PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 16 Maribor, petek 29.3.2019 OBČINA APAČE 313. Odlok o proračunu Občine Apače za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12) je Občinski svet Občine Apače na 3. redni seji, dne, 27.3.2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE APAČE ZA LETO 2019 1. Splošna določba ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Apače za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2019 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.373.500,81 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.758.791,97 70 DAVČNI PRIHODKI 2.441.312,36 700 Davki na dohodek in dobiček 2.281.872,00 703 Davki na premoženje 119.525,65 704 Domači davki na blago in storitve 39.914,71 71 NEDAVČNI PRIHODKI 317.479,61 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 264.517,01 711 Takse in pristojbine 2.600,00 712 Globe in druge denarne kazni 8.050,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 22.800,00 714 Drugi nedavčni prihodki 19.512,60 72 KAPITALSKI PRIHODKI 95.170,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 49.916,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 45.254,00 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 519.538,84 740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij 455.133,70 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 64.405,14 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.132.117,91 40 TEKOČI ODHODKI 982.717,09 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 262.837,09 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 44.711,50 402 Izdatki za blago in storitve 579.843,06 403 Plačila domačih obresti 8.800,00 409 Rezerve 86.525,44 41 TEKOČI TRANSFERJI 1.360.602,82 410 Subvencije 181.600,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 704.475,49 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 112.234,95 413 Drugi tekoči domači transferi 362.292,38 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.686.040,43 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.686.040,43 43 INVESTICIJSKI TRANSERI 102.757,57 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 56.558,60 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 46.198,97 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -758.617,10 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2019 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 142.912,00 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽ. (75) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 142.912,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 142.912,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽ. (44) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽ. 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN 142.912,00 SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2019 VII. ZADOLŽEVANJE (50) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (55) 110.939,01 55 ODPLAČILA DOLGA 110.939,01 550 Odplačila domačega dolga 110.939,01 IX. SPREMEMBA STANJA SRED. NA RAČUNU -726.644,11 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -110.939,01 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=III.) 758.617,10 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 726.644,11 31.12. PRETEKLIH LET Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Apače (www.obcina-apace.si). Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta (varianta: proračunske postavke - podkonta). Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 5. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se uporablja za vzdrževanje gozdnih cest; 2. požarna taksa po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namen, določen v tem zakonu; 3. namenska sredstva iz državnega proračuna in Evropske unije; 4. komunalni prispevek, ki se lahko porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture; 5. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se porabi za projektno dokumentacijo, gradnjo in obnovo infrastrukture ter sofinanciranje gradnje malih komunalnih čistilnih naprav; 6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se uporablja za gospodarjenje z divjadjo; 7. najemnina za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se lahko porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture; 8. donacije; 9. prihodki iz naslova najemnin za grobove in najema mrliške veže, ki se uporabljajo za vzdrževanje pokopališča in objektov; 10. prihodki iz naslova odškodnin iz sklenjenih zavarovanj; 11. drugi namenski prihodki sofinancerjev. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu. Pravice porabe na proračunski postavki, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 6. člen Neposredni uporabniki proračuna so občinski organi: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinska uprava in režijski obrat. Ti so odgovorni za uporabo sredstev proračuna v skladu z namenom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna. Posredni in drugi uporabniki proračuna morajo prihodke proračuna porabiti v skladu z zakonom, ustanoviteljskimi akti oziroma pogodbo o sofinanciranju dejavnosti. 7. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika - župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in po preteku proračunskega leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 8. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Župan lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem proračun za leto 2019. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem proračun za leto 2019. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 9. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 10. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF, Od prihodkov proračuna za leto 2019, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se oblikuje proračunska rezerva v višini 10.000,00 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 6.000,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 11. člen V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v višini 20.000,00 EUR vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 12. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku odpiše oz. delno odpiše plačilo dolga v višini 1.000,00 EUR. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 13. člen Župan je pooblaščen, da odloča o likvidnostnem zadolževanju do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti. Župan odloča o začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev, ali pa za to pooblasti druge osebe odgovorne za finančno poslovanje. 14. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 ne bo zadolžila. Občina v letu 2019 ne bo izdajala poroštev obveznosti iz zadolževanja za javne zavode in javna podjetja. 6. Prehodne in končne določbe 15. člen (začasno financiranje v letu 2020) V obdobju začasnega financiranja Občine Apače v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 16. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin -Lex localis. Številka:410-0005/2018-49 Datum: 27.3.2019 Občina Apače Andrej Steyer, župan 314. Odlok o spremembi Odloka o postopku (pogojih in merilih) za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Apače Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-23, (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 20142023 (Sklep vlade št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 08. 2014) in 18. člena Statuta Občine Apače _(Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12) je Občinski svet Občine Apače na 3. seji dne 27.3.2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O POSTOPKU (POGOJIH IN MERILIH) ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI APAČE 1. člen V Odloku o postopku (pogojih in merilih) za sofinanciranje letnega programa športa v občini Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59 z dne 22.12.2017) se v Prilogi: Pogoji in merila za vrednotenje LPŠ v poglavju RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG, ŠPORTNIH PROGRAMOV IN IZVAJALCEV Preglednica A vključno z opombami v celoti spremeni in glasi: PREGLEDNICA A - TEKMOVALNI PROGRAMI: RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG, PROGRAMOV IN IZVAJALCEV KšP: število pri NPšZ registriranih tekmovalcev (1) ni registriranih do 20 21 do 60 61 in več IŠP/MI: število pri NPŠZ registriranih tekmovalcev (1) ni registriranih do 10 11 do 25 26 in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 KšP/IšP/MI: število selekcij v tekmovanjih NPŠZ (2) ni skupin 1 2 do 3 4 in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 KŠP/IŠP/MI: kategorizirani športniki ni kategoriziranih MLR, DR PR, MR SR/OR TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 KŠP: rezultati ekip ni nastopov nastopi v NPSZ 2. DL 1. DL IŠP/MI: rezultati tekmovalcev (3) ni nastopov nastopi v NPŠZ nastopi na DP (6) 1. polovica DP (4) TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 tradicija: leta neprekinjenega delovanja izvajalca / do 15 let 16 do 30 31 in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 število članov izvajalca s plačano članarino ni članarine do 25 članov 26 do 75 članov 76 članov in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 5 10 15 aktivno članstvo v občinski športni zvezi ni član / je član / TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 0 / 10 / kompetentnost strokovnega kadra usposobljenost izobrazba PREGLEDNICA A - NETEKMOVALNI PROGRAMI: RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG, PROGRAMOV IN IZVAJALCEV^^^^^^^^^^fl kompetentnost strokovnega kadra| usposobljenosti | izobrazba^^^^^H TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 5 10 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 cena športnega programa Program je brezplačen Vadeči krije do 10,00 EUR ■ Vadeči krije nad 10,00 eur| h^^h^i TOČKE ZA RAZVRSANJE 10 7 5 Število vadečih ŠVOM prostočasno 5-8 8-10 Nad 10 Število vadečih ŠŠTu, Ši,RE, ŠSta glede na velikost skupine v preglednici B-1 Od 50%-80% Od 81 % - 100% Nad 100% TOČKE ZA RAZVRŠANJE 5 7 10 Opombe: 1: upoštevajo se samo športniki/ce od dopolnjenega 12. leta starosti s potrjeno tekmovalno licenco za aktualno sezono. 2: upoštevajo se samo tekmovalne selekcije od 12. leta starosti naprej (vključno s člansko). 3: pri IŠP/MI mora športni dosežek dokazati najmanj 3 tekmovalci ». 2. člen V poglavju SPLOŠNI POGOJI VREDNOTENJA ŠPORTNIH PROGRAMOV a) se pri naslovu UDELEŽENCI VADBE • pri podnaslovu TEKMOVALNI PROGRAMI IN ŠPORT INVALIDOV: • v drugi alineji za besedo »tekmujejo« črta besedilo »najmanj treh (3)« in nadaljuje z besedo »starostnih« ; • tretja alineja črta v celoti. • pri podnaslovu ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI • se v alineji za besedo« manj« doda besedilo »kot 50%« in nadaljuje z besedo »kot«. b) pri naslovu UPORABE USTREZNEGA ŠPORTNEGA OBJEKTA • se v preglednici D v drugi vrstici besedila za besedo »od« številka «20« nadomesti z navedbo »50%« in zaključi z besedo »udeležencev«. c) pred naslovom 1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (ŠVOM prostočasno) se doda novo poglavje, ki glasi: »VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV«. 3. člen Vsa ostala določila odloka ostanejo nespremenjena. 4. člen Sprememba odloka začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-006/2017 Datum: 27.3.2019 Občina Apače Andrej Steyer, župan lokalni časopis Prepih št. 2/07, 53/12) ter soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor, je Občinski svet Občine Apače na 3. redni seji dne 27.3.2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O RAZGLASITVI NEPREMIČNIH KULTURNIH IN ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV NA OBMOČJU OBČINE GORNJA RADGONA 1. člen Občina Apače s tem odlokom spreminja in dopolnjuje Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Gornja Radgona (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, št. 2/91, s spremembami). 2. člen V 4. členu Odloka pod točko I.21 Stogovci-rimska arhitektura se črta: »K.O. DRAGOTINCI, PARC. ŠT. 825, lastnik: Premrl Frančiška, Stogovci 33«, doda pa se pravilno »k.o. DROBTINCI«. 3. člen Po uveljavitvi se Odlok pošlje pristojni Zemljiški knjigi za izbris zaznambe kulturnega spomenika iz zemljiške knjige pri parcelah 825/6, 825/7 in 825/3 v k.o. 175-Drobtinci (prej parcela: 825 k.o. Drobtinci). 4. člen Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, Lex-localis. Številka: 007-0009/2011-8 Datum: 27.3.2019 Občina Apače Andrej Steyer, župan 315. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Gornja Radgona Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS 16/08, 123/08, 8/11 -ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg), 18. Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače 316. Pravilnik o sprejemu otrok v enoto vrtca Apače -Stogovci Na podlagi 3. odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UBP, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUJF, 55/17), 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 glasilo Občine Apače - lokalni časopis Prepih, št. 5/07 in 53/12) je Občinski svet občine Apače, na svoji 3. redni seji dne 27.3.2019 sprejel PRAVILNIK O SPREJEMU OTROK V ENOTO VRTCA APAČE -STOGOVCI UVODNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja postopek sprejemanja otrok, sestavo in način dela komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v Enoto vrtca Apače Stogovci (v nadaljevanju: vrtec). VPIS IN SPREJEM OTROKA V VRTEC 2. člen Vrtec sprejema predšolske otroke od dopolnjenega prvega leta starosti oziroma, ko dopolnijo starost najmanj enajst mesecev do vstopa v osnovno šolo. Starost otroka se presoja na dan vključitve v vrtec, razen v primeru, če starši uveljavljajo pravico do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. 3. člen Vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Vrtec najmanj 1 krat letno (praviloma v mesecu marcu) objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto. V kolikor zadnji dan vpisa ni delovni dan, se kot zadnji dan rednega razpisnega obdobja šteje zadnji delovni dan v mesecu marcu. Prosta mesta se določijo v skladu z normativi za oblikovanje oddelkov in sklepom ustanoviteljice o oblikovanju oddelkov. Vrtec lahko vpiše toliko otrok, kolikor je prostih mest. Vpis se objavi na spletni strani vrtca, Informativnem glasilu občine in oglasnih deskah enot vrtca in občine, leta mora biti usklajen z ustanoviteljico. Tekom šolskega leta lahko starši na sedežu vrtca oddajo informativno prijavo za sprejem v vrtec, ki nima statusa vloge. Obrazec informativne prijave ter vloge za sprejem otroka v vrtec dobijo starši na sedežu vrtca, v enotah vrtca, na spletni strani vrtca ter občine. Prijavo za sprejem otrok v vrtec vložijo starši oz. zakoniti skrbniki otroka (v nadaljevanju: vlagatelj) na sedežu vrtca, oz. na obeh lokacijah vrtca osebno ali po pošti na obrazcu »Vpisni list«, ki ga določi vrtec in je dosegljiv v enotah vrtca, upravi vrtca in spletni strani vrtca. Če starši oddajo nepopolno vlogo ali če vrtec zaradi uporabe kriterijev za sprejem potrebuje še druge podatke, se starše pozove k dopolnitvi. V kolikor se vloga ne dopolni, se o sprejemu otroka odloči na podlagi podatkov, ki jih vloga vsebuje. V primeru, ko je število vlog za sprejem otroka v vrtec manjše od števila prostih mest, odloča o sprejemu otrok ravnatelj/ica vrtca. Če je število vlog za sprejem otrok v vrtec večje, kot je v vrtcu oziroma posamezni enoti vrtca prostih mest, odloča o sprejemu otrok komisija za sprejem otrok (v nadaljevanju: komisija). SESTAVA KOMISIJE 4. člen Komisijo sestavlja en predstavnik delavcev vrtca, en predstavnik staršev ter en predstavnik občinske uprave. Predstavnika delavcev zavoda imenuje ravnatelj/ica, predstavnika staršev imenuje svet staršev vrtca, predstavnika občinske uprave imenuje župan. Komisijo s sklepom imenuje ravnateljica. Mandat članov komisije je štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Mandat predstavnika staršev je vezan na vključitev njegovega otroka v vrtec in preneha, ko njegov otrok ni več vključen v vrtec. POSTOPEK ODLOČANJA KOMISIJE 5. člen Komisija dela na sejah. Komisija se sestane po zaključenem razpisu in v primeru, če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je v vrtcu prostih mest. V tem primeru vrtec staršem dodeli šifro otroka. Kriteriji se določijo s točkami. Delo komisije vodi predsednik, ki ga člani komisije med seboj izvolijo na svoji prvi seji. Predsednik podpisuje sklepe seje. Komisija sklepa veljavno, če so na seji prisotni vsi člani komisije. Na seji je poleg članov komisije lahko prisotna oseba, ki vodi postopek in zapisnikar ter ravnateljica ali pomočnica ravnateljice. Seje sklicuje predsednik najmanj enkrat letno oziroma po potrebi. Komisija obravnava vloge v skladu z določili zakona, ki ureja splošni upravni postopek, z uporabo skrajšanega ugotovitvenega postopka. Komisija mora obravnavati vse prijave za vpis otrok, ki so vložene do 31. marca tekočega leta oziroma do roka, ki je objavljen v razpisu. 6. člen Komisija na podlagi podatkov, ki so navedeni v vlogi oziroma podatkih, ki jih pridobi od upravljalcev zbirk osebnih podatkov, določi število točk po posameznih kriterijih in glede na zbrano število točk določi prednostni vrstni red otrok. Komisija o svojem delu vodi zapisnik, ki vsebuje naslednje podatke: • ime in sedež vrtca, kjer deluje komisija; • kraj in datum seje komisije, • imena prisotnih članov komisije in drugih predstavnikov vrtca • število prostih mest v vrtcu, posamezni enoti • število vlog za sprejem • prednostni seznam otrok s številom zbranih točk • sprejete sklepe komisije Prednostni seznam otrok je sestavni del zapisnika. Administrativna in strokovna dela za komisijo zagotavlja vrtec. Dokumentacija o posameznem otroku se varuje skladno z zakonom o vrtcih. Zapisnik se hrani v arhivu zavoda, v skladu z veljavnimi predpisi. KRITERIJI ZA SPREJEM OTROK 7. člen Prednost pri sprejemu v vrtec pred ostalimi otroci imajo v skladu z zakonom: • otroci s posebnimi potrebami, za katere so starši priložili Odločbo o usmeritvi in • otroci, za katere so starši predložili pisno Potrdilo centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. Preostale prijavnice za vpis otrok v vrtec obravnava komisija in točkuje po naslednjih kriterijih: Kriteriji Število točk 1. Otrok in vsaj eden od staršev ima stalno prebivališče na območju Občine Apače 40 2. Otrok obeh zaposlenih staršev (ali enega starša, če je enoroditeljska 30 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 družina) 3. Otrok je vpisan v vrtec pripadajočega šolskega okoliša, v katerem ima stalno bivališče. 30 4. Starši ali eden od staršev ima status dijaka ali študenta s stalnim prebivališčem na območju Občine Apače 20 5. Otrok je bil uvrščen na prednostni vrstni red v preteklem letu in v vrtec ni bil sprejet ali nesprejet tekom šolskega leta, ker ni bilo prostora. 10 6. Otrok, ki mu je bil odložen vstop v osnovno šolo. 10 7. Sprejem dvojčkov, trojčkov. 7 8. Vključen v vrtec otrokov sorojenec 3 9. Sprejem dveh ali več otrok iz iste družinske skupnosti (vendar ne dvojčka) v istem šolskem letu 3 10. Družina z več otroki do 15. leta starosti trije otroki 2 štirje otroki ali več 3 Če dve ali več vlog doseže enako število točk, komisija pri določitvi prednostnega vrstnega reda upošteva še dodatne kriterije: • starost otroka (prednost ima starejši otrok) Če obstaja dvom o resničnosti posameznih dejstev in okoliščin, navedenih v prijavi za sprejem otrok, je komisija dolžna preveriti njihovo resničnost pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov. ODLOČITVE KOMISIJE 8. člen Prednostni vrstni red otrok se določi tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu točk od najvišjega do najnižjega števila. Otroci se vključuje v vrtec s prednostnega vrstnega reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program vrtca, kise izvaja v oddelku. Vrtec v osmih dneh po seji komisije glede na število prostih mest po posameznih oddelkih in enotah vrtca in v skladu s prednostnim vrstnim redom odloči, koliko otrok bo sprejetih v vrtec. Otroci, ki niso sprejeti v vrtec, se v skladu s prednostnim vrstnim redom uvrstijo na čakalni seznam. Vrtec izda v osmih dneh po seji komisije prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih se objavijo pod šifro. Seznam sprejetih otrok vsebuje naslednje podatke: • šifro otroka • število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka • datum vključitve otroka v vrtec • sporočilo staršem, da bodo po končanem vpisnem postopku pozvani k sklenitvi pogodbe z vrtcem. Čakalni seznam otrok vsebuje naslednje podatke: • šifro otroka • število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka • sporočilo staršem, da lahko zaradi zavrnitve sprejema otrok v vrtec v 15 dneh po vročitvi obvestila v skladu z Zakonom o vrtcih vložijo ugovor • rok veljavnosti čakalnega seznama. Vrtec pošlje staršem v osmih dneh po seji komisije obvestilo z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko in po elektronski pošti, če so starši navedli elektronski naslov, na katerega želijo prejemati obvestila vrtca. Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka o prednostnem vrstnem redu lahko starši v 15 dneh po vročitvi obvestila z navadno poštno pošiljko vložijo ugovor na svet vrtca, ki o ugovoru odloča v 15 dneh po prejemu ugovora v skladu s tem zakonom in s smiselno uporabo zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja kriterijev. Ugovor na kriterij in težo posameznega kriterija ni dopusten. Starši imajo možnost vpogleda v zapisnik komisije, ki je odločala o sprejemu otrok v vrtec, vendar le tistega dela, ki se nanaša na njihovo vlogo. O ugovoru odloči Svet vrtca ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek z odločbo, ki se vroči staršem, kot to določa ta zakon. Po odločitvi vrtca o pritožbah je prednostni vrstni red dokončen. 9. člen Odločitve vrtca in druge listine v postopku sprejemanja otroka v vrtec se vročajo po pošti z navadno poštno pošiljko in po elektronski pošti, če so starši navedli elektronski naslov, na katerega želijo prejemati obvestila vrtca. Šteje se, da je pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odpreme na pošto. POGODBA MED VRTCEM IN STARŠI 10. člen Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši s pozivom k podpisu. V pozivu vrtec izrecno navede, da se šteje, da so starši umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec, če v 15 dneh od vročitve ne podpišejo pogodbe z vrtcem in jo dostavijo vrtcu. V primeru iz prejšnjega odstavka vrtec pozove k sklenitvi pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu iz čakalnega seznama. S sklenitvijo pogodbe med vrtcem in vlagatelji se šteje, da je otrok vključen v vrtec. Starši morajo ob vključitvi otroka v vrtec predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka. OBLIKOVANJE ODDELKOV 11. člen Vrtec oblikuje oddelke na podlagi Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Skupine se oblikujejo po zaključenem vpisu za naslednje šolsko leto. V kolikor je možnost, se skupina z preteklega šolskega leta ohrani v isti sestavi, v katero se vključijo na novo vpisani otroci, če so prosta mesta. V kolikor skupine ni možno ohraniti, se v naslednjo skupino praviloma premestijo najstarejši otroci, upoštevajoč zaporedja datumov rojstva. Izjeme dovoljujejo utemeljeni zdravstveni razlogi. V primeru otrok s posebnimi potrebami je potrebno upoštevati določila odločbe, ki se nanašajo na specifike primanjkljaja in normativa, ki določa, koliko otrok s posebnimi potrebami je lahko vključenih v posamezno skupino. ZAPOLNITEV PRAZNIH MEST 12. člen Med letom izpraznjena mesta v vrtcu se zapolni s sprejemom otrok iz prednostnega vrstnega reda. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 13. člen Če se med koledarskim letom pojavijo potrebe po sprejemu otrok, ki niso na prednostnem vrstnem redu, se jih lahko sprejme na podlagi dokumentacije, ki je navedena v prvem odstavku 7. člena tega pravilnika. 14. člen Če so med letom vsi otroci s čakalnega seznama sprejeti v vrtec, lahko vrtec v primeru prostih mest sprejme otroke, za katere so starši vložili vlogo za vpis med šolskim letom. DOMNEVA UMIKA VLOGE ZA VPIS OTROKA V VRTEC IN IZPIS OTROKA IZ VRTCA 15. člen Če starši ne podpišejo pogodbe z vrtcem v roku, ki jim ga določi vrtec, se šteje, da so umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec. V tem primeru se izda sklep o ustavitvi postopka vpisa otroka v vrtec, otrok pa se črta iz prednostnega vrstnega reda. Na njegovo mesto pa se sprejme naslednji otrok iz prednostnega vrstnega reda. 16. člen Starši, katerih otrok je že vključen v vrtec in ga želijo izpisati, morajo upoštevati 15 dnevni odpovedni rok za izpis otroka. Starši izpišejo otroka tako, da izpolnijo in oddajo v vrtcu obrazec o izpisu, ki je dostopen v vseh enotah vrtca in na spletni strani vrtca. V kolikor želijo starši otroka ponovno vpisati, morajo oddati novo vlogo za vpis otroka v vrtec. Vrtec ne zagotavlja prostega mesta ob ponovnem vpisu. 17. člen Izpisanemu otroku in otroku, ki mu je bilo ponujeno prosto mesto in so ga starši zavrnili, ne pripada prednostni kriterij pod zaporedno številko 8 iz 7. člena tega pravilnika, ob morebitnem ponovnem vpisu v vrtec. KONČNE DOLOČBE 18. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sprejemu otrok v Enoto vrtca Apače Stogovci (Uradne objave občine Apače Lokalni časopis Prepih št. 23 z dne 1.6.2009). 19. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-0002/2019/-05 Datum: 27.3.2019 Občina Apače Andrej Steyer, župan 317. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju programov na področju socialnega varstva v Občini Apače Na podlagi 99. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 -popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg in 31/18 - ZOA-A) in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače -lokalni časopis Prepih, št. št. 2/07 in 53/12) je Občinski svet Občine Apače na svoji 3. redni seji dne 27.3.2019 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI APAČE 1. člen V Pravilniku o sofinanciranju programov na področju socialnega varstva v občini Apače se besedilo 3. člena v celoti spremeni, tako da glasi: »3.člen Sofinanciranje izvajanja programov na področju socialnega varstva se podrobneje določi z letnim programom, ki je sestavni del obrazložitve vsakoletnega proračuna. Z letnim programom se določi višina sofinanciranja po posameznih sklopih, lahko pa tudi po programih.« 2. člen V celoti se črta besedilo 5. člena. 3. člen Besedilo 6. člena se v celoti spremeni, tako da glasi: »6.člen Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • imajo sedež ali delujejo na območju občine Apače ali delujejo za občane občine Apače; • je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki ima v ustanovitvenem aktu ali drugem temeljnem aktu določeno neprofitno delovanje, • je pravna oseba, ki je na dan prijave registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je določena v javnem razpisu, ali je njeno delovanje na področju prijavljenih vsebin določeno v okviru ustanovitvenega akta ali drugega temeljnega akta organizacije, • za prijavljeni program izpolnjuje kadrovske pogoje in prostorske pogoje, • ima za prijavljeni program pregledno, uravnoteženo in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov, • prijavljenega programa ne izvaja kot del javne službe, • ima poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklih razpisov občine ali ima sklenjene dogovore o vračilu sredstev in sredstva v skladu z dogovorom tudi redno vrača. Izvajalci lahko na razpis prijavijo samo en program.« 4. člen V 9. členu se za zadnjo alinejo doda nova šesta alineja, ki glasi: » prijavne obrazce ter druge priloge, če je tako določeno z razpisom«. 5. člen Besedilo 18. člena se v celoti spremeni in glasi: »18. člen Kriteriji in merila za ocenjevanje vlog izvajalcev vsebujejo: 1. splošne kriterije in merila za programski sklop 1.2.in 3 iz 4. člena tega pravilnika; 2. dodatne kriterije in merila, ki so opredeljena po posameznih programskih sklopih; 3. posebna merila za sofinanciranje programov društev, ki nimajo sedeža v občini Apače; 4. kriterije in merila za sofinanciranje programov izvajalcev posebnega interesa občine, ki nimajo Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 sedeža v občini in nimajo članov - programski sklop 4 iz 4. člena tega pravilnika. Vloge izvajalcev za programske sklope 1., 2. in 3 iz 4. člena tega pravilnika se ocenjujejo po razpisanih sklopih z vrednotenjem po splošnem, dodatnem in posebnem merilu. Vloge za sofinanciranje programov izvajalcev posebnega interesa občine, ki nimajo sedeža v občini in nimajo članov ali pa imajo sedež v občini pa nimajo članov, iz 4. točke 4. člena tega pravilnika, se ocenjuje po razpisanih programih z vrednotenjem po merilih za sofinanciranje programov izvajalcev posebnega interesa občine iz 28.a in 28.b člena tega pravilnika« 6. člen Za 28. členom se dodata nova 28.a in 28.b člena, ki glasita: »28.a člen (merila za sofinanciranje programov izvajalcev posebnega interesa občine) Pri vrednotenju programov se upošteva kvaliteta programa (uporabniki programa so jasno opredeljeni, metode dela omogočajo doseganje ciljev, jasno zastavljeni cilji): I.Strokovna utemeljenost programa - vsebinsko odlično utemeljen program 2,9 točke - vsebinsko dobro utemeljen program 1,4 točki - vsebinsko zadovoljivo utemeljen program 0,7 točka 2. jasno zastavljeni cilji programa - cilji so jasno in številčno določeni in merljivi 5,00 točk - cilji so jasno navedeni 2,4 točke 3. čas izvajanja programa (čas izvajanja programa -merjeno z možnostjo vključitve posameznega uporabnika v program) - vsakodnevno 4,10 točk, - več kot 1 x tedensko 2,5 točk - 1 x tedensko 1,7 točk - 1 x mesečno 0,9 točk 4.program se izvaja za občane na območju občine Apače - da 3,0 točke - ne 0,0 točk. 28.b člen (višina sofinanciranja programov izvajalcev posebnega interesa občine) Vrednost točke se določi na podlagi višine sredstev, določene za vsak posamezni program v razpisu, ki jo delimo s seštevkom točk vseh ocenjenih vlog za posamezni program. Tako pridobljeni podatek se nato pomnoži s številom točk prijavljenega programa izvajalca, ki predstavlja višino sofinanciranja programa.« 7. člen Vsa ostala določila Pravilnika o sofinanciranju programov na področju socialnega varstva v občini Apače ostanejo nespremenjena. 8. člen Pravilnik o spremembah in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju socialnega varstva v občini Apače začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0001/2013 Datum: 27.3.2019 Občina Apače Andrej Steyer, župan 318. Sklep o določitvi cene programov za predšolsko vzgojo v Občini Apače Občinski svet Občine Apače je na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/2005-UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF,14/15-ZUUJF0), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) ter 18. člena Statuta občine Apače (Uradno glasilo občine Apače-lokalni časopis Prepih št. 2 z dne 1.3.2007 in 53/12) na svoji 3. redni seji, dne 27.3.2019 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CENE PROGRAMOV ZA PREDŠOLSKO VZGOJO V OBČINI APAČE 1. člen 1. Cene dnevnih programov predšolske vzgoje na otroka znašajo mesečno: • I. Starostno obdobje v višini 505,01 EUR; • II. Starostno obdobje v višini 369,76 EUR; • Kombinirani oddelek v višini 442,15 EUR. 2. člen 2. Osnova cene dnevnih programov predšolskih programov, od katere starši s stalnim bivališčem na območju občine Apače plačujejo, znaša: • I. Starostno obdobje v višini 448,80 EUR • II. Starostno obdobje v višini 369,76 EUR • Kombinirani oddelek v višini 387,96 EUR. 3. člen Stroški neporabljenih živil na otroka v celodnevnih programih znaša 3,80 EUR. Starši lahko uveljavijo odsotnost otroka do 9,00 ure za naslednji delovni dan. Staršem in ostalim plačnikom se za pravočasno javljeno odsotnost odšteje stroške neporabljenih živil v višini, z odločbo določenega dohodkovnega razreda. V primeru, da starši zaradi bolezni ne morejo pravočasno javiti odsotnosti, za prvi dan odsotnosti strošek živila krije občina. 4. člen Staršem, ki izpišejo otroka iz vrtca, začne teči 15 dnevni rok z dnem oddaje pisne odpovedi. Odpovedni rok se skrajša v primeru predčasnega sprejema drugega otroka na prosto mesto. Pri prestopu otroka iz enega vrtca v drugega znotraj občine Apače se ne upošteva 15 dnevni rok. 5. člen V času med 1.julijem in 31. avgustom tekočega leta se staršem obračuna 50% zneska plačila, ki je določen v odločbi centra za socialno delo o upravičenosti do znižanega plačila vrtca. Znižanje se obračuna pod pogojem, da starši vnaprej javijo odsotnost otroka najmanj 30 dni in da je otrok najmanj 11 koledarskih neprekinjeno odsoten iz vrtca. Razliko krije občina Apače. Oprostitev plačila, ki je določen v odločbi centra za socialno delo o upravičenosti do znižanega plačila vrtca v višini 100%, se staršem obračuna v primeru neprekinjene odsotnosti otroka zaradi bolezni vključenega otroka (težja Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 obolenja in poškodbe), ki terjajo daljše okrevanje, pod pogojem, da je otrok odsoten iz vrtca najmanj 22 delovnih dni vrtca in starši v roku 8 dni od zaključka odsotnosti otroka na upravo vrtca predložijo ustrezna zdravniška potrdila. Oprostitev iz naslova boleznin za težje primere lahko starši uveljavljajo za največ 60 koledarskih dni. Oprostitve ni mogoče uveljaviti zaradi odsotnosti zaradi preventivnih ukrepov. Razliko krije občina Apače. Če starši vnaprej ne javijo odsotnosti ali ne predložijo zdravniških potrdil kot je navedeno v prvem in drugem odstavku tega člena, se znižanja in oprostitve ne upoštevajo. Za otroke iz drugih občin, ki so vključeni v vrtec v občini Apače, se znižana plačila in oprostitve uporabljajo skladno z odločitvami občin, ki so plačnice razlike med ceno programa in plačilom starša. Odločitve občin si pridobi uprava vrtca. 6.člen V primeru vpisa ali izpisa otroka sredi meseca se plačilo staršem sorazmerno zniža, glede na število vpisanih dni otroka v mesecu v primerjavi s plačilom določenim z odločbo centra za socialno delo za celotni mesec. Navedeno določilo velja za prvi in zadnji mesec izpisa. To določilo se uporablja tudi pri obračunu plačila za druge občine zavezanke za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev. 7. člen Cena dnevnih programov za predšolsko vzgojo v občini Apače velja za Osnovno šolo in vrtec Apače enota vrtca Apače Stogovci. 8. člen Osnovna šola in vrtec Apače zaračunava stroške oskrbe staršem na podlagi določene cene, občini Apače pa razliko med plačili staršev in dejanskimi mesečnimi stroški do vrednosti programov, določenih s ceno programov predšolske vzgoje. 9.člen Starši plačujejo vrtec v višini, ki je določena v odločbi centra za socialno delo o upravičenosti do znižanega plačila vrtca z dnem vključitve otroka v vrtec, določen v pogodbi o medsebojnih pravicah obveznostih med vrtcem in starši. 10. člen Z dnem vstopa veljave tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi ekonomske cene programov in plačilu cene programov v OŠ in vrtec Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 42/2017). 11. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.4.2019 dalje. Datum: 27.3.2019 Številka: 602-0001/2019-05 Občina Apače Andrej Steyer, župan Na podlagi 99. člena in tretjega odstavka 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 -uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 -ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17 in 54/17,) 37. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. list RS, 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), ter 18. člena Statuta občine Apače (Uradno glasilo občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 2/07 in 53/12) je Občinski svet občine Apače na svoji 3. redni seji dne 27.3.2019 sprejel naslednji SKLEP O SOGLASJU IN DOLOČITVI VIŠINE SUBVENCIONIRANJA CENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU 1. Občinski svet občine Apače soglaša s ceno storitve pomoč družini na domu, predlagano s strani koncesionarja Domania, Zavod za dnevno varstvo in starejših in pomoč na domu, ki • ob delavnikih od ponedeljka do petka znaša 16,59 EUR na uro; • ob sobotah, nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dnevih znaša 21,98 EUR. 2. Občinski svet občine Apače določa, da se cena storitve zmanjša za z zakonom določeno subvencijo za neposredno oskrbo in stroške vodenja v višini 50% in za stroške priprave in sklenitve dogovora v višini 100% in sicer: • ob delavnikih od ponedeljka do petka za 8,69 EUR na uro: • ob sobotah, nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dnevih za 11,83 EUR na uro. 3. Občinski svet občine Apače določa, da se z zakonom določeno zmanjšanje cena dodatno zmanjša še za dodatno subvencijo občine, ki znaša • ob delavnikih od ponedeljka do petka 3,01 EUR na uro; • ob sobotah, nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dnevih 3,31 EUR na uro. 4. Občinski svet občine Apače določa ceno storitve za uporabnika, ki znaša: • ob delavnikih od ponedeljka do petka 4,89 EUR na uro; • ob sobotah, nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dnevih 6,84 EUR na uro. 5. Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati sklep Občinskega sveta občine Apače Uradno glasilo slovenskih občin št. 44/2018. 6. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1.4.2019 dalje. Številka: 125-0002/2019-05 Datum: 27.3.2019 Občina Apače Andrej Steyer, župan 319. Sklep o soglasju in določitvi višine subvencioniranja cene storitve pomoč družini na domu Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 OBČINA CIRKULANE 320. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Cirkulane Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011-ORZGJS40) 1.odstavka 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti(Uradni list RS št. 62/16) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17), je Občinski svet Občine Cirkulane na 3. seji dne 26.3.2019 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24 URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI CIRKULANE I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Cirkulane (v nadaljevanju: občina) (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe in način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Predmet javne službe 3. člen (storitve, ki so predmet javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (2) Javna služba se opravlja kot koncesionirana javna služba. III. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 4. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabniki imajo na območju občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristanski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, ki jih določa zakon. IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt; • da ima zaposleni najmanj dve osebi; • da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene; • da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika; • da ima najmanj eno transportno krsto; • da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki; • da ne obstajajo izključitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja javno naročanje (3) Pogoji in dokazila s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev se podrobno opredelijo v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji. V. Javna pooblastila koncesionarju 7. člen (javno pooblastilo) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe nima javnih pooblastil. VI. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) (1) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje pogrebne in pokopališke dejavnosti ter podzakonskimi akti sprejetimi na njuni podlagi. (2) V zvezi z izvajanjem javne službe prevzame koncesionar večino tveganj, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo. VII. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 prvega člena tega odloka na celotnem območju občine se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine. VIII. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 5 let. in jo je možno podaljšati še za enako obdobje, če koncedent ugotovi, da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal koncesionirano dejavnost. Šteje se da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal dejavnost, če uporabniki storitev niso vlagali upravičenih pripomb na delo koncesionarja. IX. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) (1) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz plačil uporabnikov javne službe.Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe. (2) Ceno storitev javne službe oblikuje koncesionar v skladu z metodologije za oblikovanje cen storitev 24 urne dežurne službe. Koncesionar mora elaborat o oblikovanju cen posredovati občini v potrditev. (3) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe. Koncesijska dajatev se obračunava v odstotku od cene storitev javne službe, višina in način plačila se določi s koncesijsko pogodbo. (4) Koncedent se lahko v javnem interesu v korist uporabnikov storitev javne službe odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej določi v koncesijski pogodbi. X. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 13. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem koncesije in zakonitosti dela koncesionarja izvaja občinska uprava in občinski svet. XI. Prenehanje koncesijskega razmerja 14. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 15. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 16. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. Odkup je možen le na podlagi sporazuma obeh strank. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 18. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzamejo javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XII. Način podelitve koncesije 19. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine. (3) Občine na določenem območju se lahko dogovorijo za izvedbo skupnega javnega razpisa in podelitev skupne koncesije za več občin. 20. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje pogoje določene z razpisno dokumentacijo. (3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 21. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka in razpisni dokumentaciji. (3) Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu. 22. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi konkurenčni postopek s pogajanji v skladu z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje. (2) Za vodenje postopka javnega razpisa, oceno prijav in ugotovitev sposobnosti in oceno ponudb imenuje župan strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog in ponudb. (3) Strokovna komisija, ki vodi razpisni postopek vsem prijaviteljem, ki jim je priznala sposobnost izdala sklep o priznanju sposobnosti. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 8 dni na župana občine. (4) Župan lahko pritožbo zavrne, če je neutemeljena, sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje strokovni komisiji ali sklep spremeni. (5) Odločitev župana je dokončna. (6) Po končanem pregledu in vrednotenju ponudbstrokovna komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. (7) Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede upravni postopek za podelitev koncesije po uradni dolžnosti. XIII. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 23. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke v upravnem postopku. XIV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 24. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan. XV. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 1. Prenos koncesije 25. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 2. Višja sila 26. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 3. Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 27. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 4. Začasen prevzem 28. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 5. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 29. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 6. Zavarovanje odgovornosti za škodo 30. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega izvajanja javne službe. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. XVI. Končna določba 31. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine Cirkulane Številka: 007-18/2019 Datum: 26.3.2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 321. Odlok o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele na območju Cirkulane Na podlagi 186. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 -odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 15. člena Statuta občine Cirkulane (Uradno glasilo slov. občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na 3. redni seji, dne 26.3.2019, sprejel ODLOK O OBMOČJIH OBVEZNEGA SOGLASJA ZA SPREMINJANJE MEJE PARCELE NA OBMOČJU CIRKULANE 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa območje obveznega soglasja Občine Cirkulane za spreminjanje meje zemljiške parcele. 2. člen (območje obveznega soglasja) (1) Soglasje za spreminjanje meje zemljiške parcele je na območju Občine Cirkulane obvezno na stavbnih zemljiščih določenih z občinskim prostorskim načrtom za Občino Cirkulane. (2) Območje obveznega soglasja za spreminjanje meje zemljiške parcele je določeno tako natančno, da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi. (3) Kot grafični prikaz območij obveznega soglasja za spreminjanje meje se uporablja prikaz namenske rabe prostora iz grafičnega dela veljavnega Občinskega prostorskega načrta Občine Cirkulane. (4) Ob vsakokratnih spremembah območij stavbnih zemljišč v postopkih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta bo občina podatke o območjih obveznega soglasja iz prejšnjega odstavka posredovala Geodetski upravi RS v digitalnem vektorskem formatu »shp«. 3. člen (izjeme) Soglasje ni potrebno v naslednjih primerih spreminjanja mej: • za potrebe izgradnje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, • za potrebe izvedbe prostorskih ureditev na področju družbene infrastrukture lokalnega pomena, • za potrebe gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj, katerih investitor je Občina Cirkulane. 4. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-20/2019 Datum: 26.3.2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 322. Odlok o pokopališkem redu v Občini Cirkulane Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, 62/2016), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013, 111/2013, 74/2014 - odl. US, 92/2014 - odl. US in 32/2016) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17), je Občinski svet občine Cirkulane, na svoji 3. redni seji, dne 26.3. 2019, sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI CIRKULANE 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom Občina Cirkulane (v nadaljevanju: občina) določa: • način zagotavljanja 24-urne dežurne službe; • način izvajanja pogrebne slovesnosti; • storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču; • osnovni obseg pogreba; • način in čas pokopa; • način pokopa, če je plačnik občina; • možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora; • obratovanje mrliške vežice; • obseg prve ureditve groba; • vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; • način oddaje grobov v najem; • postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; • zvrsti grobov; • okvirni tehnični normativi za grobove; • mirovalno dobo za grobove; • enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; • pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; • razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob; • druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) (1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba. Za izvajanje 24. urne dežurne službe občina podeli koncesijo po postopku in na način kot je to določeno s koncesijskim aktom. (2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (3) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve: • prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba; • pripravo pokojnika; Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • upepelitev pokojnika; • pripravo in izvedbo pogreba. (4) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in jo zagotavlja občina. 3. člen (upravljavec pokopališč) (1) Upravljavec pokopališča je Občina Cirkulane (2) Na območju občine so naslednja pokopališča: Pokopališče (3) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. 4. člen (splošna ureditev pokopališč) (1) Pokopališče mora biti primerno ograjeno. (2) Upravljavec mora na pokopališču zagotoviti dovolj urejenih prostorov za odlaganje odpadkov, ustrezno mrežo za oskrbo z vodo in odvoz komunalnih odpadkov, lahko pa zagotovi tudi ozvočenje in osvetlitev. (3) Upravljavec je dolžan pokopališče z vsemi napravami urejati in vzdrževati kot dober gospodar. (4) Upravljavec je dolžan iz naslova grobnin zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter druge pokopališče infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode, elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela, predvsem pa urejenih prostorov za odpadke, vodovodnih naprav in ograj na območju pokopališča, tako da je omogočena njihova nemotena uporaba v skladu z letnimi plani urejanja in vzdrževanja pokopališča, ki jih sprejme občina. 5. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 6. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2 Pogrebna slovesnost 7. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. 3 Storitve pokopališko pogrebnega moštva 8. člen (pokopališko pogrebno moštvo) (1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališču Cirkulane zagotavlja upravljavec pokopališča. (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. 4 Pogreb 9. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. 4.1 Prijava pokopa 10. člen (prijava pokopa) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. 4.2 Priprava pokojnika 11. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 4.3 Minimalna pogrebna slovesnost 12. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 4.4 Pokop 13. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela na pokopališču, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (3) Pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava občine. 5 Način in čas pokopa 14. člen (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 pokopov: • pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob, • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob, • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču. (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (4) Vsakemu pokojniku mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo naročnika pogreba. (5) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora med naročnikom pogreba in upravljavcem pokopališča o načinu priprave in vodenja pogrebne slovesnosti. (6) Pogrebna slovesnost ima lahko značilnosti obreda posamezne verske skupnosti. V takem primeru se pri pogrebni slovesnosti opravi tudi verski obred. (7) Pri javni pogrebni slovesnosti je lahko prisoten vsakdo, ki se obnaša kraju in času primerno. (8) Kraj, dan in čas pogrebne slovesnosti določita upravljavec in naročnik pogreba sporazumno, upoštevajoč načelo kontinuiranega poteka pogrebov. (9) Naročnik pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira: a.)poslovitev od pokojnika in pokop kot združen obred, b.) tihi pokop (pogreb v družinskem krogu), c.) anonimni pokop. (10) Upravljavec mora uro pogreba javno objaviti tako, da ob položitvi pokojnika v mrliško vežo izobesi obvestilo pred mrliško vežo. (11) Upravljavec, v kolikor se tako dogovori z naročnikom pogreba, v mrliški veži v kateri pokojnik leži ali v poslovilni dvorani postavi pult z žalno knjigo. a.) Združen obred (12) Združen obred je sestavljen iz dveh delov: • poslovitev od pokojnika in • pokop. (13) Poslovitev se prične z naznanitvijo vodje pogreba. (14) Pri glavi se razporedijo svojci pokojnika. (15) Ob vznožju se razporedijo vodja pogreba, govorniki, zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom in zastavonoše z drugimi zastavami in prapori, nosilci odlikovanj, tudi pevci, zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja, če so prisotni. (16) Ob začetku poslovitve od pokojnika zaigra uvodna žalostinka, ki jo lahko zaigra godba ali zanjo poskrbi upravljavec s tehničnimi sredstvi in zapojejo pevci, če so prisotni. (17) Po uvodni žalostinki sledijo govori govornikov, zaigra žalostinka in zapojejo pevci, če so prisotni. Sledi pozdrav s slovensko zastavo z žalnim trakom, drugimi zastavami in prapori ter častna salva, če pri pogrebu sodeluje častna straža. (18)Pogrebno moštvo odpelje krsto ali odnese žaro do kraja pokopa. (19) Na čelu pogrebnega sprevoda je, zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov, godba in pevci, če so prisotni, zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja, voz venci, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, če so prisotni, pogrebni voz s krsto ali nosilci žare in žarnega venčka, najožji svojci pokojnika in na koncu vsi udeleženci pogrebne poslovitve. (20) Če se pogrebne poslovitve udeležijo predstavniki enot slovenske vojske ali policije, se ti razvrstijo v pogrebni sprevod takoj za vodjem pogreba in zastavonošo s slovensko zastavo z žalnim trakom oziroma tako, kot določajo njihova pravila. (21) Ko pridejo udeleženci pogrebnega sprevoda do kraja pokopa, razporedi vodja pogreba udeležence poslovitve na primerna mesta. Pogrebci, ki položijo vence na grob in položijo krsto ali žaro v grobno jamo- vodoravno, kadar dimenzije grobnega polja to omogočajo, se po skupnem pozdravu umaknejo. Nato sledijo govori govornikov, zapojejo pevci in /ali zaigra godba, če je prisotna. Lahko se opravi verski obred. S tem je pogrebna poslovitev končana. (22) Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grudo zemlje ali cvetlico. (23) Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje tudi častna straža z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, da bi izstrelila častno salvo, kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. (24) Pri pogrebni poslovitvi od umrlega tujca, se slovenska zastava z žalnim trakom nadomesti s črno zastavo. b. Tihi pogreb (25) Obred tihega pogreba se opravi na podlagi odločitve naročnika pogreba ob prijavi pogreba. (26) Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega odloka o pogrebnih slovesnostih. (27) Upravljavec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij v javnost. c. Anonimni pokop (28) Obred anonimnega pokopa se lahko opravi na pokopališču in se izvede tako, da se opravi raztros pepela pokojnika na za to posebej določeni tratni ploskvi. (29) Anonimni pokop opravi upravljavec ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba. (30) Na kraju raztrosa ni obeležja. Kraj pokopa je evidentiran v evidenci o umrlih, ki so pokopani na pokopališču. (31) Plačnik anonimnega pokopa se lahko odloči za poslovitev od pokojnika. 15. člen (čas pokopa) (1) Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi vsak dan v tednu. (2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 6 Način pokopa, če je plačnik občina 16. člen (način pokopa, če je plačnik občina) Če je plačnik pokopa občina se opravi pokop v žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grobnico ali na prostoru, ki ga določi upravljavec. 7 Mrliške vežice 17. člen (mrliške vežice) (1) Na pokopališču v občini je mrliška vežica, katere uporaba je obvezna. (2) Mrliška vežica iz prejšnjega odstavka obratuje v času pogrebne slovesnosti oziroma pogreba. 8 Ureditev groba Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 18. člen (urejanje grobnih polj) (1) Grobna polja se uredijo pred pričetkom pokopavanja. (2) Urejanje grobnih polj zajema izravnavo površin, zasaditev dreves ali grmovnic, sejanje trave ali položitev travne ruše. Drevesa ali grmovnice se lahko zasadijo tudi že ob obstoječih robovih ob soglasju upravljavca. (3) Pri urejanju novih ali opuščenih grobov lahko upravljavec izdela temelje za nagrobnik, skladno z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. Pri preurejanju lahko sodeluje tudi bodoči najemnik grobnega polja. 19. člen (prva ureditev groba) (1) Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z določili tega odloka. Grob uredi najemnik. Najemnik po opravljenem pokopu poskrbi za odvoz odvečne zemlje na deponijo, odstrani cvetje z groba in očisti grob. (2) Najemnik groba poskrbi za položitev travne ruše na mesto, od koder je bila odstranjena pred izkopom grobne jame, zasejanje trave in posaditev grmovnic, ki so bile tedaj izkopane in morebitno dosaditev, postavitev spomenika, morebitno postavljanje posode za cvetje in omarice za polaganje sveč. 20. člen (ureditev groba po pogrebu) (1) Upravljalec po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje ali ga razporedi na stojala. (2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. 9 Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 21. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) (1) Obisk pokopališča je dovoljen v času, ki ga določi in javno objavi upravljavec. (2) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da: • skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; • oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; • določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; • Izvaja storitve pokopališko pogrebnega moštva; • vodi evidenco o grobovih in pokopih; • organizira in nadzira dela na pokopališču; • skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; • skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora; • z izdajo pisnega soglasja za izvedbo kamnoseških del za končno ureditev groba. (3) Kamnoseška dela se lahko opravljajo le od ponedeljka do petka med 7.00 in 20.00 uro, vendar ne v času pogreba. 22. člen (prepovedi) (1) Obiskovalec pokopališča je dolžan ob vstopu na pokopališče opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču in njegovi neposredni bližini tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja. (2) Na pokopališčih v občini ni dovoljeno zlasti: • nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; • onesnaženje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov; • vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljavca opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstop s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornimkolesom, vožnja, ustavljanje in parkiranje, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. 10 Način oddaje grobov v najem 23. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je lahko je praviloma ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo,razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. 24. člen (pogodba o najemu groba) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebe najemnega razmerja; • čas najema; • vrsto, zaporedno številko in velikost groba; • osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja; • obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe in druge obveznosti najemojemalca. 25. člen (1) Prostor za grobove daje upravljavec v najem za nedoločen ali določen čas, najmanj za 10 let in se lahko po poteku tega roka podaljša. Najemna pogodba se podaljša za čas nadaljnjih 10 let, v kolikor je 30 dni pred iztekom ne prekliče nobena od pogodbenih strank. (2) Če pogodbeni stranki pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti robnike, spomenik in drugo opremo groba v 3 mesecih po preteku in razveljavitvi pogodbe o najemu. (3) Če tega ne stori, stori to upravljavec na stroške najemnika, grob oziroma prostor za grob pa po preteku mirovalne dobe odda drugemu v najem. (4) V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 (5) Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi upravljavec. 26. člen V primeru smrti najemnika groba se najem prenese na dediča ali bližnje svojce (zakonec ali otroci), če teh ni, ostane grob v rokah upravljavca. 27. člen Po razveljavitvi pogodbe o najemu je grobni prostor opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se lahko odda drugemu najemniku. 28. člen (1) Upravljavec razveljavi pogodbo o najemu v naslednjih primerih: • če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna grobnine za preteklo leto, • če najemnik ne vzdržuje grobnega prostora kljub opozorilu in ni sledu o obisku svojcev, • ob opustitvi pokopališča, • če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča in imena, • kadar tako zahteva načrt ureditve in razdelitve pokopališča. (2) V primeru tretje in pete alinee mora upravljavec o razveljavitvi pogodbe o najemu obvestiti najemnika vsaj šest mesecev pred opustitvijo pokopališča oz. ureditve in razdelitve pokopališča. (3) V primeru 5. alinee tega člena je upravljavec dolžan zagotoviti nadomestni prostor za premestitev pokojnikov, v kolikor tako zahtevajo svojci oz. najemniki grobov. 29. člen Uporabniki storitev iz tega odloka imajo pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji določenimi v tem odloku in drugih odlokih s tega področja, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope. 30. člen (dolžnosti in pravice uporabnikov storitev in upravljavca) Najemniki grobov so dolžni: • vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi, • spoštovati vsa določila iz pogodbe o najemu, • redno plačevati vzdrževalnino (grobnino-cena najema groba) za pokopališče, • urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasja upravljavca, • v primeru pokopa začasno odstraniti vse predmete na grobnem mestu, ki bi se lahko poškodovali, • upoštevati določila pokopališkega reda. 11 Posegi v prostor na pokopališču 31. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v desetih dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. (5) Če najemnik ne vzdržuje nagrobnega spomenika in groba v celoti in je nagrobna oprema v takšnem stanju, da pomeni nevarnost za obiskovalce pokopališča ali sosednje grobove ali grob zaradi neurejenosti kvari izgled pokopališča, se šteje grob za opuščenega. 12 Grobovi 32. člen (zvrsti grobov) (1) Na pokopališčih v občini so ali bodo naslednje zvrsti grobov: • enojni, • otroški, • družinski ali dvojni, • grobnice, • grobišča, kostnice in skupna grobišča, • žarni grobovi, • prostor za anonimni pokop. 33. člen Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališčne oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba. Za vodenje pokopališkega katastra in načrt mora ustrezno skrbeti upravljavec. 13 Okvirni tehnični normativi za grobove 34. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. (2) Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. (3) Družinski grobovi ali dvojni so tisti, kjer je grobni prostor večjih dimenzij od enojnega grobnega prostora. (4) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (5) Na pokopališčih so grobovi naslednjh dimenzij: Vrsta groba Dolžina Širina Enojni, otroški 2,2 m 1,2 m Družinski 2,2 m 2,0 m Žarni 1,0 m 1 m (5) Te dimenzije predstavljajo zunanji vidni obod in veljajo za na novo pridobljena grobna polja in preurejanje obstoječih grobnih polj. (6) Globina prvega pokopa v grob je najmanj 1,80 m. (7) Enojne in družinske grobove je dovoljeno poglobiti, da se lahko vanje zvrsti več zaporednih krst. (8) Odmiki med grobovi smejo biti široki največ 0,5 m in najmanj 0,3 m. Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,5 m. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 35. člen Nagrobni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja se postavijo v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove pokopališča in so lahko pokončni ali ležeči in ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,2 m. 36. člen Obnova nagrobnih spomenikov in okvirjev ali spreminjanje enojnih grobov v družinske in obratno je možno samo s pisnim soglasjem, ki ga izda upravljavec na podlagi vloge za izdajo soglasja najemnika groba, če je to izvedljivo na določeni lokaciji in v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. 37. člen Najemnik lahko prosto ureja notranji obod tradicionalnega grobnega polja, vendar na njem ne sme zasajati trajnic, ki bi po višini presegale nagrobni kamen, postavljen na tem grobnem polju. Najemnik mora skrbeti za urejenost grobnega polja, to pomeni, da grobno polje ne sme zaraščati. Če v primeru zaraščanja najemnik kljub pisnemu opozorilu upravljavca grobnega polja ne uredi, lahko upravljavec pogodbo o najemu enostransko prekine in ravna, kot da je grob opuščen in ga nameni za nadaljnji najem. 38. člen (žarni grobovi) (1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. (2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 39.člen (grobnice) (1) Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (2) Nove grobnice je dovoljeno graditi le, če tako določeno s prostorskim aktom, ki ureja pokopališče. 40.člen (grobišča, kostnice in skupna grobišča) (1) Grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. (2) Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov. 41.člen (prostor za anonimni pokop) (1) Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. (2) Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. (3) Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. 42. člen (prostor za raztros pepela) (1) Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. (2) Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč. 43. člen (mirovalna doba za grobove) (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajši oddesetih let. (2) Pokop pokojnika na isto mesto v grobu ali prekop groba, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe, razen za pokop z žaro. 14 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in storitev 44. člen (cenik) Za uporabo pokopališča, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki naslednje cene, ki jih potrdi občinski svet: • cena uporaba poslovilnega objekta ali mrliške vežice, • cena pogrebnega moštva ter izkopa in zasutja grobne jame, • cena prve ureditve groba, • cena najema groba( grobnina). 15 Pogrebna pristojbina 45. člen (pogrebna pristojbina) (1) Občina lahko določi pogrebno pristojbino. (2) Pogrebna pristojbina je denarni znesek, ki ga lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki ga upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; (3) Pogrebno pristojbino, določi občinski svet Občine Cirkulane s sklepom, ki se objavi v uradnem glasilu občine. 16 Nadzor 46. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska inšpekcija (2) Pri izvajanju nadzora lahko inšpekcija izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvrševanja določb tega odloka. 17 Prekrški 47. člen (prekrški) (1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik če: • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade, • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. • opravlja vožnjo, ustavljanje ali parkiranje na pokopališču, razen za potrebe opravljanja Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. (2) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo100,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki se • nedostojno vede, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade; • vodi živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornimkolesom ali drugim vozilom. 18 Končna določba 48. člen (prenehanje veljavnosti in začetek veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 17/07) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-19/2019 Datum: 26.3.2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 323. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o vaških odborih Na podlagi 15. in 65. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17), je Občinski svet občine Cirkulane, na 3. redni seji, dne 26.3.2019, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O VAŠKIH ODBORIH 1. člen 9. člen Odloka o vaških odborih (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/07) se spremeni tako, da se glasi: Koordinacija vaških skupnosti je sestavljena iz vseh predsednikov vaških odborov (VO) in treh svetnikov, ki jih imenuje občinski svet. Župan sklicuje in vodi seje koordinacije vaških skupnosti, ni član koordinacije vaških skupnosti ter nima glasovalne pravice. 2. člen 10. člen Odloka o vaških odborih (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/07) se spremeni tako, da se glasi: Koordinacija vaških skupnosti deluje na svojih sejah. Seje koordinacije vaških skupnosti skliče župan ali po pooblastilu župana podžupan ali svetnik. Sejo skliče župan koordinacije vaških skupnosti najmanj trikrat letno. Na sejo so vabljeni: direktor občinske uprave ter po potrebi zunanji člani. Končna določba 3. člen Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-17/2019 Datum: 26.3.2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 324. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Cirkulane Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14) ter 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski svet občine Cirkulane na 3. redni seji dne 26.3.2019 sprejel naslednji SKLEP O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI CIRKULANE 1. člen Političnim strankam, ki so kandidirale kandidate oziroma kandidatke na zadnjih volitvah za občinski svet občine Cirkulane, se dodelijo sredstva iz občinskega proračuna sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila posamezna politična stranka na volitvah. Stranka pridobi sredstva iz proračuna občine, če je dobila najmanj 50 % glasov potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta. 2. člen Višina sredstev, ki se namenijo za financiranje političnih strank, se določi v proračunu občine za tekoče proračunsko leto in znaša 0,13 evrov mesečno za dobljen glas na zadnjih volitvah za člane občinskega sveta občine Cirkulane. 3. člen Sredstva se političnim strankam nakazujejo četrtletno na njihove transakcijske račune. 4. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o financiranju političnih strank v občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/14). 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2019. Številka: 007-16/2019 Datum: 26.3.2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 325. Sklep o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, OE vrtec Cirkulane in cene programov ter sistemizacije delovnih mest Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS št. 100/05-uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/12-ZUJF) in na podlagi 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin 32/17) je občinski svet občine Cirkulane dne 26.3.2019 na 3. redni seji sprejel naslednji: SKLEP O ŠTEVILU IN VRSTI ODDELKOV TER ZVIŠANJU NORMATIVA OTROK V ZAVODU OŠ CIRKULANE -ZAVRČ, OE VRTEC CIRKULANE IN CENE PROGRAMOV TER SISTEMIZACIJE DELOVNIH MEST 1. člen Cene programov vrtca Cirkulane znašajo mesečno • za program od 1-2 leta: 475,40 EUR • za program od 2-4 leta: 389,40 EUR • za program od 3 - 4 leta: 389,40 EUR • za program od 5-6 leta: 314,10 EUR. 2. člen Občinski svet občine Cirkulane podaja soglasje o številu in vrsti oddelkov: 1. Oddelek prvega starostnega obdobja - homogeni oddelek 1-2 let 12 otrok +2 otroka - povečanje; 2. Kombinirani oddelek 2-4 let 17 otrok +2 otroka -povečanje; 3. Oddelek drugega starostnega obdobja - heterogen oddelek 3-4 let 19 otrok; 4. Oddelek drugega starostnega obdobja - homogen oddelek 5-6 let 22 otrok +2 otroka - povečanje; 3. člen V kolikor starši ne pripeljejo otroka v vrtec na datum, ki je določen v pogodbi, ker ga ne nameravajo vključiti v vrtec in tega pisno ne sporočijo vrtcu najkasneje 15 dni pred dogovorjeno vključitvijo skladno s pogodbo, se staršem zaračunajo stroški programa brez živil za prvi mesec planirane vključenosti. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 1.4.2019. Številka: 007-21/2019 Datum: 26.3.2019 I. Meja med Občino Cirkulane in Občino Videm se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Cirkulane in vključijo v območje Občine Videm • parc. št. 139/2, k.o. 482-Mali Okič Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 26_96-1 z dne 13.2.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 26_96-1 z dne 13.2.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Številka: 007-22/2019 Datum: 26.3.2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja OBČINA DIVAČA 327. Sklep o spremembi Sklepa o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Divača, št. 3 Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZUreP-2) ter 30. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19) je županja Občine Divača, dne 20.03.2019 sprejela SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE DIVAČA, ŠT. 3 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 326. Sklepo spremembi poteka meje med Občino Cirkulane in Občino Videm Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017), je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 3. redni seji dne 26.3.2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO CIRKULANE IN OBČINO VIDEM 1. člen V Sklepu o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Divača, št. 3 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/18) se v drugem odstavku 2. člena besedilo »namenske rabe prostora v OPN z izdanimi gradbenimi dovoljenji« nadomesti z besedilom »z izkazano zasebno potrebo«. Tretji odstavek se nadomesti z besedilom: »Na podlagi izkazane zasebne potrebe se v EUP DI-2 dopusti gradnja oskrbne postaje s spremljajočimi dejavnostmi.«. Doda se četrti odstavek, ki se glasi: »Za območje EUP DI-2 se dodajo posebni prostorski izvedbeni pogoji, s katerimi se dopusti načrtovana gradnja trgovskega objekta«. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 2. člen Vsebina prvega odstavka 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »SD OPN3 se nanaša na EUP DI-2.«. Drugi odstavek se črta. V tretjem odstavku se beseda »rednem« zamenja z besedo »skrajšanem«. 3. člen V 5. členu se spremenijo roki iz »30 dni« na »15 dni«. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0007/2018-5 Datum: 20. 3. 2019 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 328. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cene storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Sežana, Hrpelje-Kozina, Komen in Divača Na podlagi določil 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 s spremembami) in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 22/05), je Občinski svet občine Divača na 4. redni seji z dne 13.3.2019, sprejel naslednji SKLEP Potrdi se Elaborat o oblikovanju cene storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Sežana, Hrpelje-Kozina, Komen in Divača, št. IT/761-19, ki ga je izdelal izvajalec gospodarske javne službe Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana v mesecu februarju 2019. Cene za storitve javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki so sledeče : 1. CENA ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV CENA INFRASTRUKTURE 0,0081 EUR / kg CENA STORITVE 0,1276 EUR / kg CENA SKUPAJ 0,1357 EUR / kg 2. CENA ZBIRANJA BIOLOŠKIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV CENA INFRASTRUKTURE - EUR / kg CENA STORITVE 0,1464 EUR / kg CENA SKUPAJ 0,1464 EUR / kg 3. CENA OBDELAVE KOMUNALNIH ODPADKOV CENA INFRASTRUKTURE E UR / kg CENA STORITVE 0,0855 EUR / kg CENA SKUPAJ 0,0855 EUR / kg 4. CENA ODLAGANJA / ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV CENA INFRASTRUKTURE EUR / kg CENA STORITVE 0,107 EUR / kg CENA SKUPAJ 0,107 EUR / kg 2. Vse cene so brez davka na dodano vrednost. 3. Vsi dosedanji sklepi, ki potrjujejo ceno ravnanja z odpadki, prenehajo veljati z dnem 31.3.2019. 4. Ta sklep začne veljati z dnem 1.4.2019 in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2019-09 Datum: 13.3.2019 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA GORJE 329. Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2019 Na podlagi 19. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17) in 6. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/14) ter v skladu z Letnim programom športa Občine Gorje za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/19) objavljam JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI GORJE ZA LETO 2019 1. Naziv in sedež neposrednega uporabnika: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje. 2. Prijavitelj: Na javni razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki so kot izvajalci letnega programa določeni v 6. členu Zakona o športu in izpolnjujejo pogoje določene s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje. Sofinancira se programe, ki so kot športne panoge opredeljeni v Pogojih, pravilih in kriterijih za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, kot jih določa Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez in ki imajo nacionalno panožno športno zvezo z uradnim tekmovalnih sistemom. 3. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa so vsebine ter strokovne in razvojne naloge v športu določene z Letnim programom športa Občine Gorje za leto 2019, in sicer: a. interesna športna vzgoja otrok in mladine, b. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v ka kovostni in vrhunski šport, c. š po rtn a vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju), d. športna rekreacija, e. šport invalidov, f. sofinanciranje športnih trenerjev in g. sofinanciranje nabave opreme. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 4. Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2019: Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa v Občini Gorje v letu 2019 so za razpisane vsebine ter razvojne in strokovne naloge določeni v Pravilniku o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje, v kolikor te niso neskladne z Zakonom o športu. Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnika brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz javnih sredstev mora izvajalec letnega programa športa stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati. 5. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago: Okvirna višina sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje navedenih vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog v športu v Občini Gorje v letu 2019 je 29.000 EUR, in sicer: PP 20080103 Šport otrok in mladine 6.000 EUR; PP 20080104 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 9.000 EUR; PP 20080106 Športna rekreacija in šport invalidov 6.000 EUR; PP 20080107 Sofinanciranje profesionalnih trenerjev v športnih društvih 5.000 EUR; PP 20080204 Nabava opreme za športna društva 3.000 EUR. 6. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2019. 7. Rok, do katerega morajo biti predložene vloge: Vloge morajo biti poslane ali dostavljene na naslov Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje, najkasneje do 10. maja 2019. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila (najkasneje) zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti priporočeno ali do 12. ure oddana v sprejemni pisarni Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje. Vloga mora biti predložena v zapečateni ovojnici, ovojnica pa mora biti na sprednji strani označena z napisom »Ne odpiraj - razpis za šport 2019«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Vloge, ki ne bodo oddane na predpisanih obrazcih, ki so del razpisne dokumentacije, bodo izločene iz nadaljnjega postopka. 8. Datum odpiranja vlog: Strokovna komisija bo vloge odprla najkasneje do 22. maja 2019. Odpiranje vlog ni javno. Nepravilno označene in nepravočasno prispele vloge bodo zavržene. Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Če vlagatelj vloge ne dopolni v predpisanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. Pravočasne, pravilno označene in popolne vloge bodo ovrednotene na podlagi meril. 9. Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa: Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni od datuma odpiranja vlog. 10. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani pridobijo informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo: Vse informacije, razpisna dokumentacija in navodilo, kako izpolniti in oddati obrazce, so na voljo na spletnem naslovu www.gorje.si v katalogu informacij javnega značaja in v zavihku »Razpisi in natečaji«. Podrobnejše informacije in razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani prijavitelji dobijo na sedežu Občine Gorje pri Moniki Breznik (tel.: 04 575 18 04, e-pošta: monika.breznik@gorje.si). Številka: 41010-0010/2019-3 Datum: 25. 03. 2019 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA GORNJI GRAD 330. Zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.11/11 - UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 08/16) je Občinski svet na 4. redni seji, dne 21. marca 2019, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad za leto 2018 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Gornji Grad za leto 2018. 3. člen V splošnem delu je podan prikaz realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v letu 2018 v naslednji višini: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.856.132 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.241.110 70 DAVČNI PRIHODKI 2.086.478 700 Davki na dohodek in dobiček 1.887.757 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 703 Davki na premoženje 135.217 704 Domači davki na blago in storitve 63.322 706 Drugi davki 183 71 NEDAVCNI PRIHODKI 154.632 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 131.989 711 Takse in pristojbine 2.188 712 Globe in druge denarne kazni 2.258 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 18.197 72 KAPITALSKI PRIHODKI 27.619 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 27.619 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 587.403 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 587.403 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.899.182 40 TEKOCI ODHODKI 877.748 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 149.199 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 22.979 402 Izdatki za blago in storitve 651.080 403 Plačila domačih obresti 4.602 409 Rezerve 49.890 41 TEKOCI TRANSFERI 912.757 410 Subvencije 85.042 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 555.857 412 Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam 105.931 413 Drugi tekoči domači transferi 165.926 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 990.023 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 990.023 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 118.654 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 115.234 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 3.420 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -43.050 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 22.646 50 ZADOLŽEVANJE 22.646 500 Domače zadolževanje 22.646 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 132.680 55 ODPLAČILA DOLGA 132.680 550 Odplačila domačega dolga 132.680 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -153.083 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -110.034 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 43.050 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU PRETEKLEGA LETA (31.12.2017 - del 9009 Splošni sklad za druge namene) 103.021 Presežek odhodkov in izdatkov nad prihodki in prejemki po Zaključnem računu proračuna Občine Gornji Grad za Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 leto 2018 je 153.083 EUR. Sredstva na delu splošnega sklada (9009) za druge namene na dan 31. 12. 2018 znašajo -50.062 EUR. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad za leto 2018 se brez prilog objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov z vsemi obrazložitvami se objavi na spletni strani Občine Gornji Grad. Datum: 21.03.2019 Številka: 03201-4/2018-2019-6 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 331. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 08/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 4. redni seji, dne 21. marca 2019 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen Iz javnega dobra se izvzame naslednja zemljišče: 1. zemljišče, parc. št. 1038/3 (ID 6904411, v izmeri 29 m2), k. o. 943 - Šmiklavž. 2. člen S tem sklepom zgoraj navedena parcela preneha biti javno dobro in se vpiše v ustrezni zemljiškoknjižni vložek, ki je last Občine Gornji Grad. 3. člen Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Datum: 21.03.2019 Številka: 03201-4/2018-2019-8 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 332. Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Gornji Grad Občinski svet Občine Gornji Grad je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 08/16) na 4. redni seji, dne 21. marca 2019 sprejel PRAVILNIK O ENKRATNI DENARNI POMOČI ZA NOVOROJENCE V OBČINI GORNJI GRAD I. Splošne določbe 1. člen Ta pravilnik ureja dodeljevanje enkratne denarne pomoči za novorojence družinam oziroma roditeljem na območju Občine Gornji Grad, določa upravičence, višino, pogoje in postopek za uveljavljanje in dodelitve enkratne denarne pomoči. 2. člen Enkratna denarna pomoč za novorojenca (v nadaljevanju: pomoč) je enkratna družbena pomoč novorojenemu otroku, s katero se družini oziroma roditeljem zagotovijo dodatna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. Sredstva za izplačilo pomoči se zagotovijo v proračunu Občine Gornji Grad. 3. člen Višina denarne pomoči za vsakega novorojenca po tem pravilniku določi Občinski svet s sklepom. Sklep o višini denarne pomoči velja do sprejema sklepa o spremembi višine denarne pomoči za novorojenca. II. Pogoji za uveljavljane pravice 4. člen Pravico do pomoči ima novorojenec oziroma eden od staršev pod pogojem, da sta novorojenec in vlagatelj državljana Republike Slovenije in imata stalno prebivališče v Občini Gornji Grad. V primeru, da starša živita ločeno, lahko uveljavlja pravico do pomoči tisti od staršev, pri katerem novorojenec živi in ima stalno prebivališče v Občini Gornji Grad. 5. člen Pravica do pomoči se uveljavlja s pisno vlogo na predpisanem obrazcu na Občini Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. Rok za vložitev je štiri mesece od dne otrokovega rojstva. Po preteku tega roka pravica do pomoči preneha. Vlogi je potrebno priložiti: • izpisek iz rojstne matične knjige novorojenca, • potrdilo o stalnem prebivališču vlagatelja, • potrdilo o stalnem prebivališču novorojenca. 6. člen Pomoč se nakaže na podlagi izpolnjene vloge na osebni račun vlagatelja. 7. člen Ta pravilnik začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Prehodne in končne določbe Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 30/07), Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 17/09) in Pravilnik o spremembah Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/19) Datum: 21.03.2019 Številka: 03201-4/2018-2019-11 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 333. Sklep o višini denarne pomoči za novorojence Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Na podlagi 3. člena pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 17/09) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 4. redni seji, dne 21. marca 2019, sprejel SKLEP O VIŠINI DENARNE POMOČI ZA NOVOROJENCE Ki znaša: • za prvega novorojenca 180 EUR, • za drugega novorojenca 210 EUR, • za tretjega ter nadaljnje novorojence 240 EUR. Sklep se objavi Uradnem glasilu slovenskih občin in se začne uporabljati 15 dan po objavi. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o višini denarne pomoči za novorojence št. 122-0018/20092, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin, št. 19/09. Datum: 21.03.2019 Številka: 03201-4/2018-2019-12 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 334. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Gornji Grad Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14) ter 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 08/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad na 4. redni seji dne 21. marca 2019 sprejel SKLEP O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI GORNJI GRAD 1. člen Politična stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za Občinski svet Občine Gornji Grad (v nadaljevanju: Občina), dobi sredstva iz proračuna Občine sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Volitve v Občinski svet Občine so bile izvedene po večinskem volilnem sistemu, zato se število veljavnih glasov posamezne stranke izračuna tako, da se glasove, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, deli s številom članov Občinskega sveta Občine, ki se volijo v tej volilni enoti. 2. člen Politična stranka pridobi sredstva iz proračuna Občine, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana Občinskega sveta Občine. Število glasov, ki so potrebni za izvolitev enega člana občinskega sveta, se določi na osnovi vsote vseh veljavno izračunanih glasov, ugotovljenih na podlagi določil iz prvega člena. Občina določi višino sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, v proračunu Občine za posamezno proračunsko leto. Višina sredstev ne sme presegati 0,6% sredstev, ki jih ima lokalna skupnost zagotovljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog. 4. člen Sredstva se političnim strankam, ki so po tem sklepu upravičene do sredstev, nakažejo enkrat letno, najkasneje do konca junija tekočega leta 5. člen Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Datum: 21.03.2019 Številka: 03201-4/2018-2019-13 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan OBČINA HOČE - SLIVNICA 335. Odlok o proračunu Občine Hoče - Slivnica za leto 2019 Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJ-FO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) in je občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 5. redni seji dne 28. marca 2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE HOČE - SLIVNICA ZA LETO 2019 I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se za Občino Hoče - Slivnica za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proraču-na 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: 3. člen Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV ZNESEK V EUR Skupina VRSTA PRIHODKOV Proračun 2019 kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 10.774.094,90 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 8.699.635,65 70 DAVČNI PRIHODKI (700+701+702+703+704+705+706) 7.420.038,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 6.278.928,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 940.110,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 201.000,00 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.297.597,65 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 471.210,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 11.500,00 712 DENARNE KAZNI 22.100,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 107.100,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 667.687,65 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 746.005,00 720 PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV 31.000,00 722 PRODAJA ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 715.005,00 73 PREJETE DONACIJE 3.000,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIV VIROV 3.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.325.454,25 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNO FINANČNIH INSTITUCIJ 1.189.454,25 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV EU 136.000,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 14.123.499,28 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+404+409) 3.507.909,36 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 768.962,20 401 PRISPEVEK DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 120.180,00 402 IZDATEK ZA BLAGO IN STORITVE 2.492.461,36 403 PLAČILO DOMAČIH OBRESTI 45.000,00 409 SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE 81.305,80 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 3.694.963,71 410 SUBVENCIJE 81.650,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOV IN GOSPODINJSTVOM 2.300.925,87 412 TRANSFERI NEPROFIT. ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 341.633,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 970.754,84 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.838.007,62 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 6.838.007,62 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 82.618,59 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 45.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČ. UPORABNIKOM 37.618,59 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) (I.-II.) -3.349.404,38 B RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 380.000,00 75 (750+751) 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 380.000,00 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB 0 442 PORABA SR. IZ KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 443 POVEČANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAV.SKLADIH IN DR.PRAV. OSEBAH JAVNEGA PRAVA 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 380.000,00 C RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 2.500.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 2.500.000,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 408.236,42 550 ODPLAČILO DOMAČEGA DOLGA 408.236,42 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V,-VIII.) -877.640,80 X. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) = (-III.) 3.349.404,38 XI. stanje sredstev na računih na dan 31. 12. preteklega leta 877.640,80 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje pro-gramske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče -Slivnica. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Viri sredstev za financiranje planiranih odhodkov so planirani prihodki za leto 2019. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. 4. člen (namenski prihodki) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje programov investicijskega značaja, 2. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom , 3. prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, 4. prihodki iz naslova sofinanciranja projektov, 5. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 7. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest; 8. prihodki iz naslova turistične takse. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v proračunu ni nakazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračuna. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans pro-računa. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna) med proračunskimi uporabniki, med področji proračunske porabe in med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, v višini 10% načrtovanih odhodkov proračuna, odloča na predlog nepo-srednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika -župan. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 9. člen (dovoljeni obseg prevzemanja obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) V proračunu se lahko v tekočem letu za tekoče in investicijske odhodke ter investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v proračun oziroma načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto. V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za tekoče in investicijske odhodke ter investicijske transfere, če je tako opredeljeno v proračunu in načrtu razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2020 40 % navedenih pravi porabe 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % pravic porabe. Skupni obseg v letu 2019 prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjem letu za odhodke za bla-go in storitve ne sme presegati 30 % pravic porabe v posebnem delu proračuna-odhodki iz finančnih načrtov po programski klasifikaciji. Omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti za izvedbo projektov iz veljavnega NRP za obdobje 2019-2023, če so sofinancirani iz državnega proračuna, iz proračuna Evropske unije ali iz dru-gih ne proračunskih virov. Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje občine. 10. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika poračuna lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov, in sicer brez omejitev v primeru, da se spreminja vrednost projektov ali postavk znotraj iste operaci-je. Za vse ostale projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora spremembo predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Predstojnika neposrednega uporabnika proračuna je pooblaščen za uvrščanje novih projektov v načrt razvojnih programov, na osnovi potrditve Občinskega sveta. 11. člen (proračunska rezerva v primeru naravnih nesreč) Proračunski sklad je račun proračunske rezerve za naravne nesreče, oblikovan po Zakonu o javnih financah. Sredstva iz rezerve za namene naravnih nesreč se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene, opredelje-ne v 49. členu Zakona o javnih financah. Sredstva se izločajo v rezerve postopoma, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Od prihodkov proračuna za leto 2019, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloča v sklad proračunska rezerva za naravne nesreče v višini 5.000 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člen ZJF do višine 20.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča Občinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev rezerv za naravne nesreče pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. 9. člen (tekoča proračunska rezerva) Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 proračunska rezerva, kot nerazporejen del prihodkov, za finan-ciranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva tekoče proračunske rezerve se v letu 2019 določa v višini 76.305,80 EUR. Dodeljena sredstva iz splošne proračunske rezerve se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 10. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. čl. ZJF lahko župan dolžniku do višine 1.000 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2 €, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. V. Obseg zadolževanja in poroštev javnega sektorja 11. člen Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 2.500.000 EUR. Občina ne bo dajala poroštev javnim zavodom in neprofitnim organizacijam. VI. Predhodne in končne določbe 12. člen (začasno financiranje) V obdobju začasnega financiranja Občine Hoče - Slivnica v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka 410-10/2018 Datum: 28. 03. 2019 Občina Hoče-Slivnica Marko Soršak, župan 336. Odlok o proračunu občine hoče - slivnica za leto 2020 Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJ-FO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) in je občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 5. redni seji dne 28. marca 2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE HOČE - SLIVNICA ZA LETO 2020 I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se za Občino Hoče - Slivnica za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proraču-na 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV ZNESEK V EUR Skupina kontov VRSTA PRIHODKOV Proračun 2020 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 11.225.341,03 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 8.941.098,60 70 DAVČNI PRIHODKI (700+701+702+703+704+705+706) 7.495.038,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 6.278.928,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.015.110,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 201.000,00 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.446.060,60 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 471.210,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 11.500,00 712 DENARNE KAZNI 22.100,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 107.100,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 834.150,60 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 106.000,00 720 PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.000,00 722 PRODAJA ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 105.000,00 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 73 PREJETE DONACIJE 3.000,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIV VIROV 3.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.175.242,43 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNO FINANČNIH INSTITUCIJ 762.988,11 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV EU 1.412.254,32 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 10.779.845,59 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+404+409) 2.996.003,17 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 766.924,32 401 PRISPEVEK DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 121.740,00 402 IZDATEK ZA BLAGO IN STORITVE 2.002.338,85 403 PLAČILO DOMAČIH OBRESTI 50.000,00 409 SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE 55.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 3.901.833,62 410 SUBVENCIJE 81.650,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOV IN GOSPODINJSTVOM 2.472.623,88 412 TRANSFERI NEPROFIT. ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 339.760,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.007.799,74 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.822.732,80 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 3.822.732,80 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 79.276,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 70.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČ. UPORABNIKOM 9.276,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) (I.-II.) 425.495,44 B RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB 0 442 PORABA SR. IZ KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 443 POVEČANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAV.SKLADIH IN DR.PRAV. OSEBAH JAVNEGA PRAVA 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 425.495,44 550 ODPLAČILO DOMAČEGA DOLGA 425.495,44 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V,-VIII.) 0 X. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) = (-III.) -425.495,44 XI. stanje sredstev na računih na dan 31. 12. preteklega leta 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje pro-gramske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče -Slivnica. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Viri sredstev za financiranje planiranih odhodkov so planirani prihodki za leto 2020. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. 4. člen (namenski prihodki) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje programov investicijskega značaja, 2. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom , 3. prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, 4. prihodki iz naslova sofinanciranja projektov, 5. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 7. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest; 8. prihodki iz naslova turistične takse. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v proračunu ni nakazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračuna. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans pro-računa. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna) med proračunskimi uporabniki, med področji proračunske porabe in med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, v višini 10% načrtovanih odhodkov proračuna, odloča na predlog nepo-srednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika -župan. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji. 9. člen (dovoljeni obseg prevzemanja obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) V proračunu se lahko v tekočem letu za tekoče in investicijske odhodke ter investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v proračun oziroma načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto. V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za tekoče in investicijske odhodke ter investicijske transfere, če je tako opredeljeno v proračunu in načrtu razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2021 40 % navedenih pravi porabe 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % pravic porabe. Skupni obseg v letu 2019 prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjem letu za odhodke za bla-go in storitve ne sme presegati 30 % pravic porabe v posebnem delu proračuna-odhodki iz finančnih načrtov po programski klasifikaciji. Omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti za izvedbo projektov iz veljavnega NRP za obdobje 2020-2023, če so sofinancirani iz državnega proračuna, iz proračuna Evropske unije ali iz dru-gih ne proračunskih virov. Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje občine. 10. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika poračuna lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov, in sicer brez omejitev v primeru, da se spreminja vrednost projektov ali postavk znotraj iste operaci-je. Za vse ostale projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora spremembo predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Predstojnika neposrednega uporabnika proračuna je pooblaščen za uvrščanje novih projektov v načrt razvojnih programov, na osnovi potrditve Občinskega sveta. 11. člen (proračunska rezerva v primeru naravnih nesreč) Proračunski sklad je račun proračunske rezerve za naravne nesreče, oblikovan po Zakonu o javnih financah. Sredstva iz rezerve za namene naravnih nesreč se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene, opredelje-ne v 49. členu Zakona o javnih financah. Sredstva se izločajo v rezerve postopoma, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Od prihodkov proračuna za leto 2020, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloča v sklad proračunska rezerva za naravne nesreče v višini 5.000 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člen ZJF do višine 20.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča Občinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev rezerv za naravne nesreče pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. 9. člen (tekoča proračunska rezerva) Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejen del prihodkov, za finan-ciranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva tekoče proračunske rezerve se v letu 2020 določa v višini 50.000 EUR. Dodeljena sredstva iz splošne proračunske rezerve se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 10. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. čl. ZJF lahko župan dolžniku do višine 1.000 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2 €, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. V. Obseg zadolževanja in poroštev javnega sektorja 11. člen Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 ne bo dodatno zadolžila. Občina ne bo dajala poroštev javnim zavodom in neprofitnim organizacijam. VI. Predhodne in končne določbe 12. člen (začasno financiranje) V obdobju začasnega financiranja Občine Hoče - Slivnica v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka 410-5/2019 Datum: 28. 03. 2019 Občina Hoče-Slivnica Marko Soršak, župan 337. Cenik najemnin za zemljišča znotraj porizvodne cone Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 8. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018 z dne 23. november 2018) Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 5. redni seji dne 28. 3. 2019 potrdi CENIK NAJEMNIN ZA ZEMLJIŠČA ZNOTRAJ PORIZVODNE CONE Cenik velja za vsa zemljišča, ki so v lasti občine Hoče-Slivnica in se nahajajo znotraj proizvodne cone Magna Steyr ter se uporabljajo za kmetijski namen. Izhodišče za določitev višine najemnine so podatki Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Repu-blike Slovenije. NAMEN UPORABE LETNA NAJEMNINA njiva, travnik 200 €/ha Najemnina se zaračuna za nazaj za preteklo leto. Velikost zemljišča se določi na podlagi podat-kov iz dejanske rabe MKGP. Cenik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: Datum: 28. 3. 2019 Občina Hoče-Slivnica Marko Soršak, župan OBČINA KIDRIČEVO 338. Odlok o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele na območju Občine Kidričevo Na podlagi 186. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16-odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo na svoji 3. redni seji, dne 21.3.2019, sprejel ODLOK O OBMOČJIH OBVEZNEGA SOGLASJA ZA SPREMINJANJE MEJE PARCELE NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa območje obveznega soglasja občine Kidričevo za spreminjanje meje zemljiške parcele. 2. člen (območje obveznega soglasja) (1) Soglasje za spreminjanje meje zemljiške parcele je na območju občine Kidričevo obvezno na stavbnih zemljiščih določenih z občinskim prostorskim načrtom za občino Kidričevo. (2) Območje obveznega soglasja za spreminjanje meje zemljiške parcele je določeno tako natančno, da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi. 3. člen (izjeme) Soglasje ni potrebno v naslednjih primerih spreminjanja mej: • za potrebe izgradnje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, • za potrebe izvedbe prostorskih ureditev na področju družbene infrastrukture lokalnega pomena, • za potrebe gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj, katerih investitor ali soinvestitor je Občina Kidričevo. 4. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-1/2019 Datum: 25.3.2019 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 339. Sklep o dodelitvi denarne pomoči Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju enkratnih denarnih socialnih pomoči iz proračuna Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/13) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 3. redni seji, dne 21.3.2019 sprejel SKLEP 1. Občinski svet Občine Kidričevo sprejme, da se upravičencu v posameznem koledarskem letu dodeli denarna pomoč iz proračuna Občine Kidričevo največ v višini 250 eur. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se s 1.4.2019. Številka: 007-5/2013 Dne: 25.3.2019 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 340. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno - izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo Na podlagi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l.RS št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 in 47/15), Zakon o vrtcih (Ur.l.RS št. 12/96, 44/00,78/03, 72/05, 25/08, 98/09, 36/10 in 62/10, 14/15), Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur.l.RS št. 75/05, 82/05, 76/08, 77/09, 102/09,105/10), Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l.RS št. 108/09 -UPB in 57/07), Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur.l.RS št. 97/03, 77/05, 120/05), Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur.l.RS št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10 in 47/13) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18 ) je občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 3. redni seji, dne 21.3.2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI CEN PROGRAMOV VRTCA V JAVNEM VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU OSNOVNA ŠOLA KIDRIČEVO I. Cene programov vrtca v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo so sledeče: V enoti Vrtca Kidričevo • prva starostna skupina od 1. do 3. let 497,47 evrov • druga starostna skupina od 3. do 6. let 358,10 evrov Cena prehrane na dan znaša 1,35 evrov II. Z dnem veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep štev. 301-5/2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/18). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 4. 2019 dalje. Številka: 301-3/2018-7 Dne: 25.3.2019 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 341. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno - izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce Na podlagi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l.RS št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 in 47/15), Zakon o vrtcih (Ur.l.RS št. 12/96, 44/00,78/03, 72/05, 25/08, 98/09, 36/10 in 62/10, 14/15), Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur.l.RS št. 75/05, 82/05, 76/08, 77/09, 102/09,105/10), Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l.RS št. 108/09 -UPB in 57/07), Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur.l.RS št. 97/03, 77/05, 120/05), Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur.l.RS št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10 in 47/13) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18 ) je občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 3. redni seji, dne 21.3.2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI CEN PROGRAMOV VRTCA V JAVNEM VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU OSNOVNA ŠOLA CIRKOVCE I. Cene programov vrtca v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce so sledeče: V enoti Vrtca Cirkovce • prva starostna skupina od 1. do 3. let 466,02 evrov • kombinirani oddelek 365,17 evrov • druga starostna skupina od 3. do 6. let 338,44 evrov Cena prehrane na dan znaša 1,13 evrov II. Z dnem veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep štev. 301-5/2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2018). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 4. 2019 dalje. Številka: 301-5/2018-8 Dne: 25.3.2019 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 342. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi drugega odstavka 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 111/05-odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 -ZRud-1A, 20/11 -odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17-odl. US) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 3. redni seji, dne 21.3.2019, na predlog župana sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobi nepremičnina parc. št. 874/5, k.o. (426) Župečja vas (ID 2632438), zemljišče v izmeri 764 m2. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 II. Nepremičnina iz I. točke tega sklepa postane last Občine Kidričevo, matična številka: 5883709, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, pri kateri se zaznamuje grajeno javno dobro. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Po uveljavitvi tega sklepa izda občinska uprava Občine Kidričevo po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Kidričevo, ki se po pravnomočnosti pošlje pristojnemu sodišče, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo javnega dobra. Številka: 711-6/2018 Datum: 25.3.2019 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA MAJŠPERK 343. Spremembe Statuta Občine Majšperk Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - Odl. US, 30/18) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občini št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17), je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 5. redni, seji dne 27. 3. 2019 sprejel naslednje SPREMEMBE STATUTA OBČINE MAJŠPERK 1. člen V 38. členu, v prvi alineji drugega odstavka Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občini št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17) se beseda »razpolaganjem« nadomesti z besedo »ravnanjem«. 2. člen V 85. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se po novem glasi: »Osebno podpisovanje se izvaja preko enotnega državnega portala eUprava s kvalificiranim elektronskim podpisom. Glede postopka dajanja podpore zahtevi za razpis referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.« 3. člen V 87. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se po novem glasi: »Splošni akti ali njegove posamezne določbe so na referendumu zavrnjene, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti splošnemu aktu ali njegovim posameznim določbam glasuje najmanj petina vseh volivcev.« 4. člen Spremembe statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 037-1/2017-12 Datum: 27. 3. 2019 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 344. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno -izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00, 36/00 in 127/06), 40. in 41. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-UPB5, 118/06 ZUOPP-A, 36/2008, 58/2009, 64/2009 - popr., 65/2009 - popr., 20/2011, 40/2012 - ZUJF, 57/2012 - ZPCP-2D, 2/2015 -odl. US, 47/2015, 46/2016, 49/2016 - popr., 25/2017 -ZVaj) in 16 člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/12, 34/15, 55/15, 50/17), je Občinski svet Občine Majšperk na 5. redni seji dne 27. 3. 2019 sprejel ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO -IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK I. Splošna določba 1. člen S tem odlokom Občina Majšperk, s sedežem Majšperk 39, 2322 Majšperk (v nadaljevanju besedila: ustanovitelj) ustanavlja na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Majšperk (v nadaljevanju: zavod). II. Statusne določbe 1. Ime, sedež in pravni status zavoda 2. člen (1) Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Majšperk Sedež zavoda: Majšperk 32 B, Skrajšano ime zavoda: OŠ Majšperk (2) V sestavo OŠ Majšperk sodijo: • podružnica Ptujska Gora na Ptujski Gori 74, • podružnica Stoperce v Stopercah 12 in • enota vrtec Majšperk, Breg 6 C. (3) Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem organizira delo v novi podružnici ali ukine obstoječo, če so zato podani zakonski razlogi. 3. člen (1) Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu. (2) Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga. (3) Podružnice in enote v pravnem prometu nimajo pooblastil. 4. člen (1) Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču na Ptuju, na registrskem vložku št. 1/00523/00. (2) Zavod se vpiše v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo. 5. člen Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok. 2. Žig zavoda 6. člen (1) Zavod ima in uporablja svoje žige okrogle oblike, premera 35 mm, v katerih sredini je grb Republike Slovenije na zunanjem obodu pa je izpisano: • za matično šolo: Osnovna šola Majšperk, Majšperk 32 B, • za podružnico Ptujska Gora: Osnovna šola Majšperk, Podružnica Ptujska Gora, Ptujska Gora 74, • za podružnico Stoperce: Osnovna šola Majšperk, Podružnica Stoperce, Stoperce 12 in • za enoto Vrtec Majšperk: Osnovna šola Majšperk, Enota vrtec Majšperk, Breg 6 C. (2) Zavod ima in uporablja tudi žig okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot žig iz prvega odstavka tega člena. (3) Žig iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravem pomenu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam, občanom, učencem in varovancem ter njihovim staršem. (4) Žig iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumentacije. 7. člen Število posameznih žigov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi ravnatelj. 3. Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje 8. člen (1) Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj. Ravnatelj zavoda zastopa in predstavlja zavod brez omejitev. (2) Med začasno odsotnostjo nadomešča ravnatelja njegov pomočnik ali delavec zavoda, ki ga za nadomeščanje pooblasti ravnatelj. Pomočnik ravnatelja ali pooblaščeni delavec zavoda ima v času nadomeščanja pooblastila ravnatelja, za katera ga pooblasti ravnatelj. (3) Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe. 9. člen (1) Za zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo. (2) V odnosih z banko in Upravo za plačila pri RS Ministrstva za javne finance podpisujejo za zavod ravnatelj, računovodja in podpisniki z deponiranimi podpisi pri Upravi za javna plačila, RS, ki jih določi ravnatelj. 4. Območje zadovoljevanja vzgojno-izobraževalnih potreb - šolski okoliš 10. člen (1) Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po vzgoji in izobraževanju otrok na območju Občine Majšperk na področju naselij: • matična šola obsega naselja: Breg, Jelovice, Koritno, Lešje, Majšperk, Medvedce, Naraplje, Planjsko, Preša, Sestrže, Sitež, Skrblje, Stanečka vas in Spodnja Sveča, • podružnica Ptujska Gora obsega naselja: Bolečka vas, Doklece, Janški Vrh, Podlože, Ptujska Gora, Slape in Stogovci, • podružnica Stoperce obsega naselja: Grdina, Stoperce, Dol pri Stopercah, Kupčinji Vrh in Zgornja Sveča. (2) V osnovno šolo se vpisuje otroke na sedežih enot za posamezni šolski okoliš. III. Dejavnost zavoda 11. člen (1) Dejavnost zavoda je v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije razvrščena v: • M/80.101 - dejavnost vrtcev in predšolsko izobraževanje, • M/80.102 - osnovnošolsko splošno izobraževanje, • M/92.31 - umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, • M/92.34 - druge razvedrilne dejavnosti, • M/92.511 - dejavnost knjižnice, • M/92.61 - obratovanje športnih objektov, • M/92.623 - druge športne dejavnosti, • M/92.71 - druge dejavnosti za sprostitev, • K/70.20 - dajanje lastnih nepremičnin v najem, • H/55.51 - storitve menz, • A/01.132 - pridelovanje drugega sadja in začimb, • A/01.25 - reja drugih živali. (2) Zavod lahko v soglasju z ustanoviteljem dejavnost spremeni ali razširi. (3) Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. (4) Dejavnost iz devete in desete alineje prvega odstavka 11. člena se izvajata kot tržna dejavnost. 12. člen Zavod opravlja javno veljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, določenim z zakonom. 13. člen (1) Zavod izvaja dejavnost predšolske vzgoje in opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost obvezne osnovne šole. (2) Zavod izdaja različne listine v skladu s Pravilnikom o dokumentaciji v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 61/2012, 51/2013). (3) Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji. (4) Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerim dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojno-izobraževalnega dela in s katerim prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti. 14. člen Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. IV. Organi zavoda 15. člen Organi zavoda so: • svet zavoda, • ravnatelj, • strokovni organi in • svet staršev. 1. Svet zavoda Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 16. člen (1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. (2) Svet zavoda šteje 11 članov, ki jih sestavljajo: • 3 predstavniki ustanovitelja, • 5 predstavniki delavcev zavoda in • 3 predstavniki staršev. (3)Predstavnike delavcev se voli: • 4 predstavnike strokovnih delavcev, • 1 predstavnik upravno-administrativnih in tehničnih delavcev. (4) Ključ za imenovanje predstavnikov delavcev je: • 3 predstavnike delavcev iz matične šole Majšperk, podružnice Ptujska Gora in Stoperce, • 1 predstavnik delavcev iz enote Vrtec Majšperk, • 1 predstavnik tehničnih delavcev iz matične šole Majšperk ali podružnice Ptujska Gora ali podružnice Stoperce ali enote Vrtec Majšperk. (5) Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok. (6) Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet izmed občanov posameznih naselij šolskega okoliša. (7) Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. Za izvedbo volitev predstavnikov staršev se smiselno uporablja določba tega odloka o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda. (8) Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji predsednika in namestnika predsednika. (9) Svet odloča z večino glasov svojih članov. (10) Mandat članov sveta trajaj štiri leta. Za člana sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. (11) Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihov otrok oz. varovancev v zavodu. 17. člen Svet zavoda: • imenuje in razrešuje ravnatelja, • sprejema program razvoja zavoda, • sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, • odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, • obravnava poročila o izobraževalni in vzgojni problematiki, • odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, • odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli, • sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, • na predlog ravnatelja sprejme finančni načrt za koledarsko leto ter letno poročilo (računovodsko in poslovno poročilo), • predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, • daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, • razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, • razpisuje delovno mesto ravnatelja zavoda, • pelje postopek o delovni uspešnosti ravnatelja, • sprejema program razreševanja presežnih delavcev, • odloča o najemanju kreditov, • imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah, • odloča v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog in opravljanje drugih skupnih del, • opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge. a) Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda 18. člen (1) Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. (2) S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu. (3) S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oz. njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. 19. člen (1) Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda imajo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico. (2) Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov. (3) Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. 20. člen (1) Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. (2) Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev. Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo koliko kandidatov se voli izmed kandidatov strokovnih delavcev ter izmed kandidatov upravnih, administrativnih in tehničnih delavcev. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. (3) Neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov kot jih je potrebno izvoliti. (4) Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. 21. člen (1) Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. (2) O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda 22. člen (1) Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10% delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti predloženi Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic. (2) Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. (3) Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. (4) Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. (5) Za izvedbo glasovanja o odpoklicu delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. 23. člen Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelovanje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe Zakona o sodelovanju delavcev v upravljanju podjetij. 2. Ravnatelj 24. člen (1) Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Ravnatelj organizira in vodi delo zavoda in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. (2) Ravnatelj pripravi predlog finančnega načrta, ki ga posreduje svetu zavoda, poroča o polletni realizaciji ustanovitelju, poroča o celotni realizaciji finančnega načrta svetu zavoda in ustanovitelju. (3) Imenovanje, obveznosti in pristojnosti ravnatelja določa zakon. 2. a) Pomočnik ravnatelja 25. člen (1) Zavod ima pomočnika ravnatelja. (2) Imenovanje, obveznosti in pristojnosti pomočnika ravnatelja določa zakon. 2. b) Vodje podružnic 26. člen (1) Podružnica ima vodjo. (2) Za vodjo podružnice je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za delo učitelja. (3) Vodjo podružnice imenuje in razrešuje ravnatelj izmed delavcev. (4) Vodja podružnice opravlja delo učitelja, organizacijske naloge in druge naloge, ki jih določi ravnatelj z opisom delovnega mesta vodje enote v aktu o sistemizaciji delovnih mest in za katere ga pisno pooblasti. 2. c) Pomočnik ravnatelja vrtca pri šoli 27. člen (1) V vrtcu pri šoli imenuje ravnatelj za pedagoško in organizacijsko vodenje oddelkov vrtca pomočnika ravnatelja. (2) Imenovanje, obveznosti in pristojnosti pomočnika ravnatelja vrtca pri šoli določa zakon. 3. Strokovni organi 28. člen Strokovni organi v zavodu so: • učiteljski in vzgojiteljski zbor, • programski učiteljski zbor, • oddelčni učiteljski zbor, • razrednik in • strokovni aktivi. 29 člen (1) Učitelji in vzgojiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. (2) Vzgojiteljski in učiteljski zbor: • obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, • daje mnenje o letnem delovnem načrtu, • predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, • odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, • daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja, • odloča o vzgojnih ukrepih, • opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 30. člen (1) Programski učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v izobraževalnem programu, in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju tega izobraževalnega programa. Programski učiteljski zbor vodi strokovni delavec, ki ga določi ravnatelj. (2) Programski učiteljski zbor: • opravlja naloge v zvezi z načrtom in izvedbo ocenjevanja znanj in • opravlja druge naloge, ki jih na podlagi podzakonskih aktov o ocenjevanju znanja določi šola. 31. člen (1) Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku. (2) Oddelčni učiteljski zbor: • obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, • oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, ki težje napredujejo, • odloča o vzgojnih ukrepih in • opravlja druge naloge v skladu z zakonom. (3) Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 32. člen (1) Strokovni aktivi šole sestavljajo učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij. (2) Strokovni aktivi obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za ocenjevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževanega dela, obravnavajo pripombe staršev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom. (3) Strokovne aktive v vrtcu sestavljajo vzgojitelji in vzgojitelji predšolskih otrok - pomočniki vzgojiteljev. Obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojiteljskega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu. 33. člen Pristojnosti učiteljskega zbora, oddelčnega učiteljskega Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 zbora, razrednika in strokovnih aktivov so določene z zakonom. 4. Svet staršev 34. člen (1) Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda. (2) Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek šole in vrtca, po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. (3) Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj. (4) Svet staršev: • predlaga nadstandardne programe, • daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, • daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu, • razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno -izobraževalni problematiki, • obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno -izobraževalnim delom, • voli predstavnike staršev v svet zavoda, • v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine in • opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. V. Svetovalna služba 35. člen (1) Zavod organizira, v skladu z normativi in standardi, svetovalno službo, ki svetuje otrokom vključenim v vrtec, učencem in staršem ter sodeluje z učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela in poklicno svetuje. (2) Pri opravljanju poklicnega svetovanja se svetovalna služba povezuje z Republiškim zavodom za zaposlovanje. (3) Svetovalna služba sodeluje pri pripravi in izvedbi individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. VI. Knjižnica 36. člen (1) Zavod ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko - dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu. (2) Zavod ustanovi učbeniški sklad, čigar upravljanje določi minister. Za upravljanje učbeniškega sklada ravnatelj imenuje enega ali več strokovnih delavcev kot skrbnike učbeniškega sklada. (3) Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država v skladu z merili, ki jih določi minister. VII. Zaposleni v zavodu 37. člen (1) Vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v zavodu opravljajo vzgojitelji, vzgojitelji predšolskih otrok -pomočniki vzgojitelja, učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje zavoda (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci). (2) Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in javnoveljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni. (3) Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu z zakonom. (4) Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri strokovnem izpitu. Pri učiteljih, ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob prvi zaposlitvi. (5) Smer strokovne izobrazbe za strokovne delavce, v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo strokovne izobrazbe, določi minister, potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta. Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, določeni s sistemizacijo delovnih mest. (6) Delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti izobrazbo, določeno s sistemizacijo delovnih mest, obvladati morajo slovenski jezik. 38. člen (1) Delovna razmerja, udeležbo delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic delavcev v zavodu, zavod uredi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ter z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v svojem splošnem aktu. (2) Prosta delovna mesta strokovnih in drugih delavcev v javni šoli oziroma vrtcu se objavijo na podlagi sistemizacije delovnih mest. Sistemizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in standardov za šolo ravnatelj v soglasju s šolsko upravo na območju katere ima šola sedež, za vrtec pa ravnatelj v soglasju z ustanoviteljem. VIII. Viri in način pridobivanja sredstev za delo zavoda 39. člen (1) Ustanoviteljica in država zagotavljata pogoje za delo zavoda. (2) Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka. (3) Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremično premoženje ali le-to obremeniti s stvarmi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja. (4) Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanovitelju. (5) Zavodu se dajejo v upravljanje nepremičnine, ki ležijo v k.o. Lešje 438 parc. št. 81/58 in 81/55, k.o. Skrblje 442 parc. št. 258/46, k.o. Stoperce 502 parc. št. 6/4 in 8/2 in k.o. Ptujska Gora 439 parc. št. 29/1. 40. člen Ustanovitelj v soglasju z ravnateljem zavoda in v skladu z zakonom s posebnim sklepom določi, za katere dejavnosti se lahko uporabljajo prostori in naprave zavoda. V sklepu določi tudi pogoje in način uporabe prostorov in naprav. 41. člen (1) Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, prispevkov učencev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih virov. (2) Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi s prodajo izdelkov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje in izobraževanja oziroma z Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače. Merila za delitev presežka prihodkov nad odhodki v zavodu določi občina ustanoviteljica. 42. člen (1) Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri, določenimi z zakonom. (2) Zavod lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega oddelka ali zavoda kot celote, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zviševanje standarda pouka in podobno. (3) Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov. (4) Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Upravni odbor imenuje svet staršev. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda. (5) Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila. IX. Odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda 43. člen Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki jih ustanovitelj letno namenja za delovanje zavoda. X. Nadzor in poslovna tajnost 44. člen (1) Nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko porabo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v zavodu, izvaja šolska inšpekcija. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda iz področij, ki niso navedena v 1. odstavku tega člena izvajajo institucije družbenega nadzora, določene z zakonom. 45. člen (1) Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. (2) Gospodarjenje z nepremičninami v lasti ustanovitelja nadzira ustanovitelj ali upravni odbor sklada, če je ustanovljen premoženjski sklad, v katerega so vključene nepremičnine v upravljanju zavoda. 46. člen Ustanovitelj ima pravico opravljati v zavodu nadzor nad namensko porabo sredstev, ki jih daje zavodu za opravljanje dejavnosti. 47. člen (1) Ravnatelj in drugi delavci šole morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oz. se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno - izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost (2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. (3) O delu šole obvešča javnost ravnatelj ali oseba, ki jo pooblasti. XI. Splošni akti zavoda 48. člen Zavod lahko ima pravila zavoda, ki jih z dvotretjinsko večino članov sprejme svet zavoda. Druge splošne akte sprejme svet zavoda ali ravnatelj v skladu z veljavnimi predpisi. XII. Prehodne in končne določbe 49. člen Ravnatelj zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi organizacijo dela v skladu z zakonom in s tem odlokom v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka ter priglasiti spremembe vpisa v sodni register najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 50. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Majšperk (Uradni list RS, št. 60/07, 106/09, 101/10, 27/12 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/14, 15/18). 51. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 606-2/2012-11 Datum: 27. 3. 2019 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 345. Odlok o dopolnitvi Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 -uradno prečiščeno besedilo, 28/06 - skl. US, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11 - ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 -uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 15/17 - odl. US in 27/17 - ZPro), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17) je je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 5. redni seji, dne 27. 3. 2019, sprejel ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI MAJŠPERK 1. člen V Odloku o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk (Uradno glasilo Slovenskih Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 občin, št. 15/18; v nadaljevanju: odlok) se v drugem odstavku 15. člena odloka, doda nova druga alineja, ki glasi: » - pravico do uporabe počitniške hiše, vikenda, praznega stanovanja ali poslovne enote, v kateri ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi;«. 2. člen Dosedanja druga in tretja alineja drugega odstavka 15. člena odloka postaneta tretja in četrta alineja. 3. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 007-4/2017-18 Datum: 27. 3. 2019 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 346. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Majšperk in Občino Žetale Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17), je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 5. redni seji, dne 27. 3. 2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO MAJŠPERK IN OBČINO ŽETALE I. Meja med Občino Majšperk in Občino Žetale se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Žetale in vključijo v območje Občine Majšperk • parc. št. 1508/8, k.o. 498 - Kočice; • parc. št. 1508/6, k.o. 498 - Kočice; • parc. št. 1508/2, k.o. 498 - Kočice; 2. prenese iz območja Občine Majšperk in vključi v območje Občine Žetale • ni sprememb; Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 69_191-1 z dne 13. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. 347. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Majšperk in Občino Rogaška Slatina Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17), je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 5. redni seji, dne 27. 3. 2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO MAJŠPERK IN OBČINO ROGAŠKA SLATINA I. Meja med Občino Majšperk in Občino Rogaška Slatina se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Rogaška Slatina in vključijo v območje Občine Majšperk parc. št. 618/2, k.o. 1172 - Strmec; parc. št. 618/1, k.o. 1172 - Strmec; parc. št. 625/1, k.o. 1172 - Strmec; parc. št. 625/2, k.o. 1172 - Strmec; parc. št. 625/4, k.o. 1172 - Strmec; parc. št. 625/5, k.o. 1172 - Strmec; parc. št. 625/6, k.o. 1172 - Strmec; parc. št. 625/7, k.o. 1172 - Strmec; parc. št. 628/4, k.o. 1172 - Strmec; parc. št. 628/5, k.o. 1172 - Strmec; prenese iz območja Občine Majšperk in vključi v območje Občine Rogaška Slatina ni sprememb; Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 106_69-1 z dne 15. 2. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 106_69-1 z dne 15. 2. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-1/2018-21 Datum: 27. 3. 2019 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 69_191-1 z dne 13. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-1/2018-20 Datum: 27. 3. 2019 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 348. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Majšperk in Občino Makole Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17), je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 5. redni seji, dne 27. 3. 2019 sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO MAJŠPERK IN OBČINO MAKOLE Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 I. Meja med Občino Majšperk in Občino Makole se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Majšperk in vključijo v območje Občine Makole • parc. št. 646/2, k.o. 438 - Lešje; • parc. št. 650/4, k.o. 438 - Lešje; • parc. št. 956/2,k.o. 774 - Stopno; 2. prenese iz območja Občine Makole in vključi v območje Občine Majšperk • delno parc. št. 956/1, k.o. 774 - Stopno; II. Sprememba meje navedena v točki l. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 198_69-1 z dne 12. 2. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. III. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 198_69-1 z dne 12. 2. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-1/2018-22 Datum: 27. 3. 2019 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja • skupna cena storitve socialne oskrbe na domu v nedeljo 23,04 EUR na uro; • skupna cena storitve socialne oskrbe na domu na praznik 24,06 EUR na uro; 2. člen Cena storitve za uporabnika socialne oskrbe na domu znaša od 1. 5. 2019: • ob delovnikih 5,77 EUR na uro; • v nedeljo 7,21 EUR na uro; • na praznik 7,53 EUR na uro; Razliko do polne cene storitve bo Občina Majšperk kot subvencijo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna v višini 68,71 %. Stroške strokovne priprave bo občina, sorazmerno številu uporabnikov, v višini 100 % pokrivala iz sredstev občinskega proračuna. 3. člen V skladu z 6. členom Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev Občina Majšperk soglaša z odstopanjem od normativa števila efektivnih ur, zaradi posebnosti naselja, na 100 efektivnih ur na eno neposredno izvajalko na mesec od 1. 5. 2019 dalje. 4. člen Z izdajo tega sklepa preneha veljati sklep št. 122-7/2017 z dne 31. 1. 2018 in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 124-1/2019-2 Datum: 27. 3. 2019 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 349. Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu - socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu - socialne oskrbe Na podlagi 99. in 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07- uradno prečiščeno besedilo, 23/07-popr., 41/07-popr., 57/12, 39/16, 52/16-ZPPreb-1, 15/17-DZ, 29/17, 54/17, 21/18-ZNOrg in 31/18-ZOA-A), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17) je Občinski svet Občine Majšperk na 5. redni seji, dne 27. 3. 2019 sprejel naslednji SKLEP O SOGLASJU K DOLOČITVI CENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU - SOCIALNE OSKRBE IN DOLOČITVI SUBVENCIONIRANJA CENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU - SOCIALNE OSKRBE 1. člen Občinski svet Občine Majšperk soglaša, da znaša od 1. 5. 2019: • skupna cena storitve socialne oskrbe na domu ob delovnikih 18,45 EUR na uro; OBČINA MOZIRJE 350. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mozirje za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi - UPB 2 (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah - UPB 4 (Uradni list RS, št. 11/11, 14/13-popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/18) je Občinski svet Občine Mozirje na 4. redni seji, dne 26.3.2019, sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE MOZIRJE ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Mozirje za leto 2018, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. 2. člen Zaključni račun proračuna za leto 2018 obsega: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.732.047,73 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.056.393,12 70 DAVČNI PRIHODKI 2.795.921,08 700 Davki na dohodek in dobiček 2.482.872,00 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 7000 Dohodnina 2.482.872,00 703 Davki na premoženje 231.371,01 7030 Davki na nepremičnine 183.808,85 7031 Davki na premičnine 204,58 7032 Davki na dediščine in darila 17.367,19 7033 Davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje 29.990,39 704 Domači davki na blago in storitve 81.280,82 7044 Davki na posebne storitve 73,98 7047 Drugi davki na uporabo blaga in storitev 81.206,84 706 Drugi davki in prispevki 397,25 7060 Drugi davki in prispevki 397,25 71 NEDAVCNI PRIHODKI 260.472,04 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 146.328,77 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 15.000,00 7103 Prihodki od premoženja 131.328,77 711 Takse in pristojbine 3.445,15 7111 Upravne takse in pristojbine 3.445,15 712 Globe in druge denarne kazni 4.690,59 7120 Globe in druge denarne kazni 4.690,59 714 Drugi nedavčni prihodki 106.007,53 7141 Drugi nedavčni prihodki 106.007,53 72 KAPITALSKI PRIHODKI 201.951,06 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 201.951,06 7221 Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč 201.951,06 73 PREJETE DONACIJE 5.100,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 5.100,00 7300 Prejete donacije in darila od domačih pravnih oseb 5.100,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 468.603,55 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 468.603,55 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 450.154,67 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov 18.448,88 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.499.947,68 40 TEKOČI ODHODKI 1.245.798,38 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 230.718,82 4000 Plače in dodatki 192.313,35 4001 Regres za letni dopust 7.585,11 4002 Povračila in nadomestila 8.139,21 4003 Sredstva za delovno uspešnost 10.913,76 4004 Sredstva za nadurno delo 362,47 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 11.404,92 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 36.192,72 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 18.096,03 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 14.477,71 4012 Prispevek za zaposlovanje 122,34 4013 Prispevek za starševsko varstvo 203,94 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 3.292,70 402 Izdatki za blago in storitve 840.598,57 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 109.417,88 4021 Posebni material in storitve 2.492,49 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 106.016,29 4023 Prevozni stroški in storitve 2.021,02 4024 Izdatki za službena potovanja 1.729,30 4025 Tekoče vzdrževanje 377.774,01 4026 Poslovne najemnine in zakupnine 21.190,51 4027 Kazni in odškodnine 1.840,90 4029 Drugi operativni odhodki 218.116,17 403 Plačila domačih obresti 25.567,75 4031 Plačila obresti od kreditov - poslovnim bankam 25.429,42 4032 Plačila obresti od kreditov - drugim finančnim institucijam 138,33 409 Rezerve 112.720,52 4091 Proračunska rezerva 111.894,72 4093 Sredstva za posebne namene 825,80 41 TEKOČI TRANSFERI 1.299.849,92 410 Subvencije 44.733,48 4100 Subvencije javnim podjetjem 1.866,60 4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom 42.866,88 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 281.150,24 4111 Družinski prejemki in starševska nadomestila 8.600,00 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 4112 Transferi za zagotavljanje socialne varnosti 3.000,00 4119 Drugi transferi posameznikom 269.550,24 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 112.556,90 4120 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 112.556,90 413 Drugi tekoči domači transferi 861.409,30 4131 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja 28.684,68 4133 Tekoči transferi v javne zavode 832.724,62 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 885.382,81 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 885.382,81 4201 Nakup prevoznih sredstev 10.587,94 4202 Nakup opreme 3.619,78 4203 Nakup drugih osnovnih sredstev 2.610,85 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 532.117,83 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 183.486,52 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 860,00 4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in inv. Inž. 152.099,89 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 68.916,57 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 56.746,87 4310 Investicijski transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 50.000,00 4311 Investicijski transferi javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin 5.834,42 4314 Investicijski transferi posameznikom in zasebnikom 912,45 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 12.169,70 4323 Investicijski transferi javnim zavodom 12.169,70 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki) 232.100,05 III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - 7102) - ( II. - 403 - 404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) 257.667,80 III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70 + 71) - (40 + 41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) 510.744,82 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 38.845,75 50 ZADOLŽEVANJE 38.845,75 500 Domače zadolževanje 38.845,75 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 38.845,75 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 180.993,32 55 ODPLAČILA DOLGA 180.993,32 550 Odplačila domačega dolga 180.993,32 5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 172.490,76 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 8.502,56 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 89.952,48 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -142.147,57 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -232.100,05 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 8.163,14 3. člen Potrdi se presežek prihodkov nad odhodki v višini 89.952,48 €, ki se prenese na splošni sklad za drugo. 4. člen Posebni del zaključnega računa z obrazložitvami in bilanca stanja so sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati 15. (petnajsti) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0002/2019 Datum: 26.3.2019 Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan 351. Sklep o javni razgrnitvi in obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovski center »Jager Mozirje« Na podlagi 112. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17) in podlagi 23. člena Statuta Občine Mozirje (Ur. glasilo slovenskih občin št. 58/18) je župan Občine Mozirje sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI IN OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA TRGOVSKI CENTER »JAGER MOZIRJE« Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 1.člen Za dobo 30 dni se javno razgrne dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Trgovski center »Jager Mozirje«. Ureditveno območje OPPN se nahaja v območju Lave-Mozirje. Območje urejanja obsega parcele številke: del 52/3, del 52/4, del 52/1, 51/1, 50/1, 50/2, 50/3, 50/4, 48/7, 48/6, 49/5, 41/1, 40/4, 40/10, 40/9, 40/5 in 35/2 vse k.o. 920 - Mozirje v enoti urejanja prostora MO 51. Velikost območja je 8990 m2. 2.člen Javna razgrnitev bo potekala v času od 03. aprila do 06. maja 2019. 3.člen V času javne obravnave, ki bo v sredo 17. aprila 2019 ob 12. uri, v sejni sobi Občine Mozirje, vam bo za vsa pojasnila na razpolago pripravljavec dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Trgovski center »Jager Mozirje«. 4.člen Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve vpišejo svoje pripombe in predloge v knjigo pripomb, jih pisno posredujejo na naslov Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje ali pa posredujejo na elektronski naslov obcina@mozirje.si (v rubriko »zadeva« obvezno navesti ključne besede »OPPN za Trgovski center »Jager Mozirje«) do konca javne razgrnitve. Rok za oddajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve 06. maja 2019 do 12 ure. Prav tako lahko vsi zainteresirani svoje pripombe in predloge podajo pisno ali ustno na zapisnik na dan javne obravnave, ki bo v sredo 17. aprila 2019 ob 12. uri. 5.člen Do pripomb in predlogov danih v času javne razgrnitve in obravnave, na podlagi določil Zakona o urejanju prostora, Občina Mozirje zavzame stališče. 6.člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnem objave. Številka: 3500-0008/2018-6 Datum: 25.03.2019 Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan OBČINA NAKLO 352. Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2018 Na podlagi 96. in 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZfisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 79. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15) je Občinski svet Občine Naklo na 3. redni seji dne 20.3.2019 sprejel: ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE NAKLO ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2018. Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Naklo so bili v letu 2018 realizirani v naslednji višini: KONTO OPIS Realizacija 2018 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 4.818.568 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.732.772 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 3.918.722 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.830.658 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.011.320 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 74.378 706 DRUGI DAVKI 2.366 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 814.051 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 493.021 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 5.362 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 70.088 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 1.700 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 243.880 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 200 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 200 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.500 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 1.500 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 84.096 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 84.096 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 4.540.846 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.048.077 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 284.256 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 45.082 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 696.750 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 16.988 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 409 REZERVE 5.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.411.082 410 SUBVENCIJE 2.000 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 950.284 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 163.264 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 295.534 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 2.049.460 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 2.049.460 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 32.227 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 8.299 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 23.928 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 277.722 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 1.937 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 1.937 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 1.937 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 143.382 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 143.382 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I. + IV.+VII.) - 136.277 (II.+V.+VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -143.382 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -277.722 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 1.954.401 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Naklo za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Saldo sredstev proračunske rezerve na dan 31.12.2018 v višini 77.412,46 € se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2019. OBČINA OPLOTNICA 353. Odlok o proračunu Občine Oplotnica za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 7. člena Statuta Občine Oplotnica (UGSO 49/2015), je Občinski svet Občine Oplotnica na 3. redni seji dne 28. 3. 2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE OPLOTNICA ZA LETO 2019 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna Občine Naklo za leto 2018 je priloga zaključnega računa. Priloga so tudi račun financiranja in račun finančnih terjatev in naložb Občine Naklo za leto 2018 ter posebni del in načrt razvojnih programov. 5. člen Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Priloge se objavijo na spletni strani Občine Naklo. Številka: 4103-0002/2019 Datum: 20.3.2019 Občina Naklo Ivan Meglič, župan 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Oplotnica za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni kontov določa v naslednjih zneskih: Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto/Pod konto Proračun leta 2019 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.217.086 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.000.168 70 DAVČNI PRIHODKI 2.800.668 700 Davki na dohodek in dobiček 2.566.268 703 Davki na premoženje 137.400 704 Domači davki na blago in storitve 97.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 199.500 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 119.150 711 Takse in pristojbine 3.200 712 Globe in druge denarne kazni 17.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 500 714 Drugi nedavčni prihodki 59.650 72 KAPITALSKI PRIHODKI 36.075 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 7.700 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 28.375 74 TRANSFERNI PRIHODKI 180.843 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 177.778 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna in sred. pror. EU in iz drugih držav 3.065 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.102.359 40 TEKOČI ODHODKI 984.142 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 289.950 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 42.453 402 Izdatki za blago in storitve 612.999 403 Plačila domačih obresti 21.740 409 Rezerve 17.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.421.801 410 Subvencije 38.200 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 757.370 412 Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam 122.950 413 Drugi tekoči domači transferi 503.281 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 617.470 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 617.470 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 78.946 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 17.200 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 61.746 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 114.727 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 77.747 50 ZADOLŽEVANJE 77.747 500 Domače zadolževanje 77.747 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 190.280 55 ODPLAČILA DOLGA 190.280 550 Odplačila domačega dolga 190.280 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 2.194 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -112.533 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -114.727 STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA -2.194 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Oplotnica (www.oplotnica.si). Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 -UPB, 9/11 in 83/12) 2. prihodki od taks za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 3. prihodki od komunalnih prispevkov. Pravice porabe na proračunskih postavkah 1. od prihodkov od požarne takse p.p. 0022000 - oprema in tehnična sredstva civilne zaščite; 2. od prihodkov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda p.p. 0043150 - kanalizacija, konto 411999 - drugi transferí posameznikom in gospodinjstvom; p.p. 43160 - namenska poraba okoljske dajatve -prenos - sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen (konto 900601); 3. od prihodkov od komunalnih prispevkov p.p. 0041230 - investicije v vodovod p.p. 0041330 - investicijsko vzdrževanje krajevnih cest p.p. 0043150 - kanalizacija. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, med podprogrami v okviru glavnih programov ter med proračunskimi postavkami odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2020 50 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 50 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan), lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 15.000 eurov. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 15.000 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do vrednosti 200 eurov za posameznega dolžnika. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjiga razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 77.747 eurov. Poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Oplotnica, v letu 2019 ne bo dajala. 11. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2019 ne zadolžijo. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2019 ne izdajo poroštva. 12 člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2019 zadolži do višine 300.000 eurov. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2020) V obdobju začasnega financiranja Občine Oplotnica v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 1.3/2019 Datum: 28. 3. 2019 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan OBČINA RADENCI 354. Odlok o proračunu Občine Radenci za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 5. redni seji, dne 28. 3. 2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE RADENCI ZA LETO 2019 I. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Radenci za leto 2019 določa višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in dajanja poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna za leto 2019 se na ravni kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 6.001.181 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.947.744 70 DAVČNI PRIHODKI 3.871.610 700 Davek na dohodek in dobiček 2.934.220 703 Davki na premoženje 690.380 704 Domači davki na blago in storitve 247.010 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.076.134 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 689.774 711 Takse in pristojbine 3.200 712 Globe in druge denarne kazni 6.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 285.800 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 714 Drugi nedavčni prihodki 91.260 72 KAPITALSKI PRIHODKI 145.000 720 Prihodki od prodaje osn.sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 145.000 73 PREJETE DONACIJE 2.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 906.437 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 540.243 741 Transferni prihodki iz drž.proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 366.194 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 7.540.826 40 TEKOČI ODHODKI 2.084.175 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 313.319 401 Prispevki delodajalca za socialno varnost 49.544 402 Izdatki za blago in storitve 1.639.072 403 Plačilo domačih obresti 8.400 409 Rezerve 73.840 41 TEKOČI TRANSFERI 2.198.238 410 Subvencije 18.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.051.010 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 276.213 413 Drugi tekoči domači transferi 853.015 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.972.633 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.972.633 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 285.780 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 39.900 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 245.880 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (PRORAČUNSKI PRESEŽEK) (I.-II.) -1.539.645 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 1.200.000 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 1.200.000 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 1.200.000 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 585.108 50 ZADOLŽEVANJE 585.108 500 Domače zadolževanje 585.108 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 180.924 55 ODPLAČILA DOLGA 180.924 550 Odplačila domačega dolga 180.924 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 64.539 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 404.184 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 1.539.645 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 922.664 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, ta pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Radenci. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. 5. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • členpristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se uporablja za vzdrževanje gozdnih cest; • členpožarna taksa po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namen, določen v tem zakonu; • člennamenska sredstva iz državnega proračuna in Evropske unije; • členkoncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se uporablja za gospodarjenje z divjadjo; Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • člennajemnina za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se lahko porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture; • člendonacije; • členprispevki soinvestitorjev; • členprihodki krajevnih skupnosti iz naslova najemnin za grobove, ki se uporabljajo za vzdrževanje pokopališča in objektov; • člendrugi namenski prihodki sofinancerjev. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu se prenesejo v proračun tekočega leta. Ne glede na tretji odstavek 5. člena odloka, je za likvidnostno financiranje proračuna mogoča uporaba namenskih sredstev, ki po ocenah v tekočem letu ne bodo porabljena za načrtovane namene. Sredstva je potrebno vrniti in ob tem zagotavljati ustrezne evidence namenskih sredstev. 6. člen Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so zajeti v finančnih načrtih krajevnih skupnosti in so sestavni del proračuna občine. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki sveta krajevnih skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti si za pravne posle v vrednosti nad 2.100,00 EUR mora pridobiti soglasje sveta krajevne skupnosti in župana. 7. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna za namene, opredeljene v bilanci prihodkov in odhodkov le do višine sredstev, ki je za posamezne namene v tekočem letu planirana v občinskem proračunu. Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala za ta namen določena sredstva v proračunu. 8. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna znotraj področja proračunske porabe v okviru proračunskega uporabnika odloča župan, v primeru krajevnih skupnosti pa predsedniki sveta krajevnih skupnosti ob predhodnem soglasju župana. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 9. člen Župan lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto. Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 10. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% (oz. nominalno 5.000,00 evrov) mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve župana, ki o tem poroča občinskemu svetu. 11. člen Uporabniki morajo pri nakupu blaga, oddaji gradenj in naročanju storitev upoštevati določila Zakona o javnem naročanju. Poraba sredstev za te namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planiranimi finančnimi sredstvi tekočega obračunskega obdobja. Za poravnavo obveznosti v breme občinskega proračuna se uporabljajo plačilni roki kot so določeni v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Predčasno plačilo je možno, če je dosežen popust s strani izvajalca oziroma dobavitelja. Popust ne more biti nižji od 0,5 % (preračunano na dneve plačila pred rokom zapadlosti). Popust se dogovori s pogodbo ali dobropisom. 12. člen Proračunski sklad je podračun proračunske rezerve, oblikovan po 49. členu Zakona o javnih financah. Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 25.000,00 EUR. O uporabi sredstev do višine 5.000 EUR odloča župan in o tem v pisni obliki obvešča občinski svet. V primerih, ko poraba proračunske rezerve presega višino določeno z odlokom, o porabi odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. 13. člen V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 14. člen Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva. O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. 15. člen S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan v skladu z 69. členom ZJF. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. 16. člen Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Radenci v skladu z zakonom in statutom. Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica in soustanoviteljica je občina, ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Nadzorni odbor mora postopke nadzora opravljati v skladu s predpisi. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 17. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 200,00 evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati, vendar v proračunskem letu skupno največ 1.000,00 evrov. Dolžniku, kateremu je bil dolg že odpisan v preteklih letih, v tekočem letu ni možno ponovno odpisati dolga. Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. 18. člen Občinski svet sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Župan lahko sprejme sklep o dopolnitvi letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem v primeru nujnosti za nepremičnine v posamični vrednosti do 5.000,00 EUR. V. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 19. člen Občina se lahko v letu 2019 zadolži do višine 585.108 evrov. Občina Radenci v letu 2019 ne bo dajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov, javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar največ do višine 10% sprejetega proračuna, ki pa mora biti odplačano do konca proračunskega leta, oziroma za EU projekte, do višine že odobrenih EU sredstev. VI. Prehodne in končne določbe 20. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Radenci v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati sklep o začasnem financiranju za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2019 štev. 4101-0007/2018 z dne 27.12.2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 67/18). 21. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih Občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2019. Številka: 4100-0003/2019 Datum: 28. 3. 2019 Občina Radenci Roman Leljak, župan 355. Pravilnik o spremembi Pravilnika o dodeljevanju denarnih pomoči v Občini Radenci Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 99. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 -ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg in 31/18 - ZOA-A) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 5. redni seji dne 28.03.2019 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBI PRAVILNIKA O DODELJEVANJU DENARNIH POMOČI V OBČINI RADENCI 1. člen V Pravilniku o dodeljevanju denarnih pomoči v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/09 in 32/14; v nadaljevanju besedila: pravilnik) se spremeni tretji odstavek 11. člena in sicer tako, da se po novem glasi: »Višina denarne pomoči ob rojstvu otroka znaša 600,00 € za vsakega novorojenca/ko in se lahko uveljavlja v treh mesecih od datuma rojstva otroka.« 2. člen Vsa ostala določila in členi veljavnega pravilnika ostanejo nespremenjena. 3. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Občine Radenci in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 12250-0019/2019-3 Datum: 28.03.2019 Občina Radenci Roman Leljak, župan Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 356. Odlok o taksi za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe prostora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Radenci Na podlagi 109. in 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju: ZUreP-2), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradne objave slovenskih občin 2/11 in 67/15) je Občinski svet občine Radenci na 5. seji dne 28.03.2019 sprejel naslednji ODLOK O TAKSI ZA OBRAVNAVANJE POBUD ZA SPREMEMBE NAMENSKE RABE PROSTORA IN NADOMESTILU STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI RADENCI I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1)Ta odlok določa: • višino stroškov lokacijske preveritve, ki jih Občina Radenci zaračuna pobudniku lokacijske preveritve, razen če je pobudnik Občina Radenci sama, kot nadomestilo stroškov, ki nastanejo v postopku lokacijske preveritve na podlagi pobude investitorja gradnje na posamični poselitvi, investitorja, ki želi odstopiti od prostorskih izvedbenih pogojev ali izvesti dopolnilne prostorske ureditve oziroma posege v prostor, ali pobudnika začasne rabe prostora; • višino stroškov takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora; • način plačevanja takse in nadomestila stroškov lokacijske preveritve; • posledice neplačila takse in nadomestila stroškov lokacijske preveritve. II. Taksa za obravnavanje pobud spremembe namenske rabe prostora 2. člen (višina takse) (1) Višina takse za obravnavanje pobud spremembe osnovne ali podrobnejše namenske rabe v občinskem prostorskem načrtu za posamezno pobudo znaša 50,00 evrov. (2) V kolikor se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo namembnosti na enovitem zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora. (3) Zavezanec za plačilo takse je pobudnik. 3. člen (način plačila takse) (1) Taksna obveznost nastane takrat, ko je v vložišču občine vložena ali prejeta pobuda spremembe namenske rabe. (2) Taksa se plača v gotovini ali z drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Če pobudnik plača takso pri ponudniku plačilnih storitev, jo plača na prehodni podračun in z uporabo reference, določene za plačilo takse organu, ki je pristojen za vodenje postopka. (3) Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od pobudnika vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje pobudniku plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Plačilni nalog za fizično osebo mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če takse v roku ne plača. (4) V kolikor v danem roku taksa ni plačana, se pobuda ne obravnava. III. Plačilo nadomestila stroškov lokacijske preveritve 4. člen (višina nadomestila stroškov) (1)Stroški za posamezno lokacijsko preveritev znašajo: • za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 1000 eurov, • za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 1600 eurov, • za omogočanje začasne rabe prostora 1300 eurov. (2) Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov je pobudnik za izvedbo postopka lokacijske preveritve. 5. člen (način plačila nadomestila stroškov) (1) Vlagatelj poda vlogo za izvedbo postopka lokacijske preveritve na obrazcu Občine Radenci s priloženim elaboratom in plača takso po taksni tarifi za vloge. Občina preveri skladnost elaborata z odločbami ZUreP-2 in v kolikor meni, da ustreza in se postopek lahko nadaljuje, izda sklep o plačilu stroškov. (2) Obveznost plačila nadomestila stroškov lokacijske preveritve nastane takrat, ko zavezanec prejme sklep o plačilu. (3) Sklep mora vsebovati za fizično osebo osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino stroškov in pravno podlago za njihovo odmero, rok plačila nadomestila stroškov (v 15 dneh od vročitve sklepa), številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če se nadomestila stroškov ne plača v predpisanem roku. (4) Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi. IV. Končne določbe 6. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35017-0001/2018-20 Datum: 28.03.2019 Občina Radenci Roman Leljak, župan 357. Navodila za zagotavljanje možnosti plakatiranja na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja 2019 Na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 - uradno prečiščeno besedilo, 41/07 - ZVRK, 109/09, 9/14 in 59/17) je predsednik Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Republike Slovenije izdal Odlok o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament ter 7. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci, na 5. redni seji dne, 28.03.2019 sprejel, NAVODILA ZA ZAGOTAVLJANJE MOŽNOSTI PLAKATIRANJA na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja 2019 I. Splošne določbe Občina Radenci ponuja organizatorjem volilne kampanje za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja 2019, možnost plakatiranja na naslednjih plakatnih mestih: 1. Stalna plakatna mesta: Na stalnih plakatnih mestih v občini, s katerimi upravlja občina, je uporaba plakatnih mest brezplačna. Pri plakatiranju so vse stranke, liste in posamezniki enakopravni. 2. Dodatna plakatna mesta: Plakatiranje na teh mestih je opredeljeno v III. poglavju tega navodila. Pri plakatiranju so vse stranke, liste in posamezniki enakopravni. 3. Plakatiranje zunaj plakatnih mest: Za postavitev plakatnih mest zunaj določenih plakatnih mest v Občini Radenci se organizator volilne kampanje oz. posameznik sam dogovori z lastnikom zemljišča in upravljavcem cest. II. Stalna plakatna mesta Stalna plakatna mesta so objekti za nameščanje plakatov, katerih lastnik je Občina Radenci. V občini so stalna plakatna mesta določena s katastrom plakatnih mest in sicer: KRAJEVNA SKUPNOST RADENCI: • Radenci, na križišču Kapelske in Gubčeve ceste -pri cerkvi Radenci, pred gasilskim domom Radenci, pred vhodom v park - parkirišče za terme Šratovci, ob cesti M10-1 pred gasilskim domom Šratovci, ob cesti M10-1 pred gostilno Klobasa Boračeva, na križišču pri gostilni Pikolo Boračeva, na križišču Orehovci - Janžev Vrh - pri Klemenčiču Janžev Vrh, križišče LC Gornja Radgona - Spodnji Ivanjci Janžev Vrh, pred vrtcem Janžev Vrh, pred gasilskim domom Hrastje Mota, ob kapelici - Hrastje Hrastje Mota, ob kapelici - Mota Turjanci, ob avtobusni postaji Rihtarovci, ob kapelici v vasi Rihtarovci, ob avtobusni postaji KRAJEVNA SKUPNOST KAPELA: Kapela, ob zadružnem domu Kapela, nasproti bloka pri OŠ Kapela Rački Vrh, pred gostilno Zamuda Murščak, pred staro šolo Murski Vrh, pri Marijinem spomeniku Okoslavci, na križišču pri Pelclu Okoslavci, ob avtobusni postaji • Kocjan, križišče Sp. Kocjan - regionalna cesta 353 • Radenski Vrh, križišče Radenski Vrh - Kapelski Vrh • Paričjak, na križišču - Puklavec Nameščanje plakatov na omenjenih mestih je brezplačno, organizatorji volilne kampanje sami poskrbijo za plakatiranje. Na posamezno plakatno mesto se lahko nalepi po en plakat. Plakati naj ne bodo večji od 0,5 m2. Vsak organizator mora občinski upravi sporočiti osebne podatke tistega, ki je zadolžen za izvajanje volilne propagande na območju Občine Radenci. Ta oseba bo v primeru kršitev nastopila v vlogi odgovorne osebe pravne osebe. O vseh kršiteljih bo občinska uprava Občine Radenci sproti obveščala javnost. Občinska uprava Občine Radenci izda po pridobitvi vloge organizatorju volilne kampanje odločbo, s katero določi uporabo plakatnih mest. Za odstranjevanje plakatov in plakatnih objektov po končani volilni kampanji skrbi vsak organizator volilne kampanje sam. Odstraniti jih mora najkasneje v petnajstih dneh po končani volilni kampanji. III. Dodatna plakatna mesta V Občini Radenci je župan določil začasne lokacije za postavitev plakatnih mest, na katere lahko vsak od zainteresiranih organizatorjev volilne kampanje postavi po en pano oziroma reklamni objekt. O načinu postavitve (mikrolokacije) se organizatorji volilne kampanje sporazumno dogovorijo. Primerne lokacije za postavitev začasnih plakatnih panojev so javne površine na platoju pred pošto v Radencih, pred gasilskim domom v Radencih, pred gasilskim domom na Kapeli, v centrih vseh naselij, na zelenicah ob avtobusnih postajališčih v naseljih. Plakati naj ne bodo večji od 0.5 m2. Vsak organizator mora občinski upravi sporočiti osebne podatke tistega, ki je zadolžen za izvajanje volilne propagande na območju Občine Radenci. Ta oseba bo v primeru kršitev nastopila v vlogi odgovorne osebe pravne osebe. Občinska uprava Občine Radenci izda po pridobitvi vloge organizatorju volilne kampanje odločbo, s katero določi uporabo dodatnih plakatnih mest. O vseh kršiteljih bo občinska uprava Občine Radenci sproti obveščala javnost. Za odstranjevanje plakatov in plakatnih objektov po končani volilni kampanji skrbi vsak organizator volilne kampanje sam. Odstraniti jih mora najkasneje v petnajstih dneh po končani volilni kampanji. Vsa propagandna gradiva, ki bodo nameščena na prostorih, ki niso dodeljena stranki, bodo nemudoma odstranjena na stroške tistega, ki jih je namestil. IV. Plakatiranje zunaj določenih plakatnih mest Za postavitev plakatnih mest zunaj določenih plakatnih mest v Občini Radenci se vsak organizator volilne kampanje oziroma posameznik sam dogovori z lastnikom zemljišča in upravljavcem kategoriziranih in ne kategoriziranih cest. Možne lokacije za nameščanje plakatov, ki niso določene s tem navodilom so še: • izložbena okna poslovnih prostorov, • obstoječi reklamni objekti v občini, ki niso v lasti pravnih in fizičnih oseb, • ograje, • fasade objektov, • zelenice zunaj cestnega omrežja. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Na teh mestih se lahko postavijo reklamno-propagandni objekti pod pogojem, da imajo organizatorji volilne kampanje soglasje lastnika prostora, objekta ali zemljišča. Pri tem mora biti plakat pritrjen tako, da ne posega v javno površino, da ne ovira že postavljenih objektov, njihove preglednosti in cestnega prometa. Za te lokacije ni potrebno posebno dovoljenje upravnega organa. Številka: 0412-00001/2019 Datum: 28.03.2019 Občina Radenci Roman Leljak, župan 358. Sklep o višini ekonomske cene za program predšolske vzgoje v Vrtcu Radenci - Radenski mehurčki Na podlagi 28. čelna in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 94/10-ZIU, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/11-ZUPJS, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 55/17-ZVrt-F), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15), Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09, 62/10-ZUJPS) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci, št. 2/11, 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 5. redni seji, dne 28.03.2019 sprejel naslednji SKLEP O VIŠINI EKONOMSKE CENE ZA PROGRAM PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCU RADENCI - RADENSKI MEHURČKI 1. člen Cena programa v javnem vrtcu v Občini Radenci znaša mesečno na otroka 396,17 EUR. Velja za obe enoti vrtca za Vrtec Radenci - Radenski mehurčki - »Mehurčki« Radenci in »Grozdek« Kapela (v nadaljevanju besedila: Vrtec) ter za vse otroke prvega in drugega starostnega obdobja. Vrtec Radenci - Radenski mehurčki izvaja dnevni program (6-9 ur) v oddelkih 1. starostnega obdobja (do treh let), 2. starostnega obdobja (od treh do 6 let) ter v kombiniranih oddelkih (1-6 let). 2. člen Višina dnevnega stroška živil za otroka, upoštevana v ceni programa iz 1. člena tega sklepa znaša 1,10 eur/dan in zajema dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico. Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil. Če starši obvestijo vrtec o otrokovi odsotnosti do devete ure, vrtec zniža ceno programa za stroške neporabljenih živil z naslednjim dnem. 3. člen Stroški materiala in storitev na otroka, upoštevani v ceni programa iz 1. člena tega sklepa, znašajo 39,23 eur na mesec in vključujejo dnevni program vrtca (6-9 ur). 4. člen Vrtec je dolžan Občino Radenci najkasneje v roku enega meseca po vključitvi otroka s posebnimi potrebami v redni program vrtca, o vrsti in obsegu dodatnih stroškov za tega otroka, obvestiti službo občine, pristojno za predšolsko vzgojo. Sredstva za financiranje dodatne strokovne pomoči specialnega pedagoga oz. spremljevalke otroka s posebnimi potrebami se zagotovijo v proračunu občine v skladu s predpisano zakonodajo. 5. člen Staršem otrok, za katere je Občina Radenci po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v javnem vrtcu, lahko uveljavljajo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. junija do 30. septembra. Rezervacijo lahko starši uveljavljajo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en mesec in največ dva meseca. Starši so dolžni rezervacijo vrtcu napovedati pisno, najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Za rezervacijo starši plačajo 30 % od njihovega, z odločbo določenega, plačilnega razreda, brez upoštevanja dodatnega znižanja na podlagi dodatnih ugodnosti (kredit ali gradnja hiše za rešitev prvega stanovanjskega vprašanja oz. bivanje v najetem tržnem stanovanju, brez pravice do subvencije najemnine). Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka, lahko uveljavljajo rezervacijo le za otroka, za katerega se plačilo staršev ne sofinancira iz državnega proračuna. 6. člen V primeru, da starši otroka v času počitnic izpišejo iz vrtca, je otrok ob ponovnem vpisu razporejen v oddelek in enoto, kjer so še razpoložljiva mesta. 7. člen Starši, ki otroka v vrtec ne pripeljejo na datum vključitve, ki je naveden v pogodbi med vrtcem in njimi in vrtcu vsaj en teden prej ne dostavijo ustreznega dokazila o odloženi vključitvi, so za obdobje od datuma vključitve do dejanskega prihoda otroka v vrtec, dolžni plačati 50 % višine njihovega plačilnega razreda. 8. člen Starši, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Radenci in imajo otroka vključenega v javni vrtec na območju Občine Radenci, imajo v primeru daljše odsotnosti otroka iz vrtca zaradi bolezni, možnost uveljavljati znižanje oziroma oprostitev plačila vrtca za čas neprekinjene odsotnosti (od 14 dni - do 3 mesecev). V primeru najmanj 14 dnevne odsotnosti otroka iz vrtca zaradi bolezni ali poškodbe, se staršem obračuna 50 % z odločbo določenega zneska. V primeru 30 (cel mesec) dnevne odsotnosti otroka iz vrtca zaradi bolezni ali poškodbe, so starši plačila oproščeni v celoti. V primeru bolezni ali poškodbe otroka starši uveljavljajo odsotnost na podlagi Obrazca za uveljavljanje znižanega plačila vrtca za čas odsotnosti otroka iz vrtca zaradi bolezni so Priloga 1 tega sklepa. Obrazec je dosegljiv v tajništvu Vrtca ali na spletni strani Vrtca http://www.vrtec-radenci.si. 9. člen Občina Radenci bo za otroke, za katere je po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje, zagotovila Vrtcu Radenci - Radenski mehurčki sredstva za plačilo celotne razlike med plačili staršev in ceno programa, ki nastanejo zaradi določitve vseh dodatnih znižanj in rezervacij po tem sklepu. Št. 12/15.3.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 327 10. člen Starši, ki imajo v vrtec vključena dva ali več otrok, plačajo za te otroke znesek, ki jim je določen v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca. Razlika se po veljavnih predpisih krije iz proračuna države in Občine. 11. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi ekonomske cene programov za predšolsko vzgojo v Občini Radenci, št. 602-0002/2018-10, z dne 9. 11. 2018. 12. člen Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Radenci. Veljati prične naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne s 1. 4. 2019. Štev: 602-0001/2019-11 Datum: 28.03.2019 Občina Radenci Roman Leljak, župan Priloge sklepa: OBRAZCI ZA UVELJAVLJANJE ZNIŽANEGA PLAČILA VRTCA ZA ČAS ODSOTNOSTI OTROKA IZ VRTCA ZARADI BOLEZNI - Obrazec št. 1, Obrazec št. 2 in Obrazec št. 3 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM SPLOSNE DOLOČBE 359. Odlok o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2,76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4 (14/2013 popr.) 101/13 , 55/15-ZFisP in 71/2017-ZIPRS1819,13/18-ZJF in 83/18), 19. in 32. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 4 . redni seji, dne 20.3.2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ZA LETO 2019 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za proračun Občine Ravne na Koroškem za leto 2019 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA IN 2. člen (določitev zneskov splošnega dela proračuna) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: v € A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Proračun 2019 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 13.030.109 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 10.151.103 70 DAVČNI PRIHODKI 8.401.457 700 Davki na dohodek in dobiček 6.238.952 703 Davki na premoženje 1.956.510 704 Domači davki na blago in storitve 205.995 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.749.646 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.347.646 711 Takse in pristojbine 6.000 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 16.000 0 714 Drugi nedavčni prihodki 380.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 805.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 605.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije 200.000 0 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.074.005 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.833.953 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 240.052 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 14.668.885 40 TEKOČI ODHODKI 3.884.140 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 848.899 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 136.620 402 Izdatki za blago in storitve 2.656.311 403 Plačila domačih obresti 47.310 409 Rezerve 195.000 41 TEKOČI TRANSFERI 5.434.831 410 Subvencije 170.466 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.482.025 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 499.213 413 Drugi tekoči domači transferi 2.283.126 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.883.892 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.883.892 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 466.022 432 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 21.000 445.022 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) -1.638.776 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.488.332 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 607.810 IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 880.522 X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -758.254 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov se objavi na spletni strani Občine Ravne na Koroškem. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (uporaba sredstev proračuna) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom in opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del tega odloka. Proračunska sredstva je mogoče prerazporejati med posameznimi postavkami v okviru bilance prihodkov in odhodkov. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v prvem polletju in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 4. člen (splošna proračunska rezervacija) Med odhodki proračuna se predvidi splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni mogoče predvideti ali zanje ni bilo dovolj predvidenih sredstev. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 5. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je: Račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 120.000 €. O porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 6. člen (namenski prihodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • prihodki požarne takse, • prihodki ožjih delov lokalnih skupnosti, • komunalni prispevek, • prispevki investitorjev in soinvestitorjev, • namenska sredstva iz državnega proračuna za investicije in tekoče programe. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika in proračun. Namenska sredstva, ki niso porabljena v preteklem letu se namensko prenesejo v proračun tekočega leta. 7. člen (vezava na državne predpise) Nabavo opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve je potrebno oddajati s pogodbo v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun. Za neposredne in posredne proračunske uporabnike občine veljajo plačilni roki v skladu z Zakonom o Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17,13/18-ZJF in 83/18)) 8. člen (izvrševanje nalog uporabnikov proračuna) Uporabniki sredstev proračuna morajo izvrševati naloge s svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev je odgovoren ravnatelj šole, direktor zavoda oziroma druga oseba kot odredbodajalec. 9. Člen (finančni načrti uporabnikov) Neposredni in posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun ter dostaviti zaključne račune za leto 2018 Uradu za proračun in finance najkasneje do 28.2.2019. Finančne načrte posrednih uporabnikov občinskega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v posebnem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. Če se pravna oseba v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se njen finančni načrt sprejme v 30 dneh po sprejetju občinskega proračuna. 10. člen (izvrševalec in odredbodajalec proračuna) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan. 11. člen (zadržanje izvajanja proračuna in prioritete) Župan v skladu z zakonom lahko začasno zadrži izvrševanje proračuna, če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov. Prioriteta v izvajanju investicij je dokončanje začetnih investicij in investicij, za katere so zagotovljena tudi lastna sredstva soinvestitorja oziroma so sofinancirana s strani države. 12. člen (pooblastila župana) Župan občine je pooblaščen, da odloča: • uporabi sredstev rezerv, • varni in gospodarni naložbi nerazporejenih sredstev, • o prerazporeditvi pravic porabe v posebnem delu proračuna med podprogrami v okviru glavnih programov posameznih neposrednih proračunskih uporabnikov. 13. člen (obveznosti iz naslednjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih iz naslova investicij, ne smejo presegati 60% teh pravic porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: • v letu 2020 70% navedenih pravic porabe, • v ostalih letih 30% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve ter za tekoče transfere, ne sme presegati 25% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU. Obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se morajo prioritetno vključiti v finančni načrt in načrt razvojnih programov proračuna leta, na katerega se nanašajo. 14. člen (spremembe vrednosti projektov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA 15. člen (odpis plačila dolga) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1.000 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 16. člen (zadolžitev občine) Občina se lahko zadolži v skladu z Zakonom o financiranju občin. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolga v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 1.368.728 € za financiranje investicij, predvidenih v občinskem proračunu. Občina se lahko zadolži v letu 2019 pri državnem proračunu za namen sofinanciranja investicij po 23.členu Zakona o financiranju občin v višini 119.604 €. 17. člen (zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem in s sklepom občinskega sveta. Obseg zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, je določen največ do višine 200.000 €. 18. člen (izdaja poroštev) Občina lahko daje poroštva za izpolnitev obveznosti iz naslova zadolževanja javnih podjetij in javnih zavodov, vendar največ do skupne višine 100.000 € in s sklepom občinskega sveta. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Župan odloča o izdaji poroštva za izpolnitev obveznosti posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, ki so nastala iz naslova likvidnostnega zadolževanja in pri katerem črpanje in odplačilo posojila nastane v istem proračunskem letu. 19. člen (začasno zmanjšanje sredstev in najem posojila) Župan občine je pooblaščen, da odloča za potrebe proračuna o: • začasnem zmanjšanju zneska sredstev za posamezne namene, če prejemki proračuna ne pritekajo v predvideni višini, • najemu posojila največ do 5% sprejetega proračuna zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen (začasno financiranje) V obdobju začasnega financiranja Občine Ravne na Koroškem v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 21. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0012/2018 Datum: 20.3.2019 Občina Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, župan 360. Odlok o taksi za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe prostora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Ravne na Koroškem Na podlagi 109. in 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2, 27/08 - odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odločba US RS, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 4. redni seji dne 20. 3. 2019 sprejel ODLOK O TAKSI ZA OBRAVNAVANJE POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA IN NADOMESTILU STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa: • višino takse za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe prostora; • višino nadomestila stroškov lokacijske preveritve; • način plačevanja takse in nadomestila stroškov lokacijske preveritve; • posledice neplačila takse in nadomestila stroškov lokacijske preveritve. II. Taksa za obravnavanje pobud spremembe namenske rabe prostora 2. člen (višina takse) 1) Višina takse za posamezno pobudo za spremembo namenske rabe prostora znaša: • za spremembo osnovne namenske rabe prostora: 200 € • za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora: 100 €, • za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna); taksa se ne plača. (2) Takse se ne plača tudi, ko gre za spremembe, ki vsebinsko ne predstavljajo novega določanja ali spreminjanja namenske rabe prostora, načrtovanja novih prostorskih ureditev ali določanja novih prostorskih izvedbenih pogojev, so pa potrebne zaradi odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem ali grafičnem delu občinskega prostorskega načrta ter odpravo pomanjkljivosti glede njegove oblike. (3) V kolikor se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda, dana za spremembo namenske rabe na enovitem zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora. (4) Zavezanec za plačilo takse je vlagatelj pobude. 3. člen (način plačila takse) (1) Taksna obveznost nastane takrat, ko občina prejme pobudo spremembe namenske rabe. (2) Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od pobudnika vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje pobudniku plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. (3) V kolikor v danem roku taksa ni plačana, se pobuda ne obravnava. O tem se pisno obvesti pobudnika. (4) Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v občinskem prostorskem načrtu. III. Plačilo nadomestila stroškov lokacijske preveritve 4. člen (višina nadomestila stroškov) 1) Nadomestilo stroškov za posamezno lokacijsko preveritev, razen v primeru, ko je pobudnik lokacijske preveritve Občina Ravne na Koroškem, ki ni zavezanec za plačilo nadomestila stroškov, znaša: • za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 1000 €, • za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 2000 €, • za omogočanje začasne rabe prostora 1500 €. (2) Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov je pobudnik-investitor za izvedbo postopka lokacijske preveritve. 5. člen (način plačila nadomestila stroškov) (1) Pobudnik- investitor vloži na občini pobudo za izvedbo postopka lokacijske preveritve in priloži elaborat Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 (2) Pristojni organ občine pred obravnavo pobude s sklepom odloči o nadomestilu stroškov lokacijske preveritve. (3) Sklep mora za fizično osebo vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, v obeh primerih pa namen -višino nadomestila stroškov, pravno podlago za odmero stroškov, rok plačila, številko računa za nakazilo, referenco, opozorilo o posledicah, če zavezanec nadomestila stroškov ne plača v predpisanem roku ter pravni pouk. (4) Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi. (5)Plačilo nadomestila stroškov za izvedbo lokacijske preveritve investitorju oziroma pobudniku ne zagotavlja potrditve lokacijske preveritve na občinskem svetu. IV. Končna določba 6. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3501-0006/2018 Datum: 20. 3. 2019 Občina Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, župan 361. Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec Ravne na Koroškem Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 -ZIU, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17) ter 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2016) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na svoji 4. redni seji, dne 20.3.2019 sprejel naslednji PRAVILNIK O SPREJEMU OTROK V VRTEC RAVNE NA KOROŠKEM I. Uvodne določbe 1. člen Ta pravilnik ureja postopek, sestavo in način dela komisije ter kriterije za sprejem in izpis otrok iz vrtca. V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki za osebe, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. Vpis otroka v vrtec 2. člen Javni vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. 3. člen Sprejem otrok v vrtec za novo šolsko leto je s 1. septembrom koledarskega leta. Starši oziroma zakoniti zastopniki (v nadaljevanju: vlagatelj), ki želijo otroka vključiti v vrtec z novim šolskim letom, morajo vpisnico oddati najkasneje do konca razpisnega roka in sicer osebno na sedežu vrtca pri pooblaščeni osebi za vodenje postopka vpisa otrok v vrtec, ali pa vpisnico pošljejo po pošti s priporočeno pošiljko, lahko pa tudi po elektronski pošti. Vrtec objavi javni razpis za novo šolsko leto v mesecu marcu in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja na krajevno običajen način ter na spletni strani vrtca. Vpisnico za sprejem otroka v vrtec dobijo vlagatelji na sedežu vrtca pri pooblaščeni osebi za vodenje postopka vpisa otrok v vrtec oziroma na njihovi spletni strani. Starši morajo ob vključitvi otroka v vrtec predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka. Vpisnico za sprejem otroka lahko starši oziroma zakoniti zastopniki oddajo na sedežu vrtca pri pooblaščeni osebi za vodenje postopka vpisa otrok v vrtec. Vpisnico lahko oddajo tudi za tistega otroka, ki v koledarskem letu dopolni starost 11 mesecev. O sprejemu le-tega otroka odloča komisija na podlagi tega pravilnika. III. Odločanje o sprejemu otrok 4. člen Če je v vrtcu dovolj prostih mest, odloča o sprejemu otrok ravnatelj vrtca, ali za to posebej pooblaščena oseba. Če se za sprejem v vrtec prijavi več otrok, kot je v vrtcu prostih mest, odloča o njihovemu sprejemu komisija za sprejem otrok (v nadaljevanju komisija). 5. člen V skladu z dokumentom pristojnega organa ima prednost pri sprejemu v vrtec otrok s posebnimi potrebami. Prednost pri sprejemu v vrtec ima tudi otrok, za katerega starši predložijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. Mnenje o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine vsebuje navedbe, da je družina v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varnost oziroma položaj družine, obravnavana kot socialno ogrožena družina s strani centra za socialno delo, kar je razvidno iz uradnih evidenc, ki jih vodijo centri za socialno delo. Prednostno se vključijo tudi otroci, ki imajo odložen vpis v šolo in niso bili prednostno vključeni v vrtec ter imajo skupaj z enim od staršev ali zakonitim zastopnikom stalno prebivališče v Občini Ravne na Koroškem. IV. Sestava in način dela komisije 6. člen Sestavo komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. 7. člen Komisija je sestavljena iz treh članov, in sicer: • predstavnik delavcev vrtca, ki ga imenuje ravnatelj, • predstavnik staršev, ki ga imenuje svet staršev in • predstavnik občine ustanoviteljice, ki ga imenuje župan. Člani komisije so imenovani za obdobje štirih let. Mandat predstavnika sveta staršev je vezan na vključenost otroka v vrtec. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 8. člen V. Kriteriji za sprejem otrok v vrtec Komisija obravnava vloge na svoji seji v skladu z 9. člen določbami zakona o vrtcih in tega Pravilnika. Kriteriji se določijo s točkami: Kriteriji za sprejem otrok v Vrtec točke STALNO PREBIVALIŠČE- upošteva se ena izmed možnosti Otrok in oba starša, otrok in en starš (enostarševska družina), otrok in en starš, kateremu je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo, otrok tujcev in oba starša ali eden izmed staršev (enostarševska družina) ali otrok tujcev in en starš, kateremu je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo imajo stalno prebivališče ali dovoljenje za stalno prebivanje v Občini Ravne na Koroškem 30 Otrok in eden izmed staršev, otrok tujcev in eden izmed staršev imata stalno prebivališče ali dovoljenje za stalno prebivanje v Občini Ravne na Koroškem, drug starš pa ima stalno prebivališče ali dovoljenje za stalno prebivanje izven območja Občine Ravne na Koroškem 20 Otrok in oba starša, otrok in en starš (enostarševska družina), otrok tujcev in oba starša ali eden izmed staršev (enostarševska družina) imajo samo začasno prebivališče ali dovoljenje za začasno prebivanje v Občini Ravne na Koroškem, ker zaradi zakonskih ali drugih razlogov ne morejo pridobiti stalnega prebivališča 10 Otrok in oba starša, otrok in en starš (enostarševska družina), otrok tujcev in oba starša ali eden izmed staršev (enostarševska družina) nimajo stalnega ali začasnega prebivališča oziroma dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v Občini Ravne na Koroškem ZAPOSLITVENI STATUS: upošteva se ena izmed možnosti 0 Zaposlena sta oba starša oziroma zavarovana iz naslova kmetijstva ali imata status rednega študenta ali dijaka (velja tudi za enega starša v primeru enostarševske družine oziroma enega starša, kateremu je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo) 20 Eden izmed staršev je zaposlen ali zavarovan iz naslova kmetijstva ali ima status rednega študenta ali dijaka, drug starš je nezaposlen 10 Oba starša nezaposlena (velja tudi za enega starša v primeru enostarševske družina) 0 ŠTEVILO VKLJUČENIH OTROK V VRTEC Družina ima v vrtec vključenega enega ali več otrok z 1. septembrom koledarskega leta 5 DRUGO: Otrok je bil uvrščen na čakalno listo že v preteklem letu in ni bil sprejet v vrtec Za otroka je bil odložen vpis v osnovno šolo. 5 5 Za enostarševsko družino se po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ZUPJS (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 -ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 -odl. US, 51/16 - odl. US, 88/16, 61/17 - ZUPŠ, 75/17 in 77/18) šteje skupnost enega izmed staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem prejemkov za preživljanje ne prejema ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema. Pridobljene točke po posameznih kriterijih se seštevajo. Če dva ali več otrok dosežejo enako število točk, komisija pri določitvi prednostnega vrstnega reda upošteva starost otroka in sicer: • prednost ima starejši otrok, • če sta oba otroka rojena isti dan, ima prednost tisti otrok, ki ima višjo zaporedno številko svoje matične številke (zadnje tri številke EMŠA) VI. Prednostni vrstni red 10. člen Komisija določi na podlagi kriterijev prednostni vrstni red tako kot to določa zakon o vrtcih. 13. člen Vrtec starše pisno obvesti o datumu vključitve otroka v vrtec in o drugih pogojih za sprejem otroka v vrtec. VII. Trajanje sprejema in izpis otrok 14. člen Starši oziroma zakoniti zastopniki in vrtec medsebojna razmerja uredijo s pogodbo. Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev, zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem oziroma zakonitim zastopnikom otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši. V pozivu vrtec izrecno navede, da se šteje, da so starši umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec, če v 15 dneh od vročitve poziva vrtcu ne vrnejo podpisane pogodbe. V primeru iz prejšnjega odstavka vrtec pozove k sklenitvi pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu iz čakalnega seznama. S podpisom pogodbe med vrtcem in starši se šteje, da je otrok vključen v vrtec. 15. člen Obrazci o izpisu so na razpolago na sedežu vrtca pri pooblaščeni osebi za vodenje postopka vpisa otrok in na spletni strani vrtca. Izpolnjene obrazce morajo starši oziroma zakoniti zastopniki oddati pred želenim izstopom osebno pri pooblaščeni osebi za vodenje postopka vpisa otrok. 16. člen Starši lahko začasno izpišejo otroka iz vrtca za najmanj 1 (en) in največ 2(dva) meseca. V času začasnega izpisa starši plačajo rezervacijo v višini 25% zneska, določenega v odločbi o plačilu staršev za program vrtca, v katerega je otrok vpisan. 17. člen Otroka se trajno izpiše iz vrtca v letu, v katerem bo otrok vključen v osnovno šolo. Izpisani otrok nima pri ponovnem vpisu prednosti. VIII. Število otrok v oddelkih Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 18. člen Število otrok v oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja se lahko poveča za največ dva otroka. IX. Vpis med šolskim letom 19. člen Otroke, ki jih želijo starši naknadno med šolskim letom vpisati v vrtec, uvrsti ravnatelj ali pooblaščena oseba na evidenčno listo prispelih vlog po kriterijih tega pravilnika. X. Zapolnitev prostih mest med šolskim letom 20. člen Na prosta mesta v vrtcu, ki se sprostijo med šolskim letom, se najprej sprejmejo otroci s prednostnega vrstnega reda čakalne liste, nato pa otroci glede na evidenčni seznam. O prostem mestu, ki se je sprostilo med šolskim letom, obvesti vrtec starše v najkrajšem možnem času. XI. Informacije o številu mest 21. člen Vrtec na svoji spletni strani objavlja informacije o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu prostih mest, ki so v posameznih enotah na voljo med šolskim letom ter podatek o predvideni čakalni dobi, ki predstavlja čas od vpisa otroka v vrtec do možnosti njegove vključitve v program vrtca. XII. Končne določbe 24. člen Z dnem sprejema tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o sprejemu otrok v Vrtec Ravne na Koroškem, z dne 23.4.2008 (Uradni list RS, št. 46/2008). 25. člen Ta pravilnik prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-0004/2019-202 Datum: 20.03.2019 Občina Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, župan OBČINA ROGAŠOVCI 362. Odlok o proračunu Občine Rogašovci za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2018) je Občinski svet Občine Rogašovci na 3. seji, dne 28. 3. 2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ROGAŠOVCI ZA LETO 2019 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Rogašovci za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov Proračun leta 2019 I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 3.377.290,81 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.556.480,06 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 2.202.310,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.087.316,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 54.894,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 60.100,00 706 DRUGI DAVKI 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 354.170,06 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 179.748,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 2.250,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 2.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 8.200,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 161.972,06 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 60.844,04 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 9.774,00 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 51.070,04 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 8.681,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 8.681,00 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 751.285,71 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 534.031,76 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 217.253,95 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0,00 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0,00 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 4.330.558,23 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.234.534,85 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 291.487,00 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 48.885,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 835.142,85 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 20,00 409 REZERVE 59.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.345.167,21 410 SUBVENCIJE 60.000,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 869.188,67 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 116.323,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 299.655,54 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.604.031,17 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.604.031,17 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 146.825,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM 108.946,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 37.879,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -953.267,42 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00 440 DANA POSOJILA 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 143.775,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 143.775,00 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 24.428,10 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 24.428,10 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - -833.920,52 (II.+V.+VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 119.346,90 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 953.267,42 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 833.920,52 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na oglasni deski Občine Rogašovci. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF (donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj), tudi naslednji prihodki: - transferni prihodki iz državnega proračuna iz naslova sofinanciranja projektov, - prihodki od požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 - prihodki od komunalnih prispevkov, ki se uporabijo za izgradnjo nove komunalne infrastrukture, - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se uporablja za vzdrževanje gozdnih cest, - koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča župan na predlog neposrednega uporabnika. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna med letom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 6. člen Župan odloča o vlogah za pokroviteljstva in sofinanciranje različnih prireditev do višine 1.000,00 evrov po vlogi znotraj možnosti, ki mu jih dovoljuje proračunska postavka za ta namen oziroma splošna proračunska rezervacija. 7. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2020 60 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 8. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. 9. člen (proračunski skladi) Občina Rogašovci ima na osnovi določil Zakona o javnih financah oblikovan proračunski sklad: Proračunska rezerva. Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 5.000,00 evrov. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 20.000,00 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 10. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 400,00 evrov . Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, se občina lahko za proračun leta 2019 zadolži do višine 143.775,00 evrov, in sicer za financiranje v skladu z merili iz prvega odstavka 23. člena ZFO - 1. Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2019 ne bo izdajala poroštev. 12. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2019 ne smejo zadolžiti. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2019 ne smejo izdajati poroštev. 13 člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2019 ne bo zadolževala. 6. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2020) V obdobju začasnega financiranja Občine Rogašovci v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-16/2018-16 Datum: 28. 3. 2019 Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan OBČINA ŠALOVCI 363. Sklep o začasnem financiranju Občine Šalovci v obdobju april - junij 2019 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 14/2013 popr., 101/2013 in 13/2018/) in 97. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Šalovci (Uradni list RS, št. 20/07) je Občinski svet Občine Šalovci na svoji 1. dopisni seji, dne 26. marca 2019 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE ŠALOVCI V OBDOBJU APRIL - JUNIJ 2019 1. Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Šalovci (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. aprila do 30. junija 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2018. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 14/2013 popr., 101/2013 in 13/2018; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Šalovci za leto 2018 (Ur.gl.slov.občin, št. 57/2018; v nadaljevanju: odlok o proračunu). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina konto v/Ko nto/Podkonto Proračun april-junij 2019 L SKUPAJ PRIHODKI (70+71-72+73+74) 452.451 TEKOČI PRIHODKI (70+7i) 70 DA VČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki ~1 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavcni prihodki 401.743 318.014 293.878 5.954 18.182 83.729 69.723 435 13.571 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 72 KAPITALSKI PRIHODKI 50 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetemli 50 dolgoročnih sredstev 73 PREJETE DONA CIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 50.658 7 40 Trans femi prihodki iz drugih j a^nofinancnih institucij 5 0.6 5 S 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sred.pror.EU IL SKUPAJ ODHODKI (40+41-42+43) 414.027 40 TEKOČI ODHODKI 226.034 400 Plač e in drug i izdatki zap o slenim 60.554 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost S. 742 402 Izdatki za h lago in storitve 152.616 403 Plač ll a domačih obresti 3.014 409 Rezerve 1.1 OS 41 TEKOČI TRANSFERI 119.265 410 Subvencije 4.943 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 73.402 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 2.056 413 Drugi tekoči domači trans feri 3S.S64 414 Tekoči trans feri v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 66.344 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 66.344 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 2.384 430 Investicijski transferi 431 Inve stic ij ski transferi pravnim in fizičnim o sebam 1.506 432 Inve stic ij ski transferi proračunskim up orabnikom S 7 S III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I-II ) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 38.424 B.RACUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun april-junij 2019 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV {440-441-442-443} 44 DANA POSOJILA IN POVEČAN JE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posoj ila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah j avnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VL PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (I V.-V.) C.RACUN FINANCIRANJA Skup ina/Podskupina konto v/Konto/Podkonto Proračun april-junij 2019 VH. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje Vm. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (in - vi -x. )=(i.-rv.+vn .)-{ir. +v.+vin.) 3 S. 42 4 X. NETO Z ADO LŽE V AN JE (VIL-VEL) XI. NETO FINANCIRANJE (Vl.-VII.-Vin.-IX.) -3S.424 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo - ali 0 ali - -S0.9S2 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 3. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani občine. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 4. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 5. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja 6. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži za odplačilo glavnic dolga v tekočem proračunskem letu. Št. 12/15.3.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 327 5. Končna določba 7. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. aprila 2019 dalje. Številka: 410-143/2018-2 Datum: 26. 3. 2019 Občina Šalovci Iztok Fartek, župan OBČINA ŠENČUR 364. Sklep o uskladitvi meje Mestne občine Kranj in Občine Šenčur Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A) (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18), je Občinski svet občine Šenčur na 4. redni seji dne 13.03.2019, sprejel SKLEP O USKLADITVI MEJE MESTNE OBČINE KRANJ IN OBČINE ŠENČUR 1. člen (1) S tem sklepom se spremeni meja med Mestno občino Kranj in občino Šenčur tako, da se zemljišča parc. št. 62/2, 62/3 in 62/5, k.o. 2124 Hrastje, prenesejo iz območja občine Šenčur v območje Mestne občine Kranj ter zemljišče parc. št. 703/1, k.o. 2104 Suha, iz območja Mestne občine Kranj v območje občine Šenčur. (2) Sprememba občinske meje je prikazana v obrazcu 1 (ZEN-A - 27. člen) številka 52_117-1 z dne 1. 3. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:3506-0001/2019-002 Datum: 13.03.2019 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 313. 314. 315. 316. 317. 318. 319. 320. 321. 322. 323. 324. 325. 326. 327. 328. 329. 330. 331. 332. 333. OBČINA APACE Odlok o proračunu Občine Apače za leto 2019 Odlok o spremembi Odloka o postopku (pogojih in merilih) za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Apače Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Gornja Radgona Pravilnik o sprejemu otrok v enoto vrtca Apače - Stogovci Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju programov na področju socialnega varstva v Občini Apače Sklep o določitvi cene programov za predšolsko vzgojo v Občini Apače Sklep o soglasju in določitvi višine subvencioniranja cene storitve pomoč družini na domu OBČINA CIRKULANE Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Cirkulane Odlok o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele na območju Cirkulane Odlok o pokopališkem redu v Občini Cirkulane Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o vaških odborih Sklep o financiranju političnih strank v Občini Cirkulane Sklep o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, OE vrtec Cirkulane in cene programov ter sistemizacije delovnih mest Sklepo spremembi poteka meje med Občino Cirkulane in Občino Videm OBČINA DIVAČA Sklep o spremembi Sklepa o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Divača, št. 3 Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cene storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Sežana, Hrpelje-Kozina, Komen in Divača OBČINA GORJE Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2019 OBČINA GORNJI GRAD Zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad za leto 2018 Sklep o ukinitvi javnega dobra Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Gornji Grad Sklep o višini denarne pomoči za novorojence Stran 446 449 450 450 453 454 455 Stran 456 459 459 465 465 466 466 Stran 466 467 Stran 467 Stran 468 334. 335. 336. 337. 338. 339. 340. 341. 342. 343. 344. 345. 346. 347. 348. 349. 350. 351. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Gornji Grad OBČINA HOČE - SLIVNICA Odlok o proračunu Občine Hoče - Slivnica za leto 2019 Odlok o proračunu občine hoče - slivnica za leto 2020 Cenik najemnin za zemljišča znotraj porizvodne cone OBČINA KIDRIČEVO Odlok o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele na območju Občine Kidričevo Sklep o dodelitvi denarne pomoči Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno -izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno -izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra OBČINA MAJŠPERK Spremembe Statuta Občine Majšperk Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno -izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk Odlok o dopolnitvi Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Majšperk Sklep o spremembi poteka meje med Občino Majšperk in Občino Žetale Sklep o spremembi poteka meje med Občino Majšperk in Občino Rogaška Slatina Sklep o spremembi poteka meje med Občino Majšperk in Občino Makole Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu -socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu - socialne oskrbe OBČINA MOZIRJE Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mozirje za leto 2018 Sklep o javni razgrnitvi in obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovski center »Jager Mozirje« 471 Stran 471 470 470 471 352. 353. 354. 355. OBČINA NAKLO Zaključni račun proračuna Naklo za leto 2018 474 477 Stran 477 477 478 478 478 Stran 479 479 484 485 485 485 486 Stran 486 488 Občine OBČINA OPLOTNICA Odlok o proračunu Občine Oplotnica za leto 2019 OBČINA RADENCI Odlok o proračunu Občine Radenci za leto 2019 Pravilnik o spremembi Pravilnika o dodeljevanju denarnih pomoči v Občini Stran 489 Stran 490 Stran 493 496 Št. 12/15.3.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 327 Radenci 356. Odlok o taksi za obravnavanje pobud 497 za spremembe namenske rabe prostora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Radenci 357. Navodila za zagotavljanje možnosti 497 plakatiranja na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja 2019 358. Sklep o višini ekonomske cene za 499 program predšolske vzgoje v Vrtcu Radenci - Radenski mehurčki OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Stran 359. Odlok o proračunu Občine Ravne na 503 Koroškem za leto 2019 360. Odlok o taksi za obravnavanje pobud 506 za spremembo namenske rabe prostora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Ravne na Koroškem 361. Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec 507 Ravne na Koroškem OBČINA ROGAŠOVCI Stran 362. Odlok o proračunu Občine Rogašovci 509 za leto 2019 OBČINA ŠALOVCI Stran 363. Sklep o začasnem financiranju Občine 512 Šalovci v obdobju april - junij 2019 OBČINA ŠENČUR Stran 364. Sklep o uskladitvi meje Mestne občine 515 Kranj in Občine Šenčur