48. številka. Ljubljana, četrtek 27. februarja. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, i/.v /.miši ponedoljko in dneve po praznikih, ter velja po posti prejenian, za avstro-ogerske dežele za celo letu 16 gold., za pol iera 8 gold., za outrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za colo leto 13 g<«ld., za čntrt leta 3 gola. 30 ki\. za en mesec 1 g.»ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 goid., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih .šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti pnjeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila ho piačujo od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. čo sh tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača šternpelj **■ 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „llord Evropa". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
ta izstop, tega zdaj v hipu uatanko preraču-niti ni j mogoče. Lažje je zračuniti, koliko bi ga bil imel, ko bi se bil prej zgodil, iti koliko ga zdaj na ravnost in na enkrat imeti ne more.
Ko bi bili Poljaki izstopili takrat, ko je Ilohemvart vsled nemških intrig padel, usta-voverni Nemci ne bi bili imeli večine, ne bi bili mogli niti zborovati in krona bi bila prisiljena precej zopet pobrati baš proč vrženo nit poravnavanj 8 Slovani. Ali Poljaki tega nijso storili, temač ostali so v državnem zboru do zdaj, tako dolgo, da se jo nemška U8tavoveroa stranka utrdila, tako da morejo ustavoverci se zmirom sklepati, čo prav Poljakov nij. Po decemberski ustavi namreč je zdaj v državnem zboru 203 Članov. Da se more sklepati, treba je, da jih je 100 na-zočib. Da se ustava premeni (kakor tu z volilno reformo) potreba je da glasujeti dve tretjini pričujočih zato. V sedanjem zasedanji sedi v državnem zboru 164 članov, ustavovercev je 120, Poljakov 38. Dve tretjini od teh, še zdaj „nazočihu tedaj znaša 109. Torej je jasno, da morejo ustavoverci brez Poljakov form el no „veljavno" sklepati. Da bodo to skušali storiti, o tem ne dvomi nihče, kdor kolikaj nestidnost te klike pozna. Izstop Poljakov tedaj možnosti glasovanja v državnem zboru ne uničuje zdaj tako, kakor bi jo bil prej.
In vendar je prevelike važnosti, da se k Cehom, Slovencem in nemškim federalistom pridružijo zdaj, čc prav kasno, s svojim izstopom tudi Poljaki in to ob enem času, ko Nemci s svojo volilno reformo glavni in zdaj že edini svoj vladni protislovanski program izpeljujejo. Kadar je govor o decemberski ustavi, očita se Poljakom in Slovencem, da so sodelovali pri ujenem rojstvu. Ako od.
vseh zapuščena svojat ustavovercev volilno reformo tudi res sklene — ne bode se moglo tako „sodelovanje" očitati ni Cehom, ni Slovencem, ni Poljakom! Ustavoverci si bodo med s oboj in za sebe ustavo dali, zastopniki 4 milijonov Nemcev bodo postavo silili 20 milijonom Avstrijcem! Jasno bode avstrijski kroni in svetu, da tak parlamentarizem nij noben parlamentarizem, in najvišji krogi na Du-naji menda vendar ne bodo postave sankcionirali, proti kateri so vsi Slovani in do-beršen del Nemštva tako odločni, da niti nazoči tam nečejo biti, kjer se dela. Za to moremo Poljake kot pomočne čete, baŠ v naš federalistični tabor ob nevarnem času prišle, z veseljem pozdravljati.
Prošnja do cesarja.
Dalje smo sprejeli podpise za prošnjo do cesarja:
— Iz 1* ti m li i k tt 24. februarja: V našem mestu je podpisalo 162 vrlih meščanov peticijo do cesarja. Dalje so v kamniškem okraji pristopile k peticiji občine: Pod-gorju z SOI podpisi, Zltlto polje. Lok» v tuhinski dolini in V ■*;» H pil Pulovie.
— Iz HO]»rlv« na Krasu 23. febr.: Naš občinski zastop in 130 posestuikov je podpisalo peticijo do cesarja.
— Iz 4vnii*»l4«» županije na Goriškem 23. februarja s 30 podpisi gg. županov, podžupanov in drugih posestnikov.
— Iz nifeiiberjr-u na Goriškem 23. febr.: Prošnjo do cesarja je podpisalo 140 posestnikov s starešinstvom na Čelu.
Iz fc«»iili»u.h-it na Goriškem 23. feb.: Tudi naše starešinstvo jc pristopilo peticiji do cesarja.
Vabilo na naročbo.
S 1. marcem se   ..Nlov. T¥firo«l'*
lehko na novo naročujc in velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za mesec marc  ....     1 gld. IO kr. Za četrt leta      ....     3   „   .'iO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje.
na mesce, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja: Za mesec marc ....     I gld. -!■© kr. Za Četrt leta     ....     4   „    — „ Za gospode   ii4*it4»lj«k   na ljudskih šolah in za «lijake velja zilt-zanu cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta £ gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   ft   „ —
P. n. gg. naročnike, kateri še nijso plačali naročnine, prosimo uljudno, naj nam pošljejo zaostale zneske. Administracijo* „Stnv. JVarodat".
Poljaki zapuste državni zbor.
Kar smo povedali v prvem članku predzadnjega lista po glasu, ki je bil v Ljubljano dostignil, uresničuje se: Poljaki bodo izstopili iz državnega zbora. Strogo vladni Časopisi potrjujejo, da je vladi izpodletelo Poljake za sebe in za volilno reformo pridobiti, ter da jc nit razgovor med njimi in med ministerstvom popolnem pretrgana. Da Poljaki iz državnega zbora izstopijo, je skle-nena in gotova stvar. Kadar pride nova postava o volilni prenaredbi v zbornici v drugem branji na vrsto, Poljaki odidejo.
„Kasno prihajate, ali vendar pridete" moremo s Silerjcm vsi avstrijski Slo vanj o in federalisti Poljakom zaklicati. Poleg otož-nosti, da Poljaki nijso tega odločilnega koraka poprej storili, veseli smo, da so ga vsaj zdaj storili.   Koliko vpliva bode imel
Listek«
Na morji.
Ofl KlckU 7. febr. [Izv. dop.j Krasno jutro. Solnce priplava majeste-tično izza sneženih gora dalmatinskih in jih čarobno obseva sč svojimi zlatimi žarki, da so podobne hribom z milijardi demantov ob-sejauim. Tak prizor sc nam kaže, ko odrinemo ob 9 zjutraj od glavnega mesta dalmatinskega, slovanske stolice Zadra. Mašiua jame svojo počasno, enoglasno delo, oraje morske valove zadrskega kanala, kojega ob-daje od eno strani precej obdelana zemlja dalmatinska, od druge pa visoko kipeč, kamnit otok. Pospeševalo nam je pot najugodnejše vreme, tako, da smo se nadejali, vsaj v teku prihodnje noči doseči Dubrovnik, staro slovanske Atene.
Kdor jc že sam vozil sc po širocem morji,
pritrdil mi bode gotovo, da je vendar malo čudno človeku pri srci, ko začenja za njim zmirom bolj in bolj zginjevati sjiha zemlju j kajti, če je tudi v trenotku nebo še tako jasno in ocean še tako miren, bati se je vendar treba, da razpošlje kar na enkrat Eol svoje male in vel ke bogove, kateri začno vihrati in razrivati morje do Črne globočino njegove in kopičiti val vrh vala, visoko kakor gore. Tedaj ue pomaga nobeden, še tako močan brod; kajti razljutcni Pluton mora imeti svojo žrtvo. — Tako sem premišljeval tudi jaz ves zamišljen slone na krovu, ko dospe naša oklepuica med dva velika, skoraj dotikajoča se otoka: strme pečine vise nad nami in otlo odmeva od obeh stranij bobnenje velikanske mašine, katera počasno deli peneče se valove. Paskoiaj v najlepšem trenotku začuje se tromba našega trobent irja, v zuamnje, da nas čaka na mizi pripravljen zajutrek. lludovaje se, da ima naš kuhar tako
ueobčutljivo srce do romantičnih prizorov, občudujem še nekoliko časa krasno delo „večnega zidarja" in potem se nevoljen udam neusmiljeni postavi, ki pravi: „Posluži se, kadar je pripravljeno j pozneje ne dobiš nič", — kajti na morji so ne da iti v krčmo, tudi za gotove novce ne. Po zajutrku grem zopet na krov in občudujem zmirom bolj odmika-joče so otoke in zadaj bliščeče se snežnike, da me na posled spravi mrzla sapa, katera jc začela zmirom bolje, pihati, nazaj v gorko oficirsko sobano.
Počasno preide dan. Daleč proti scvero-vsbodu vidijo se skozi megleni zrak dalmatinski otoki, proti jugozahodu pa neobširna morska planjava. Ker nij teduj nobene stvari, katera bi zanimala oko, gleda vsak, da se kmalu po obedu spravi v svojo spalnico, kjer se prepusti sladkim sanjani, v veseloj nadi, da se prihodnje jutro prebudi v Dubrovniku. A človek obrača, bog obrne. Komaj sem po-
— Iz NkopA na Goriškem: Naša občina se pridružuje k peticiji do cesarja.
Iz Ui <|»Un na Krasu: Starešinstvo in mnogo posestnikov naše županije je podpisalo prošnjo do cesarja.
— Iz fw<>ri*U«'S*» Rmf> sprejeli eno polo I 00 podpisi gg. županu in podžupana, odbornikov in posestnikov. Ime občine pa nij zapisano Tudi se nam piše iz f^orlcc da je mnogo občin peticije naravnost do cesarja odposlalo. Prosimo, naj sc nam naznanjajo imena občin, katere bo to storile in Število podpisov.
— ti PllteC na »Štajerskem sc nam je poslala še ena pola z 41 podpisi.
— Iz l>r<kNl44k;ril okraja smo še dobili podpise: iz lirc&kcjffil ■listki, iz l»rc»»l4t» in «lol»l°ov*li<» fare.
— Iz M«kviliNk4k^il okraja na Staj. so nam poslane pole 8 podpisi iz občin: Ill;tii4'ii. N'Hoio. Brcnejo; nekoliko podpisov tudi iz lUijlicnlni
— Občina AvlM»r na Krasu pristopa V8a k peticiji do cesarja.
Politični razgled.
it j<> rt«'*:«*!«'.
Na l»ii»»ttji so bili te dni zbrani veljavni konservativci, grof Hohemvart, grof Henrik Clam-Martinic, ogerski grof Sennyey in Falkenbavn. Vsled tega je velik strah med slabovestnimi ustavaki, ki se tem bolj boje, kaj bi bili utegnili ti federalisti skleniti, ker so jim ravno Poljaki črto črez račun naredili.
Izstop Pnfjakor iz državnega zbora je gotova *trar. f^oluhovski je zastonj skušal , poljske poslance pregovoriti in zastonj no tudi bila v&a ministerska obetanja, katera So res že prav daleč segala. Klub poljskih ponlarjceT je pa terjal, da mora poravnava x Galicijo poprej od obeh zbornic, poslanske in gospodske potrjena biti, predno se hoče spuščati v posvet volilne reforme. Tega si pa ministerstvo vendar nij upalo privoliti. N. Fr. P. zdaj trdi, da je ona že davno vedela o tem izidu pogovore s poljskimi poslanci in graja ministerstvo, zakaj je Poljakom toliko obetalo.
MPninifieijc* spada, kakor smo že povedali, v cerkvenem oziru pod novega metropolita v Cernovicah. Vsled tega so vsi narodni kraji jako vznemirjeni ter zahtevajo od škofov v Zadru in Kotoru, da naj raje odstopita, nego da bi pripoznala novega metropolita. Pa novo imenovani škof Petranovič v Kotoru je vesel, da se mu je vendar enkrat posrečilo, škofom postati in bode v kratkem odpotoval v fjrnovice, da se tamo da posvečiti.   Skof Knezevič v Zadru pa je od
nekdaj privrženec ustavovercev. Dalmatinci si žele svojo lastno nadškofijo, ali saj s Srbi združeni ostati; avstro ogerska vlada pa jih jc nalašč odtrgala od srbskega metropolita, mislč, da s tem oslabi jugoslovanstvo.
Hrvatskemu „Obzoru11 pa „merodajen" Dalmatinec telegrafira, da dalmatinski zastopniki, dokler narodni, ne bodo niti za živo glavo glasovali za volilno pre-uaredbo.
O ntjvrstieiM državnem zboru je minister nauka Trcfort razložil vladni program. Trefort priznava, da pomanjkuje magjarskih profesorjev zlasti za vseučilišče, da je tedaj treba, jih poklicati iz inozemskih dežel. Nevarnost germanizacije vsled tega ne bode večja. Taka nevarnost preti samo po pri-manjkanji vednosti in kapitala. Narodi se tiče eden od druzega. Dajmo, da tudi mi do tega pridemo, da se bodo drugi narodi od naR učili. — Ta želja ministru bode menda za veke ostala samo želja. Magjarski narod je premali, da bi mogel kedaj kaj samostalnoga ustvarjati. Za ministra notranjih zadev je grof Szaparv imenovan.
Vimiije državo.
JFVrrft poslanci levice so imeli
2<i. februarja shod, v katerem so se posvetovali, kako se je držati nasproti predlogom odseka trideseterih. Poslanec lticard zagovarja predloge, ter pravi, da Thiers se bode teh držal in vse nasprotne pobijal. Govornik dalje konstatira, da sta se desnica in desno središče razprla. Ako se levica, levo in desno središče združijo, zadobi republikanska vlada večino, da se jej ne bode več bati nevarnostij, katere so ji žugale iz združenja monarhičnih strank. Zato govornik živo priporoča, naj levica za predloge glasuje. Sklenilo ee nij nič, in deucs bode novo posvetovanje, ker v četrtek pridejo predlogi v narodni skupščini na vrsto.
Mlada ipnnjstea republika bode morala premagati še veliko zaprek, predno se utrdi. Monarhičnim vladam stare Evrope je prišla prav nepriležno, zato se obotavljajo s priznanjem. Angleška vlada je poslala nekaj vojnih ladij v Lisabon, da varujejo ondotne interese Angležev, pa kraljevo rodo-vino, ki je v rodu z angleško. Pa tudi stari Thiers se obotavlja, priznati jo, akoravno so časniki to že poročali, francoska vlada je svojemu poslancu v Madridu le ukazala, da naj z novo vlado občevanje napravi. Ravno tako je storila Angleška. Italijanski listi pa celo pišejo, da je Thiers skriven Orleanec, kar nij neverjetno. Thiers je že leta 1848 hotel obdržati njihovo vlado, a prišel je prepozno, ker narod nij več maral za nje. Ko je Thiers nastopil predsedništvo republike, dobili so Orleanci kmalu dovoljenje, vrniti se na Francosko nazaj, kjer sedaj pridno rujejo proti njej. Morebiti bi se jim bilo to še bolje pospešilo, a zadržavalo jih je nekaj to, da je republikanska stranka na Franco-
čival kake štiri ure, kar me prebudi čudno bobnenje in ropotanje. Urno planem na noge, hote se prepričati, kaj se je pripetilo, a nij-sem se mogel držati po konci; zdaj se zvrnem na eno stran, zdaj na drug/o , kakor meri pijanec ulice od enega kraja do druzega. Zdaj spoznam, da je nastal po noči vihar, kateri treska brod po kipečih valovih, da škripljejo jarbula in prete razrušiti se svojo velikansko težo vse poslopje. Hitro se tedaj napravim in tavam kakor ves pijan na zgornji krov, da tam obširno pregledam naše stališče. Tu se mi kaže krasni prizor. Sapa piha po vrveh in gode tako čudno in tužno, kakor bi nam smrtne boginje pele mrtvaško pesem: brod pa pleše po velikanskih valovih, da je groza gledati; zdaj se pogrezne sprednji del globoko v peneč se prepad, zdaj je zadnjega komaj več videti iz belih valov.   Kmalu se zavali barka na
desno stran, in zopet v tem trenotku že plu-Bkajo na levej bele pene čez krov. Nikjer se ne da prosto stati j držati se moram trdno za vrvi, da se ne zavalim čez kraj v neizmerno zijajoče morsko brezno. Povsod po kotih leže omamljeni mornarji, kojim pripomaga nemila osoda, da bodo potrebovali hrane za Šest ur prej, nego bi jim je bilo treba po navadi. Da bi ne bil Jupiter pluvius uganjal svojih hudobnostij, ostal bi bil še daljo na krovu, a ker je deževalo, kakor bi lil iz škafa in ker mi je bilo dobro znano, da se naša oklepnica, na katero mora biti v resnici ponosna avstrijska marina, še veliko večjega viharja ne ustraši, podam se nazaj v posteljo in poslušaje, kako piska vihar in kako se giblje brod, mislim si, da sem malo dete, kateremu prepeva skrbna mati zibaje ga, in zopet kmalu brezskrbno zaspim.
Vihar je trajal  vso pretečeno  noč in
skem zelo močna, ter da ima v sebi najbolj energične in talentirane može. Zraven tega so se pa tudi zelo diskreditirali s tem, da so takoj po svojem prihodu terjali 40 milijonov frankov odškodnine za ta ča<*, ko so bili prognani iz Francoskega, in to v očigled velikanskim izgubam, katere je trpela dežela v vojski s Prusi. To je bilo vendar preveč, narodna skupščina je njihovo zahtevanje odbila, in morali so svoje namere odložiti. Thiers pa se zraven tega drži svojih starih načel, katere je že poprej izrazil v svojih govorih v narodni skupščini. Njegov namen je, povišati vpljiv Francoske s tem, da pospešuje slabost in needinost sosednih držav. Vsled tega njegova dvoumna politika proti Italiji in Španiji. Kralj Amadej je bil njemu trn v peti, ker se je bal, da bi se s tem moč Italije ne povišala, ako bi kralji iz italijanske dinastije vladali tudi v Španiji. Zato je pustil uporne Karliste, da so se potikali na Francoskem ob španjski severni meji, podpirani od francoskih legitimistov, ter delali španjski vladi zadrege. Pa Thiers tudi don Karlosa ne mara, vsled tega zadnje naredbe zoper njegove privržence, nego on baje podpira kandidaturo vojvoda Montpensier, moža starejše hčere bivše kraljice Izabele, ker bi potem s časom Orleanci dobili vlado na Spanj-skem in Francoskem. Javaljne bode ta tesno-srČnav politika Francoskej kaj koristila.
Spanjska narodna skupščina je sprejela postavo, po kateri se konskripcija odpravi ter upelje splošnja vojaška dolžnost. Oficirji narodne straže so pozdravili narodno skupščino. Predsednik Martos je odzdravljal ter rekel, da sc zanaša na armado in prostovoljce republike, da bodo podpirali vlado v vsakej nevarnosti. Govor je bil z dobroklici sprejet. Zanimivo je, da iz Berolina telegrafi rajo po svetu o uporih Karlistov.
Dopisi.
Iz \«►*<*;;*» mesti* 23. febr. [Izv. dopis.] Slovenci smo radi zidane volje! No-vomeščanje, akoravno zdaj brez priličnega prostoriŠČa za ohhajanje čitalničnih veselic, smo vendar tudi ta predpust dvakrat prav po srci naradovali in nasukali se. Čitalnica si je najela dostojne krčemske sobane, v katerih je brez posebnega vabljenja zbralo se polno naših slovenskih krasotic, katere, to se ve, nijso ostajale brez ne utrudljivih plesalcev. To obilno udeleževanje od strani meščanov nam daje veselo zaupanje, da naš važni narodni zavod, ako tudi v sedanjih zadregah Že dalje časa ne more kaj, vendar zato nij še izgubil Čilih moČij. Torej bode tudi že pričeto zidanje, novomeškega „narodnoga doma" dosta lehko in toliko hitrejše šlo izpod rok, ako še druge sestre či-
še denes se nij pomirilo morje, kar se je dalo spoznati po gotovih mornarjem znanih znamenjih že naprej. Zato smo urno zapustili široko morje in krmilo obrnili proti mirnoj luki; kajti, če tudi nij bilo najmanje nevarnosti, da bi se nam pripetila kaka nezgoda, škoda se vendar godi velika brodovju, ako ga vihar več časa tako premetava po valovih; kajti pri vsacem udarci se poslopje razruši nekoliko, kar se vendar le pozna, če tudi ne precej, vsaj gotovo čez leta. Pri slavno znanem otoku Lisa jo tedaj krenemo mesto proti Dubrovniku, med strmima kamnitima otokoma Lesina in Kurcola v varno luko Klek, kjer nas pozdravi ondaj stoječa avstrijska vojna ladija Sansego s krasnim bengaličnim ognjem, in kjer smo namenjeni čakati, da se pomiri vzburjeno morje. —
Plavžarj ev.
>
talnice in slovenski rodoljubi sploh kakorkoli priteko na pomoč.
Tukaj se nekaj kuha zoper zdanje možato in pravilno postopanje naših narodnih poslancev. Nemškutarji, ki, kakor vemo, bi radi, da bi naši poslanci šli nam očitno krivični volilni reformi miniBtrirat v dunajsko lesenjačo, zduhtali so eno, da bi našim meščanom in sploh Dolenjcem peska nametali v oči. Kaj menite? Pravijo: „Glejte, vi Dolenjci bi železnico imeli že dovoljeno skozi Novo mesto, ako bi kranjski poslanci bili na Dunaji. Tako pa ne doboste železnice!" In v ta namen, da bi našim poslancem velelo se iti na Dunaj moledovat za železnico ali da eventuelno bi izrekla se jim nekaka „nezaupnica", skovali so neko adreso in iščejo za-njo podpisov. Tedaj že zopet ta stara komedija z železnicami! Le človek brez najmanjšega razuma o politiki sedanje vlade more takim ljudem dati loviti se na limaniee. Ako vlada spoznava, da je dotična železnica potrebna in koristna deželi in državi sploh, — kar mora spoznati, — dala jo bode graditi sama ob sebi iu dolžna je graditi jo; inače pa tudi vsi slovenski poslanci, in ako bi ves čas klečali v dunajskem „rajhsratu", ne bi izprosili železnice — to vemo! Da bi pa naši poslanci celemu slovenskemu narodu na škodo barantali za železnico in vse druge pravice našega naroda za eno železnico prodali — tega pa bogme ne! Žalibog, da menda še nekateri naši narodni možje verjemo v tej zadevi nemškutarjem in stopajo v ta razgovor ž njimi. Omenim naj še, da med skrivnimi agitatorji za vse to so posebno nekateri taki, ki menijo, da kolodvor in žele/.nična droga bodeta tekla po njihovem selišči, da bodo toraj drago prodajali dotične kose zemljišča. Vidite tedaj : gola sebičnost in nem-škutarstvo. Toliko za denes. Čujem, da v kratkem hočejo z „adreso" na dan. Tačas pa kaj več !
Iz <Vljil, 22. febr. — [Izv. dop.] Bralci „Slov. Naroda" se še bodo morda spominjali v 19. številki letošnjega tečaja objavljenih blamaž tukajšnega profesorja Hluščika, katere mu vso čast delajo in pričajo, kako vrlo on slovenščino ume, ali prav za prav umeti hoče. Gospodin je menda razlagaje „au" in „ou" mislil, da bodo njegovi mladi poslušalci, ako slišijo, kako dobro zna slovenskim besedam korenine puliti, nad njegovo vednostjo in umetnostjo kar strmeli, a to se nij uresničilo, in gospodin profesor je bil za eno blamažo bogateji. — Nadejati bi se vendar bilo, da bode v nemščini nekoliko bolje podkovan, če ima že pri slovenščini toliko „smole". Pa tudi tukaj se nam odgovori, ako potrkamo: „nikogar nij doma". -Če pa nikdo ne trka in stvar vendar na dan mora, n. pr. pri razlaganji, mora revno „Kleinpaulova poetika", ali „Egcrjcvo berilo" mirno trpeti, da učena profesorjeva glava v njo kuka. Ravno takov komični prizor pokaže se nam tudi tedaj, kadar dijak pri spraševanji odgovarja. — Pa za denes dovolj od tega. Poglejmo tudi njegove sposobnosti (da jih mora nekaj imeti, je gotovo; kajti brez teh bi ne bil mogel tako visoko dospeti). Da nij padel, ima se zahvaliti pred vsem svojemu krepkemu glasu ; ta je v resnici „ausgiebig" in ga v nobenej še tako hudej nevarnosti ne zapusti. Ž njim prekosi (bolje rečeno prekriči) svojega tekmeca, ako z  nobeno  sicer več na   dan ne more in
je že z vso svojo učenostjo pri kraji. V tem obziru je vredni posnemovalec znanega grškega kričača Kleona. Njegov životopis je gotovo marljivo študiral in morda si je moža celo za svojega „patrona" izbral, čemu dosedanji preseda. S svojim krepkim glasom je zadobil zmago nad hirajočim gimnazijskim ravnateljstvom in ga ima sedaj popolnem pod svojim „pantofeljem". — Druga njegova zasluga je, da Slovencev, ozirom slovenskih dijakov, trpeti ne more in ima sposobnost, jim iz nemščine dvojke pisati, ako ravno marsikateri  morda več vč nego
..... Zdi  se  nam,  da že nemško ime,
ali kakov „tsch" v poštenem slovenskem imenu pri klasifikaciji toliko vpliva ima na obči red, kakor krvavo zasluženi „hvale vredno" poštenega Slovenca. —
Iz Ziijf i'4»I»ii 24. febr. j Izv. <lop.| Namerjavane železnične črte Zemljin - Iteka in Dnnaj-Novi se bodeti v uašej deželi križali. S tem bodemo v narodno-gospodarskem obziru mnogo pridobili. Vpraša se samo : kje se bodeti te dve črti križali ? Po načrtih, kakor so denes projektirani, brž ko ne v Sisku, ali pa še južneje Siska. Mi Zagreb čani bi se ve da naj raje imeli, da bi se poleg našega mesta križali. To bi se tudi našemu mestu, kot glavnemu trojedne kraljevine, pristojalo. Obe črti bi morebiti v ta namen kak mali ovinek narediti morali, kar njima pa gotovo ne bi v škodo bilo. Saj vendar naše mesto v kupčiji in obrtniji nekaj šteje in velja! Po sedanjih načrtih bo pa železnica Zemljin-Reka kakih sedem milj južneje našega mesta tekla. Crta Dunaj-Novi bo pa ali v Zaprežicu, dve milji zapadno, ali pa v Dugihselih, četiri milje iztočno od nas se našega mesta ognila, in to je uzrok, zakaj se specijelno mi Zagrebčani za te dve železnične progi ne navdušujemo. Geografična in topografična lega našega mesta res nij ravno v prilog nameravanima progama, kajti za črto Zemlj n-lleka smo odveč na severu; črta Dunaj-Novi se pa mora „Slemena" izogniti, ki nas od Zagorja deli. „Sleme" niti nij odveč d"lg0 (5—6 milj) niti odveč široko (1 — 1V2 m'Ue)> niti odveč visoko (2000') gorovje, pa vendar še denes niti vozne ceste črez njega nij! Predor skoz „Sleme" bi stal najmanje kakih 50 milijonov goldinarjev, svota, katere se mora vsak konsorcij vstrašiti!
Kakor se čuje — „Ung. Lojd" namreč poroča, se bo naš sabor začetkom meseca maja na zborovanje sklical. Do ta čas bo brž ko ne tudi vprašanje: Kdo bo naš ban? in kako se bodemo z Magjari pogodili? rešeno. Če se ta dva vprašanja do tačas ne bodeta rešila, bode zborovanje našega sabora, če že ne nemogoče, pa gotovo jalovo. Oger-ska regnikolarna deputacija je že pred dolgo časom pododbor izbrala, ter mu naložila naj glede finančnega vprašanja na elaborat naše regnikolarne deputacije odgovori. Pododbor ogr. regn. deputacije je za svojega poročevalca izbral Koloma na Szćlla, in ta je baje te dni svoje poročilo dogotovi! in pododboru predal. Kar je Koloman Szell rekel, to ne bodeta niti pododbor, niti regn. deputacija odrekla. Za to je ime Szell zadosten porok. Dunajski časopisi naznanjajo sicer v brzojavkah iz Pešte, da bo ali da je že oger-ska regn. deputacija elaborat naše deputacije zavrgla. Na teh brzojavkah niti nij ena črka resnična.   Kako se poročilo Kolo-
mana Szella glasi, tega ne vemo, kar pa vemo je to, da se elaborat naše regn. deputacije nij zavrgel, ampak da se je nanj odgovorilo. Brezkončni in brezkrajni govori v oger. drž. zboru o proračunu za leto 1H73 prečijo, da ne more naš sabor saborisati. Kakor perice na perisci, ali terice na terišči se prepirajo ogerski zapisniki o zadevah, ki ki se v drugih parlamentih z d ve mi ali tremi besedami doženejo. Prisiljeni smo potrpljenje imeti s to magjarsko govorniško manijo, ter mirno čakati, dok se izgovorijo, inače si itak pomagati ne moremo.
Od povsodi čuje se o obilnem snegu. Pri nas ga skoro nič nij. Komaj, da bi se ga v kakšnem grabnu za kepo našlo. Gore pa okolo nas vidimo vse v snežnih obronkih.
Domače stvari.
— (Sokolova maškerada) na pustni torek so sme vredno na stran postaviti maškeradam prejšnjih let. Čitalnice krasno okinčani prostori so bili prenapolneni maskiranoga in nemaskiranega občinstva. Natančnejši popis veselice, ki se je končala stoprv v sredo zjutraj, prepuščamo svojemu listkarju.
— (Ljubljanski telegrafisti) so učeni možje. Te dni je nek Goričan v Gorico telegratiral, da pride domu. A domu prišcdši izve da telegram nij došel. Na reklamacije se je izkazalo da so ljubljanski učenjaki telegrafskega urada telegram poslali nekam na Hrvatsko, namesto v našo Gorico. To prihaja od tega, ker se naši domači ljudje odstranjujejo, geografsko nevedni in slovenščino sovražeči t u j c i pa k nam nastavljajo, kateri take škandale in škode strankam morda tudi nalašč delajo.
— (Ljubljanska hranilnica) je v svojem poslednjem občnem zboru sledečim društvom in dobrodelnim napravam darovala:
1. Za tukajšnji ubožni  zavod 2500 gold.;
2. za razdelitev obleke med uboge otroke v čitalnici 50 gld.; 3. za slovesnost na sveti večer v zavodu malih otrok 50 gld. j 4. za podporo ubogih učencev na gimnaziji v Ljubljani 200 gld.; 5. za podporo ubogih učencev na gimnaziji v Rudolfovem 200 gld.; 6. za podporo ubogih učencev na gimnaziji v Kranji 100 gld.; 7. za podporo ubogih učencev na realki v Ljubljani 300 gld.; 8. za podporo ubogih učencev na pripravništvu v Ljubljani 100 gld. ; 9. za podporo ubogih učencev na 2. mestni šoli v Ljubljani 100 gld.; 10. za podporo ubogih učencev na 1. mestni šoli v Ljubljani 150 gld.; 11. za napravo učnih pomočkov „Narodni šoli" 100 gld.; 12. za napravo učnih pomočkov „Sehul-pfenuig" 100 gld.; 13. za šolske priprave ubogim dekletom pri nunski šoli v Ljubljani 300 gld.; 14. za šolske priprave ubogim dekletom pri nunski šoli v Skofjiloki 100 gld.; 15. za evangeljsko šolo 200 gld.; 16. za vzdržanje šole za male otroke 100 gld.; 17. za godbino šolo  philh.  društva  100 gld.;
18. za bolniško podporno društvo 100 gld. \
19. za ljubljansko gasilno društvo 200 gld. j
20. za Elizabetno otročje bolnišnico 200 gld.;
21. za podporo ubogih, iz mestne bolnišnice izpuščenih rekonvalescentov 300 gld. ; 22. za brezplačno hrano kranjskih ubogih študentov v Gradci 150 gld.; 23. za delavsko, bolniško in invalidno blagajnico 100 gld.; 24. za podporno društvo uradnih pomočnikov in bolnikov kot ustanovni donesek 100 gld. j 25. za
gledišČno subvencijo 300 gld.; 26. za učiteljsko društvo kot ustanovni donesek 100 gld.; 27. za podporo revnih obiskovalcev svetovne razstave obrtniškega oddelka 1200 gld.
— (C. kr. strahovanje.) Iz bistriškega okraja sc nam piše: Zavoljo slovenske peticije na cesarja je c. kr. okrajni glavar v Postojui okrožuco na naše župane poslal, da bi izvedel, kako so se podpisi nabirali in da bi kazensko postopati m0gol. — Kakor se samo zastopi v ti okrožnici nij nič druzega „karakteristično", kakor podpis okr. glavarja: „Ihr crgebenster Diener Globočnik m. p., k. k. Bezirks-hauptmann."
— (O v o 1 k o vi h) se nam piše iz Fran-kolovega blizu Colja, 24. febr.: Lov na volkove 13. februarja nij imel zaželenega vspeha. Lovci so se trudili celi božji dan in sledili sovražnikom po stopinjah, ki so sc poznale po snegu, a ves trud je bil zastonj. Da po tem takem nij bilo nobenega prepira zastran volkovih kož, so samo ob sebi razume; in ko bi bil kateri prej pri Valentu ali Lovriču na volkovo kožo „šnopsu pil, bil bi se peklensko spekcl. — Približal se jo večer, in celo krdelo lovcev — blizu 50 na številu — se je nevoljno razšlo. Nekaj dni po tem lovu Bnedel je nek nepovabljeni volčji gost pri K o 1 a r j i pod goro ovco in s tem dal razumeti, da še nijso vsi volkovi iz našega kraja pobegnili, kakor so nekateri lovci mislili. — Neki kmet videl ga je takoj drugi dan po lovu v bližnji hosti, a bil je brez vsega orožja, zatorej si je moral varnega zavetja poiskati pred močnim nasprotnikom. Ko je to dogodbo nekemu znancu pripovedoval, je ves jezen dostavil: Kadar vraga iščemo, ga nij, ko bi ga pa treba ne bilo, se takoj prikaže.
Bazne vesti.
* (Privoljen tabor.) Češki uradniki ravno tako dobro češki znajo pisati, kakor naši slovenski uradniki slovenski. V Bernu je prosil dr. Helcelet, da se mu naj privoli tabor sklicati zoper direktne volitve. C. k. okrajni glavar mu odpiše, da v sedanjih razmerah mu nij mogoče, da ne bi privolil tabor (nelze mi ncvvhovct). Helcelet hoče tedaj tabor sklicati, dotični odbor dela velikanske priprave; seveda g. glavar vse prepove.
* (Trdovratna sam o m ori v k a.) Neka 1 Dietna deklica na Dunaj i, katero je njena gospodinja obdolžila kradenja, izpila je fosforno vodo in se potem skušala obesiti Našli so jo še o pravem času, pa ostrupljenje po fosforu je tako hudo, da nij upati ozdravljenja.
Narodno - gospodarske stvari.
— Predilska železnica. Kakor „N. F. P.w iz poslanskih krogov ve po ročati, vlada ne bodo mirna ostala nasproti Bklepu dotičuega odbora, o kojem smo tudi mi poročali. Trgovinski minister zahteva od odbora poizvedeti razloge, kateri so ga napotili do njegovega sklepa, da jih spravi pred ministerski svet. Zares bi bilo želeti, da se ko najhitreje odloči to vpraša
nje, naj si bode že dovoljena predilska ali loška železnica.
Opomenica.
Eksekutivne dražbe I. mami: Železnikovo, 3-29-2 gld., v Kihnici. — Brlanovo, v Loki. — Žitnikov«, I47f) gl., v Ljubljani. — Lcšnikovo, 770 gl., v Konjicah.
Dunajska bo rs* 26 februarja.
(Izvirno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 85 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   •   W „   95 „
1860 drž. posojilo.....105 „ —
London.........109 „ 50
Kreditno akcijo......339 „50 „
Akcijo narodno banke   .   .     990 „   — „
Napol..........8 „   70'/. „
C. k. cekini.......— „   — „
Srebro........                                    108 . 35
Kupčij ski strežaj
*ft pvoitnjntnice rajnega hFtit/u,
20 let star, govori tudi sloveuski in ima dobrih priporočil, išče do 1. aprila t. 1. službo na drugem mestu;   na j raj i zunaj na kmetih.
Več se pozvć pri g. .lož. Kolnim, odvetniškem uradniku pri Dr. Wibmerjn v Mariboru. (60—1)
Nr. 1949.1
Razglas.
Po sklepu mestnega zbora podelijo se pri podpisanem uradu za oskrbovanje mestne varstvene službe 14 stražnikom službe višje iu nižje vrste.
Mestni stražniki vi*jc vrste vživajo 400 gold. a. v. letne plače iu imajo za sc, svoje udove in svoje pod pravilno starostjo stoječe otroke pravico do provizije.
Stražniki nižje vrsto vživajo 360 gold. a. v. letne plače pa nimajo pravico do kakega druzega preskrbovanja.
Obe vrsti dobodo službeno obleko.
Pogoji, pod katerim se sprejemajo so nasledili:
1. Starost ne pod 24. in ne čez 40. leto;
2. popolno zdravje  in krepka životna
rast;
3. vsakem oziru neomadežvano življenje;
4. znanje nemškega in slovenskega jezika v besedi iu pisavi kakor tudi zmožnost pismena naznanila spisavati.
Pri teh lastnostih se bo pa vendar posebno ozir jemalo
a) na izkušene doslužene podčastnike c. in kr. armade, žandarmarije in deželnega brambovstva;
b) na možake ki so varstveuo službo že opravljali ali jo še opravljajo. Dotične prošuje, lastnoročno pisane, z
predpisanemkolekotn in d«.kladami kakor tudi z priloženim zdravstvenim spnčalom o popolnem zdravju previđene, se mestnemu magistratu predložijo. Natečaj trpi do
31. marca 1873.
Mestni magistrat v Ljubljani
13. februarja 1873.
K. Dsschmann,
(57-2)
župan.
Oznanilo.
V Avrici, blizu bleškega jezera
je hiša, štev. 4 po dražbi na prodaj, in sicer kri-ma, v kateri se nahaja gostilua soba z drugo posebno sobo in jedilnico vred, potem kuhinja in shramba za jedi, dobra klet pri tleh za uležavanje piva in vina i. t. d.; v prvem nadstropji je obokana klet in v drugem nadstropji za zdaj ena za stanovanje pripravna soba; kupec si lehko v drugem nadstropji še 4 sobe napraviti da.
K tej hiši spada 27» orala njiv s tratami po grivah in dva deleža na avričnem spašniku. Kupci so prošeni, da se v kratkem pismeno ali osobno pri posestniku Frnnc JI railtii'-u oglasć. Dražba bode 12. marca t. 1. (59—1)
Avrica, 23. februarja 1873.
Podučiteljska služba
Pri dvorazredni ljudski šoli v *mo<?*»<-sleem trgu je podučiteljska služba z letno plačo od 300 gld. in osobno priklado s 60 gld. zraven prostega stanovanja oproštena.
Prosilci za to službo, kateri so nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožni, naj svoje prošnje s potrebnimi dokazi zadnji čas do 15. sušca t. 1. semkaj vložijo.
Okrajni šolski svet Gornjega grada
v C olj i dne 15. februarja 1873.
(61—1)
V deželno   knjigo vpisana grajščina na Dolenjskem,
dve uri od Ljubljane oddaljena, ob državni cesti in blizu projektirane železnice Ljubljana-Karlovec ležeča, obstoječa iz grada, gospodarstvenih poslopij, 80 oralov zemljišča in novopostavljencga mlina se proda z dobro kupnimi pogoji. (56—2)
Pojasnila daje ..Auiioii4'4»ii-IKii-■•«*»•■" v Ljubljani, na velikem trgu št. 313.
Za svetovno razpostavo
■ia Dunaj i
se kupujejo lepi, dolgi &<»iiNkl l&i*f<>;
rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo; tudi se sprejemajo posamezni kosi, in denar za-nje se takoj pošlje. (33—23)
Wilhelm Stutz,
t „Zvezdi" (Stcrnallce), liii. šle*. 30 v Ljubljani.
broz zdravila
Na prsih in plučah
bolani bo po naravnem |>otu tudi v obupnlb In od zdravnikov zn nt'ozdravlfive razglaAonlb »lučajih radikalno osdravljajo
brez zdravila.
Po nniaiir-iH'in popisu bolezni pove pismeno voo
Dir, J. ii. FicKcrt, Berlin.
VVall-Strassc No. 23.
Honorar 5prid. a. v., ki no nuj plamu priloži.
1(11'2—47)    brez zdravila
cr i
o
N
f
I
p
Tujci.
24. in 25. f o b r
m,   .. 1 n Smorš iz Zagreba. — Kubuk iz Dunaja. — Hamncl Vl
S.Iez.jo. - Uitoer i/. trata. _ Muicr iz Dunaja. — Matajc i/. StraŽiaa. — Kailm iz Gorenjskega. - Petrovi« s srntro iz Karlovca. — Gril iz Tirol iskan Gaspari ./. JJon.lma - Ur. Oliiiv h Ajdovščino. - Dei.singor iz Logatca _ Dr. Kopač iz Zagreba - Kanie iz Dunaja. _ \Vertlieiiu iz Dunaja rwi - 'V*.!1*"? Tu»V* Kadoljcf. - Ilahauian iz Dunaja. — Molil fz Gradca. - Konig .z Diuiaja. - S../, iz Dunaja. -  Bersinger iz Dunaja. -
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast fl*r. O. KAlllSCll, Berlin, Louiscustrassc 45. (255—20)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
tli iMUMI ill
lzdatelj in za uredništvo oii^ovoicu: Ivan ti e
m en.
Lastnina iu tisk „Narodue tiskarne'