 6:4, 6:2, Pambianco (Ita) : Orsanic (Arg) 7:6, 6:7, 6:4, Wuyts (Bel) : Rackl (Nem) 6:1, 4:6, 6:3, četrtfinale: Raoux : Lopez 6:3, 7:5, Olhovski : Damm 6:3, 6:2, Živojinović : Corriz 6:4, 6:2, Pambi- anco : Wuyts 7:5, 5:7, 6:1, polfinale: Olhovski : Raoux 7:6, 6:1, Živojinović : Pambianco 3:6, 7:5, 7:6, finale: Živoji- nović : Olhovski 6:7, 7:6, 6:3; dvojice- osmina finala: Olhovski (SZ)-2ivojino- vić : Burillo-Gorriz (oba Špa) 6:3, 6:4, Čihak (ČSFR)-Nvclahl (Sve) : Por-Trupej (oba Jug) 7:5, 6:3, Boscatto-Cierro (oba Ita) : Medvedov-Rvbalko (oba SZ) 6:2, 6:4, Damm-Rikl (oba ČSFR) : Jensen -Jensen (oba ZDA) 6:4, 7:6, Adams (VB)-Cunha Silva (Por) : Poljakov (SZ)-Zdrazila (ČSFR) 6:1, 6:4, Orešar (jug)-Stolle (AUS) : Aparisio-Solves (oba Spa) 6:3, 6:4, Ingaramo—Orsanic (oba Arg) : Muškatirović-Sarić (oba Jug), 6:1, 4:6, 7:5, Vacek-Vogel (oba ČSFR) : Bog- stra—Kempers (oba Niz) 7:6, 1:6, 6:3, četrtfinale: Olhovski-Živojinović : Či- hak-Nydahl 6:3, 6:2, Damm-Rikl : Bos- catto—Čierro w. o., Aclams-Cunha Silva : Orešar-Stolle 6:4, 7:6, Vacek-Vogel : Ingaramo-Orsanic 5:7, 6:2, 6:3, polfi- nale: Olhovski-Živojinović : Damm-Rikl 6:3, 0:6, 6:4, Vacek-Vogel : Aclams-Cunha Silva 7:6, 6:4, finale: Olhovski-Živojinović : Vacek-Vogel 7:5, 6:3. CRECA RIHTAR DOMŽALE SO IN BODO CENTER SLOVENSKECA TENISA: * Teniska akademija ICS TEN-TEN Tenisko vadbo bodo izvajali izključno učitelji in absolventi Fakultete za šport. Vodja: Otmar Kugonič, nosilec pro- grama Tenis na Fakulteti za šport v Ljub- ljani. Teniska tehnika se uči v treh osnovnih programih in sicer: A, B in C. Program A: Udarci v servis polju. Osnovne ućne vsebine programa A so naslednje: mini tenis, razvijanje občutka za postavljanje telesa in loparja proti žogi, učenje na nivoju zavestnega izvajanja gibanja in udarjanja, kjer-je poudarek na izmahu.. Prve tekmovalne izkušnje. Učenje se iz- vaja.v skupinah do 8 oseb. Program B: Udarci po sredini igrišča. Osnovne učne vsebine programa B so naslednje: Po- polno formiranje tehnike osnovnih udar- cev v pasu po sredini igrišča. Servis, forehand, backhand, voleje in smash iz- vajati na nivoju avtomatizacije z veliko sigurnostjo. Učenje se izvaja v skupinah po 6 oseb. Program C: Udarci po celem igrišču. Cilj tega programa je preciznost udarcev. Igralec se uči izvajati udarce v vseh smereh, dolžinah in različnih hi- trostih med hitrim gibanjem po igrišču. Učenje se izvaja v skupinah do 4 osebe. Program A, B in C obiskuje vsak začet- nik, ne glede na to ali je otrok, odrasel ali igralec z rekreativnimi ali tekmoval- nimi ambicijami. Tenis je šport, kjer se nić ne naredi na hitro in vse je potrebno delati potrpežljivo, sistematično, nena- silno, energično in strokovno. Program A, B in C bo akademija izvajala v pake- tih po 10 ur. Tekmovalni tenis: trening specialnih udarcev, trening taktike, psihološki tre- ning, kondicijski trening ter tekmovanja. Le primeren odnos trener-igralec—starši omogoča ostajati na poti potrpljenja, vo- lje, časa in stroškov, ki pa je edina, ki vodi k cilju: vrhunski igralec. Trening specialnih udarcev: top-spin servis, sliče servis, forehand in backhand top-spin in sliče, napad, pasing, return, lob, clrop- šot... Trening taktike: Trening natanč- nosti in rotacije udarcev glede na igralno situacijo. Razvoj taktičnega mišljenja. Psihološki trening: V času igranja trening tekem in preko tekmovanja, igralca učimo kontrole emocij in kvalitetnega igranja v stresnih situacijah. Učenje kon- centracije in energizacije v času med igranjem točk. Kondicijski trening: Teni- ski igralec mora biti vzdržljiv, hiter, mo- ćan, okreten... Telesna priprava se iz- vaja na igrišću in izven njega. Tekmova- nja: Izdelava in izvedba letnega plana treninga v smislu nappr-odmor je prepo- treben, ko igralec postane tekmovalec. Trening se izvaja v skupinah do 4 osebe. Izobraževanje: Teniska akademija, v sodelovanju s Fakulteto za šport, bo izvajala: kjdrovskc tećitje, seniTftar|e, demonstracije novosti v tenisu in teniski opremi... Teniske kolonije in kampi: V času po čitnic in daljših praznikov bo akademija organizirala teniske kolonije in kampe v Teniškoprireditvenem centru TEN TEN in na Rogli. Cenik: V ceno je všteta najemnina igrišća, trenerja in opreme. Individualna ura traja 50 minut in stane 35 DEM v dinarski protivrednosti. Paketi po 10 ur: - v skupini 4-6 oseb 135 DEM, v skupini 6-8 oseh 100 DEM. Cene po- sebnih vsebin (izobraževanje, kolo- nije.) se cloloćajo pred začetkom iz- vedbe. Cene programov v večernih urah na razsvetljenih igrišćih so višje za 157o. Plaćilo v dinarski protivrednosti na sam dan plaćila. Za izdatnejše informacije in pojasnila pokličite na telefonski številki: 713-780, 711-049. GREGA RIHTAR V TENIŠKEM CENTRU TEN-TEN: Dvajset zmagovalcev Na teniškem regijskem prvenstvu za pionirje in pionirke do 12 let je nastopilo 95 tekmovalcev in tekmovalk Teniško-prireditveni center TEN TEN je tretjo soboto in nedeljo v maju organi- ziral tenisko regijsko prvenstvo za pi- onirje in pionirke do 12 let. Prvenstvo je bilo odprtega značaja, za to so na njem lahko nastopili tekmovalci z vseh kon- cev Slovenije. Nastopilo je 95 tekmoval- cev in tekmovalk, ki so bili razporejeni v 20 skupin. Vsak zmagovalec v svoji skupini je prejel za danio majico TEN TEN, vsi udeleženci pa prospekt Dom- žal. REZULTATI: pionirji do 12 let: sku- pina I: Jurjec (Olimpija Lj.l, skupina II: Vogelnik (Radovljica), skupina III: Pe- gam (Slovan Lj.), skupina IV: Vrtaćnik (Slovan Lj.), skupina V: Kvas (Medvode), skupina VI: Sulin (Domžale), skupina VII: Črešnik (STK Velenje), skupina VIII: Jakopovič (Branik Maribor), skupina IX: Gregorič (Soča Lj.), skupina X: Pipenba- her (ŽTK Maribor), skupina XI: Knez (Medvode), skupina XII: Makovec (Kam- nik), skupina XIII: Martinjak (Soča Lj.), skupina XIV: Kožun (Triglav Kranj), sku- pina XV. Bizjak (Branik Maribor), sku- pina XVI: Dolećek (Branik Maribor), pi- onirke do 12 let: skupina I: Skafar (Olim- pija Lj.), skupina II: Piber (Olimpija Lj.), skupina III: Rampre (BS Lj.), skupina IV: Katanič (Olimpija Lj.). GREGA RIHTAR NA PRVI LETOŠNjI CESTNOHITROSTNI DIRKI ZA DRŽAVNO PRVENSTVO: IZVRSTEN PRIĆETEK SEZONE Domžalčani - člani AMD Domžale trikrat uspešni Na prvi letošnji dirki za cestno-hitrostno motocikli- stično državno prvenstvo, ki je bila 26. maja v Novem Sadu, so se Domžalčani izvrstno odrezali. Dosegli so kar tri zmage in sicer v razredih do 50 ccm, 125 ccm ter 250 ccm. REZULTATI: 50ccm: 1. Mlakar (Domžale), 2. Tajti (Subotica), 3. Fantovski (Novi Beograd), 125 ccm: 1. Cu.1,-1., ^. jtiiman (oba Domžale), 3. Gyorffy (Subo- tica), 175 ccm: 1. Hmeljak (Novo mesto), 2. Zivković (Sremska Mitrovica), 3. Tomekovič (Djurdjevac), 25Occm: 1. šraj (Domžale), 2. Mervar (Novo mesto), 3. Lampe (Domžale), superbike: 1. Drmeš (Karlovac), 2. Radman (Rovinj), 3. Malec (Matulji), prikoličarji: 1. Ribar-Tomič, 2. Hočevar-Dobrovnik (vsi Velenje), 3. Svrzič-Jakob (Celje). q r. Sporočamo 21 Mali oglasi Instruiram matematiko, fi- ziko in osnove elektroteh- nike. Telefon 738-662. Instruiram matematiko za osnovn.e in srednje sole. Te- lefon 737-336. Obrtniki, knjigovodske storitve za vas opravlja knji- govodski servis v prostorih Obrtnega združenja Dom- žale, Vir, Šaranovičeva 21. vsak dan od 16. do 18. ure. Mlajša upokojenka z več- letno prakso na sodišču in v komerciali išče honorarno zaposlitev. Telefon: 733- 178, od 10.-11. ure. Rabim pomoč pri uvaja- nju v začetek osnovnošol- skega pouka za 7-letnega otroka. Istočasno rabim po- moč za 4. razred osnovne sole za predmeta matema- tika in slovenščina. Telefon: 727-418 od 7.-15. ure, 711-766. od 15.-20. ure. Iščem poslovni prostor za namestitev stroja velikosti 2,5 x 1 m, teže 300 kg. Po- goj: priključek na elektriko moči 50A. Delo na stroju bo potekalo dvakrat teden- sko po dve uri. Telefon: 727-418 od 7.-14. ure, 711-766 od 15.-20. ure. Iščemo prevajalca za ob- časna dela. Pogoj: znanje angleškega in nemškega je- zika. Telefon: 737-158 NOVO! NOVO! NOVO! »Timola« v Mengšu, Hribarjeva 7 TRGOVINA Z USNJEM IN TEKSTILOM »MANA« V PRESERjAH Padala nebeska »Mana...« (tako Prešeren) V novoodprti trgovini v Preserjah je Angela MARINČEK odprla prodajo usnjenih in tekstil- nih izdelkov. Ponuja vse vrste posteljnine, po- sebna ugodnost pa je v tem, da vam posteljnino sešijejo tuđi po vaših željah in željenih merah. Ponujajo tuđi srajce, trenirke, šumeče trenirke so poseben modni krik, žensko in moško spod- nje perilo, oblačila, imenovana »bodv«, jeans za mlade in nekoliko manj mlade, odeje vzglav- nike, posteljna pregrinjala, otroško konfekcijo; velika je izbira ženskih modnih torbic, pasov iz usnja in ostalih materialov usnjene konfekcije. Vse, kar smo omenili je 20 odstotkov ceneje kot v ostalih trgovinah. Kot primer navedimo volneno odejo dimenzije l50x200cm, ki velja 360.- din, šumeče trenirke so po 950.- din, za otroke ponuja vrsto arliklov po prav tako nizkih cenah. Delovni čas trgovine je med tednom od 7.-19. ure, ob sobotah od 7.-17. ure. Našli jo boste, će se iz Preserij peljete proti Radom- Ijam in na Pelechovi takoj za Slovenijalesom zavijete na desno, nato pa po 200m pred nogometnim igriš- čem zavijete še enkrat desno. 20. avgusta 1990 so odprli prodajalno obutve in usnjene galanterije Tatjane ŠTRUBELJ. Nudijo vam uvoženo: Obutev (moško, žensko, otroško) Usnjeno galanterijo - (torbe, pasovi, denarnice) šolske torbe, puščice, modne dodatke, priložnostna darila Prodajalna je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ter ob sobotah od 9. do 12. ure. Da so cene ugodne, se prepričajte sami! Telefon 738-420 Bosi mora poiskati obutev; jo boste našli v Timoli? Boste! To vam v Mengšu zagotavljajo. SERVIS OLJNIH GORILCEV RAJKO AVGUŠTIN iz Mengša se priporoča OLJNIGORILNIKI POTREBU JE JO SERVIS... Pokličite servis: 739-426 Kurilne sezone je v glavnem konec. Ste pomislili da je najbolje, če za servis gorilnika poskrbite že sedaj, to je takoj? Morda potrebujete napeljavo instalacij in montažo novega gorilnika; ko priđe nova sezona, boste samo pritisnili na gumb - in dom bo topel. Vse, kar potrebujete, iščete, vprašujete v zvezi z gretjem na kurilno olje - pri vsem vam bo z gotovostjo pomagal Rajko AVGUŠTIN. Naročila sprejema vsak dan zjutraj med 7. in 8. uro. Pokličite! Epigrama nove slovenske nagradne obsedenosti Sla po nagradah Vse je drago, da že obsedeno je stanje, vendra ostaja nam - nagradno kupovanje: »Kupuj, kupuj - saj caka te nagrada!« To nam postala že življenjska je navada. Mladini Kaj uk, izpiti, znanje in skrbi, saj vse življenjske nam težave prepodi le stalna igra 3x3. (Ko bo zadel, mi vse življenje ne bo treba delati!) SLAMNIKOVA NAGRADNA KRIZANKA Za današnjo križanko razpisujemo 5 nagrad. Izžrebani nagrajenci bodo dobili 5 lepih slamnikov. Izpolnjeno nagradno križanko pošljite na naslov »Slamnik«, Domžale, Ljubljanska 70, p. p. 2 VAflHITEK DOBRO . ry VINO blfcKLE-•SLAMNIK. SPORTNIK gg^g ™TA SL ZGODO- GOJENJE 0BRAZA MELISCE VINAR PLAZILCEV TOLAŽBA UOSIPi PREMOĆ „,,,„,„ šn!TnR/iSv.KA RUGGIER0 UMRLEGA PRVENSTVO MAS«« POROCEV ^ CRESKA SI nv fil Fn DVORANA FIGURA PRI GRALEC TITOVO OBOŽEVANA ČETVORKI Sn?™^ IVAN) UZICE OSEBNOST KREPELO MOC DRŽAVE MOOSTER . • ^'™R2A ■ ODKLEK ANALIZE . DRaŠoTINE ™STf *,,„,.., SAPNIK PODVODNE VELIKI ZEMELJSKI g*^ DUŠNIK SKALE TRAVEN USAD RC«CTn • SKRB ZA ■ SL PEVKA HEbET0 . BOLNIKA IMAJDA) GOVEDO SEKANJE ZADNJIK Bn. T LUKA V PASTIRČEK PRITOK REKA V LUKA V RITNIK ALŽIRUI IZ-SNE- DONAVE ANGLIJI IZRAELU GUROCKE VCSFR ODLIČNA L RAZSTRE- . HEINEJEVA ■ LIVO PESEM W /\ / CEHAV I, \of GOSTILNI VOJASKE _ A J * i ■ ■ FORMACIJE . ^fl^.. " \ ^XA ■ *• \ FR FILM 1A SOVJETSKI '^m^fC PARISOVA IGRALKA |\ SAH VELE- -SLAMNIK- .^^^^ LJUBEZEN (LESLIEl 1\ MOJSTER ^ V LJUBEZEN 22 Sporočamo NA LJUBLJANSKI 123 V DOMŽALAH Opara - proizvodnja, servis, trgovina Že dolgo je pri hiši servis. Znano je: Za TOMOSOVA motorna ko- lesa in ostale izdelke te hiše. Od jeseni naprej so pooblaš- čeni tuđi za žage HUSQU- ARNA. Popravlja seveda tuđi izvenkrmne motorje, kosilnice. Po novcm bosle l.iliko \ tirmi OPARA, ljubljanske! 123 obiskali ludi pooblašćeno trgovino za re- zervne dole TOMOSA in HUSQU- ARNE. Če želite dobro svojim strojem: poišćite slorilev pri firmi OPARA! Mojster Darko OPARA... in motorizacija, ki ga vsakodnevno obdaja Imate staro, oguljeno pohištvo? Tapetnik Peter Sever vam ga obnovi RABITE MORDA TAPETNIŠKE STORITVE? Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazi- njenega pohištva). Notranja dekoracija prosto- rov, tapisom, itison, tapete, zavese. PETER SEVER TAPETNIŠTVO - DEKORA- CIJE, Šmarca, telefon: 813-951. ZAVORNE OBLOGE VSEH VRST! FERMI - Radomlje PAPIRNICA KOLIČEVO Vir, Papirniška 1 61230 Domžale objavlja oddajo v najem najboljšemu ponud- niku obrat delavske prehrane Kriteriji ponudbe naj obsegajo naslednje: 1. Visina najemnine za prostore, osnovna sredstva in drobni inventar. 2. Cena obroka (po ca. 600 na dan, od tega 90 na popoldanski in 90 na nočni izmeni). Obratovanje je tuđi ob sobotah in nedeljah, praviloma tuđi ob praznikih. 3. Prevzem v delovno razmerje za nedoločen čas do 12 delavcev skupaj z visino njihovega OD. 4. Možna razširitev dejavnosti obrata. Podrobnejše informacije se lahko dobi vsak dan od 6. do 14. ure v splošnem oddelku Papirnice Koli- čevo osebno ali po telefonu št. 721-011 int. 254. Ponudbe se zbirajo 15 dni po tej objavi na zgornji naslov v zaprti kuverti s pripisom »ZA NAJEM ODP«. Samopostrežna trgovina »Spina« v Krašcah V soboto, 25. maja popoldne je bilo pri Novaku v Krašcah št. 17 praznično. Odprli so novo samopostrežno trgovino s pre- hrambenimi in neprehrambe- nimi artikli SPINA. Zbralo se je kar precej ljudi. V povsem no- vih prostorih poleg stanovanj- ske hiše s površino okoli 7Om2 je gospa |ožica Novak, ki je bila do sedaj več let poslovodkinja v Napredkovih trgovinah na Količevem in nazaduje v Mo- ravčah, odprla svojo trgovino. Nova trgovina z lepo lokacijo ob moravski cesti in prostornim parkiriščem, bo zlasti če bo, kot zatrjuje trgovka lozica, konkurenčna v cenah in izbiri tako za Kraščane in okoliške vaši, gotovo pomembna prido- bitev. In ker je ob moravski cesti od Krtine do Moravč edina trgovina, se bodo gotovo radi ustavljali tuđi drugi kupci. Trgovina bo med tednom od- prta od 7.30 ure do 19.30 ure. Ob sobotah bo odprta samo do 16. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. STAS (061)727-894 izdelava novih in obnova starih zavornih in sklopnih elementov za osebna in tovorna vozila, industrijske stroje, kmetijsko mehanizacijo (traktorji, kombajni...) Za avtomehanike nudimo popust! OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN OD 8. DO 18. URE! EDINI TOVRSTNI OBRTNIK V OBČINI Izdelava, montaža in popravilo vseh cevi V Mengšu, na Veselovem na- brežju, ob razbremenilniku Pšate, oziroma na Šinkovi 12, je pred nedavnim odprl svojo delavnico Milan Jelen, nekdanji avtoprevoznik, ki je ugotovil, da v naši občini, pa tuđi v šir- šem prostoru, ni obrtnika, ki bi izdeloval, montiral in poprav- ljat hidravlične cevi. Ne gre samo za cevi, ki jih u po rab- ijatno v kmetijski, gradbeni in industrijski mehanizaciji, am- pak tuđi vse druge, tuđi take, ki jih uporabljamo v gospodinj- Predstavljamo delo VGP Hidrotehnik V okviru podjetja VGP Hidrotehnik iz Ljubljane deluje v Mengšu betonarna in železokrivnica. V betonarni nudijo betone vseh vrst, ki jih po želji kupca dostavijo tuđi na zeleni naslov oz. gradbišče. Količine so praktično neomejene, saj zadostijo vsem potrebam kateregakoli graditelja. Po dogovoru dostavijo beton na gradbišče tuđi ob sobotah. Prav tako nudijo možnost organiziranja beto- naže raznih betonskih konstrukcij. V betonarni izdelujejo tuđi betonske plošče za oblaganje ter betonske pokrove raznih dimenzij za jaške in grez- nice. V železokrivnici pripravijo armature iz beton- skega železa za vse vrste konstrukcij. Železo je lahko naročnikovo, lahko ga dobavijo sami. Prav tako opravijo tuđi polaganje teh armatur. Cene so vsekakor izredno konkurenčne. Vse informacije boste dobili na tel. 737-381 Mengeš in na telefon 342-491 matična firma. VGP Hidrotehnik priporoča svoje storitve..'. stvu, od tistih pri bojlerjih do tistih pri pralnih strojih itd. Milan Jelen vam v Mengšu na Šinkovi 12 izdela ali popravi prav vsakršno cev od 3 mm do 80mm. Većino cevi vam popravi kar takoj, najkasneje pa v 24 urah. Pri tem uporablja najboljši domaći material in pa tuđi tujega, ćeprav cena zato ni nič višja. Ima specialno prešo, na kateri pripravi vsak priključek z gu- mirano ali kakršnokoli drugačno cevjo. Cre torej za prenos kovine v cev in obratno, Najbolj bodo ve- seli takšnega obrtnika zagotovo traktoristi, buldožeristi in vsi drugi Cenjene stranke obveščam, da imamo spremenjeno telefonsko številko. Naša nova telefonska štev. je 727-778 Se priporočam! Žibert Vinko, Hudo 5a Radomlje -popravilo hladilnikov, pralnih strojev in hiadilnih skrinj... posamezniki, ki so morali na to- vrstne usluge čakati po več tednov ali pa ćelo hoditi v tujino. Seveda pa Milan Jelen to dela tuđi za po- djetja in večje delovne organiza- cije. Svojo delavnico ima odprto od osmih zjutraj do sedemnajstih, brez skrbi pa ga lahko obiščete tuđi iz- ven teh ur, saj je izredno prijazen in uslužen ćlovek, ki razume, da je treba okvaro hitro popraviti, ozi- roma takoj narediti tisto, kar se po- trebu je pri delu. Veliko gumiranih ce\ i ?. jeklenim plaščem \ nolranjosti \ seli dimenzij ima tuđi na stalni zalogi, tako da ni nikdar \ zadregi z montažo pri ka- terem koli stroju ali pripomoćku. Lahko ga ludi pokličete po telefonu "38-665 ali pa se osebno zapeljete do razbremenilnika Pšate, kjer je dobro označeno, kje ima dela\- nico. Ena skrb za \se občane je torej manj, pra\ po zaslugi Milana jelena. I S. lek Ijubljana TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV, p. o. 61107 Ljubljana Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 340-161, 340-361 objavlja prosta delovna mesta za Kemijo v Mengšu, TEHNIKE v proizvodnji - za vođenje in usklajevanje proizvodnje po proizvodnih fazah - za nadzor doslednega izvajanja tehnoloških predpisov v proizvodnem procesu - za delo na področju proizvodnje farmacevt- skih surovin Pogoji: - V. stopnja izobrazbe kemijske oz. druge ustrezne smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tuđi začetnik - poskusno delo 3 mesece (ne velja za pripravnike) - delo je organizirano v več izmenah Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas oz. dolo- čen ča,s za pripravnike. Če vas zanima naša ponudba, oddajte prijavo s kratkim opisom delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov: Kadrovsko-pravni sektor podjetja LEK-LJUBLJANA, 61000 Ljubljana, Verovškova 57. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 061/340-161 int. 24-06. Delavska univerza Domžale 61230 Domžale, Kolodvorska 6 razpisuje v šolskem letu 1991/92 naslednje izobraževalne oblike OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Vpisujemo v 7. in 8. razred. Šolanje je brezplačno. SOLE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA za odrasle - ekonomska šola IV., V. stopnja, (prodajalec, ekon- komercialni tehnik) - tekstilna šola IV., V. stopnja, (tekstilni mehanik, konfekcionar, tekstilno konfekcijski tehnik, tekstilno mehanski tehnik) - papirniška šola IV., V. stopnja, (papirničar, papirniški tehnik) - gostinska šola IV., V. stopnja, (kuhar, natakar, kuharski tehnik) - lesarska šola V. stopnja - kovinarska šola V. stopnja, (1. in 2. letnik - strojni tehnik) - elektro šola V. stopnja, (1. in 2. letnik - elektro tehnik) SEMINAR ZA UPRAVLJALCE »S« NAPRAV Seminar je namenjen elektromonterjem, vzdrževalcem, upravljalcem in izvajalcem »S« naprav. TEČAJI TUJIH JEZIKOV - začetni, nadaljevalni in konverzacijski - nemščina - angleščina - italijanščina - francoščina OBLIKE STROKOVNEGA IN SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA - tečaj za skladiščnike - tečaj za voznike viličarjev - tečaj osnovnega in obnovitvenega higienskega minimuma - tečaj o varstvu pri delu , - tečaj računalništva - strojepisni tečaj (začetni in nadaljevalni) IZOBRAŽEVANJE ZA PROSTI ČAS - kuharski tečaj - tečaj krojenja in šivanja (začetni in nadaljevalni) - tečaj učenja glasbenih inštrumentov AVTO ŠOLA ZA VOZNIKE »B« KATEGORIJE V vse oblike izobraževanja in usposabljanja se lahko vpišete vsak dan od 6. do 14. ure, ob ponedeljkih in sredah do 16. ure v tajništvu Delavske univerze Domžale, Kolodvorska 6/I, kjer dobite vse potrebne informacije, lahko pa tuđi telefonsko na številkah 711-082 ali 712-278. U (QK=S^\ DOMŽALE proizvodnja, servis, trgovina Ljubljanska 123, tel.: 722-142 Sporočamo 23 SREČANJE Za lepo trav'co - dobra kosilnica Domaćin Dušan VOLK, po mami je Varškove rodovine iz Taborske ulice, vam bo uredil vrtno kosilnico tako, kot je treba... Stari oče Varšek iz Taborske ulice je bil njega dni ćelo dom- žalski župan. Sicer pa so imeli doma strojno elektroključavni- čarstvo, nekaj časa (menda med vojno) pa ćelo kovačijo za izdelavo izdelkov umetnega kovaštva. Seveda se Dušan Volk (rojen 1.1960), tega ne spomni; vse to ostaja v družinskem spominu po pripovedovanju staršev. O minulih časih razcveta Var- škove obrti govore orumenele fotografije, papirji, knjige, na- crti... In ogromno starega že- leza, ki ga je nekdaj nekdo na- meraval uporabiti kdo bi vedel za kakšen izdelek... Pri šolah začniva, Dušan! Kot oče (prav tako Dušan - op. MB) sem tucji jaz napravil pomor- sko solo in sicer sem se izšolal za ladijskega strojnega tehnika. Počel sem marsikaj, sedaj sem pa doma in imam obrt... Nekaj v zvezi z ladjami? Seveda ne! Ukvarjam se z moto- mehaniko, to je s popravili motor- jev, kosilnic, motokultivatorjev. Imaš kakšno znamko motorjev že v posebni obdelavi? Od nedavnega sem nosilec poo- URNIK ŠTUDENTSKEGA SERVISA DOMŽALE »Studentski servis Domžale bo v poletni sezoni - od 3. junija dalje deloval po sledečem URNIKU: PONEDELJEK:od 9. do 14. ure TOREK: od 9. do 14. ure SREDA: od 9. do 12. ure in od 13. do 16.30 ČETRTEK: ZAPRTO PETEK: od 8. do 13. ure Študentje in dijaki potrebujejo za vpis v servis: - osebno izkaznico - hranilno knjižico Ljubljanske banke (priporo- čamo LB - banka Domžale d.d.) - potrdilo o vpisu s srednje sole ali fakultete - starost najmanj 15 let STUDENTSKI SERVIS DOMŽALE, Ljubljan- ska 70/II, Domžale, telefon: 711-790 blaščenega servisa za avstrijsko firmo AL-KO; program te firme si- cer pri nas zastopa kranjski Merkur. V popravilo sprejemam tuđi mo- torje Tecumseh (Aspera). Lastniki bodo svoj stroj lahko prepoznali po znaku Indijanca. Kaj priporočaš bodočemu last- niku kosilnice pred nakupom? Vsaka zadevica, ki ji rečemo, da je Miklavževa, ni dobra. Škoda je denarja za slabe stvari, ki delajo samo eno sezono. Ne odločite se za najcenejšo kosilnico. Taka odlo- čitev je slaba odločitev. Kaj naj ve človek, ki kosilnico že ima? Najprej: dobro preberite navo- dila. Pri 4 taktnih motorjih je nujno pred vsako sezono zamenjati olje v motorju. Ob koncu sezone so čiščenje motorja, konserviranje za zimo in shranitev na suhem za živ- Ijenjsko dobo kosilnice zelo po- membni. Koliko pa stane tak servis, koliko časa traja od naročila do oprav- Ijene storitve? Kompleten servis z menjavo olja stane približno 450 din, seveda če po tem ni treba zamenjati kak pok- Hi KOBE R varjeni del kosilnice. Povem naj, da se servis slejkoprej zelo izplača, saj strošek ni velik v primerjavi s tištim, ko nastane zaradi vibracij motorja poškodba na njem ali na ohišju. Včasih je treba zaradi takih okvar motor ćelo zavreči. Kakšen pa je, Dušan Volk, red pri tebi? V popravilo sprejemam vsak dan od 10.-13. ure in od 15.-18. ure. Ob sobotah sprejemam od 9.—12. ure. Stranke lahko pokličejo tuđi na telefon 721-422. VSEM DELAVCEM PRI OBRTNIKIH V OBČINI DOMŽALE Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih Domžale, Vir, šaranovičeva 21a, telefon: 713-592 sporoča, da so vam na voljo naslednje OBUKE IZOBRAŽEVANJA • RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE - UVODNI TEČAJ - priprava za nakup in uporabo računalnika ali programa - ZAČETNI TEČAJ - osnove uporabe računalnika: pogosti ukazi, urejevalnik teksta VVordStar, opozorila za delo in vzdrževanje - NADALJEVALNI TEČAJ - urejevalnik teksta VVordStar in praktični primeri poslovne uporabe, pomožni program - POSLOVNI TEČAJ - nasveti, predstavitev poslovnih programov preverjenih proizva- jalcev, komercialne in tehnične informacije • TEČAJ ZA LESARJE - izvirni tečaj o površinski obdelavi in zaščiti lesa v sodelovanju z DEPL Ljubljana vodi dipl. inž. kemijske tehnologije g. Marija Stanovnik, ki s svojimi 15-letnimi praktičnimi izkušnjami pozna vsa aktualna znanja o tej problematiki • DVODNEVNI SEMINAR ZA ŽENSKE - POSLOVNA ŽENSKA ZA JUTRIŠNJI DAN - seminar je primeren za komercialistke, gostinke, prodajalke... Za delavce in delavke pri obrtnikih kotizacijo za vse navedene oblike izobraževanja krije sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih Domžale. Prijavite se lahko pisno, osebno ali po telefonu na skladu. Posamezne oblike izobraževanja borno izvedli, ko borno zbrali dovolj prijav. Prijave borno sprejemali tuđi na RAZSTAVI OBRTI IN PODJETNIŠJVA v Hali komunalnega centra Domžale od 25. do 30. junija na kateri bo sodeloval in svojo dejavnost predstavil tuđi sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih Domžale. VEČ ZNAŠ - VEĆ VELJAŠ V SPOMIN Odšel si brez vrnitve, zdaj v tihem grobu mirno spiš, a v srcih naših živiš. Mineva žalostno leto, od kar nas je za vedno zapustil naš dragi ALOJZ GOSTIČ Z bolečino in ponosom hra- nimo spomin nate. Neiz- merno te pogrešamo. Vsi njegovi. Pomlad je na tvoj vrt prišla, sedla je na rosna tla, jokala je, ker Tebe ni... Minilo je leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša hčerka DRAGICA ŠKRABA roj. Kisilak iz Mengša Hvala vsem, ki ji prižigate svece in prinašate cvetje. VSI NIENI ZAHVALA Umri je naš dragi JOŽE DIMIC Ob boleči izgubi se zahvalju- jemo vsem sorodnikom, sose- dom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem gasilskim društvom za številno spremstvo, hvala tuđi Lojzetu Škerjancu za izrečene poslovilne besede ter go- spodu župniku za lepo oprav- Ijen obred. ŽALUJOČI: žena Ani, sin Darko z družino, hči loži z družino, oče lože, sestra Minka z družino ter drugo so- rodstvo. Delo, skrbi, trpljenje - Tvoje je bilo življenje... ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je za- pustila naša dobra in ljuba žena, mami, babica, praba- bica in sestra CILKA KOLBL roj. Vehovec, iz Vira pri Domžalah Vsi, ki smo jo imeli radi, se želimo posebno lepo zahvaliti najbližjim sosedom, sosedom iz Linhartove ulice, vsem so- rodnikom, znancem in prija- teljem za izrečena sožalja, cvetje in vence, denarno po- moč in za vse, kar ste nam v teh težkih trenutkih do- brega storili. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zad- nji poti, od koder ni več vrni- tve. Zahvaljujemo se njenim bivšim sodelavcem in sode- lavkam za poslovilne besede in oktetu Tosama za ganljivo zapete žalostinke. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu kaplanu za lepo opravljen obred slovesa, tolažeče in vzpodbudne besede. S hva- ležnostjo in Ijubeznijo v srcu do naše mami hvala vsem, ki nanjo ohranjate spomin in lepe misli. Zelo jo borno po- grešali! Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in prerani smrti naše drage hčerke, mamice, sestre in tete ANE URBAN rojene Slapar iz Vira se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, znancem in kra- jevni skupnosti Vir za daro- vano cvetje, vence in izre- čeno sožalje, teti Ančki in Ja- nezu pa se še posebaj zahva- ljujemo za vsestransko po- moć. Zahvaljujemo se tuđi gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni domaći. Instalacije in servisiranje centralnega ogrevanja Marko Urbanija, 61235 Radomije, S (061) 815-755, 727-910 MM- mojster Marko priđe na dom Marko Urbanija je mladenić, ki je mojster desetine pokli- cev. Radomljan, ki ga lahko pokličete po telefonu 727-910, vam bo lahko opravil - če ga boste naročili - vsa naslednja dela: - adaptacijo kopalnice, zamenjavo odtokov, zamenjavo školjke, sistem za izpiranje, - montiranje in servisiranje oljnih gorilcev, - izdeluje cisterne za olje, - izdeluje in montira naprave za sončno ogrevanje, - izdeluje in montira talno ogrevanje, - popravlja vodovod, opravlja grobo in fino montažo vodo- vodnih naprav in druga vodovodna dela, - opravlja druge potrebne servisne storitve v stanovanjih in stanovanjskih hišah. Želite pravega mojstra v hišo? MM- mojster Marko prihaja! Le pokličite ga-727-910 V SPOMIN Avgust Orehek Dne 25. maja letos je minilo leto, odkar nas je po kratki bolezni prezgo- daj zapustil ustanovni član Avgust Orehek Makselnov z Gorjuše. V društvu za raziskova- nje jam Simon Robič je vsa leta opravlja! dolžnosti gospodar ja in to dobrega gospodarja. Prisoten je bil pri vseh delih pri gradnji jamarskega doma, pri ure- janju Železne jame, pri odkrivanju paleolitske po- stojanke v Babji jami, rad je vodil šolarje in turiste tako po jami kot po jamar- ski zbirki in lahko bi še dolgo naštevali njegove zasluge za delovanje in rast jamarskega društva, kateremu je posvetit ves prosti čas, a zato ni nikoli prejel plačila. Prizadevnega Avgusta Orehka pa v društvu po- grešamo tuđi zato, ker je dobro poznal poti do vseh jam v okoliških gozdovih. Pogrešamo pa ga zlastl kot dobrega prijatelja in člo- veka, ki je znat dobro sve- tovati in pomagati. Ustanovnega člana ohranjamo jamarji v le- pem spominu. Domžalski jamarji ZAHVALA Umrla je naša dobra mama, babica, prababica, sestra in teta IVANA PER po domaće Dolinska mama iz Corenj nad Blagovico Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili soža- lje, darovali cvetje in darove za svete maše. Iskrena hvala sosedom, ki so nam priskočili na pomoć v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku, cerkvenim pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. VSI DOMAĆI ZAHVALA V 53. letu nas je po dolgoletni bolezni zapustil naš mož, oče, dedek, brat in stric MIHASRŠEN iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, vence in spremstvo na zadnji poti. Še posebej hvala CD Mengeš in ostalim gasilskim društvom, g. Jožetu Zargiju za poslovilni govor, pevcem za zapete ža- lostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi 24 TUĐI TAKO SE PLAZIMO V EVROPO Svinjak na igrišču naše civilizirane družbe Ponedeljek je. Ponedeljek po pr- vomajskih praznikih. Pomlati. Vse cveti, brsti, se odeva v mlado zele- nje. Cveti tuđi naše igrišče pred vrt- cem — pa ne v veselje ampak v jezo in ogorčenje. Posejale smo sicer travo, da bi lepa in mehka razvese- Ijevala otroke. Pa ne bo nič - kot že tolikokrat ne. Igrišče je polno smeti vseh vrst — kdor ne vidi, ne bi verjel, kaj vse prileti skozi okna, od olupkov, kar- tonov, do reci za intimno nego in uporabo, ki bi jih moral vsak že zaradi najosnovnejše kulture in sra- mežljivosti skrbno zaviti, preden jih odvrže. Ne pa, da krasijo igrišče, kjer naj bi se igrali najmlajši. Ob ponedeljkih zjutraj torej vzgojiteljice sklonimo glave in po- nizno poberemo drek, ki leti od odraslih, da nam ne bi bilo nerodno pred njihovimi otroci. Kar naprej sicer prosimo starše, prosimo in po- skušamo vzgajati otroke - vendar naše igrišče popoldne uporabljajo tuđi večji otroci - kdo reče kaj njim, kdo jih vzgaja? Seveda oče, ki vrže novoletno jelko skozi okno na naše igrišče, najbrž ne uči svojih olrok, da ne smejo odmetavati papirčkov od bonbonov. Res je, da imajo otroci med vsemi temi bloki in betonom premalo prostora za igro in zabavo. Res je, ,da bi morali poskrbeti za igrišča, kjer bi smeli metati žogo, preizkušati spretnost na rolkah, se gugati, plezati, tuđi kričati. Ker teh možnosti nimajo, pač ho- dijo na igrišča za najmlajše. Kadar- koli smo otroke in odrasle prosile, naj ne prihajajo na igrišče ob vrtcu do 16. ure, ko vrtec zapremo, je bila huda kri: »Saj je naše igrišče! Vse je naše! Vse je last vseh!« Prav. Vendar to ni vprašanje last- nine, ampak namembnosti. Igrišča za najmlajše naj bi bila lepa in ure- jena - in čista! - , da bi malčki lahko mirno rili tuđi po tleh. Imeli smo ploščice okrog peskov- nika, pa so jih razbili. Imeli smo živo mejo pri tobo- ganu, pa so jo porezali za »vstop- nice«. Imeli smo drevesa, pa so jih po- lomili. Imeli smo žičnato ograjo, pa so jo pomendrali, ker je bila pot na igrišče skozi (odklenjena!) vrata predolga. Juhuhu, ringlšpil je tu! Včasih so cirkusanti in »ringlšpil« pomenili zabavo. Danes imamo drugačne vrste cirkus, pa tuđi na ringlšpil so nas posedli, ki se vrti vse hitreje... —M Sigma, plus, ultra, extraj|^^^| K lle
  • « tt,t« ni /imt > . ^^1 1 Požarnovarnostni dom na Viru E Likr,)dcjl nam /t metet »eosfe«. Suk,) ■ Lopo, t/<) [nm /daj pločnik sp bhšči K Ko srefdttt pnohj <; (pstf škou ti \ kosti i IRANCI UKAU f. j^l^H Imeli smo varne gugalnice, pa se je ob popoldnevih spravilo na eno po troje velikih otrok in so vse potr- gali. Naši vzdrževalci so jih večkrat popravili, pa se je vse vedno po- navljalo in sedaj malčki na igrišču pred našim vrtcem nimajo niti ene gugalnice več. Imeli smo gugalnico na kovin- skem drogu — tuđi to železo ni zclr- žalo in je nekega jutra zlomljeno ležalo na tleh. Imeli smo rolete, pa so jih s kamni tako uničili, da otroci ob zatemnitvi pri počitku gledajo sonce kot skozi rešeto, toliko je lu- kenj. Konec aprila smo ob »avtorno- bilu« navozili zemljo, posejali travo, napisali kovinske table in kartone z opozorili, kjer prosimo, naj ne hodijo po sveže posejani travi. Kakšna žalostna slika po prazni- kih! Vsa sveže posejana zemlja je razrita od koles (in morda tuđi mo- torjev) in kdo vendar je potreboval naše opozorilne table, kje so? Mi igrišče vzdržujemo, drugi ga brezskrbno in nesramno uničujejo. Morda bi ga bilo najbolje zakleniti, vendar se bojim, da bi potem uni- čili še tisto malo žičnate ograje, ki na vseh vogalih kljub stalnim po- pravilom žalostno visi po tleh. Na koga naj naslovim prošnjo, ogorčenje in protest? Na stanovalce okoli vrtca, ki se posmehujejo žen- ski, ki hoče pod svojim balkonom Arzenal, ki nas bo popeljal v Evropo... Ljudje, ki bodo tole zagrabili, so izven slike, zato se ne vidi, kako so vsi popenjeni za delo... zasaditi rože? Na šolarje, ki jim gre vse pri enem ušesu noter pri dru- gem pa ven? Na občinske može, ki naj bi preskrbeli igrišča za starejše? Na učitelje v šolah in na starše, naj vendar vplivajo na otroke, da bi znali paziti na »naše«? Ali naj svojo žalost in jezo požrem vaše in vsak dan pobiram odpadke in dan na dan kličem vzdrževalce, da bodo popravljali v nedogled? Pravzaprav sem pa tega že sita in sem že utrujena. Moji otroci imajo doma urejeno dvorišče in lep vrt. Zakaj bi se toliko gnala za ljudi, ki jim je vse skupaj figo mar? Pa naj živijo v svinjaku, kakršnega delajo. Morda se bo pa potem kdo zbudil in kaj naredil za svoje vsakdanje okolje in za svoje otroke. MARIJA JERINA, vod ja enote Čebelica ________________________ /" ' Prvič za MISS DOMŽALE 91 Razpis za miss je vzbudil pre- cejšno pozornost tako med dekleti kot tuđi pri fantih. Dekleta so kar pridno telefonirala, nato pa so, si- cer malo bolj počasi a vendarle, začele prihajati tuđi prijavnice. Zaradi velikega zanimanja smo se od- ločili za pripravo prvega uradnega tek- movanja Miss Domžale 91, ki bo obe- nem predstavljalo predtekmovanje za Miss Slovenije 1991, ki bo 28. junija v Rogaški Slatini. Območnih tekmovanj bo letos v naši republiki kar nekaj in prav tako tuđi na območju ostale Jugoslavije, kjer je glavni organizator sarajevski ta- bloicl AS. Pripravi jalni odbor se trudi pridobiti več pokroviteljev, tako da bi prireditev čimbolje uspela in da dekleta ne bodo odšle domov praznih rok. Prire- ditev pod geslom »Od nekdaj lepe so Domžalke slovele« bo v soboto 15. ju- nija ob pol devetih zvečer v teniškem centru TEN-TEN. Spored bo povezoval znani napovedovalec Sašo Hribar (radio GA-GA), za prijetilo glasbo bodo skrbeli fantje ansambla Obvezna smer. Seveda ne bo manjkalo niti petja in humorja ter plesa pa tuđi modna revija bo. Prireditev bo spremljana tuđi od sedme sile raznih slovenskih medijev. Ne borno obljubljali preveč, ker je to prvo tovrstno tekmovanje za miss Dom- žal, vendar se borno trudili pripraviti kakovosten kulturno-zabavni spored pri- reditve takšen, da bo všeč vam gledal- cem in nastopajočim dekletom v lep in trajen spornin. Popolnejši spored priredi- tve bo objavljen v Slovenskih novicah in Kaju in na obvestilnih lepakih. Gledalci boste prireditev lahko sprem- Ijali iz parterja, kjer bo tuđi gostinska ponudba, ali s tribun. Vse nadaljne in- formacije lahko dobite v Ten-Ten tel.: 711-049. Vabi vas organizacijski odbor Posnetek je s tekmovanja za MISS SLOVENIJE na Ptuju pred leti. Prva spremljevalka lepotice pa je bila naša občanka NATAŠA ŠPENDE (prva z leve) iz Domžal. V Domžalah je Cirkus! Bralce opozarjamo, da smo besedo Cirkus napisali z veliko začetnico, da ne bi kdo mislil, da smo imeli v mislih cirkus. XXX Večjih incidentov in konfrontacij v zadnjem času v naši občini ni bilo če odmislimo teniske. Iz popolnoma zanesljivih virov smo izvedeli, da je prišlo do manjše zaostritve in groženj zaradi tistega, vsem razumljivega znaka, ki ga v naši abecedi ni. Ta znak, ki je bil vzrok za prepir in resno vojno nevarnost se napiše takole: $ XXX Zvedeli smo, prav tako iz popolnoma zanesljivih virov, da so v Domžalah odkrili večjo količino indijske konoplje. Ker poznamo farmarje, ki so se lotili plantaže, vam z gotovostjo povemo, da ni šio za »mutna posla« pač pa za pripravo hrane za zajce... Blagor zajcem, pravijo tišti, ki so videli in nekateri tuđi slišali, da so v Ljubljano odpeljali več tisoč stebeljc dišeče trave... XXX Menda bo Boba Živojinović naš človek; ćelo toliko se že ve, da boŠTUDLJAN! Ali ni lepo slišati, da je Lepa Brena doma - v ŠTUDI! XXX Ali že veste najnovejšo delegatsko pobudo? Sedaj, ko se je naš vlak 100 let imenoval KAMNIČAN, predla- gajo naši odborniki, da naj bi se naslednjih 100 let imenoval DOMŽALČAN! xxx Čaši so težki, ampak še ne preveč! Vse poje, samo poje! Ali si lahko mislite: v petek 31. maja 1991 sta bila v občini samo dva koncerta. Kline pa taka koncertna ponudba. Slogan našega domžalskega piva Pivo Adam Ravbar je najboljši dar. Pivo Ravbar pozivi misli in kri. Pivo Ravbar - najprej, potem pa gremo naprej! Ko popijeva vrček piva, si še drugega želiva. Ko Ravbarjevo pivo kozarec orosi, se pivec spoštljivo do tega piva drži. Razpoloženje skriva čaša Ravbar piva. Če je tvoja nrav igriva, brz popij čašo Ravbar piva. Po prvem vrčku piva še novega si želiva. Pijaca zanesljiva je čaša dobrega piva. Pivo, pivo, fino za vso družino. Dan na dan pivo Ravbar Adam. Adam Ravbar pivo pijemo spoštljivo. Prav dobro poznam pivo Ravbar Adam. K veselju v živo sodi Ravbar pivo. Pivo Ravbar je pijaca, ki vedrost, moč vrača. Ves prihranek rad dam za pivo Ravbar Adam. Bojan Ajdič Ljubljana Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadalievalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajalo v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 itevilki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšelše v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občin ski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, kose je preimeno- val v Slamnik. Glasilo izhaja dvakrat mesećno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplaćno. Glasilo ureja uredniški odbor v še- sta vi: Stane STRAŽAR, glavni urednik, Matjaž BROJAN, odgovorni urednik, Janez STIBRIČ, Slovenska demokra- tična zveza, Matjaž VOVK, Slovenska demokra- tična /veza, Bogdan OSOLIN, Slovenski kršćanski demokrati, Janez HRIBAR, Slovenska kmećka /veza - Ljudska stranka, Jurij BERLOT, Slovenska kmečka /veza - Ljudska stranka, Igor UPOVŠEK, Stranka demokratične prenove, Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Stranka demokratične prenove, Milan PIRMAN, Liberalno demokrat- ska stranka, i. Martin GROŠELJ, Liberalno demokrat- ska stranka, France CERAR, neodvisni, Ada LOVŠE, Socialistićna stranka. Glavni urednik: Stane STRAŽAR, tel.: 721-289, odgovorni urednik: Matjaž BROIAN, tel.: 711-686, tehnični ured- nik: lane/ DEMŠAR, tel.: 325-261, fo- tografije' Viclo REPANŠEK, tel.: 737- 492 (od 9.-12. ure in od 14,-18 ure) Glasilo izhdja v nakladi lb.000 iz- vodov in ga tiska Tiskarna Ljudska pra- vica Ljubljana. Rokopise sprejema od- govorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale, p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vraća. Osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave oddajte v tajništvu predsed- stva Skupščine občine Domžale, Ljub- ljanska 69/1 - Mihaeli KEPIC. Glasilo je na podlagi sklepa Izvrš- nega sveta Republike Slovenije oproš- ćeno plaćila temeljnega davka od pro- meta proizvodnje. |M iM)K®^KSJJ/&(S §®RJjm flli vei, da je bu v Tokovnjaikili casih pozdrav: Boclimo -STĆni. j .' . i I "9 ,_____—\ poda/rncf i! roke \ £ / ^^S ^~ \ —--------------^v In oo KoteT! pTiloinosU] I i ] G) I 5o qo fjporablfaii £ / *f Ko 5o (ačne tnnoitce \ -oarozate župana, so se < IŽandarji prec/ občmsKO =- b15o pTjjen ZQ loVe. • ■ • J V^ ___________ "i /i 7 dodirno -STČm'.")