245. številka. Ljubljana, nedeljo 24. oktobra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan, izvzemfii ^onedeljke m đneve po prazniitih, ter volju po poiti prejeman za a vstro-ogersk e dežole za ćelo leto 16 gl., za po! letn H «■!. M Četrt leta 4 tfld. — Za Lj obijano brei poiiljanja u& dom za ćelo leto 13 gld,y za četrt leta 3 ffld. 30 kr., za en niesec 1 tfld. 10 •*•"• z» poSiljanj« na dom »e računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ca cetrt leta. — Za tnje doiele toliko već, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih đolati in sa dijake velja znizana oena in »icer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 jfld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 #old. — Za ozna'uila se plačuje od čethis'.opne potit-vrste 6 kr., 6e »e oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvttkrnt, in 4 kr., će se trikrnt uli večkrat tinka. Dopisi naj se izvolć frankiratL Bokopini se ne vraćajo. —Ureduištvoje v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 3 .glerialiiika stolba". Opravništvo, na katero iaj se bla^ovolijo pofiiljati aaročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativnu stvari, je v '„Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiii. Nesložnost ustavovercev. Z Dima ja 21. okt. jlzv. dop.| Prav dobro je še za seđanjo vladno stranko Ali za grofa Tuafleja, da nemški ustavo-verci, njegovi ljuti protivniki, kljubu vsemu temu, da so po svojih dolgoletnih zalegah v v birokratizmu, v hnancarstvu in ćelo v militarizmu in dvorjanatvu, še močnejši nego li nam je ljubo, vendar nijso složni in se tuđi V opoziciji zjediniti nikakor ne morejo. Čem bolj nem>ke ustavoverne novine trdijo, kako ima Ta&fle vsaj to „?aslugo, da je usta-voverno stranko zjedinil", tem menj je to res. Niti grof Taaffe jih nij združil več kakor v negaciji, temue oni se tuđi mej soboj Se rav-sajo; in ko bi jim jutri vladna moč spet v roke prišla, ne bi bili v ničemer jedini nego v sov-raštvu do Slovanov. V tem poslednjem so pač vsi jednakih mislij. Nesloga nemške ustavoverne stranke se je — kakor sem iz prav dobrega vira zvedel — pokazala uže tuđi v odboru, ka ter i aranžira dunajski občno avstrijski ustavoverni „par-teitag". Ko so bili odborniki pri dr. Koppu zbrani, pokazalo se je v posvetovanji staro protivje mej nekdanjimi ustavovernimi mame-luki Ilerbstovci, kimalci Lasserjevimi, in mej onimi „fortschrittlerji", katerih vodja je štajerski baron \V al terskirchen. Posled-nji je kratko pa odločno rekel, da on in njegovi tovariši se hote le udeleževati »hoda nemške liberalne stranke, ne pa shoda ustavoverne stranke. Torej za ime jim gre, a V inienih so principi. To, kar baron Walterskirehen terja, in z njim tuđi Zscuok in dr., je tednj: da se postavi dunajski parteitog na odločno nemško-na-rodno stališe. Tega stališa se pa straSijo vsi oni, ki — Punajčana poznajo. Dunnjčim nij nemško nacijonalen. Nemštvo bi moralo resnićno v nevarnosti biti pred no bi se on zanj vnel. Zdaj pa se masa dunnjska ne navdušuje za nemško narodnost, torej tuđi ne za „par teitag", kateri tukaj kljubu umetnej izpodbuji nobenih simpatij nema in nič podpore ne dobiva. Vsled tega so v odboru za ustavoverni shod uže v zadregi ali ga ne bi od 7. nov. do 15. nov. preložili? Tuđi v avstrijskej delegaciji, kjer imajo ustavoverci većino, nijso še složni glede po-stopanja zoper skupno vlado. Jedna stranka mej njimi govori za to, da bi se vojnemu ministru odbilo to, kar terja za vojne potrebe več kot lani. To bi bilo tuđi dosledno od onih nnož, ki so lani glasovali zoper vojni buđget Ali tu pribaja druga stranka mej ustavoverci, katera pravi: Bodimo previdni in dovolimo rajši kar se terja od nas, ker s tem dokažemo, da smo zmožni vlado prevzeti. Sicer pa, Če ne dovolimo tega, kar vlada terja in država itak mora imeti, ako hoče kot velevlast v Evropi sogovoriti, rekli bodo tuđi v najod-ločilnejših krogih, da tiramo opozicijo za vsako ceno, tuđi zoper interese države, torej da smo vladanja nezmožni. — Katera izmej teh dvt-h frakuij bode zmagahi, to borno skoro videli; ali da so ustavoverci v tem uže zdaj đe ne-aložni, to vidimo iz njihovih novin. ]V«»f r»nj^ €l4ftž. V L i u b 1 j a n i 23. oktobra. Fotovanje CeSkega vodja dr. Ricjfra v PeJto je vznemirilo ftasopise dunajske prav mofno, Neravno bi to radi utnjili. Vendar v rlankih, v političnom rnzgledu, v dopisih in telegramih dokazujejo, da nema nobenega po-mena to dr. Iiiegrovo potovanje v Fešto! Pa iz vsake vrste, ki jo zapišejo, vidi se njih strah, da bi to potovanje lHiko še prevelik pomen imeti moglo. Ob je«lnem denuncirHJo Magjarom Čehe, jim spet groze se slnvan-sko poplavjo in kako je dr. Itieger govoril zoper Mađare ne pred jednim ali dvema le-toma, nego leta — 1848. Dne 21. t. m. je dr. Ricgra obiskal urednik časopisa „Pesti Nnplo". Ta list razgovor svojega urednika z Kiegrom tako opisuje: Dr. Itieger nij bil v Pešti uže od 1. 1847; zdaj je prišel zato v Pešto, da se informira o oger-skih razmerah in da ogerske politike poduči o češkem piizadevanji. Rieger je baje dejnl, da on ne razume, kako morejo biti v Pesti Se Ijudje, ki zagovarjajo v Avstriji nemSko nad-gospodstvo! Čehi in Poljaki so bili prvi, ki so zagovarjali ogersko ustavo, katero bi avstrijska ustavoverna stranka takoj konfiscirala, da bi bila za to dosti močna in ko bi ne bilo Čehov in Poljakov. Češko prizadevanje ne pr«*ti Magjarom, in Čebi bi bili zadovoljni, ko bi tako avtonomijo dobili, kakeržno imajo TIrvatje. Od grofa Tafltt'eja pi*. da Čehi ne ztihtevajo druzega, nego da uresniči ustavo. Oni ZHbtevajo le, da se § 19, ki je zdaj še samo na papirji, res izvede v življenji. 0 vtisih, katere je Itieger pri shodu z ministrom Tiszo in magjarskimi postanci dobil, rekel je uredniku „P. N.", da so ugodni. — Gledo discipline avtonomistične stranke v prihodnjm državnem zboru je tuđi Itieger dejal, da bode bolj stroga kot dozdaj. „ElienOr" pravi govoreS o Riegrovem prihodu, da se Magjari ne bodo metali v cislejtanske stvari, naj bodo centrali-stične ali federalistifne. Na dalje bere ta list „pivstra.4rnimk' ustavovorcem levite, kako so (lelali, ko so na vladi bili. Tuđi rM^yetrrtestt ob javlja razgovor svo- Iz dnevnika kranjske učiteljice. (Dalje.) 1. septembra. Denes sem se torej gospodu ravnatelju predstavila. Vsak palce na njem je plebejec! Pa tuđi jaz sem se krepko postavila in čvrsto držalu: vsak palec na meni je bil aristokratka! Gospod ravnatelj bil je pri tej priliki dovolj predrzen, skoraj da me je izpraševal. Vendar to mu pa moram pustiti, da svojo stvar razume, ter da zna prijeti stvar pri pravem koncu, kajti na zadnje si vendar nij-sem znala pomagati. Šla sem bila k njemu, da bi bila potrebnemu običaju zadostila in se potem poslovila. Pa prej kakor sem se zave-dela, bila sem z njim v živom pogovoru. Kes-nobno in skomj slovesno mi reće: „Sinem li gospodična — dovolite — staviti to vprašanje V interesu sole! — trdno zanašati se, da je Vas semkaj pripeljala jedina srčna Ijubezen do otrok V" Mi-j tem pa me je gledal, kakor mi bi rad po^ledal v dno srca. Tako vprašanje in pogled sta me za trenotek nekoliko zbegala. Pa jaz naj bi se njemu uklonila? ali neresnico govorila? — „Ali mar Vam, gospod ravnatelj, ne zadostuje, da me je go.spod nadzornik semkaj poslal", odgovorim mu. „Uradno in vnanje po-polnoina!" reče mi. „Mojemu vprašanju odgovoriti, ali ne, vam je prosto in preplivam po vsem vašemu mišljenju, ker jaz ljubim prostost za svojo osobo v vsakem obziru, zato jo tuđi drugomu privoščim. Ako pa izvolite ono vprašanje z molćanjem odgovoriti, potem si štej em v dolžnost Vas zagotoviti, da je tuđi to za me odgovor.u „O gospod ravnatelj", sežem mu nekoliko razburjena v besedo, „nikakor^nega uzroka nemam, Vašemu vprašanju bojažljivo izogibati se. Želja moja je le priti na kako višjo in ime-nitnejšo učilno službo v glavnem mestu. Mi-) slim tuđi, da po svojej rodbini tuđi tja bolj. pripadam, kakor pa na deželo med kmetske otroke." Zopet sem občutila njegov vj>raš;ijoci in bistri pogled. „I»a", mi odgovori, ,,nam, kateri delujemo na ljudskih šoluh po deželi, dela se stvar težavnejša dan za dnem! — Mislim si in spoznam, česa se Vi bojite." „Ne razumein Vras", nm odgovorim. „Ako pa nanaSate te besede na vnanjo disciplino, potem pa Vam rečem: Za avtoriteto ali ve-Ijavnost nij sem toliko v zadregi ni tuknj ni tam. Pa ker nijsem nikdar občevala z ljudini tako nizkega stanu, torej pogrešam neke reci katera bi me z njimi vozala in na kar bi so lahko opirala; prepad je .... u „0 gospodična", mi reče, „ta prepad, in če je tuđi še tako globok, se prav lahko napolni z Ijubeznijo. Kiijti jaz dvomim, da bi bil prepad večji, kakor je oni mej zemljo in solncem!" — „Kakor vidim",-inu rečem, „nećete me Vi gospod ravnatelj razumeti. Pri mojej zibelji nijso peli, da ..." Potem me vpraša po mojem očetu, jega urednika z Riegrom, ki je pođoben onemu razgovoru z urednikom „P. Napio*. Ta ma-gjarski list pri naša Čehom jako prija zen članek. O iicrnslioiti kmiMervatlviicrn shodu v Linču pišejo „Tirol. Stimmenu: Zdaj se bode pokažu la in razkriJa tista velika laž, da ti liberalci in judje zastopajo nemški narod v Avstriji, tako, da jo bode potipai tuđi Dajbolj šlep rilister. To je prvi numen nemško-kon>ervativne«a shodu, a ta shod se tuđi ne bo izognil gospodarski/n vprašanjem, katere je treba pretrvsavati. Viia*iif«- €lri»ir«*. Potovanju ru.ikoffa carjevlča v Liva dijo, kjer se uže bavi baje da bolni njegov oča, pripisujejo angleški Časopisi veliko važnost. Ugibajo zopet, da namerava car vladar-stvo izročiti svojemu sinu cesarjeviču nasled-niku, kar so carju baje zdravniki svetovali. Kaj tacega so p.i evropske novine uže več-krat poročale, pa se nij uresničilo. Piše se, da se vse evropske velike vlade trudijo, da bi pregovorile Turčijo, naj izpolni svojo obljubo glede Ulcinja. Neverjetno je skoraj, a res je: 10 dnij je uže preteklo, odkar je Turčija bre2pogojno obljubila predati Crnogorcem Ulcinj, a še denes nij videti da bi se to kmalu izvršilo. Sicer se poroča, da na zahtevanje č'rne gore Riza paša v nav-zočnosti evropskih zastopnikov energično pripravlja predajo Ulcinja a javlja se tuđi, da je porta odposlala črnogorskemu vnanjemu ministru okrožnico, v katerej protestuje zoper ppstopanje Ćrnogorcev z mohamedani v Spužu, Žabjaku in Podgorici in da s tem Crnogorci — sami ovirajo delovanje porti no za predajo Ulcinja. — Tu se je čuditi samo evrop-akej potrpljivosti ! Zadnji četrtek je grški kralj odprl grško narodno zbornico; v svojem govoru je nagla-šal, da mora zdaj Grska pričeti delati ker se evropske vlade trudijo za izvršenje berlin-skega dogovora, katero izvršenje da je zdaj gotovo. Zato je Grška mobilizovala svojo vojsko in te vojne priprave so bile dolžnost. Vojska ostane v orožju toliko časa. da se vspostavi red v novem gnškem ozemlji. — Poslanci grški so prestolni govor sprejeli z odobravanjem. — Londonski časopis „Times" pa svari Grke in pravi, da zdanji trenotek nij ugoden za reŠevanje grškega vprašanja. Dopisi. Iz Ljubljane 22. oktobra. [Izv. dop.] (Nadaljne breztaknosti u radne „Lai bacher Ztg.u) Mislili smo, da bode uradni Jist kranjske dežele „Laibacber Ztg." vendar kaj bolj taktno uredovan nego li je bil prej, pod Suppantschitscliem, ko smo slišali, da pre-vzame uredništvo g. pl. Radič. Ali zdaj vidimo, da odločilni faktorji nijso imeli poguma cei em u Skandalu konec s tori ti, naredili so samo polovici konec, polovico ga pa Je trpe. Gosp. Radič ima namreč samo politični del uredovati, in tist del jo res dober. Drugo polovico lista, lokalni del, pa so pustili iz-datelji še na dalje S uppan tsch i ts ehu , kateri tuknj še zmirom svoj „furor teutoni-t'iis" poni, in caka, kedaj bode Taftffe prulel in g- Winkler kocemu kaziriskemu „gfrettbru-o-menljivo z glavo. Ali — on prav nič nij pre-menil svojega plebejskega obnašanja. „Verjamem, verjamem", odgovori zelo mi-sleč, „da Vam o tem nijso ničesa peli. Ćlo-vek obrača, Bog obrne, pravi naš domači re-sirčni i>regovor. Mogoće, da se Vam godi kakor marsikateremu drugemu, kateri z nejevoljo vstopajo v učiteljski stan."' Nijsem mogla drugačc, kakor da .sem mu Odkrila, da se z menoj v resnici tako godi. „Pogladite gospodična", mi reče, „vse to sem jaz uže iz Vašega obraza bral! Ljudskoj soli se sedaj res žalostna godi, da ne rečem, kakor v starem času samostanom — : veliko Število on.'h, kateri v njej zavetja iščojo; v n.-ij-novejšem «'.-tsu tuđi število mladih gospodićin nij majheno, katere — zopet sem občutila njegov pogled — so bile bodi si v tem ali onom „nesrečne". Toda to nić ne de", nadaljuje ognje vi to, „da le one, katere so bile re-»ene skrbi življenja, s soboj v novi stan tuđi toplo in goreče srce za svoj poklič prina-Šajo. Gorje pa onim, katerim je učiteljski stan le „obrtnija", ako oni v vrsto odgojevaleev in izrejevalcev jedino s tega namena stopijo, da se zijajočej sili življenja umaknejo." ć'utila sem, kako sem vedno bolj zaru-devala v obrazu. „Morebiti, da sem preveč rekel", nadaljuje. „Ako bi se to uresničilo, potem bi bil skoraj sebe obsodil. Naj oni le taki prldojo, od katerih sem govoril, ali gorje pa jim, «ako oni vodno taki ostanejo! — „Sebi poglej v srce, ako hočeš druge spoznati!" Gospodična, duzdeva se mi skoraj, da veni, kiij vas je k učiteljstvu gnalo, ćutim in spoznam s kakitni čuti ste se bližali tem prostorom. Tako čvrsto in bistro gledate v božji svet; zagotavljam V;is, da ako je prava človeska Ijubczcn prevlada-joči element Vašega srca, zgubili se bodo / Vaših misli marsikateri tanini oblaki, in na njili mostu bodote zapazili lepo zvezdnato neho, katero si sedaj se misliti ne morete, katero \'am bode donažalo neštevilno radosti in za-dovoljnosti! Zato mi pa bodite najuljudnejše iu najprisrčnejtSe pozdravljeni! Dobro došli!* No, zadnje besede so mi v resnici zelo dopadale; le preveliko nagnjenje in navduženje gospoda ravnatelja do nizkega in priprostega ljudstva, to, to je, kur se mi zdi zelo sumljivo! Kaj bi ga bilo vendar pripravilo, da je postal učitelj V — Ali je bil znabiti nesrečen v Ijubezni V — Izvrsten in spreten pa mora vendar biti v svojem službovanji, da mu je bilo tridesetletniku u>e vodstvo izročeno. Mej pogovorom bil je postal bolj ognjen,' pri slovesu pa zopet tak, kakor pri sprejemu: resiioben in miren. No reći smem, da je bilo njegovo obnašanje; mojemu nasproti še precej primarno. Zunaj ima inož nekaj aristokratičnega na sebi, a na znotranjosti pa inu je obćovanje s jn'iiu'ostim ljudstvom ocividno škodilo. I Jod em se vedela in znala varovati! (Dalje prih.) Priloga „Slov. Naroda61 k št. 245., 24. oktobra 1880. Tirolskem, pa sem videl, da so le tišti na visoke gore priplezali, ki so poćasi pa varno na-prej postopali." V tem se, pruvijo, izraza Taatfejev progr&m. Iz PctrrburKa 18. okt. [Izv. dop.j Zdaj je zopet mini ugodna sapa zavejala in odgnala krizo in opasnost vojne z bregov Bospora. Sicer se tuđi tu nijsmo bali vojne s Tur-6ijo temue še večje vojne mej ćleni „evrop-skega soglasji". No to soglasje se je vzdr-žalo, za kar gotovo nema zaslug Bismark, kljubu temu, da Nemci vsi vprek gredo za njim v vnanjej politiki kakor ovce za ovnom, s slepo zaupnostjo. Čitamo, da se mu je posrećilo poleg Avstrije tuđi — Francosko dobiti v zvezo zoper Busijo in Anglijo. Ali tu ne verujemo v take nenaravne zveze, in, me-nimo, da če bode Bisin:\rk še dolgo živel, bode še sam podrl dober kos svoje dozdanje slave. V onih nemških krogih, ki ime „Rus" in „Slavjan" ne pišejo s crnilom ampak z žol-čem, zdaj mnogo pišejo o familijskih izpre-membah v carskej rodbini. Nam tu o vsem tem nij nić znano. Tukajšnje „St. Peterburgske Vedomosti" so včeraj priobčile članek o Hrvatib. Ilaz-kladajoč razmere kakor so vam znane, meni ruski list, da se zdnj opasuje, kako je oger-ska vlada tem bolj stroga s svojimi Slovani tuđi s Hrvati, čem bolj je v Cislejtaniji T»afT-„primiriteljen" k cislejtanskim Slovanom. Po leg tega se iz ruža ta rusk list nekako — simpatično za Starčevičevee, ker obžaluje, da nomi. Starčević več „smelih posledovateljev i prakti-fieski resultatov", in imenuje njegov program „idealen", ker terja polno neodvisnost Hrvatski od Magjarov. — Še bolj odločno simpatično pak se rečeni list izraza za hrvatsko „neodvisno stranko" Mrazovičevo, „kotoraja vsled-stvie svoej spravedljivosti, utnerenosti, energiji i praktičnosti zasluživaet gorjačej podderžki vsja-kaga iskrenaga Slavjumna." Čital sem v istom listu pred par dni članek, ki veseljem pozdravlja prikazen, da je nasledek potovanja avstrijskega cesarja v Ga-licijo ta, da so zaćenjajo Rusini in Poljaki bližati kot dva bratska slavjanska mu oda. ,Teper jest nndežda, čto russkie deputati v Venskom rajbsratč ne budut podavat golosa vrnesto 8 germanskoj partiej Herbsta protiv Čehov, Poljakov i Slovencev", upa rečeni list ruski. Od ministerstva Taafiejevega tuđi naši listi vedno bolj verjejo, da bodo Slavjanom ravnopravnost izvelo ter opisujejo liberalne Nemce kot stranko, ki jej nij mar za Avstrijo nego le za gospodstvo in izsesavanjo. Ruski kmet se živi večji del od rži. Le-tos je pa rež tako slabo obrodila in slabo plenjala, da vsled toga žuga glad v množili okra-jih Rusije. Vladi bode trebalo mnogo, da bode varovala te „od neurožaja postruđavSe gubernije." Uže zdaj je bilo treba mnogim okrajem za seme dati rži kmetom, ker sicer Se za posevek ne bi bili imeli. Tukajšnja nemško pisana „St. Pet. Zlg.u je slisala in druge ruske novine za njo odo-bravajoC ponatiskujejo, da je naša ruska vlada ukazala preiskavati, kakšen vpliv imajo judje („evreji") v trgovini in obrtu ter obeenji z z našim narodom. To se smatra kot početek ostrejšega postopanja zo]>er jude, te obče evropske pijavke. 1% IIi*l« rada l20. okt. | Izv. dop.j Mirno zdaj naše javno življenje dulje teče, Juni in hrum veselih dnij bivanja kneza b o 1 g a r s k o g a pri nas v srbskej prestoluici je utihnil in le v spominu onih, kateri so jih prežive]i, bude zadostilni čut, ker vsak mora priznati, da je bilo !epo v polnem pomenu besede. V dopisu v „Slov. Narodu" od dne 13. t. m. ste uže poročali o tem slavji prvega dne. Naj jaz nadoljujem: Večerom druzega dne bila je v gledišči velika svečana predstava. Vsak prostor bil je napolnen od odličnega pozvanega občinstva. Gospe in gospice došle so skoraj vse v lepej narodnej obleki, to je žarelo od biserov in dragocenega kamenja, zlata in srebra — in lepih temuih očij. Navzočni so bili vsi zastopniki raznih držav, vsi oficirji bclgradske posadke, višji uradniki in profesorji. — Pri vstopuknezovem dvignilo se je odlimo obćinstvo, zasvirala se je najprej bolgarska potom srb-ska himnu, kateri sta se z burnimi živio-klici sprejeli. Kneza zavzameta poleg kneginje srb-ske svoja prostora in predstava „Markova sablja", igrokaz iz srbske zgodovine, se prične. Na konci predstave bil je uvršten prizor „pobrate nje Srbov in Bol ga rov". Ta prizor je bil z navdušcnim odobravanjem spre-jet. Po odsviranji bolgarske in srbske himne zapustita kneza in občinstvo gledalište. Tretji dan je bil lov v Topčideru, eno uro od Belgrada oddaljenem kneževem dvorci. Na večer pak velik obed v dvoru. V gleda-lišču je bila slavnostna beseda. Četrti dan vršil se je blizu Belgrada veliki vojaSki manever v navzoenosti obeh knezov. Na večer zbrala je dobrodušna, blaga in lepa kneginja srbska v dvoru vcs lepi in odlični svet na veliki ples. Živahno in veselo se je tu plesalo do ranega jutra. Za peti dan odredjen je bil lov v planini, a zbog neugodnega vremena bil je opuščen. Drug dan potlej v jutro ob 8 \a uri za-pustil je bolgarski knez A1 e k s a n d er, sprem-Ijan od srbskega kneza, celega ministerstva in mnogobrojnega ljudstva, Belgrad. Utilinilo je bukanje topov, ljudstvo se je umirilo, le tu pa tam se sliši še kake spomine polne zadovoljstva o prošlih dnevih. V obče in nepristransko sodee, priznati se mora, da je bil sprejem, katerega je našel bolgarski knez v Belgradu, sijajen in prisrčen. Narod srbski je pri tej priliki pokazal, da je navdušen za idejo Slovans tva in da ne gleda in ne služa na malenkostne dotnače pre-pire in da bi mnogo žrtvoval se za zjcdinjenje, oslobojenje in ojačenje svojega roda. Tukaj se dobro ve, kako da mislijo, govore in ravnaj o nekateri Bolgari proti Srbom. Kljubu temu podali so se sijajnim sprejcmom kneza Bolgurom bratsko roko za sporazumljenjc in združenje. — Novine pozdravljale so ta obisk radostno, narod sam pričakuje od njega važne posledke — in uko je mladi bolgarski knez to, kar kaže da je, značajen, jak, za narod, kateremu je vladar, zavzet na vse moči, — onda bi se mogle spolniti tuđi te nade in Slavjanstvo bo načinilo velikansk koiak bliže svojemu cilju. O teh slavnostih je končal neki srbsk list popis tako: „Pravom moglo bi se reti, da slučaj, koji se je u Beogradu obavio ovih danah, razveselit će sve rodoljube od Soče od Mramornog i Onog1 mora, pa od Urahi i diiije ćak ono propadajuću našu braću u močvarama Lužičkim." Neinske novine mnogo poročajo od tega sestanka, mej drugim tuđi, da je crnogorska vlada poslala kot svojega zastopnika v Belgrad vojvodo Peko Pavloviča. — Peko, stari hercegovsko crnogorski junak došel je pa v Srbijo, da si od vlade izprosi zemlje za na-seljenje svoje družine, ker inu v Hercegovini pod Avstrijo nij po volji, — in v č'rnej gori memla tuđi ne. Za zastopnika pri kakem po-litiSnem delu pak ima Onagora druge moči, v diplomatskih stvareh vseskozi bolj izurjene. Čudno pa je res tu na obalih Save in Dunava. Prav slučajno so se našli po raznih prav privatnih mirnih potih hodeči nekdanji vodje ustankov v Hercegovini, Bosni in Makedoniji, Tu je general Černjajev, kateri postavlja spomenike za 1. 1870. padle ruske vojake, Peko Pavlovi ć, Mičo Ljubibratić in Miroslav Ilubmajer, kateremu posled-njeniu poskuSaj, dvigniti vstanek v Makedoniji v družbi starih drugarov makedonskih, za zdaj Se nij posrećil se. Pri vsem tem pak je življenje politično tukaj tako mirno in gladko, kakor se pri vas na Kianjskem nij. Vse taka na začetek zidanja železnice. 0 tem nameravam vam v zasobnem pismu po-ročati, ker mislim, da bode ta stvar marsi-katerega v vaših krogih zanimala. Domaće stvari. — (Ljubljansko „konstitucijo-nalno društvo") v inseratu po „Laibacher Ztg." naznanja da še živi in da bode imelo 2G. t. m. svoj meserni shod v kazini. Na dnev-nem redu razgovorov bode prihodnji dnnajski „pateitag" ćele ustavovern« stranke in pa nemški „schulverein". To tlruštvo ima kakor znano, veliko večino svojih udov mej c. kr. uradniki, brez katerih je popolna nula. Ker se pa obe točki dnevnoga reda tega kazinskega shoda tičeti opozicijonalnih in protivladnih podvzetij ustavovernc stranke, smo nekoliko radovedni, da U se bodo uradniki te demonstracije proti vladi udeležili, in kateri se bodo udeležili. — (Vesteneek zoper slovenski urad ni j ezik.) G.Anton Trcpal, i'ajmođter na Kopanji, je terjal od litijskega okrajnega glavarstva, naj se mu uradno slovenski dopisuje. Na to je g. Vesteneek tako-le od-govoril: „N. 5785. An das liibliche Pfarramt in Kopajn. Da die Piaritmte die Matriken im A u f t r a g e d e s S t a a t e s fiihren, daher in den beziiglichen Agenden als Organe des Staates lungiren, bin i eh uinsoweniger in dtir Lage seitens des loblichen Pi'arramt"S ein Verlangen, \x\e die dortiimtlichc Zuschrii't von 0. Amts Zhl. GO. enthiilt, zu aeceptiren oder ber ticks i eh tig en zu konen, als die Ge-schiiftsspraehe der k. k. Aemter im internen Verkehre die deusche ist Littai am 15. Okiober 1880, der Bezirkschauptmann Ve-steneck". Prvič: je vendar še menda kakovo vprašanje, ali so l'ajmoštri uže res šteti v vrsto ,.k. k. Aemter". Kaj ti ravno s Usto logiko bi utegnil g. Vesteneek tuđi župane mej uradnike potegniti, čeŠ, tuđi ti de-lajo na pudlagi od države izdelane ali sank-rijonirane občinske postave, torej „im Ar.ftrage des Staates". Na ta način bi g. Vesteneek dalje eutn gratia hitro ćeli Jj 11). raztolmačil tako, da bi so ves avstrijski svet začudit. — Drugič pa je gotovo, da je v Avstrlji mnogo italijanskih duhovnikov, ki nemški niti ne zmijo, torej uradovati ne morejo kakor Vesteneek tolmači; ravno tako v Galiciji duhovniki urudujejo gotovo poljski, na Češkom češki. Kako je torej za te z Vesteneekovim tolmače-njem? Ali ne žive ti duhovniki pod isto postavo kot slovenski ? — (Preselitev ura da.) Glavna davka-rija in depozitui urad v Ljubljani se preseli ta teden iz dozdanjih svojih prostorov na Bregu v staro hranilnico na cesar Josipov tr£. Za-voljo tega je ta urad od srede do sobote za stranke zaprt. — (Odlikovanje.) Cesar je podelil tržaškemu šolskemu nadzorniku dr. Ernstu Gnadu orden železne krone tretjega reda. — (Namen zadnjega potovauja deželnega predsednika \Vinklerja) uradna „Laib. Ztg." takole popisuje: „Uže v letih 1808 do JS73, ko je bil naš g. deželni predsednik okrajni glavar v Tolminu in načel nik tamošnjega cestnega odbora, želei je živo, da bi se tuđi oni kraj zvezal z dobrimi ce-stami držečimi mej Primorsko in Kranjsko. V onem času se je tuđi odprla sedem milj dolga konkurentna cesta skozi I d r i j s k o dolino in sicer kolikor je dolga. Na primor-skej strani gre ta cesta črez sv. Lucijo dolž Idrijce samo do Zelina v sodnijskem okrnji Cirkno, zavije se potem v Cerkniško dolino ter priđe do Kranjske meje črez Cirkno pri Planini, kjer se združi s Kranjsko Za voden sko dolinsko cesto. Cesta mej obema kronovinama od Zelina v zgorenjej Idrijskej dolini črez Vrščevje (na meji) do Spodnje Idrije se ima najdalje v dveh letih dodelati. Da bi se preveril, kako grljenje ceste v tem delu napreduje, odpotoval je naš g. deželni predsednik dne 12. t, ni. na ogledavanje Črez Idrijo in spodnjo Idrijo, ter je videl, da se je delo na kranjskej strani, kjer bode cesta jedno uro dolga, zdaj pričelo, a na primorskoj dva-krat tako dolgej crti, da je delo znatno na predovalo, tako, da treba cesto samo tu in tara Še razširiti in posuti, pa se bode po njej moglo voziti. — Iz Idrijske doline je šel g. deželni predsednik v Bačko dolino, da bi Tidel, kaj da Be je ondi na osem milj dolgej cesti okolo Podbrda proti krnnjskej moji sto-rilo mej časom, odkar je odSel iz Tolmina; kajti tuđi tukaj nujno treba, da bi jedna cesta šla od tod na Kranjsko. Na primorskej strani se ima, da bi se prišlo do kranjske meje, kjer izvira Šora — dozidati še poldrugo uro dolg res da težaven kos ceste črez Petrovobrdo. Na kranjskej strani je gospodar na tamošnjej meji, Anton Zgaga, v Sorškej dolini pred malo leti od tam zgradil na svoje stroške dve uri dolgo cesto za silo do tja, kjer se zavije okrajna cesta na goro proti Sorici. ObČina Soriska je uže na drugej strani gore navzdol zgradila cesto za silo do ceste, ki se po g. Zgagi imenuje, ravno tako občina Davća, le-žeča na levem bregu potoka, kar dokazuje, kako je treba pravilno dozidati to cesto ob vodi vijočo se, ki naj bi s pridruženjem na Baca dolinsko cesto živ promet posredovala mej Kranjsko in Primorsko. Tuđi na to stvar hoče naš g. deželni predsednik obrniti svojo posebno pozornost." — (Za rešitev živ ljenja.) devetletne deklice Lojze Kobal, katero je potegnil iz vode^ dobil je Aleksander Budal iz Vipave od de/. vlade talijo 2V> gld. 125 kr. — (Uboj.) Iz Šmarijskega okraja na slovenskem Štajerskem se piše, da so v ne-dejjo 17. t. m. kmetski fantje blizu Breznikovc krčme pri sv. Emi napadli 40letnega Franci Kovačiča in ga ubili. Neki Franc Plevnik pak je bil teško ranjen. Jednega, ki ga dolž« tega uboja, Janeza Grila iz Št. Vida so uže prijeli in zaprli, drugi, ki je na sumu, da je pomagal pri uboji, neki Kunstek, ubegnil je na Hrvatsko. — (Iz celjske okolice) se poro Sa, da so se pretečeae dni vršile volitve odborni- kov za občinski zastop celjske okolice. Z iz-itlom volitev smemo biti zadovoljni; kajti iz-brali so se v občinske zastopnike skoraj so-glasno sami razumni in pošteni slovenski rodoljubi. 1 Tpati je torej, da si bodo iz svoje srede izvolili tuđi zanesljivega, značajnega in odloinega Slovenca za svojega župana. Takega moža nam je pri tukaj.šnjih razmerah jako potreba. Ka%ne ve>sfi. * (Spet velika nesreća na želcz-nici.) Telegraf poroča iz Nemčije, iz Dortmunda '22. oktobra: VĆeraj je Kninski želez-nični vlak, ki je tukaj skozi v Berlin vozi! se, blizu Couria skočil iz tira. Mašina je zleteln. črez želernični jez navzdol. Već vagonov je bilo razbitih. Voditelj lokomotive in en popot-nik stu u b i t a in ž e s t i n d v a j s e t Ijudij je ranj enih. * (Obsojeni liferanti.) V Tarnovu sta bila dno lb. oktobru obsojena dva neniška judu, Kappaport in Koscher, prvi na dve leti, drugi mi poldrugo leto uječe, ker sta vojaške osobe podkupovala in tuko za vojake slabo blago dajuki. (li o p a r s t v o n a D u n a j u.) K proda-jalcu starcga blaga J. Wabringerju na Dunaji prideta predvčeranjem dva mlada moćna moža ogledavat si obleko. Mej tem, ko je jeden izmej njiju pogajal se za stare spodnje hlače, zgrabi drugi starega prodajalca ter ga prićne daviti. AV. je še inogel na pomoć klicati; Ijudje privro skupaj ter pritnejo oba roparja tur ju izroče policiji. * (Potres in vihar) Te dni je bil hud potres v Lisabonu in Coimbri, po vsem Portugalskom pa je bil silen vihar. Tuđi v več provincijah okolo Madridu se je čutil hud potres. :: (Meso od bolne živine.) Budenski okrajni list poroča, da je tiim neki mož, ki je jedel meso od goveđi, bolne na vranići, vsled, tega umri, neki drugi je pa močno zbolel. * (Naj v e čj i č 1 o v ek na sveti) je baje neki mlad Ilus, ki je zduj na Dunaji. Ime mu je Nikolaj Simonov ter je bil v rusko-tur-đkej vojni odličen z već vojnimi medalijami. Na visokost meri 7 čevljev in 10 '/a palcev. Pravijo, da mora na tleh na dveh skupij se-šitih žimnicah spati, zato, ker nikjer nij postelje, ki bila zadosti dolga zanj. * (Kaj stori ženska sitnoba.) Dne 29. septembra na večer se je peljal neki mlad ruski gospodar se svojo ženo v Novgorodskem okraju s kmetov v mesto. Jeden mesec je bil še le oženjen ter je ljubil svojo ženko, a bil je ravno malo vinjen. Na potu pa se pri vozu nekitj pokvari, mladi gospodar stopi z voza, da bi Škodo popravil, ali nij Šio rado, in moral je predolgo okolo mencati, tako da je zgubila njegova ženka potrpljenje in ga pri-čela početkom mirno potem pa osorno pri-ganjati in kregati, da bi pohitel. Mož jo prosi, nuj molči in ko ga žena nij ubo-gala in zmirorn bolj sitna bila, jej zažuga: „Tn-le nož ti poritiem v prsa, če ne inolćn !" To je pa srdito ženo razgreJo, vrže proč plašč ter pravi: „na le suui! le suni!" Mož res skoči k njej, ter jej nož porine do ročni ka v prsi. A precej se prestraši svojega groznoga prenaglega dolu., ženu svojo prične ljube/njivo tolužiti, ali ona je umrla takoj v njegovom naročju. Desno pođi konja potem v Tihvin ter se sam postavi sodniji in obtoži, kaj je storil. Dimajska borza 2H oktobra (Izvirno telo^rafično porobilo.) KfTotiti dž. dol/j v bankovcih . . 71 g'd. 40 kr. ftiiutni jeni IO.) kil«i^rrtinov 2 gld. 40 kr.; — slame 1 gld. 78 kr. ,■ — drv» frda 4 kv. metrov « gld. — kr.; — uirhku 4 gfd. 50 kr. Št. 5335. (523—3) Batečaj za vrtarsio službo. Iiazpisuje se služba za vrtarskega pomagača na deželnej vino- in sadjerejskej soli na Slapu pri Vipavi z Jefno pl.ičo 1250 gld., s prostim stanovaJiSčein in z vžitkom potrebne ze-lenjave — proti obojestranskej trimesečnej od-povedi. IVostijiki za to službo nnj svoje z dotič-nimi spričevali in z ro/stnim listom obložene prošnje, v katerih iinnjo navesti, jc-li so sam-skepa stnnu ali oženjeni in koliko družine imnjo, ražen tofia pa tuđi dokazati, da so slovenščine popolnoma zmožni, v sadje- in zelenjadoreji in v čcbelarstvu prav dobro izur-jeni (slučajno tuđi v cvetličarstvu), da so le-pega obnašanja in trdnega zdravja, do dii<£ IO. novembra iHHO vodstvu deželne vino- in sadjerejske žole na Slapu — če mogoče osobno — izroče. Oženjenim bi se ta služba izjemno le onda oddala, ako bi ne bilo sposobnih neoženjenih kompetentov. Od deželiiega odbora kranjskoga, v Ljubljani, 12. oktobra 1880. Vabilo k iidelcžitvi dobittiih 5ari3 velike, od hambur^skegra mosta garantu vune donarno loterije, v katerej so mora 8 milu. 379.760 đrž. mark v tuku iiukiij uu'hccmjv K»»tov<» dobiti. Nuvi, v 7 o-lil(!lkf»v vrojtini i^r.-ilni nacrt ima iiH'j 90.500 lo/.i Kf.ti 1« | 4 dob ;i in. S00O 1 „ :l m. 150.000 ;i „ u m. (»(»10 1 „ s\ tn. KHMMM) 52 „ h m. 5000 1 „ u ni. (».0(>0 108 „ u in. iUUH) 2 „ A in. 40.00« 214 „ a m. 2000 2 „ ;'t ra. ,'Jn.nilO 10 „ a tn. 1500 ft „ i\ m. 2."».00« 2 „ a m. 1200 2 „ A in. SfO.OO« f>33 „ a in. 1000 12 „ A in. JJi.000 076 „ » ni. 500 1 r A m. 12.00» i>5') „ « m. »110 24 „ u m. 10.00(1 2G.'J15 „ a m. I.'J* itd. itd. Vzdifffinjc dobitkov jo uradno določeno. K prihodnjouiu prvomu vzdiganju te velike donarnu lotorijo stane ćeli orif,'. los lo <» niiirk, ali gl. 3.50 av. bauk. pol orig. loza lu li marke, ali „ 1.75 „ „ ćetrt „ „ t V'.j „ ali 90 kr. „ „ ter se ti od državo garant ovan i originalni lozi |>ruti jiosiljatvi svote v gotovini ali po nakitz-nici, ali |>;i proti |>5iljnjo. ]\I:inj«o svoto nioii'jo hl' priposlati tndi v piHinunifi markali. niša ,**toiu«l<*cJkt»r ja v kratkum rasu Hvojiin intercauntoiii izplai'ala v«'Ilko «l»l»ilUc po inatk li.l.OOO, NO.OOO, ItO.OUO, 20.000 in več po lO.OOU itd. iti je s tuui ]jri])oinit^la k Hreči ninogovr.stnili rodbiti. l'lo^c hi) v prinierji veli kim dobitkom jako neznatne ter se mora le priporoeati, da so jo-dunkrat Hreea poskupi. Vsak ndeleženec dohi pri naroebi u radni nacrt in po vzdigovanji dobitkov otie jalni Jiatek vzdlgnenih Stevilk. I >oljitki na izpl ičujojo točno pod državnim porođtvum ter se morejo na direktno vpoHlanje uli na željo interesentov z mojiini zvezumi na vseh vtejili tržišnih izplaeati. Naroćila naj su povratno, vsekuko pa prctl ;tO. «ltirt'je/mirom Blahost, ]iO)luliua iiiinttici, j>> bila truilna, nij mu .iej /Ifiiliilo ilcliti in ttuli nt» divoti, tuku, da goni liil v velikih »krlioli; /daj p.l je ćvi-hM lalutiuat t, unujtii-o nu no vruća VfH, Ui-1» Tirolu in v.striijno ter domu Hinim tfimpinlini. 1'roHini, ]itinljit« mi povmtuo -J.i Kti'kliMiii- /.druvnti rlie^ii. Iiivit ml nlutliicLfU i/.lcčku in 10 vrciOic uludni-KU lioiiltouu. Župnik ll>er. Nh.i |ir«jiiu< c. kr. droriii iiHkrlmik viu'in« ivropskili vluihirjev, u. Ivmi ll<»ir, <• kr. nvitnlk, limtnik ztuttiga kriJ.or i h kruno /.h /.iitlu^i', vitez viHokili pniHkili iu iicniAkili rciltir. ItllllH.I, uUli, (lotcm |>ri onih, ki imaju katftr uli m<> Itolni v orjfuiiili ■/.■* *n\m\\\o in pruliuvt,i>t> ter kIuiIiii lukol.ulu dolini iiitilriiiu^tiiju kavu, kjur »i no inorc tu onliiiovatl kot priKinIru; razuii tega ho pa tu ćukolutlu bulnikl iu re-kuiiirali'itceiiti ruili jcnviivdll za zujutrck, k»r «<• « ti-ni |putijnji». /FiJ'l 1 i V 'Aiitrvhu, iltn'( 2:1. novumhr* ls7ri. W*« l) l)r. I Sic, Stiilmi uiKlziirnik. l>r. Kui«iT, ittiilitii iu zdruvnik udihilku. (■ciia HulToriiti Hlmliilm ir.di-lki)rii T, 1 )u naj a v kroinivlni': /.ilruvkliMiic tfld. M.nJ, 1:1 «tdkl<>riii! tflit. 7.i((, l!N n(i>klouiu Kl<>. U.«>1S ''rt Bt,'kli>nii- «ld, 2 čokolail« 1. tfM. -i.40, 11, ^rld. l.mi, I[I. tfld. 1. (Ču »u već rzuiiHt tmli odpmtok > Sladiti l>un)iuu 1 vri-čicii (in kr, (tuđi pol In čutrt vrećico). — l'rircjpim otroikk redjlu« moka u'1' 1. kiniciititruvanl »ludai Izlcivuk Kld. 1, tucii ]>» UD kr. itd. — l'opulim »ludim ko*llja. Mmlni boubun 1» [irau, odpravljujoč zuHlinjriioKt, ju v pUvctci puplrju. Zadog-o ima: U. Plc-rttli, KrnMlli. itlrMCllllK, lokuri*; I*. I.fiNMiilk, II. 1» W«li-eel, trgovinu »i- Hpi>curijiikiiii Idu^uiii. — V liorici: I*U>tro Vvilllll. 22 oktobra: Pri Slona t PitoreM u Padove. — Schreai8 iz Kočevja. — Mibelčič iz Zagorja. — J,lX iz Dunaja. — Thomaa iz Trata. — Satler iz Trebiuja. — Birman iz Gradca Prs Hall«tt Butmaver iz Dunaja. — Grof Marenzi iz Trsta. — B iheiin, Kellennan iz Dnnaja. - Sudo iz Keke. - Stbmpfl iz Pristave. Tisoč in ena noč. I?i»«vIJI«i© iat fitti-ovfli clt»5Ž«!>l. Holj kratkočasitih in iu'kavnih povesti nij kuialo, kakor Tisofc in ena noč; dokaz temu, da so jih uže skoro vsi narodi v svojo literaturo ajirejeli. (535 — 1) Vmk mesec izhajata dva snopiča v Iič-nem zavitku po Ijsa,ni, hIoiiovg ulioe li. št. 11. J^iA.lAlAli^lJ^lJWUkiAi ^^i^ klik liklJk 1 ^k. k Al ^k 1 ^k i ^k. a ik i >k l ^k. 1 ^k i ^h. i ^k k ^k. ■ ^h. k * fc. i .^k i ^a^ j Karei Hubmajer, j | črevljar, (541-1) s I ae priporoća čest. obćinstvu za izdulovanj« | moM, ženskih in otroćjih črevlj ev. [ 1 B0F* l^obro delo in niz ka crna. ~^MB L Dva mlina, vsak h tremi teoaji, z goHpodar.skimi poslopji, njivanif, travniki in boRtu, Hta iz prostu roke na prodaj. Kedcn za 2(KX) f,'ol kr. priloži. (*>'J1—3) ^ltl>fa.lli-if A'O Ivi">iliCO, dne U. oktobra IHtU). V*i^4*\privilegijem in kr.^oRCH«Ror^ &*M$ pruskim mimster- vi^/ ^±«ty skim potrdilom. ^^^ Dr. Borchardtovo arumntif-no (diSeče) milo I (žjijta) i. zeliio, m olepAanje in popravo kožo I in .skudeno zoper v.sakake nesiiage tiu koži; v zapfćatenih izvirnih zavitkili po 42 kr. Dr. Sinu de Boutemard-ova diSeča pasta za zobe, najHploMiiejAi iu najzanesljivejSi pripomo-ček za obranjeuje in čistenje zob in zobnega mesa; v telili in jtol zavitkih po 70 ali 35 kr. ])r. Hftrtmiff-ovo <>lje iz kitaj^ke skorje za va-lovanje in uk'pšanje las; v zapečatenih in v Htrklu fitcmpljanih sklonicab po 85 kr. Dl'. B^ringiiif'r-j>v dišefi kronini duh, krasna voda za duhanju in umivanje, ki krupčtt in budi živelj*, v izumili sklonicab po 1 gld. 25 kr. in 75 kr. Prof. dr. Lindova rastlinska pomada v Stanj-ecah, povifia svit in voljnost Isig in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. Balzamično milo \z oljke 8e odlikuje po oživ Ijajoćej in uhranjiijoć-vj moći za voljnost in meh- koat kožu; v zavitkih po 35 kr. Dr. Bćringaier-jev rastliaski prip«m«t-ek za barvanje las, burva prav ^rno, rujavo in ru- monkasto; s krtaćaini in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartung-ova zclji*ćna pomada za oživljenje in zbujuuju rasti las; v zapečatetiih in v steklu fitenipljaiiib posodicab po 85 kr. Dr. BeriiiffUU'r-jevo olje iz zAmlji^rnih korenin za okrrpiaiiju iu (»hranjenje las in brade; skle- nicrt 1 gld. Dr. Koch-ovi boiilumi iz zeljišr, znan in skušen doiuać pnpoinoček za pri-hlad, hripavoat, zaba- s;tno8t, hripavo grlo itd.; v izvirnih Škatljicuh po 70 in yr> kr. Bratov Ledar-jevo balzaraii'n« milu iz olja ze- nicljukih orehov, prijetim pripomoćck pri utui- va nj i nežne in občutljivu kože, posebno damam in ntrokoui; po '2b kr., paket (4 kosovi) 80 kr. l'ravi ti po pripuznanej sulidnosti in jtriprav- uo.sti tuđi v naših krnjih uže priljubljeni pripo-tiKu'ki se dobivaju: v l.jublfimi pri Tcrćckii A' .\ckrepn, pri krutih KriM|i«'r iu pri Kdvard .^luliru: v /.iiurcbu pri lekuijib: .1 .1. ('trjbekii in Ž^. Mitl-bai-hii in Flor. Kiniloviču; v Olji pri Kr. Kri-Bperju; v lt*'UI pri drogiijeru Nikolu Pavačiću; v »»-ULWV£MJ3 i-<-j;in ;ciii. osobito piru w^wa/ ilr. Silina (to l!"iiteinunl-ovo N^£^ dišci-ii /nbnii ]>Msto in prcil dr. Hurcliardt ovim aro-iiuili .Min Zilisriiint iiiilum. Mtin^i |M>iiar<'julfi in proditfhI«*I pona-reji-iiih ii;iš:Ii priv. simiij liiii hi» uže na Diiiuiji ni' s I*riii;i sodnijsko nbsojciii, d:i so morali pla-<-;iti proiMjMiift' KloUc v «l«*nuvj(. Raymond & Co., c.k.prit'. /ost. tovaru /n/i/ralističtiih cosni. stro rij v Berlinu. <3Gi—3) Uljudno naznanjamo, da smo pričeli z dnem 2©. oktobra 1SSO naše pivo na debelo točiti in sicer do kake prenaredbe po-12 gld. hektoliter od pivovarnice, od naše zaloge, katero ima v f*ra«Jci g. V. NdlKOFl%'Y, .tiiiiciiatruMc I,), pu se prodaja po 17 gld. 30 kr. hektoliter. (Sodje se franko vračajo.) PriporočajoČi se za mnoge naročbe, znamljatno se spoštovanjem Meščanska pivovarna v Plznu, osnovana 1. 1842. (536—2) (Ponati.s se ne plaću.) Lcpc Ifi |»o coni klobuke in čepke, kakor tuđi ir kozuhovino ~mm prodaja v Ljubljani, na kongresnom tr^u na oglu gledališćnili ulic. (43a—7) 1OO vi'dor dobroga dofenjskega vina 1878. in 1879. leta, iz prajščinsko kleti, je na prodaj. Natančneje v F. Miil-lerjevcm Annoucen-Biireau v Ljubljani. 528—2) Mno zobe ju zobovja (zobovja z zračnim pritiskom) prireja po najnovejšem urnetneni načinu, no da bi ođstranjeval zobno koruninu, brez vsake bolečine, votle zobe pa z dobro tvarino trajno plombira. Zohne operacije brez bolečin izvrđuje a prijetuim tnamiloui. zobni zdravnik A. PAICHEL poleg Ilradevkefca mostu, I. nadnlropje. Ordinujo od 9.—12. in od 2.—5. uro. (410—25) Senožeti na mo£virjf« ne daleč od Ljubljane, ki merijo blizu fj oralov, prodajo so takoj. 1 \«tančneje izve so iz prijaznosti pri opravnifitvu „Slovenske^a Naroda". (539—2) | Alojzij Korzika, i umeteljni vrtar v Ljubljani, M naznanj •, risi ima za vscli svotnikov in vernili m dtiiH (Inu veliko zalogo i/i aufaih rvetlic in trav 5 napravljenih venoev, korb, malih ive-f tilnlo itđ. ■ Venoi in ftopki razno vt-likosti s fridnil) 2 kamelij, vijolic, rož, nagelnov in družili % raznih flnih. ovetlio, ho douu jako po ceni. W m Tinti sr ra^piiflodijo za kinčnnje grnhoir, m 2 pri mrlićiJi ali pn /.a »luvnosti raznu cvetlicu f % za dekoracijo, prav po ceni. P M Naročita se sprejmo v glavnoj zalomi na m 2 Foljanah it. 12, ali pa v tilijalnej prodaja!- T % nici Šelenburg-ove ulioe it. 6. P Q Vnunja narobila se točno, brzo in ceno m A proti poštneruu povzerjti izvrše. ^ J Za mnoga naročita so priporoča & Alojzij Korzika, | M (544—1) uint'tuljni vrtar. S Prostovoljna dražba. Dne 2M. t. m. sn bode na javnef dražbi v I're* roJHh At. 4H prodalo: « konj, '.'J pokriti vozovi, mej temi jeden poštni voz s ♦> seiležev, 4 veliki ^ospo-; darski vozovi, I od It riti voz, 2 sani, 2 sani 2a privezati, okolo ;J00 centov sena, 1(H) centov slamo, 40 rrntov detelje, vsake vrste gospodarsko orodje, sobna in hi&na oprava razno vrsre, opruga za G konj, ko-ruza, ajda in krompir. (mh-2) Ernestina Scliuller. ;§ Gostilnarjem! X V Lepa in friina O ¥ wc č e v a ~wb fe !>cczozoc