Poglejte na Itevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Šku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Lisi slovenskih delavcev v Ameriki ca molu vkc kot 2VADAN DOBIVATI \ C ''GLAS NARODA" po POŠTI naravnost na svoj dom (izTzearfi mM, MdeU ia pramlluT). Citajte, kar Vas zaniml ti Telephone: CHclsea 3-1242 — Bt*VŠ CU— Mltttr Sr»lwihrr ŽStb. 1S46 »t the P—t Offl« »> New Ymtk. N. X, under Act •( Canmm of March 3rd, 187». No. 104 — Štev. 104 NEW YORK, TUESDAY, MAY 27, 1941 — TOREK, 27 MAJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. MORNARIŠKE IZGUBE PRI KRETI Nemci trdijo, da so skoro uničili angleško sredozemsko brodovje Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, tla. je angleško vojno 'brodovje v Sredozemskem bojih za Kreto, ki trajajo že en teden, so nemški strmo-glavci (stuka bombniki) .potopili 11 angleških križark, 8 rušilcev, eno podmornico in 5 brzih motornih ladij ter poškodovali eno maltično ladjo za aeroplane. Vsled teh u spehov obvladujejo Nemci vzhodni del Sredozemskega morja in tudi v zraku nad Kreto. Uradna nemška časnikar-ska agentura DNB naznanja, da so nemški poizvedovalni aeroplan sporočili, da so videli goreti, veliko krržarko v bližini Krete. Ravno talco je nek rušilec zavozil na pesek in gori. Nemci so na Kre»to poškili prvič, da uiriči id? pa prepodi sovražne bojne fadje, dmgi«c pa', da varuje izkroavanje nemških vojakov iz transportnih in jadralnih aeroplanov in s 7>adali. Nemci so se poslužili najnovešjih načinov napadanja da preženejo Angleže s Krete. Bombniki so razbijali aretile-rjiske »baterije, taborišča, ce- takoj odleteli' bombniki in torpedo ene^a hourbnika je zadel oklopnico, ki se je.pogrezniki1 v valove danes ob 4 zjutraj. Tako je bil maščevan potop največje angleške oklopnice Hood. ' ! skoro vso svojo zračno silo: Frev, ni bila posebno uspešna^ Kakšnih petsto do šeststo delavcev se je vrnilo wa. delo, in pike/ti jim niso branili vstopa v ladjedelnice. Frev je sporočil mornariškim ob'astim, da bi se tisoče in tisoče delavcev vrnilo v ladjedelnice, če bi imeli potrebna prevozna ^sredstva. Mornariške oblasti so mu takoj dale na razpolago večje število avtomobilov, ki so jih šofirali mornarji. V zvezi s tem je mornariška oblast odločno poudarila, da to ne pomeni vmešavanja mornarice v štrajk. Mornarjem - šoferjem fe bilo strogo naročeno, da ne na sovražno ozemlje spraviti dovolj vojaštva, ako velike izgube in žrtve ne štejejo. Vojaški izvedenci so prepričani, da bodo Nemci v bližnji bodočnosti napravili z Anglijo isto, kot so sedaj s Kreto. Joseph P. Kennedy zahteva dejstva Bivši poslanik v Angliji svari Združene jlrža-ve pred vstopom v vojno. — Dejstvo, da -sovražimo'Hitlerja in imamo Churchilla radi, še lil zadosten vzrok. Kako se je podal vojvoda Aosta V Atlantr, Ga., je govoril "' vse učil iškim dijakom ~ Joseph bodo naj svobodnejše debate. P. Kennedy, bivši ameriški po-j •— Združene države se ne elanik v Angliji ter rekel, da emejo daiti zavesti vsled trdi-ni zadosten vzrok za vstop v . tve, da morajo zaradi lastnih vojno dejstvo, da sovražimo (irfteresov poslati zaščit nice ini-Hitlerja in knamo Churchilla rn pn vsem svetu^Damokracu radi. Dežela potrebuje dejstev,' je ni mogoče izsiliti za koga ne pa gesel. — Kako je z našo lastno o- ali jo pa komu vsiliti. Naš križarski pohod bi se v ino- brambo? Kaj moremo storiti, zemstvu žalostno izjalovil, v če napovemo vojnof Kako je Notranjosti naše dežele 4>i pa z Japonsko! povzročil razočaranje in ban- — Narod, ki mora trpeti in j krot. Povodnji revolucij v A-žrtvovaiti svoja življenja, mo- ziji in Evropi ne moremo pre-ra vedeti vsa ta dejsva, predno1 prečiti. Mi jih niso povzročili ga skušamo pridobiti za vstop J in jih ne moremo podrediti v vojno. Ničesar ne smerno, naši kontroli, pa naj se jih še prikrivati, in dovoljene naj ! tako vztrajno lotimo zatreti. Oklopnica Bismarck zasledena / Nemško vojaško poveljstvo je danes zjutraj sporočilo, da je oklopnica Bismarck, ki je v so-■'>oto potopila največjo angleško" oklopnico Hood, zapletena v boj z mnogo močnejšo angleško pomorsko silo nekje v severnem Atlantiku med Islandijo in Groenlandsko. Nemško poročilo pnavi o tem: "Od sinoči zvečer (3 popoldne po newyorškem času} je oklopnica Bismarck zopet zapletena v vročo bitko z močnejšo sovražno pomorsko silo'. Tudi angleška admirali tet a naznanila, dat je nek angleški poizvedovalni aeroplan na<-pazil oklopnico Bisniarck in je o tem obvestil angleškega admirala-. Kmalu je priletel an-gFeškk bombnik in spustil na oklopnico zračni torpedo, ki je ladjo zadel. Sporočeno pa še ni bi'k>, da bi se bik) oklopnica tudi potopila. V tem letnem času je na me- smejo nastopati kot stražniki ali se nai kakšen drug način vmešavati v štrajk. Enajst ladjedelnic v bližini San Franci-sca ima za 500 mifi-jonov dolarjev vojnih naročil. Potemtakem ni nič čudnega, da si vlada prizadeva čim prej uravnati stavko, vsled katere je poleg sfcavkujočili 7500 mašinistov prizadetih tudi skoro petnajst titsoč drugih delavcev. Poseftmemu senatnemu odboru, ki preiskuje obrambni program, načehije demokratski senator Truman iz Missouri. In Truman je rekel: — Naj velja, kar hoče, mi bomo do miali, mi moramo dognati, za kaj gre pravzaprav v tem štraj ku, čemu še ni bil uravnan ih čemu ne dobi dežela potrebnih ladij. Nemiri v Indiji Eeutherjeva agenturat poroča, da je bilo v zadnjih spopadih med Mohamedanci in Indijci usmrčenib 13, ranjenih pa 120 oseb. preži na njo mnogo podmor->stu, kjer je . v teku pomorska nic. .bitka, tema dolga komaj 6 ur in sicer od 8.50 zvečer do 3 zjutraj* Pri zasledovanju Bismatdka se Angleži »poslužujejo svojili najhitrejših bojnih ladij in aeroplanov. Gotovo je nekaj ladij odpeljalo bolj proti vzbe du. da oklopnico prestrežejo da ne bi mogla Ubežati v kako norveško, dansko ali nemško (pristanišče. Poleg tega pa tudi "Anglija ne bo zmagala," pravi korigresnik Na kam pus u Bergen Junior College v Teaneck, N. J., je govoril 2500 šudentom in njihovim starišem republikanski kongresnik Frank C. Osmers ter rekel, da ima Anglija toliko prilike zmagati v sedanj? vojni kakor "mož na luni." Ameriko je obdolžil, da namerava izdati svojo vero ter da skuša washingtonska administracija tako prikrito pahniti deželo v vojno, da se ljudje sploh ne bodo prej zavedli, pač pa šele, ko bodo sredi vojne vihre. — Brado kvišku! — je pozival mladino, — in nikdar ne pozabite, dat mora v vqjni mladina umirati! Laški poveljnik v Abesiniji vojvoda Aosta se je v torek, 20. maja predal Angležem s svojim štabom. Tri dni pred tem pa m> se dogajale slavno-sti zmage in poraza. Že v nedeljo so pričeli prihajati ranjenci ob palicah in bergljah. V pondeljek se je predala ostala armada, vojvoda si je od Angležev izprosil pravico, da se predtii zadnji. Do tedaj je ostal v voji trdnjavi na 10,000 čevljev visoki gori Alagi. Nekaj generalov se je v avtomobilih odpeljalo z vojsko takoj v pondelujek. Vojvoda Ke je svojem dnevnem poveljem zahviaflil vojakom za njihovo liraibrost ter jim dejal, da vojne še ni konec. Nato pa jih je pozval, da še zadnjič sal utira jo kralju Viktorju E-manuelu in Mussoliniju. In ko so indijski vojaki etražHi kupe orožja in drugega vojnega materjala, je vojvoda odšel v svoj glavni stan jpod zemljo ia se je pogajal za pogoje predaje in premirja. V torek pa je samo s svojim pribočnikom prišel skozi vrata trdnjave Toselli, se je naglo potrtega obraza ozrl okoli, nato pa je šel po pobočju hriba med dolgo vrsto zabojev z granatami v dolino. Sredi pota se je vstavil na novem pokopališču, kjer je sfto-pil k grobu svojega prijatelja srenerata Volpinija, se je odkril in se molče priklonil. Na generalovem spomeniku nove Čelade za ameriške vojake Vojak na desni nosi staro čelado, vojak na levi pa novo ee-lado, ki tehta dva in pol funta. po vojni bo potrebna "enakost" Značilna izvajanja angleškega državnika o vojnih ciljih. — Ameriška industrija se lahko v vseh ozirih kosa z nemško. I Na zborovanju American Iron and Steel Instituta, ki se "" J- -h- * je udeležilo nad 1200 zasto- je vozil po vijugasti cesti sko- j pnikov ameriške industrije jezi prelaz v dolino. Nižje doli kla, je govoril tudi angleški se je pripeljal do vasi Enda. državnik Sir Gerard Campbell Moeni, kjer so bili italjanski j pri tej priliki pojasnil ne- vojaki za žično ograjo in so mu kaj zavezniških vojnih ciffiev. klicali; "Viva Aosta!" Ob koncu prelaza je stal av- . w . tomobil z rdečo zastavo. Gen. z kamna so vojaki izklesali i- -ur-,,- n, .. .... , mo nLi: . AV illiam Platt, poveljnik angle- me Volpini. Okoli njega je mnogo drusrih grdbov z lesenimi križi in na njih so napisana imena s svinčnikom. V vak krog pa je vtaknjena šampanjska steklenica s popisom pokopanega vojaka. Vojvoda se je nato z dlanjo dotaknil abesinske zemlje ter je šel dalje, kjer ga je čakal angleški avttomobil. Na koncu Alagi prelaza ga. je čakala častna straža, katero je molče pregledal, nato pa se predal angleškemu častniku, ki je iz Indije. Vojvoda v svoji pri prost i kaki uniformi je bil v velikem nasprotju z blestečimi uniformami svojih generalov, ki so morilec cvek obsojen na smrt Usmrčen bo meseca julija. — V sodišču je preklinjal in pljuval okrog sebe. — Po razglasitvi obsodbe so ga odpeljali v Sing Sing. * V New Yorku je sodnik Barrett obsodil na smrt 24 -letnega postopača George-a Joseph a Čveka iz Harrisbur-ga, Piai., ki je brl obtožen umora .22 letne trgovčeve žene Catherine Pappas. Takoj po obsodb« so ga odpeljali v Šing Sing, kjer bo v tednu, ki se začne s T. julijem s smrtjo na električnem stolu p|ačal' za svoj zločin. Ko so ga pripeljali pomožni šerifi v sodno dvorano, je divje preklinjal in pljuval okrog sebe- Posebno grdo je zmer- jal policijskega poročnika Ed-warda Byraesa, ki je dobil od njega priznanje umora. O pričah, ki so nastopile proti n jemu, je rekel, da so "nesramni 'lažnjivci". Sodniku je dejal: — Ko me boste obsodili, vam ni treba reči: "Bog, bodi milostijiv tvoji duši! Kajti če bi bil kakT šen Bog, bi ne dopustil vašega počenjanja. Predno so ga odpeljali iz sodne dvorane, je pljunil proti okrajnemu pravniku Foleyu.' štvo, škili čet v Sudanu in Eritreji, jefstopli naprej in segel vojvodi v roko. Ko se je vojvoda odpeljal, je angleškim vojakom salutiraJ in jim v angleščini zakflieal: "Good luck!" (Mnogo STeče!) Predaja vojvotle Aoste je bilo zadnje dejanje žalostne drame. Angleži so popolnoma razbili trdnjavo. Pa premirju so prišli najprej ranjenci iz svojih bivališč globoko pod trdnjavo. V pondeljek točno opoldne je prišla vojaška godba iz Južne Afrike, kar je ibilo znamenje, da se prične podajati laški vojaki. In 4500 laških vojakov je pričelo korakati po pobočju hriba v.dolino. Držali so strumen vojaški korak poti vodstvom generala Marine Vižettija, najsijaj nejšega italijanskega generala. Prišli so do častne straže južnih Afrikancev, Angležev in Indijcev. Italjanom so salu-tirali in bilo jim je v znak hrabrosti dovoljeno, da so obdržali svoje orožje. Nekateri so nosili s seboj celo strojnice, toda niso pokazaV nikake sovražnosti, dasi jih je bilo mnogo več, kot pa Angležev. Častniki so imeli brezmadežne uniforme in najfinejše rokavice. 3fed vojaki pa je marsikdo nosil poraščeno brado in je nosil raztrgano uniformo. Ko so prišla mimo angleške straže, so opustili vojaško korakanje in odšli —v ujefcni- Po njegovem mnenju je naj višji cilj Anglije socijalna in gospodarska enakost. Sir Gerard Campbell pravi, da bo novi- svetovni red zgrajen na sledečih treh temeljnih idejah: na sistemu varnosti, ki jam či mednarodno stabilnost; na gospodarskeni sodelovanju, ki bo odstranilo vse vzroke sporov med#demokratičnimi narodi, istočasno pa preprečilo nastanek diktatorskih totalitarnih držav; na sistemu, ki bo dovoljeval resne spremembe odnosa je v med narodi, istočasno pa u-stvarjal zaupanje v obljube narodov. — Kar naravnost vam povem, — je izjavil Campbell, da zaenkrat še ne moremo predložiti nobenega določenega programa. Naša naloga je znatno težja kot je naloga sovražnika, kajti kar mi storimo, storimo iz dovoljenjem naroda, dočim" diktator ne vpraša nikogar za dovoljenje. Toda celo v teh težkih trenutkih je naš pogled vprt v lepšo bodočnost. Mi mislimo v pojmih svobode in naš n amen je obnoviti dostojanstvo človeka. Poleg drungih govornikov je nastopil tudi Olds, predsednik United State« Steel ter rekel, da mora dobiti Amerika dovol j časa, pa se bo povsem lahko v vojaškem in produkivnem pogledu kosala z Nemčijo. V zadnjih dvanajstih mesecih &o Združene države pro-ducirale 76 milijonov ton jekla, torej 20 milijonov ton več skot v rekfir^ni XW^ ••LAS K HDD I" — Hew Yoii Tuesday, May 27, 1941 r "GLAS NARODA" /„ _CTOICM OF THE PBOPLK) Owned and PohUabed toy Sleeenle Publishing Cw>mf, (A Corporation). Prank Bakier, President; I, Lqpaha, Sec. — Place of badneii of tb* itloa and nMrmn of above officer«: 210 WEST 18th BTBEtT, NEW YORK, N. I. 48th Year *GUu Naroda" la izzned every day except Saturdays. Sand art and Holiday* v Subscription Yearly 96.—. Advertisement on Ba celo leco velja U«t aa Amerike la Kanado f&—; aa pol leta. -; m tet rt leta 11-80- — Za New York aa celo leto 97.— ; n pol leta St£0. Ea lnoaematvo aa oelo leto $7.—; aa pol leta 13.80. "Glas Naroda" Izhaja tu ki dan lsvsemll sobot, nedelj In praznikov. "GLAS NAHODA." Z1C WEST 18th 6TREBT, NEW YORK, N. 1. »: CHelsea 1—1242 delavski su2nji V Nemčiji je danes zaposlenih tri milijoiie%tujczemskih dodaveev in sicer dve tretini pri poljskih delih, eim tretina pa v industriji. V to število je všetih ipol drugi milijon vojnih u-jetnikov. Njihovega položaja ni mogoče bolje označfti kot je bil ozn i-en v pismu, ki ga je svoječasno broadcast« 1 fnatecotki radio. Pismo je pisal neki kadet iz taborišča pri Lindburgu ter se glasi: i—< Francijo sem zapustil pret]j|tirimi meseci. Od svojih častnikov smo ločeni, in nihče^še jie brig1;! za nas. Dela nimamo nobenega, hrane .pa dobimo želo malo. Opoldne ne kaj toplega, sicer pa vodo in s-uITkruh. Obleka mi visi v cunjah t> telesa. Ko sem bill ujet, sem smel vzeti s se'boj samo tisto, kar sem ime1! na sebi. , Talko se godi ujetim podčastnikom v taborišču. Pobožaj navadnih vojakov je še neizmerno slabši. Toda pretežna večina vojnih ujetnikov mora vršiti prisilno delo na poljih. ' Na tem mestu je bilo že nekajkrati poročano, kako raV-najo ž njimi in kakšno nagrado dobijo za svoje trdo delo. Od tega izrabljanja, ki je v očividn^a protislovju z nfednarodnim pita>vu, pa nima le vlada dohpRa, pač pa tudi podjetniki. Vodstvo ene največjih nemških sladkornih tovarn poroča: — — Ker so bili skoro vsi naši stalni delavci poklicani v armado, smo zaposliti namesto njih vojne ujetnike. Predelali smo dvajset odstotkov več sladkorne pese negoy liani, -"stroški predelave se pa navzlic*tenrir niso'povečati.'Pripomniti moramo, da imamo zaposlenih več vojftih ujetnikov kot pa v normalnem času stalnih delavcev. Modo h ntacijskega Vojnega stroja nenasitno žre nove ljudske množiee. Prvotno i>omanjkanje sirovin se je zdaj poostrilo vsled (pomanjkanja delavskih sik Pomoči, ki jo nudi Hitler rušeči se Italiji, slednja plačuje v denarju ali blagu, pač pta' iz delavskimi sužnji. V Nemčiji že dela na polju tristoftLsoč (laških kolonov. To ni dovolj. Se dvesto-tisoč izvežbanih laških delavcev in rokodelcev bo deportiranih v Nemčijo. V belgijski industriji so zdaj na delu redne vežbalne komisije, ki izbirajo strokovno izvežbane delavce za1 delo v Nemčiji, kdor noče iti, je enostavno vržen na cesto in ne do-'bi nobene podpore in se mora po gotovem času "prostovoljno" izseliti v Nemčijo. • To sistematično odvajanje delavcev resno škoduje ho-landfckemu in slovaškemu poljedelstvu. Samo iz Slovaške je bilo doslej 4 pošteno razo&i-4etih rečem;' — Najmanj še I ran, T dvajset left. Ne trdim, da bodo Japonci zmagali, pač pa pra-r, vim, da Kitajcev ni mqgocc premagati. Kovček s 115 strupenimi kačami ukraden. Zaniimavo tatvino so imeli na kolodvoru v Novem Sadu. Krotilec kač Peter Brakus iz Va-ločnioe se je.peljal iz Novega Sada v Sremfcke Karlovce. V kovčegru je imel 15 najbolj strupenih "kač. Ko je odšel za trenutek iz čakalnice,mm je kov- za kar s« je pa tovariš, ni zmenil. 'Kralj se jfe odpeljal s ko-U"(>m, a knialn' se je vibH, tegnil samokres in ustrelil na si ojega nasprotnika, ni pa ga del. Njegov nasprotnik je potegnil iz žepa nož in ga ranil prsi. Kralj še je hotelv odpeljat t s ko'esom, pa se je knjta-tu' zgrudil in onesvestil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kinalu izdihnil. T" | Redar u, streli* tatu. •'[z Zenice poročajo^ da je 7i<>-tel 40 letni preddelavec, v. železarni Stejan T^lejits, ki'je pred nekaj dni vlomili v neko trafiko in ukradel iz njq za 7000 dim tqfbaka in cigaret ter okrog 700 din v gotovini, redarju pobegniti ko ga je goni*! v žapbt1. Re-d:'.r pa'je s treljal za njSin in' ga snirtno zadel. Talenta se je zav'ekel v bližnjo hišo, kjer je izdihnil. Nemška peta, čije težo je slovenski in hrvatski narod čutil že mnogo stoletij, sedaj zopet tišči ves jugoslovanski narod in mnogo hujše kot prej. Jugoslavija leži strta na tleli pod; hunskim kopitom . . . Trdno pa verujemo, tla je vwa<-ke krivice enkrat konec in tako bo tudi konec nemške vojaške sile. Jugoslavija bo zopet vstala v novo življenje ! Pretresljiva tragedija ruskega je vračal iz krčme p.rccej pož emigranta. j no in hotel je prenočiti pri bra- V ruski sirotnišnici v Vel.!1" T» *\P» » Kikindi je umrl te dni zapu-'^no vlQnulec> Pograbil je pu-ičen in pozabljen ruski emigrant Aristra Reznilkov, ed*»n najboigeltejših n*ož carske Ru sije Njegovo ime je bilo znano po celej Rusiji. * Imel je več tovarn in mnogo hotelov pa tudi letovišč- prnrvFŽo-uje je znašalo več sto milijonov zlatih rul>Ljev. Po boljsevi-šti revolucija se je napotil naj-prcij v Nemčijo, kjer ,je imel v Berlinu veliko restavracijo, ki je pa pozneje propadla. Iz Xen*čije je prispel v Jugoslavijo. Nokaij ča ' ' v 'Tisti li>*tini se pravi diploma, in naj bi -bife. ključ h kruhu, zaslužku in bolljšemu življenju. Šola je storila svojo dolžnost. Natrpa ki' jim je glave z znanjem. Nekateri so mojstri v računanju. Vse znajo preračunati: najtežavnejše obrestne mere ko jim igrača, s* ste*\-iRfanii' tlo- ju, in, inalenkprit jini je dognati, koliko ton bo vzdržal most, ki ima toliko in toliko širok podstavek. - IMigi so se izvežbali v/kemiji, tretji v zdravilstvu, nekateri so V^Šči več " jezikov, flrugi poznajo zgodovinski razvoj vseli naifodov od poccftkia eljal z kolesom proti Urin ju. Blizu Žurkova ♦ j | ♦ i jv i i ™ 21Povzpel se je na električni I znajo. glavo ob tla Ni pa cutd nobe-ldrc^ in Se 2 glavd dotaknil ži. nAposefcmh bolečin m na gla-tce z visoko napetostjo. K sre-vi }e imel samo man ^ prasko, j a pa ttx]a j v nape'jwi ni bilo Toda doma mu Je postalo na- toka. Zato se je Kekič z glavo enkrat slabo ,u prepeFjali so b®» • v I na tla Ujor ? ob_ vbolnico, kjer je kmalu umrl. le2lil nezavesten. ' v bolniNiiici sc ugotovili, dft se iško hi ustrelil lastnega brata. Štiri žrtve, narasle vode. Nb reki Toplovi pri vasi Tirane, koder vodi uravna cesta iz Pri reza v Peč, je narasla voda pr*jd fkiwi' porimila most. \r Ora-novcu je bil sejem in Jjd-( die so hodili kar čez vodo. Med nj'utf je bil tudi trgovec Dlu-šan Grgovrč, ki je pa zašel v tohiran. K »reči je dober pla-vač in tako se je rešil PaČ ie pa narasla veda odnesla s seboj konje * vozom, na katerem so <=edeli štirje lui>etje. Vsi so utonili. 14 letni deček je ubil svojega 15-letnega tovariša. S rod i Subotice se je odigrala čudna tragedija. Učenec 4. raz-nda gimnazije Zvonimlr Kralj star 15 let- se ;e seznanil z neko 13-letno dieklico in postala sta dobra prijatelja. Nekega veče-Va je Kralj na iTiprehodu opazil, da se delklica izpieihapa z njegovim 14 letnim tovarišem. Takoj gaje pozval na odgovor, mu je kri zlfla v možgane. Reka Krka ▼ Dalmaciji naj se proglasili za narodni park. Tako se glasi sklep šibeniške občine, s katerimi je zaprosila bansko dblast v Zagrebu, za kadevni u krep. Odkar so bila PJitvička jezera označi »na za Anglija bo povrnila škodo, ki so jo povzročile angleške bombe na Snšaku. Agencija Avala poroča; Po bombardiranju Sušaka v noči od 21. na 22. decembra, preteklega leta so strokovnjaki preiskali najdene razstrelke in u-gotoviR. da *o bile vržene narodni, park kot edinstveno bomflx? angleškega izvora. Na1 — V JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo. : DARILNE POSILJATVE v ITALIJO V URAH: 50 LIR-----$ 2.85 500 LIR „. ^ $21.75 100, L|R------$ 4.85 1000 LIB M $43.00 200 LIR---$ »JS0 2000 LIR____$85.00 300 LIR---$13.50 ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA ? EVROPI, priporočamo, da m tm darilne potiljatve pošlje potom CABLE ORDER. Na tm način je denar -jfcffa-^ izplačan. — Za Cable Order je treba posebej plačati Vsled razmer v Evropi ni mogoče t Italijo nakazati denarja t DOLARJIH, temveč natv: liaah. SLOVENIC PUBLISHING CO. .:: : P O T N I fi K I O D D ■ L ■ K : 216 West 18th Street, New York prizorišče- lepote in tujskega prometa, zasluži fuako veljavo reka Krka v vsem svojem toku. Reka Krka je dolga 60 km in je polna slapc-v, med katerimi ^e 7 vedi kili. Naj-iavnejši je Rkradinski B«ik. znan tudi slovenskim izletnikom, Krka tvori tudi vrsto jezer, med katerima je Visovačiko jezero nad glavnim slapom najlepše. Zanimiva je Krka tu-rfli po prebivalstvu ofo svojjih bregovih. Vzdolž Krke preibivajo Srbi in Hrvafti pome?ani in so cJxranili svoje pose^bne dbičaje, nošnjo in tradicijo. Znamenita sta o-ba saiTKustana na Krki, pravoslavni Arandjelovac in katoliški Visovac na romajitičnem o-trieku. Oba sta po'ma starinskih knjig in dokumentov. Neobičajen način samomora. Nefci beograjski trgovec ima v Mosten posestvo in je za nadzornika postavil Ahmeda Keki««. Ta je vestno vršii ^o-je delo in si v$i dohodke in izdatke za pose-tvo vemo zapisoval. Zadnjič pa je ugotovil, da irai je nekdo i-z dnevnika iztrgal tri liste. rJ«avi4 je svoje-, rau gospodarja in ker ^Jetj časa podleži te ugotovitve, ki jo je kraljevska vlada sporočila angleški vladi, je tudi ta od svoje strani uvedla preiskavo in,cfl>-vesti-la jugoslovansko vlado, da so'brle l»omjbe vržene iz angle-letal, ki so zašrla. Obenem je angleška vlaVha izrazila zaradi tega svoje globoko oib-žalovan.ie in je izjavila, da je pripravljena plačati, primerno odškodnino za povzročeno ško do. Bivdi hrvaški teniški prvak umorjen. V Zagrebu so našli v njegovem stanovanju nwtvega bivšega hrvatskega teniškega prvaka Fedorja Freudtinreicha. Policija je ugotovila da je FVeudenreicba neznani zloici- To je izredno težka kupčija. Koliko prošenj jim bo treba napisati, na koli'ko vrat bodo IK)trkali, p redno se jim bodo ena odprla. In komur se bodo odprta, bo stopil pred izbirčnega kupca. — Kaj prodajaš? — ga bo vprašal. — %Svoje znanje. — Znanje je lepo in priporočljivo. Kaj pa izkušnje, ali jih imaš kaj? — Ne, izkušenj pa nimam. Saj sem komaj šolo dovršil. Izkušnje bi rad dobil. Izkužeioj lie daje'iiio 'pri nas. To je prezamudno delo in se ne izplača. Si jih boš pač moral drugod nabrati. In ko jih boš imel, pridi. Takrat mogoče. OWjtibiti pa ne morem ničesar. Mladenič štopi v bančno podjetje. — Kaj znaš? — ga vprala predsednik. — Vse! Predsednik se pomilovalno nasmehne in včasi reče, včasi pa tudi ne! — Vse znati se pravi nič znati. 'Za dobro mero ga pa vseeuo vpraša: — Koliko znamk lahko nalepiš vsaka minuto na pisma? — Nisem poskušal. Sploh se tega nismo učili. — Vem, da se niste, toda to je važno. V banki imamo fan- jfv z nožem v glaa o in vrat. Policija je uvedla strogo preiskavo ill ise ji je kmalu posrečilo izslediti morilea v csobi St.ie-pana Kurlija in njegovega po-magačia Nikola Benka, ki sta oba priznala svoje,strašno de janje. i t : » • - V- . ZIVL I^Rl m nec.. .ki je bil soboto zvečer na( ta, *ki jih lahko nalepi dvesto. Freudeaireiehovem stanovanju pa niti višje šole nima. umoril z nožem. Morilec, je za- jn tako gre križev pot od dal infenovauemiu 11 vljodl^a-' vrat do vratt, od podjetja do podjetja. Xa prošnjo .^koro povsod shčni d govori: — Žal nam je, toda knjižno znanje ne zadošča. Prakse, izvežbanosti, izurjenosti je (treba. lil če se študentu po dolgotrajni romanju* neštetih prošnjah in ponižanjih posreči dobiti delo, koilko mu plačajo? . Po mnenju gospodarjev je dvajset dolarjev na teden že sijajna plača. Z ozirom na vse to me ni prav nič začudila novica, ki sem jo bral te dni: - - • Lep« knjiga je kulturna poslanka; odprimo jI vraU v na*e domove, odpririM, . .-(Finigar) 1 ^ Spisal IVAN MATHSlO Knjiga je svojevrsten pojav * slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih,. opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od, 'davnlb početkov v starem slovanatvu do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo naSega življenja in trpljenja; In kdor. jo prebere bo Vedel o Slovencih več kot mu inoge nuditi katerqfcoU, na$e zgodovinsko delo. DED — Je- aEMUO otrebH, -zoni OCE- jo je posejal In gledal bujno njeno rast ' Ojrf i- S IN- Je xor^l med težkim klasjem IK — dvignil proti begu . neyega _ VMJ1 i«.,-j« dvi| 13 POOLAVtr ~ 413. STRANI V PlfjLtPTU VtZAN'O Cena * ^ Poštnina plačan« Avtor knjige je IVAN MATlČlC, Id ■ je spU$al, »ploSuo znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH m WEST IStb KNJIGA-R NA- Glas Naroda ft NEW N. T. — Pri kopanju obcestnega jarka se je nezavesten zgrudil mladenič L. P., ki ga je bil kontraktor šele pred dvema dnevoma najel. Ambnlan-čni zdravnik je odredil prevoz v bolnišnico. Tam se je lei toliko zavedel, da je povedal, da nima ne sta riše v ne sorodnikov, ne prijateljev in je brez jc?talnega bivališča. Pred tremi tedni je p rit ran pa! nekje z Za pada. Podlegel je slabi prehrani in splošni telesni izčrpanosti. t Po njegovi šniriti so dobili, v njegovem suknjiču všita dva Žokumenta a roj.-iUu, iisj. iii, dok irsko diplomo. L A S 8,0,17 A," T- JTi^Toif ■ r^i—mu—w Tuesday, May 27, 194! yiTAKQVUJlN n t9M OI^AUDB BOlvSEL: Ženska radovednost # Pospravijajoč delovno sobo1 bi namreč Herraud kaj opazil, svo jega gospodarja Dominika/bi ne bilo mogoče preprečiti Vueleresa, je sobarica Mario-la naenkrat opaziJa na pisalni nri^i listnico. Prvi hip kar ni verjefa svojim očem,, tako nemogoče se ji je zdeLu, da bi :se moglo kaj takega pripetiti nj^-neipu gospodarju, tako izrazitemu po< lan tu Toda Ii>stuioa je bila tu, ona jo je otipala. Pot« mu »Cveda ni mogla premagati izkuthjijarv'e, da bi — vsaj malo — ne pobrskala po nji. Poleg precejšnje vsote denarja in papirjev je naš;la končno v nji tisto "mikaj" česar se je nadejala. Ni točno vedela, kaj bo našla, todaTco je opazila fotografijo krasne mlade /.ene, ji je jelo srce močneje utripati in čuti'a je d'a je njena radovednost p«.plačana. Na fotografiji .je bilo napisano 7 drobno, žensko pisavo: "Vroče te ljubi in obožuje tvoja — Daniela. "Aha! za to torej gre," jc, pomislila sobarica, "Kdo bi si bil to mislil! T>a-niela! Mlada go-pa OaniebiJ Seveda, njen mož, je skoraj l.")»Jet mlajši od gospoda Aueleresa." Ddbro je poznala to damo, ki se je bila pred tremi meseci poročila z bankirjem ifarce-lom Herraudom- najboljšim prijateljem gospoda Auelere-sa Njen gospoda i5 mm je bil celo za poročne pričo. Zdaj pa naenkrat ta' fotografija! Ma-riola se jespomnila .kako sta bila še oni dan Herrnud in njegova mlada žena v isti delovni sobi njenega go-podarja in kako .sta se zaobljeno gledala. Opazila je eelo. kako je go-*pa Daniela nežno božala roko svojega nfoža. Pri tem je pa skrivaj vzdihovala za njenim gospodarjem. Zdaj naj pa še kdo reče, da svet ni pokvarjen! čeprav je bila Wkrati nevo-'Hc'jiva in ljubosumna na mlado ženo, ker je bil njen gospodar samec, je adaj vedela, da je to zelo neyania igra. Če nili^piedjiietiJi. strašne katastrofe. Njekje globoko v srcu je drhtefaj boječ se za' življenje švojega gospodarja. BMa je mlada in lepa in kdo n e, če bo vztrajna, da-li je ne bo gospodar vsaj na Stara leta pridržal? Ta čas, ko je Mariola rasmi-šl iala o visean tem, je, zapel v predsobi zvonec. Brž je položila listnico nazaj in šla od-pret vrata. Na pragu j. prestrašeno obstala. Pred njo je stal sam Mareel Tferrnnd. Čemu prihaja v .stanovanje njenega gospodarja ob tent nenavadnem 6a*u ? Herraml ,je oči vidW> zeti o razburjen, nervozno mežika v očtiri in dela kretnje ka-kisni'h še ni opazila pri ujtm. "Ali je go~podAuderes doma*" je vprašal. "Vjsak čas mora priti." jc zamrnvrala Mariola. "Ne — ne — ni ga še "je pripomnila v nadi, da bo čim prej odšel. 144Moram počakati tu, da se vrne," je dejal Her i a ud odločno r~ Zdaj ni bilo nobenega ,dvo-ni(i več, kaj ga jc privedlo v stanovanje njenega gospodarja Herraud. je vstopil v predsobo in krenil preiti delovni sobi. Tedaj je pp. šinila Mariqli v g.avo mirel: tam stoji pisal-, na ntiza, na nji pa leži Ustnica z izdajalsko fotografijo. Z eno kretnjo rolke bi mogel priti do Mariola je pa hitro zaprla za njim vrata in neprestano sledila s pogledom vsaki kretnji nevarnega gosta. •"Če bi m« ne bilo zdaj tu, bi i e gotovo pripetila nesreča! O, bože -moj!. Ubogi moj gospodar! —- Vsega je kriva — ta — besti.ja!" Trdno-je bila sklenila zadržati Herrauda; da bi ne vstopil v gospodarjevo delovno sobo. Najenostavneje je bilo skočiti tja in -skriti listnico. Toda Herraudovo vedejnje se ji je zdelo sumljivo- Kdo» ve, da-li bi ne skočil za njo. In še sama bi ga privedla na to sled. ^Zato je jela pospravljati \ v salonu, brisat; prah in gladiti parkete. Herraud je le nekaj časa ziieudeno gledal, potem je pa bruhnilo iz njega: 44Čujtt ,drag a moja Neprijetno mi je tu in nerad vdihavam prah. ki ga dvigate. Zakaj bi ne počakal v tfoj^podarje-V! sobi?" In še ipreden ga je mogla Mariola zadržati, je odprl vrata in vstopil v deovno sobo. Ni kazalo drugače, morala je za njim. Naj si misLi, kar hoče o nienem vedenju, nesrečo je morala preprečiti. Ta čas je krenil m proti pisalni mizi je «edel v naslanjač 'bli-zu okna. Iz žepa je vzela dozo, si prižgal ciigareto in jel naglo puhati oblačke dima pod strop. Da bi njegove oči ne-, opazile tistega, kar je bilo na mizi, je dragocenega dokaza. Zdaj j Mariola jela hitro brisati s morda šele dvomi o zvestobi | cunjo prah. Čeprav se je pir svoie žene, potem bi bila pa *alna miza kar svetila, resnica v njegovih rokah* . Ičeprafv je bila na nji vse v naj-"PiQBim, ne tja." je skoči-, lepšem redu, se Mariola ni gala naglo predenj, in odprla I ni'ia s svoje "mrtve straže" tQ e-i^^o "Taiii še ni po- kraj mize, zavedajoč se svoje odgovornosti. Nobena sila bi « Največja dražba vseh*časov =e= MMMIOTffllira Najboljši prijatelj v nesreči vaju jer SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Bit A T SKA. DEL A .V. S Ki PaDPORNA USTANOVA Sprejem^ možke in. ženeke v letih od 16. do 50. in otroki do 16. leta starosti. feLANgSTVO:, 52,000 . ^ • j...... PREMOŽENJE: $8,(X)0.QQQ.0Q t j** Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnik* društva SMPjf Glavni stan: 2657-59-S; LawndaleiAve,, Chicago, i H; vrata salona. spraVl.jen Ko je pa Herraud vstopil,v j je -ne mogla premakniti, salon, je hladno ugotovil: j Minute so še izpreminjale v *"Saj tudi tu ni pospravljeno, j večnost. — Končno je Mariola Razen tega je pa še hladno,".zaslišala kako je žaearožljal Razburjeno je hodil po sobi ključ v ključavnici v predso-in se ozlorvoljen oziral po poedi-|bi. Kaj naj stori? Najbolje bo. Če pdkrije listnico s cunjo in odfhiti gospodarju naproti. "•Čaka vas gospod Herraud' * je dejala razburjeno in njen pogled sq je nepiemeoino ustavil na gospodarju. "Toda ne hojte se, niti za hip ga ni-t-em pustila samega." "To je zelo 'lepo, Mariola," je odgovoril mirno in odšel v svojo deloyno sobo. % Kdo bi mogel obsojati ^ta-. riolo- da je zdaj prisluškovala pri vratih? "Ves razburjen sem,*' je dejal Herraud. "Čuj, ali ni slučajno ostala pri tebi moja listnica, ki sem jo včeraj nekje izgubil? Za denar in fotografijo mi ni, pač pa za zelo važen dokument ..." 'Evo. je .tu- — zjutraj sem jo pustil Ua /pisalni nifei./ :Eyo je pod čutijo." * Mariola je urno po prstih zapustila svojo pozicijo pri vratih, Stvar* jo torej povsen* enostavna: napis na fotografiji lepe žene se je nanašed na njenega moža. Mariola je- csdaj pomirjena* toda jiekoliko tudi — razočarana^ ■ i n i , ' ■ ' ■ - RABIM* TAKOJ 20 IZVE&BANTH es je zelo lep, sam Spruce, Iter, blizu kampe. Katerega veseli lalhko takoj pride. Za vse (tozadevne informacije, *se obrnil te na: FRANK OBREZA, c. of James Oiofi, .115 Wood stock Avenue, Rutjend^ Vt, 3*red nedavnim je ameriška javnost avedela, da pride o-gramttia umetniška zbirka znanega novinarskega- magnata Hearsta na dražbo in sicer v dveh velikih trgovinah v Niew Torku. Novi način dražbe je presenetili vsakogar, kajti v tem primeru se sploh ne da govoriti o dražbi kot taki, ker bode vsi predmeti točno označeni e cenami in ker še ni padla odločitev, da-4i jih botf« sploh dražili, ali pa bodo kar izklicali cene in obenem obveščali ljubitelje- da so dotfčni predmeti že predani. To je še vedno tajna, in pa presenečenje te največje umetnostne razprodaje, največje zasebne zbirke, kar jih je kdaj videla Amerika, Za Hearstovo zbirko je bilo treba najfrfi vse nadstropje Gkiirbelsove trgovine in tudi Saksove trgovine na 5th Avenue. rZo od leta 1938 je zaposlen cel stafo umetnostnih zgodovinarjev in drugih učenjakov s sestavljam jem kataloga ogron*-ne zbirke. Heart o ve Dragocenosti so spravljene v 3 velikih skladiščih. Večino teh dragocenosti Hearst sam ni videl, preden so jih pripeljali v Ameriko. To namreč niso Hears-tove za.\o>bne zbirke iz njegovih palač in gradov, raztresenih po Ameriki, temveč umetnine, ki jih je kupoval po Eiv-ropi in drugih delih sveta zgolj iz zbirateljske strasti in ker je pač imel preveč denarja. Kataiog je obsegal 150 zvezkov, dosk(j jih je sestavljenih ! 110. Zbirke obsegajo slike, steklene predmete, srehro, por ^elan, orožje, preproge. ' dragulje, knjige, rokopise, avto-grartfe, pohištvo, cerkveno o-premo rz v^tih .-toletij in vseh »logov, od antičnih časov do preteklega stoletja. Znani ameriški trgovec z u-metninanfi in utpravitelj dražbe dr Hanimer ceni Hearstove Zbirke od1 25 do 5Q milijonov dolarjem*. Polp-g angleških oin-kastih krožnikov iz 18. stoletja ki jih bodo prodajali po Z dolarje, jd takoj, v go^etlščini italijanska zbirika majolik, za katero je plačal Hearst sanv nedavno 270,000 dolarjev. Zibir-ka obsega tudi 70 oprem1) j en m st^rimkih iz francoskih, holandskih, angleških in avstrijskih gradov. Največji objekt je sanK»stan„ ki ga je ku-Di! Hearst v Šacrameniji v Španiji in ki ga je zgradil Alfonz VH. leta 1170. Hearst je moral dati zgraditi posebno ce-sto do Sncramenta in stransko železniško progo do najbližje železniške postaje- da so lahko prepeljali ta samostan. Vsak kamen je bil označen s številko in poslali so jib v 14.000 zabojih po 500 funtov v New York, kjer so jih morali takoj pretovoriti v druge zabotje raiji. živalske kužne bolezni. Španske zaboje slamo so pa sežgaHi. Same prevozni stroški so znašali, 400,000 dolarjev. Razen celega samostana obsega Ako 5e nimate Bfauafitore Pratike zs leto »41, J® lahko dobite pri. zastopniku "Ohflt Narodu" v VaSf T»«el-bini, mil pa naravnost od Knji«anie Street, Nrw York. — Stane U centa«. zbirka že 3 francoske samostanska križeva pota, ter več sto »cerkvenih oknov. Poleg cele vrste -ameriških mojstrov 19. stoletja, so zastopani v ribirki tudi znamenitejiši Francozi Najdragocenejše slike Hearstove zbirke bodo baje prodane po neposrednem sporazumu med kupci in galerijami. Za posebno dragocene so proglašeni gofbelini, zlasti 4 veliki za ča>a L/udvika XIT.. ter mnogi vlamski renesančni gobelini. Srebrni pokal iz leta lf>23, ki .ie b?l last Marije Stuart, je eden izmed dveh, ki sta se sploh ohranila. Med italijanskimi majal i kam i jih izvira nekaj od Giovannia de la Rdb-b-e. Tzmv d vseh teh predmetov so znani samo tisti, ki so razstavljeni pri Hammeru. To je sloveči tiigmee z umetninami, ki prodaja ru-ke cai^ke umetnostne -zaklade, poslane v A-meriko po sovjetski vladi. Tudi i t Hearstovin zbirk je izbral ruske prednuete; intimne foto grafi je carske roeseca februarja, je bila preložena. Vprašanje je pa tudi. kako bo pač mogoče urediti dražbo 132 ti-oč umetnin v času, ko je v New Yoiflcu močno padlo zanimanje za umetnost in dražbe, v času, ko se tudi tam vedno 'belj čutijo odmevi evropske vojne. letih. Vzlic temu znanje bolezni je nadaljevalo in pravočasno odkrivanje ima za posledico čim dalje /večji odstotrik ozdra vljenj: Rak se danes zdravi potom operaeij, X-žarkov aH" radliuma ali pa obojih načinov. Statistične tabele za dolgo vrsto let poka^ujejo. da ženske, ki so najbolj dovzetne za prsni relr so one v staro-ti čez 40 let. Skoraj 90 odst slučajev ie v tej starosti. Nedavno "pa se je od krilo, da število žensk v starosti 30 let, lri imajo prsni rak, stajhro raste. Tz še nepomfljive-ira razloga je ženska brez o-trok bolj podvržena prsnenrtu T-aku kot mati. ki je doiiln -to-ie«ra otreka. Pri moških ni T>i>ni rak običajna stvar« dasi se tu, pa tam pripeti. Zdra vniški strok ovujaki še vedno niso sigurni, kaj potvzro-^ rak na prsih. Ena stvar pa ;e jrotova. da treba raka oravo-'^sno odkriti, in v to svrho ol>-"intsvo srdelu jc( najbolj, ako so nrivadi. da je potrebno iti k f frrvriiku od časa do ča>a. da nrercrled« telo. Na tak način so ^risotno.«~ M Mladini, peoni za mladine s klavir- ^ jen (e. Adami«) ......................-H Dve pesmK (Pretovec) za mošid zbor io sole-----------------------------------------2t ' Naši himni, dveglaene _____________________A Gorski odbnevl. (Laharaar), H. zvezek, moški zbori ---------M za tambcrice: NTA GORENJSKEM JE FX.ETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk ...............75 Slovensko narodne pesmi za 1 rašld zbor (Bajnk) _____________ ,71 Bom šel na planince, (Bajok), podpori ----------------------------- JU ZA citre: Poduk za cltre. — 4 zrezki — (Koieljskl) __________________L- ZA KLAVIR: Bori pridejo. — Kerateiea M Slovenske narodne pecaU, Janko Žirom Ik L zvezek. 123 pesmi aa moštt aH Seniki zbor ------------------1.M Ko so fantje proti vasi Hi.11 V *** ^ Le enkrat Se .................mefianl lbor ................ Slava dela ..................JM HR. VOLARIČ:; Rožmarin; J OS. PAVOlC: Potrkan plea ...... JS 100 narodnih pesmi za meikt la 1 mešani zbor, Emil Adami« .... FANTJE NA VASI. 18 narodnih aa moški zbor. Ciril Preggj.. Naročilo pod JI te na: 21« WEST 18th 99 Glas Naroda NEW YORK. N. t. "GLAS K A B0 O A" -Kew Toil OSPOD iz KONOPISTA Tuesday, May 27, 1941 Napisal: I. WINDER. ——11 T'fe TA'KDVEJBN L. 1M VELIKA TOVARNA JE PRIČELA IZDELOVATI STROJE ZA AEROPLANE •• f ! Njeno^ upanje bila milostna devica Marija, Mati božja, nienemfu varstvu je priporočala življenje otrok. Devica Marija ji je bila milostijiva. a zakaj ni dala pobožni ponosni ženi, ki .se je metala v prifh in ponižno kakor najnižja dfekla služila nebeški kraljici, zakaj ji ni dala, da bi se smela mimo veseliti materinske sreče T Zakaj je morala s trepetom pričakovati sehemega bodočesra dne T To pričakovanje je pomenila mr-koba, ki je žarela mladi materi v velikih črnilh očeh. Milost in nemilost sta se menjavali kakor sonce in dež. Milostno je bilo princesi leto 1867: oba sinova sta bila ostala živa, in 'junija meseca je p riši a i z Mehike novica, da so nadvojvodo Feidinandr. Mak^a, ki Ibi se bil kot mehiški cesar še vedno utegnil vrniti v Avstrijo, ustrelili. Castihlepnik je mnrl brtiz otrok. Marija Anunciata je hvalila Odrešenika in sveto Marijo za to milost. A že čez četrt leta je prišel najhujši udarec, nastopil je dogodek, ki se ga je bala ves ta čas: cesarica je bila n osna Princesa dolgo ni hotela verjeti strašni govorici, ki so jo širili sorocfniki — ali mar nito že tolikokrat z zadovoljstvom pripovedovali, da je cesarjev zakon nesrečen, da cesarica uhaja možu in se brani prenašati njegove objeme. To in še marsikaj so pripovedovali vsi, svaki, bratranci, tete in pridv«#miki; in zdaj so hoteli vedeti, da bo oe-sariua sunila m i i m.v!a meseca porodila. Govorice so se zgo-Ačevjle od tedna do tedna, nič več ni bilo moči dvpmiti o res-r»ici. Cesarica je bila pomagala cesarju, da se je spravil e Madžari, osmega junija sta se bila dala v P-ešti kronati, dolg cesarjeve "lva'eznosi i do cesarice je bil neircmeren. "Marija Anunciata je 'besnel. Po cele dni ni govorila z nadvojvodo, po cele dni ni privoščila otrokom' pcgleda. Zaklepala re Pred 142 dnevi iso pričeli graditi veliko tovarno Wright Aeronautical Corporation v Cincinnati, O., in danes tovarna že dela s potno paro ter na mesec izdela 1000 strojev za aeroplane. RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Nova nemška letala Zadnjič smo oitali o novih angleških tipih, ki so jili Angleži že uvrstili v svojo vojno letalstvo, nukateri od njih pa so še v preizkušnji, ali že v serijski gradnji. . Sedaj pa čitamo v strokovni ________ letalski literaturi o novih nem- je in se p.edajala svojim bes>nim mislim. Zdt Jo se ji je, da j ^ tip^1* ki so že posegli v ?e muke ne prenese. Želela si je smrti. Nfchče ni slutil, kajjbor|)e» Pa iih Nemci 5<že jo dela nesrečno. Svoj strah, ki je bil mnogo strašnejši od strahu pred smrtjo je skrivala, kakor jo prej skrivala upe. Trkala se je na pr^i • kar preneskrbno se je bila zanesla na milot neleei, piebiizu -se ji je že zdel dan zvikagoslavja, pretrdim je ra-čunala s pogubo svojib sovražnikov. Po smrti '•a-airja Maksa ni ve< dvomila, dk ji ueliči milostna devica Marija vsakršno drag' ž*!jo. Upala je, da milost nebes morda že prihodnje tedne sklene isuurt boleftmega prestolonaslednika ■tudolfa in s tem odreši pobožno mater nadvojvode Franca Ferdinanda in nadvojvode Otona -najboli mučne skrbi. Pobožnost ji je pomagala po teh dneh olntpa, da se je znova ohrabri'a. Se ui 'bilo nič izgubljenega; še je bilo mogoče, da, porodi cesarica samo hčer. ali pa, da se njena nosečno t konca s splovitjem. Kajti ce?£r?ca je bila nejcvernica, ta se ni smela zanašati na pviprošnjo Matere botžje. Vsi sorodniki so pripovedovali, da se cesarica upira hoditi k izpovedi ali sprejemati izpovednika, da .-e hvali s svojim prosvetljenim duhom •n bcixj pCismi lahkomiselnega juda Heineja. Takšna predrznost ni smela biti poplačana. Mlarija Anunciata je molila: "Sveta Marija, mat' božja, bodi pravična meni in njil Sveta Marija poplačaj njo in niene po najinih zaslugah! Daj, da porodi iičc*. jaz pa vsako leto srna!" Nadvojvoda, k: je pocmiil zdravnikovo svarilo, ni več hotel otrok. To 'eto je princesa s premišljeno« nežnostjo zapeljala moža, prvikrat se je^tila neljuibljenega s surovim orožjem svoje nežn° mantf jiive lepote, z žarom svojega bolnega ^»ofhlepa. Vaba je bila močnejša od svarila. Ko so časniki naznanili, da «e je njeno veličanstvo cesarica preselila iz Goedla v Rndim, 1:j« r hoče počakati bližajočega se radostne-. »au-iB-a uo«cK?ni ga dogodka, je Marija Anunciata že imela gotovost, da je tudi | trcnutiK) še ni ona -pet v blagx>lov]jenem stanju. ''Heinfe^l" a™ Cesar ^a jr posodila hčeriko. Ko je Marija Anunciata sH šala ve.se1'.o novico, sc j? vrgla pred sliko svete Device na kolena in zastqkala "Oh, sveta Marija, presladka Devica, umreti mi je od sreče! Ubijaš me s svojo milostjo! Molila je d o go, — ne .-k o trn ih zaliva I nib molitvah je pobožno duši la vrisk svojega **rca. V tem. ko je klečala, ji je bilo tako lahko pri duši, da je m slila, da plava, da s?i dviga v višave, kjer kraljuje milostna Gospa, tolikanj povišano se je čutila nad vse ljudi. In ved"la jt, dkr je odlikovana in blagoslovljena mimo vseh žena. piav t iko, kakor je zdaj vedela, da je brezbožna zesarica zavržena in »bsojena, da* ne bo nikoli V£Č rodi!a sina. Marija Anunciata je vstala in videla, da je še na zemSlji. A kako lepo je bilo ?daj živeti na zemlji, odkar je imela v srcu Tip-bo! Poljubljala ie nrnoge kipce in slike Pre vete, ki so z vseh sten in iz vseh kotov in oknjakov milostno zrli na njeno srečo. In vedela je, ('a bo še letos zagledai luč sveta njen tretji sin. Pora?, ki ga jc "bilo utrpelo cesarstvo pred dlverna letoma, nesrečni izid p'uske vojne s svojima usodnisiti nasledki, jo je bil — vse drugače kakor nadvojvodo, ki mu je 'bila svetovna veljala monarhi je manj pri srcu kakor napeti častniškega plesu graške posadke — globoko potrl; toda vera v veliko iirihodnjost njenih sinov je bila v nosni ženi tolikanj silna, da je vidama v tear. odabljenju cesarske moči zgolj začasno stanje. Upala je in bila malone prepričana, da bo eden nje--vh sinov, morda Franc Ferdinand, morda Oton. morda kak diug. ki še ni rojen, tisočkrat popravil vse poraze in postal največji cesar krščanstva, mogočnejši od Karla V. A kako dolga i? bila še pot, kako neusmiljeno zlagoma je mineval čas! Tiste iries-ece je bila v princesini krvi vročica i n »est i pn os t njene oolezni. Poleti je venomer ležala na vrta in spala, da (bi prerpala Tok, ki je vse prepočasi mineval. Konw (septenibra, ko je pribril v mesto mjrzli veter z gora in vročično r-vzgreta žena ni mogla več sedeti na hladnem jesenskem vrtu, je prestrašila moža z burno zahtevo: takoj z vso rodbino se hoče priseliti na Dunaj. Nadvojvoda je sovražil nagle odločitve, "le odklanja je in nerad se je vdajal v iajpremam-)>e vnanjega življenja. Misel, naj zapusti lepo. tibo mesto Gradec t njegovin aložnim življenjskim ritmom, se mn je iioirvia. ' preizkušajo ter jih bodo potem uvrstili v sestav svojega vojnega letalstva. Med lovskimi aeroplani se omenja novi Focke-Wnff 198, emomotomi enosed, ki je opremljen z motorjem Mercedes, ki razvija 1500 do 1700 konj Ikih sil. Motor je 12 cilindrski, pii kiterem so cilindri postavljeni v obliki zvrnjene/ črke V. Zanimivo pri tem letalu je dejstvo, da je pilotovo sedite pred motorjenC iz česar sledi, da ima letalo potisni propeler. Druga zanimivest tega letala je trinožni stojni del, V ga je Evropa povzela, po Američanih. Oborožitev lovskega , aeroplan a enoseda jc zelo močna in učinkovita. Oborožen jc z 1 avtomatičnim topom ka'ibra 20 mm in 4 strojnicami- ki so postavljene, odnosno vgrajene v krila. Druga, ne^jjorno zanimiva konstrukcija je tip "Heinkel", katerega določnejša označba znana. Novi Heinkel" je dvorno torn i rnši-lec z motorjem«. Jumq, 211, ki sta postavljena, v krila. Po svoji konstrukcijski formtrii predstavlja novi 'Hernkel' tako imenovano leteče krilo. Posadko trne rita 2 nioža. ki ležita.. V to smer so Nemci. prvi vršili razi ičn e poskuse. V .Tu gosi a vi -ji je bilo nato prvič v zgodovini zgrajeno '^leta'o z ležečim pilotom, ki ga je skont-truiraJ Drpgoljub Bešlin, v Zemtinu. Vsekaflcor je zanimivo, kakšne rezultate bo dosegla ta nova koncepcija, hi predstavlja nesporno revolucijo v ietalsdci tehniki. Največja brzina novega "Hainkela" je računana na 700 lam na uro. O oborožitvi še ni nikaikih podatkov. Tretja nova lovska k on strok cija je Messersohnnidt 115, ki je derivat znanega in standlardne-ga tipa Miessei-sclimidt 109, ter jo opremljen z motorjem Mercedes Bližje podrobnosti tegs tipa niso znane. Med novimi bombnimi letali opažamo veliko zanimivost, — namreč da so Nemci začeli po vzo!u Američanov graditi "le-1 teče trdnjave." Nova leteča trdnjava je derivat znamenitega in po vsem avetn znanega rekordnega potniškega letala Focke-Wuff 200. ali ^l^o obsevanje z žarki iz Rojake prosimo, k o pošljajo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES osiroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam te priročno Nova vojaška verzija nosi o-značbo Focke-Wuff 200-K in je opremljena s 4 motorji po ri200 konjskih sil. Posadka šteje 6. članov. Oboroženo je s 6 težkimi strojnicami in s 3 avtomatičnimi topovi kalibra 20 nun. Ta letaka >o se že udelet-žila akci.i nad Atlantikom, kjer so bili njihovi napadi usmerjeni na angleške konvoje. Tudi med strmoglavci se o-riK*nja. nov tip. ki izhaja iz znanega Henschella 123. Henschel 123 je bil pr\'i lioni^ki standardni stnnoglovec, ki ga je pozneje zamenjal izboljšani Jun-ker*: 87. Novi Henfiohetl katerega določnejša oanaka še tudi ni znana,*bo nonil eno 1000 kg bomilM). Namenjen je predvsem za bonlbardiranie pomorskih plovnih objektov. .(Nadaljevanje prihodnjič.) BIOLOŠKI UČINKI ULTRA-VIJOLIČASTIH ŽARKOV. Ultravijolicasti žarki ^o nevidno izžarevanje močnih bioloških učinkov, ki jih zdravra-ki cesto rabijo pri lečenju. Njihov najnavadrnejši izvor je žar- umetnih virov lahko povzroči notranje ali težje posledice v organizmu, opekline a-'i degenerativne izpreniemibe na koži. travniška literatura je zabeležila celo smrt otroka, ki so ga dol j časa obsevaj z ultravijoličnimi žarki. Kaj nastane, če loži človek predolgo pod žarki pri pdk ajočega so In ca, je pa itak dobro znano. Ponovno drai-ženje z ultra vijoličastimi žarki lahko povzroči kronične kožne bolezni, iz katerih se včasih razvije tudi rak. Ultravijoli-časti žarki ubijejo ai1! oslabe vse bakterije, toda ne z enako hitrostjo. Bakterije, živeče na ži\-alskem telesu, so za nje bolj dK*utl.iive, nasprotno so pa odpornejše proti njim bakterije, živeče presto v naravi, in vajene solnčnih žaricov. Neposredni rolnnčni žarki so vsem bakterijam pognibni, razen malo skupine tistih, ki ra bi jo solnce za lastni metabuli-zem. Iz Laurensovili ,pe»skusov sicer ne s ledi, da zvišajo ultra-vijoličAsti žarki c»dporncst proti nalezljivim boleznim. Jasno je pa, da vpliva solnce na cestni proces teh bolezni prav n;ca takozvane gcj^ko solnce. Ztidnie čase-je proučeval njiho-|tako' kakor ^poniost ve učinke Henry Laurens in u-gotovil, da se Kio'oSko un*eljav-lja najbolj s tam, da pe>dpirajo asimilacijo mineralnim snovi, zlasti žarki z valovno do!žino iaped 3150 engstromov, povzročajo da absorbira telo kalcij in žveplo iz lj.rc.ne mnogo hitreje, nego v običajnih okolnostib. S tem se nadomesti pomanjkanje telli snovi pVi-»osifikacdji kosti irt zobovja. Toda obsevati je treba pravil 3o. Sistematično The , CENA SAMO Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: ; 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYK LOPTOU, ▼ kateri more vsakdo kmkor&negakaU poklica najti razlago vsake besede spadajole r njegovo stroka. KNJIGA. VSEnUJE 1334 STUANI in JE OKUSNO V TLATNO VEZANA —»SKOUO NEVERJETNO JR. DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJfefJ KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. m mm $2 (Pofitnlna plačana.)" KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. in prehrana. *Solnčni žarki in žarki rz nma, niti svojim najožjim sodelaivcem in zaupnikom. •Spremljevalci sami niti njihovi Vodniki sploh ne vedo. po kateri poti pojde transport zlata. ne vedo, kdaj odrinejo in odkod, ne vedo, koliko bo spremljevalcev, še manj pa seveda vedo, koliko zlata bodo vozili. Ti dve Američanki sta vredni zaupanja, ki ga imajo vanju Američani, ki jima zaupajo take irtflijardne vrednosti. Ti dve ženski se. pa tudi zavedata, da bosta to zaupanje p^pPačali s tem* da molčita, "kjadar to 'v^eva stroga dolžnost v službi domovine. . Po 50c zvezek Andersonove pripovedke za slovensko mladino Bele noti mali junak. (Dostojersidj) Boiji mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Gompail in Konuraiald (Jul. Zeyer) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (Fr. MIMinski) Kaaan, Toljiji pea (J. O. Curwood> Kaj so jo Halami sanjalo (V. Kara-lenko) Na različnih potili (Frane Friseb) Peter Pavel CUvar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Sveta noč (Rudolf Vrabl) Slika Doriane Gray (Oscar Wilde) Verne duš« t virah (Prosper Mlrime) Zapiski iz mrtveca doma (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida in Bitolja (Ivan Melik) Po 75c zvezek Belfegor (Artur Bernede) , Onstran pragozda (James Oliver Cur-wood) Po strani klobuk (Damir Feigel) Romantično dušo (Ivan Cankar) Seriant Diavolo (Marcel Priollet) Železna cesta (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Glock) Gusar t oblakih (Donald Ke>boe) Gospodarica sveta (Kari Fidor) Hektorjev Met (Rene L* Bruyere) Rdeča Metla (O. R. Frieb) Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (E. G. Sellger) Veridicus (Pater Kajelan) Sivko (E. S. Thompson) t Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe čebelice Maje (Waldemar Bonsels) Pingvinski otok (AnaUle France) Pisane zgodbe (Janko Kac) Iz življenja za ilvljenje (Ivan Zupan) Po $1.25 zvezek Zadnji Mohikanec (d. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Zločin in kasen (F. M. Dostojevskij) Tigrov! zobje (Mavrice Lablanc) Krištof P ima c (Jack London) Misterija (Gustave le Rouge) Lucifer (Jean de La Hire) Izpod Golice (Slavko Savinsek) ■ # . Po $2 zvezek Prešeren (France Kidrič1) Po $2.50 zvezek Višnjeva repatica (VL Levstik) _ Naročite pri: ' KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. ŽENSKE ZNAJO TUDI MOLČATI ČE JE TREBA Zadnjič ism o poročali, k jo imsajo Združene države shranjen .svoj zlati zaklad: Poročali «nv> tudi, da so tjakaj pripeljali zlate zak ade marsikatere evrcip&ke dr^ive. Tam je zdi?j zlata e:rte gore. za stotine vlakov. Rekli smo, da je to zlato shranjeno v Fort Knox, to se pt'3 vi. j)ravcati trdniavi, da bi ga kdo cdpe jal. .^jŽe to je ssaano na sebi velika zanimivost. Največja pa je ta; To zlato morata varo%*ati dVe žoru ki. Prav na prav je treiba takole povedati, da bo bolj jasno. Ti dve ženiskj sta odgovorni za varnost tuga zlatega -zaklada ter miorata vse powkrt)eti, da je dobro zastražen. Ti dve ženski se pišeta: Mre. Nellio Tailon General smatra intervencijo za potrebno Ameriški vpokojeni generalni major James- A. Harbord je mnenja, da« Anglija pod nobenim pogojem ne bo mogla več vzdržati več kot eno leto brez ameriške intervencije. Tekom svetovne vojne je bil ^Harfbord načelnik ameriškega generalnega štaba. Zdaj je generalni ravnatelj Radio Corporation of America. Veliki Atlas sveta Vojn joči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razum-no zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. J'Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, .ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačila 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo premen jene meje vseh držav, ki bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zakljnčkn vojno in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno m po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.^— za Kanado, Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA**, •216 West 18th St, New York.