Poštnina plačana v gotovini
Leto VIH, št. 129
Ljubljana, sreda 1. funija 1927
Ce^s 2 OFn
e= UMja ob 4. Zjutraj, gg
Stane mesečno Din 15-—; za Inozemstvo Din 4.0"— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Liubljana, Knaflova ulica Ste v. 5/L Telefon št. 207» in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vraiajo.
Dnevnik za gosfHKiarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: LJubljana, HreSemova
ulica št. 54.. — Telefon št. 2036
inseraim oddelek; Ljubljana, frcšei-rtova ulica št. 4. — Teleton St. 24.Ca
Podružnici: Maribor, Alcitsaidrova št. 13 — Celje. Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr 105.241
Zopet zastoj v razvoju političnih
dogodkov
Odhod min. predsednika v Niš--Vprašanje kraljevega povrat-
ka v Beograd. — Kombinacije o kandidaturah. — Notranje prilike pri radikalih. — Rezultat dr. Koroščeve avdijence
Beograd, 31. maja p. Z odhodom ministrskega predsednika v Niš, kamor je g. VuJrfčevač danes odpotoval, je nastal v razvoju poiitičnih dogodkov zastoj, ki bo po mntnju vladnih krogov trajal več dni Smatra se, da se kralj iz Niša poda za nekaj dni v Topolo in da prispe v Beograd šele v ponedeljek 6. junija.
Akoravno je situacija še precej nejasna, a morda baš radi tega je opažati v političnih krogih vedno večjo ner-voznost. Vse stranke se mrzlično pripravljajo na volitve in nikdo ne dvomi, da se sedanja Narodna skupščina ne bo več sestala. Povsod se govori o kandidaturah. Najinteresantnejše je pač dejstvo, da se pri radflcalih v tej zvezi prav očito kaže dvojna fronta. Pašičev-ci izjavljajo, da so močnejši v narodu, nego vlada in centrumaši in da ne bodo dali izigrati nobenega svojih prvakov. Interesantno pa je, da se kažejo precej desinteresirane na usodi nekaterih politikov, katerih imena so igrala zadnje mesece precejšnjo vlogo, kakor n. pr. Voja Janjič, dr. Stojadinovič, Kojič, dr. L. Markovič itd. V Beogradu nameravajo pašičevci kandidirati kot Pa-šičevega naslednika A. Stanojeviča, ki bi se na ta način vrnil v aktivno politično življenje. Aca Stanojevič, ki je zadnje dni živahno konferiral s svojimi intimnimi prijatelji, je danes zapustil Beograd. Pred njegovim odhodom je bilo iz glavnega odbora radikalne stran-
ke (izdano 'sJedeče službeno poročilo:
»Aca Stanojevič, prvi podpredsednik glavnega odbora narodno radikalne stranke je v času svojega bivanja v Beogradu imel razgovore z mnogimi uglednimi člani stranke o aktualnih političnih vprašanjih, kakor tudi o situaciji in intenzivni akciji stranke. Povodom teh razgovorov je ugotovljena eno-dušnost naziranj v raznih vprašanjih, med drugim glede potrebe izpopolnitve glavnega odbora NPS, kakor tudi o tem, da glavni odbor vodi stranko tudi nadalje v smislu strankinega programa, v duhu njenih tradicij in po določilih strankinih statutov. Z ozirom na to je neopravičen očitek in nestrpljenje gotovih članov, da se glavni odbor še ni izjavil o nekaterih aktualnih vprašanjih.«
Ta komunike se živahno komentira. Smatra se. da je indirektno naperjen proti g. Vukičeviču, ker poYdarja izključno kompetenco glavnega odbora za vodstvo stranke. Napoveduje tudi. da bo glavni odbor sklican v najkrajšem času. da izvoli predsednika stranke.
Dr. Korošec se je danes vrnil iz Vrnjačke Banje, kjer ga je kralj sprejel v avdijenci. V kolikor bi bila ta avdi-jenca v zvezi z željo SLS. da vstopi v vlado, se v informiranih krofih povdarja, da je ta želja neustvarljiva.
Silno nervozno razpoloženje je opažati tudi uri demokratih, ki so danes ves dan konferirali o političnem položaju.
Prazne madžarske sanje
OHcijozni pariški komentar k Bethlenovi izjavi o madžarski vlogi v Podunavju. — Mala antanta zvesto na straži. — Nove Bethlenove izjave o prijateljstvu z Italijo
Pariz, 31. maja. d. Govor madžarskega ministrskega predsednika, v katerem je ne« davno povdaril potrebo večje aktivnosti Madžarske v zunanji politiki, je vzbudil v tukajšnjih krogih razne komentarje.
Oficijozni «Temps» razpravlja v uvod« niku o stališču Madžarske v srednji Evro* pi in naglasa, da je povsem razumljivo, da hoče Madžarska doseči iz nedavno skienje« ne madžarskositalijanske pogodbe, ki po mnenju Angleške ni naperjena proti niko» mur, kar največje koristi. Clankar zlasti povdarja izjavo grofa Bethlena, <rda je Ma» džaTska poklicana, da prevzame vodilno vlogo v srednji Evropi ter da se proti nje« m volji ne bo moglo ničesar več zgoditi®, ter naglasa, da leži v teh besedah zelo vea Iiko samodopadenja. Madžarska pa bi gr«y šila proti sami sebi in bi se izpostavila ve» liki nevarnosti, ako bi hotela kakorkoli ro* variti proti triatlonski mirovni pogodbi, kajti vsa evropska javnost bi nastopila proti vsaki politiki, ki bi stremela za spre« membo statusa quo v srednji Evropi. Dose* danja sedemletna skušnja dokazuje, da Ma« džarska v svojih sedanjih mejah lahko živi ic se lahko prirodno in neokrnjeno razvija.
Res je, nadaljuje člankar, da kažejo Pra* ga, Beofrad in Bukarešta v zadnjem času do Madžarske več zaupanja kakor doslej, prav tako pa je izven vsakega dvoma, da bi države Male antante dopustile le naj' manjši dvom o onih vprašanjih, ki so de?
finitivno rešena s trianonsko mirovno po« godbo. Ni nobena tajnost, da je v vseh teh zadevah vladalo na jachimovski kom ferenci Male antante popotno soglasje. Edi« no le iz tega vidika je treba presojati mo« žnost madžarske vloge v zunanji politiki.
Budimpešta, 31. maja. 1. Povodom burnih debat v poslanski zbornici, kjer se je go* vorilo o prijateljskem paktu med Italijo in Madžarsko je obiskal dopisnik rimskega lista aLavoro d' Italia« grofa Bethlena ter ga prosil za izjavo o tem vprašanju. Beth« len je izjavil med drugim:
Parlament je ratificiral italijanskima« džarsko pogodbo, prepričan, da se z njego« vo odločitvijo strinja vse javno mnenje na Madžarskem. Izpad poslancev socijalnode« mokratskega mišljenja je smatrati za obu« pen korak, ki je hotel po vsej sili pokvariti vtis navdušenja zbornice in javnosti.
Lahko izjavim, da je italijansko*madžar» ski pakt odobrila vsa javnost. Kdor pozna odnošaje med Italijo in Madžarsko, sc te« mu sploh ne more čuditi. Kulturno in umetnostno življenje med Rimom in Bu« dimpešto je izredno prisrčno. Ze zgodovin« ski dogodki nas vežejo na Italijo. Takt, ki se je sklenil med obema državama, bo sa« mo pripomogel k splošnemu miru. Madžar« ska javnost je prepojena s tem prepriča« njem. Naše prijateljstvo traja žc stoletja in je odkritosrčno. To je treba vedno na novo povdarjati.
Smernice ameriške politike
Ljubljana, 31. maja.
Majska deklaracija bi zaslužila, da bi njena desetletnica našla kaj odziva tudi v hrvatski in srbski javnosti, ki je skoraj molče prešla čez ta zgodovinksi dogodek. Objektivna zgodovina ustanovitve Jugoslavije ne bo nikdar mogla prezreti, da je bila majska deklaracija eden izmed prvih temeljev, na katerem je slonel boj avstro-ogrskih Jugoslove-nov za samostojno državnost ter narodno edinstvo.
Na drugi strani pa je treba s protestom konstatirati, da se niti v Sloveniji ni vršila majska prodava brez prizadevanja, da se jo strankarsko zlorabi Klerikalci so se poslužili svoje izrazite strankarske firme «Naša Straža», (kdo še ve, kaj je to?) v nadi, da jim bo tako uspelo gibanje za majsko deklaracijo speljati na svoj partizanski mlin. Mi smo tudi to prezrli in nismo hoteli kaliti slavnostnega razpoloženja: Ko pa sedaj — po dokončanem slavlju — čita-mo zlasti govor posl. Smodeja na nedeljskem shodu cNaše Straže*, v interesu resnice ne moremo več molčati Klerikalci bi radi vso umazanost preteklosti svoje zgodovine zabrisali ter sebe postavili v luč junaškega narodnega patriotizma. Ne samo to! Oni imajo celo pogum, da v zvezi z majni-ško deklaracijo obkladajo jugosloven-ske nacijonaliste z narodnim izdajstvom ter dunajskim židovstvom. «Danes se je lahko trkati na prsi in ni nobeno junaštvo delati se junake . . vzklika gospod Smodej.
Na tem mestu ni prostora za doku-mentarično izlaganje dogodkov pred desetimi leti. Eno pa je gotovo, da zgodovine klerikalcem ne bomo pustili mrcvariti in falzificirati. Klerikalci, ki imajo iz časov svetovne vojne, toliko masla na glavi kot nihče drugi, bi bili sebi storili največjo uslugo, ako bi ne bili Izzivali.
Deklaracijo samo treba strogo ločiti od drugih dogodkov, ki so se za njo odigravali, ločiti pa treba od nje tudi osebe. Deklaracijsko gibanje je bilo odsev misli in čustva slovenskega ljudstva, ki je klerikalne voditelje prisililo, da so krenili na deklaracijsko pot. Profesor Jarc pravi, da je bila majniška deklaracija reakcija na izbruhe utilitarističnih in birokratičnih orgij v začetku in tekom svetovne vojne, reakcija na nemški imperijalizem. Vse to je res, a resnica je tudi, da je bila majniška deklaracija tudi reakcija na izdajalsko po-lrtiko SLS ter kruta obsodba klerikalnega režima, ki je stal v izdajalski službi katoliške črno-žolte Avstrije. Kdo pa nosi pred zgodovino odgovornost in soodgovornost za militaristične in biro-kratične orgije. Če ne SLS, ki je bila takrat «zastopnica slovenskega naroda* na Dunaju?!
Poslanci SLS so bili Tisti, ki so v avstrijskem parlamentu glasovali za oboroževanje Avstrije, poslanci SLS so bili, ki so glasovali za zakon o vojnih dajatvah, vesoljna SLS je 5. julija 1914. na shodu v «Unionu» klicala na vojno ter razbijala Srbom glave. V tajništvu SLS je bila ustanovljena prostovoljna špijonažna in denuncijantska pisarna, ki je v službi cesarskega Dunaja opravljala rabeljsko opravilo nad lastnimi brati. SLS je bila, ki je skakala od veselja, da ji je uspelo z denuncijacijami doseči ustavitev številnih slovenskih naprednih novin, slovenskih naprednih kulturnih organizacij ter amoviranje neljubih ji Slovencev, interniranje po ječah in taboriščih ter obešanje in streljanje po Suhih bajerjih. SLS je bila tista, ki ni le nacijonalna prizadevanja naših emigrantov desavuirala, marveč tudi vohunila za niimi ter storila vse. da bi njih delo obrezuspešila. V službi avstrijske soldateske in birokracije je SLS organizirala podpisovanje vojnih posojil, njeni zaupniki pa so vršili kot najeti biriči rekvizicije živine, poljskih pridelkov in kovin. Kar ni spravil slovenskih fantov in mož v strelske jarke blagoslov ljubljanskega škofa dr. Jegliča, pa je še «Orel» med nežno mladino in pohabljenci nabiral za zmago nemškega orožja dobrovoljce. .
Šele, ko je čimdalje bolj postajalo jasno, da bo Avstrija poražena in ko so voditelji SLS spoznali, da gre v tem slučaju tudi za njihove glave, so si v SLS vloge porazdelili. Eni so igrah na avstrijske, drugi na .iugoslovenske karte. Škofa Jegliča so morali dolgo obde-lavati, da je zapustil dr. Šusteršičevo politiko in se obrnil na stran dr. Kreka, ki je bil med klerikalci prvi in med voditelji menda tudi edini, ki je videl prihajajočo revolucijo in ki je pravočasno spoznal potrebo temeljite pregrupacije SLS. O tem, da so si vodilni klerikalci tudi še po deklaraciji predstavljali bodoči razvoj dogodkov v smeri avstrijskega trializma z aneksijo Srbije, ne bomo danes razpravljali, le to je treba ugotoviti, da so bili klerikalni voditelji z malimi izjemami tja do prevrata in tudi še pozneje marijonete v veliki igri, ki so jo v ozadju vodili jugoslovenski nacijonalisti.
Svečanosti v Nilu
Odkritje spomenika S. Singjeliču.
(Glej tudi članek na 3 strani.)
Beograd, 31. maja. p. Davi ob 10.35 so odpotovali z niškim brzoviakom v Niš predsednik vlade Velja Vukičevič, predsed« nik Narodne skupščine Marko Trifkovič, minister vojske in mornarice general Ste« van Hadžič, češkoslovaški poslanik Jan Še« ba, češkoslovaški in francoski vojaški ata* še in mnogo narodnih poslancev, ki bodo prisostvovali svečanostim na Čegru, kjeT se odkrije spomenik padlemu vojvodi Ste* vanu Sindjeliču in ostalim junakom iz leta 1809. V imenu SDS prisostvuje slavnosti posl. Večeslav Vilder.
Pred odhodom je minister vojske in mor« narice, general Hadžič izjavil novinarjem, da se bo pred odkritjem spomenika izv a« jala zgodovinska bitka na Čegru tako, ka« kor se je odigrala 1. 1809 Vojaki bodo iz* vedli napad Turkom in obrambo Sindjeliča in njegovih junakov. Svečanostim bo priso« stvoval tudi kralj, ki je danes odpotoval iz Vrnjačke Banje v Niš.
Polmilijardno posojilo vojvodinskih mest
Subotica, 31. maja. n. Danes dopoldne so se pričela posvetovanja med zastopniki vseh večjih vojvodinskih mest in evrop* skim zastopnikom ameriškega bančnega sindikata Laslom Lukacsem. Vojvodinska mesta nameravajo skupno najeti dolarsko posojilo v skupni vsoti 500 milijonov Din. Subotica sama bi vzela 100 milijonov Din. V slučaju, da predpogajanja ugodno pote« čejo, prispe v Subotico glavni direktor ban« kc «Marshal, Field & Co», ki lx> obvezno podpisal pogodbo.
Madžarski novinarji na Reki
Sušak, 31. maja. n. Po sklepu italijansko« madžarskega sporazuma glede Reke ee or« ganizira posebna ekskurzija madžarskih no« vinarjev na Reko, Opatijo in ostale kraje v Istri in Julijski Krajini. V petek 3. junija prispe n-. Reko 30 madžarskih novinarjev, zastopnikov vseh večjih listov v Budimpe« šti in nrovinci. Na Reki jim pripravljajo svečan sprejem in razne zabave. V soboto odpotujejo v Opatijo, kamor prispeta tudi italijanski finančni minister Volpi in sena* tor Quartieri. Volpi bo madžarskim novi« narjem v daljšem pojasnilu očrta] financ* ni in gospodarski položaj Italije. V nede* ljo 5. junija prispe Volpi na Reko, kjer bo nadziral fašistične organizacije in ustanove". Volpija bo Reka ob tej priliki imenovala za častnega meščana.
Aretacija velikopotezne tatinske tolpe v Subotici
Subotica, 31. maja. n. Agentom subotiške železniške policije se je posrečilo po na* pornih poizvedbah izslediti tatinsko tolpo v Vel. Bečkereku, ki je že meseca avgusta lani odnesla iz tamošnjc carinske blagajne 700.000 Din državnega denaTja. Sedaj so aretirani trije železniški uradniki. Enemu izmed njih se jc posrečilo pobegniti.
Iz fašistične Italije
Rim, 31. maja. o. Danes je bilo zaseda« nje senata in poslanske zbornice. Senat ie brez -osebnih razprav odobril -vroračun znnarajem ministrstva s 137 nroti 17 glaso« vom. Prorokovanja političnih krogov, da bo Mussolini pri današnji razpravi v sena« tu odgovoril na interpelacijo bivšega zu« nanjega ministra in senatorja Schantzerja se niso izpolnila. Poslanska zbornica je na« daljevala debato o proračunu finanč. mi* nistrstva. V soboto se bo vršila zadnja se* ja v tem zasedanju, nakar bo zbornica od« Ma na počitnice.
Angleško-ruski spor
London, 31. maja. (lo.) Delavska stranka je ustanovila odbor, ki naj bi našel pota, da se odnošaji z Rusijo in Anglijo ohrani« jo še nadalje kljub oficijelnemu prelomu.
Ruski odpravnik poslov je izjavil Cham« berlainu, da morajo estati v Londonu go« tovi uradniki cArkosa«, ako se hoče po» ravnati tekoče obveznosti do angleških tr« govcev.
Lcndon, 31. maja. s. Notranje ministrstvo je dokončalo listo onih Rusov, ki morajo zapustiti Anglijo. Izročitev tega dole umen« ta ruskemu opravniku poslov se smatra kot odgovor na njegovo zadnje pismo, tako da se ne more več računati s tem. da se bo njegovim zadnjim zahtevam ugodilo.
Pariz, 31. maja. (pa.) Včeraj je imel ame« riški poslanik govor, v katerem je očrtal nevarnost komunizma. Govor je vzbudil v vseh tukajšnjih krogih veliko pozornost in listi mu posvečajo obširne komentarje. «Oeuvre» smatra poslanikov govor za nenaden napad oToti komunistom. «Paris Ma« tinal» meni, da je govor polemičnega zna« čaja. (cFigaro™ odobrava besede ameriškega poslanika. «Matin» piše. da je govoT znak, da se bo Amerika postavila na stran držav v borbi proti komunizmu.
Pred novo v!ado v Rumu-ni ji/
Bukarešta, 31. maja. d. V poučenih kro» gih zatrjujejo, da bo prišlo v najkrajšem času do vladne spremembe Avarescujev kabinet je svojo nalogo dovršil in naj bi se radi tega po izrecni želji kralja sestavi« la nova vlada narodne koncentracije. Vse v poštev prihajajoče stranke so se izjavile za tako koncentracijo in so neoficijelna po« gajanja že te dni pričela. Kako stališče bo k temu zavzel sedanji ministrski predsed« nik Avarescu, še ni znano. Dozdeva pa se, da on ni pristaš tega načrta,' tem manj, ker razpolaga v skupščini z zadostno in razmeroma zelo močno večino. Novo vlado bo bržkone sestavil Hiott, poleg katerega bo igral najvažnejšo vlogo Bratianu. Sp!o« šno se sodi, da- je sedanja vlada faktično že v demisiji, dasirzvno formelna demisija še ni bila podana.
Poljski socialisti zahtevajo volitve
Varšava. 31. maja. d. Včeraj se je vršil kongres poljske socijalistične stranke, na katerem se je razpravljalo predvsem o raz* merju stranke do vlade. S 35 proti 5 glaso* vom je bil sprejet sklep, da preide stran« ka v najostrejšo opozicijo do sedanje vla* de. Doslej so socijalisti podpirali Pilsud* skega. V na daljnih razpravah ie bila so« glasno odobrena zahteva po zvišanju pod« por za brezposelne,
in sldenj«n oster pro« test proti komercijalizaciji državnih podje« ti j, zlsti pa državnih monopolov. Končno je bil osvojen soglasno sklep, s katerim se izreka stranka proti vsakemu podaljša« nju funkcijske dobe sejma in zahteva raz« pis novih volitev za letošnjo jesen, lri naj se vrše po dosedanjem volilnem redu.
Angleški zakon o strokovnih organizacijah
London, 31. maj«., s. Spodnja zbornica je z 270 proti 113 glasovom sprejela člen 5.
predloga o strokovnih organizacijah, poka« tereni ie državnim nameščencem prepove* dano biti član kake inozemske strokovne organizacije.
Predsednik Coolidge o nalogah
do drugih
\Vashington, 31. maja. d. Včeraj je imel ob priliki vsakoletne spominske svečanosti na častnem pokopališču v svetovni vojni padlih žrtev predsednik Coolidge velik go« vor, v katerem je zlasti podčrtal stališče Amerike do drugih narodov.
V svojem govoru je naglasi!, da bo Ame« rika očuvala do vseh nepristransko naklo« njenost in strpnost, ki jo zasleduje zlasti tudi v svoji politiki do Kitajske. Mehike in Nicarague. V tem cilju je sprožila Ame« rika tudi konferenco za razorožitev na morju. V svojih nadaljnih izvajanjih je po« vdaril, da važnost Amerike v mednarodni politiki stalno narašča in da bo morala Amerika temu vprašanju posvečati še več« jo pažnjo kakor doslej. Pri vsem tem pa seveda ne sme zanemarjati svojih domačih, notranjih zadev. Temeljno načelo ameri« ške politike do drugih narodov in držav
in dolžnostih Zedinjenih držav narodov
mora biti in ostati razumevanje in nakk» njenost, nikdar pa ne nasilje in izsiljeva« nje. Ameriški odnošaji do drugih narodov morajo sloneti xia pravičnosti in spoštova« nju vseh zakonitih obveznosti, ki jih na« laga mednarodno pravo. Amerika, ne da hi se ji bilo treba za to posluževati kakoršne« ga koli nasilja. Narodna zavednost jc v vsakem oziru hvaležna, vendar pa ne sme nikdar roditi preziranja drugih narodov.
Prcds- dnik je končal svoj govor z ug<>« tovitviio, da odgovarjajo baš ta načela ameriške politike idealom ameriškega na* roda, ki iih bo vlada vselej in povsod upo« števala.
Newyork, 31. maja. (bc.) Povodom spo« minskih slavnosti padlim v boju je prišlo do težkih spopadov- med fašisti in proti* fašisti. Dva fašista sta bila ubita. Člani Kukluksklana so razrušili vkljub močnemu odporu policije vojni spomenik.
Pred novimi dogodki na Kitajskem
Japonska posredovalna akcija. — Čangkajškov manifest. — Napredovanje južnih kitajskih čet. — Peking v nevarnosti. — Nova japonska ojačenja. — Demonstracije v Šanghaju
London, 31. maja. d. Japonska vlada je podvzela posredovalno akcijo na Kitaj« skem, ki stremi za pomirjenjem med vse« mi tremi skupinami in za vzpostavitvijo miru in reda. Oficijelni predlog, ki je bil stavljen vsem trem kitajskim vladam, gre za tem. naj bi Cangtsolin sklical mirovno konferenco. V zvezi s tem naj bi se takoj ustavile vse sovražnosti. Cangtsolin naj bi se s svojo armadi umaknil v Mukden. S posredovanjem Japonske naj bi nato mar* šal Feng, Cangtsolin in Čangkajšek skušali najti sporazum z Anglijo, Francijo, Italijo in Ameriko.
Čangkajšek je objavil manifest, v kate« rem zahteva, naj vse tuje čete in vojne ladje nemudoma zapuste kitajsko ozemlje odnosno vodovje, ukinejo vse nepravične pogodbe in koncesije, ter prepuste notra* nja ureditev države samoodločbi naroda. Vsaka pridobitev kitajskega ozemlja od* nosno imetja s strani tujcev naj bo vezana na posebr.o dovoljenje Vlade.
London, 31. maja. a. Najnovejša poročila demantirajo vesti o napredovanju sevevr.? armade, pač pa potrjujejo radiovesti o splošnem prodiranju južnokitajskih čet, ki ogrožajo žc Peking. Čangkajškove čete so na vsej črti porazile sovražnika in so na pohodu proti severu. Čangkajšek ie Ze pre* korači! Jangtse in bo osebno vodil operaci* je proti Pekingu. Cbe južnoKitsjski vladi sta se po zadnjih razprtijah zopet sporazu* meli in sklenili skupno akcijo proti pekin« ški vladi. Splošno prevladuje prepričanje, da bodo južnokitajske čete tekom enega tedna zasedle Peking. Cangtsolin bo lahko govoril o sreči, ako bo mogel svoje čete, ki jih jc pred dvema tednoma vrgel proti Jangtseju, umakniti v Mandžurijo.
Šanghaj, 31. maja. (1°-) Kitajski nacijo* nalistični komisarijat za zunanje zadeve je protestiral pri japonskem generalnem kan* zii« radi izkrcanja japonskih čet v Šantun« gu. Ta ukrep japonske vlade smatra za ne« opravičljivo in grobo kršitev državne in narodr,? su verenitet c. Japonski generalni konzul je obljubil, da odpošlje protestno noto sv oji vladi v nadaljno postopanje. _
Šanghaj, 31. maja. (lo.) Kakor poroča <Daily T e 1 e g r a f-, jp pozvala Japonska Čangtsolina. naj zapusti Mukden in naj se sporazume z generalom F°ngom in č'3nr-kajškom. Nadalje poročajo, da so Japonska, Anglija. Francija in Italija pripravljene primati odločbe pogajanj med Fengom in Čang-kajškom. Iz Pariza poročajo, da je izdal Čan-kajšek kot predsednik nankinške vlade manifest. v katerem zahteva, naj takoj zanuste vse tuje vojne ladje in čete osrednjo Kitajsko. Dalje zahteva razveljavljanje vseh po-
godb, odpravo koncesij in priznanje kitajske carinslcc avtonomije.
Tokio. 31. maja. (lo.) Uradno se potrjuje, da bo odposlala vlada zaradi porazov severnih kitajskih čet v pokrajini Honan v Mandžurijo, Peking in Tientsin nadaljna vojaška ojačenja.
Tokio, 31- maja. (lo.) Ker je postal položaj v šantunški pokrajini tako resen, da obstoja nevarnost za imetje in življenje ia])on-skib državljanov, je vlada odposlala v Tsing-tav dva bataljona svojih čet. ki imajo nalog, da zasedejo japonsko koncesijo in železniško progo, da tako zasigurajo možnost umika japonskih držaljanov v slučaju kitajskega napada. Obenem je vlada izročila vsem tujim poslanikom noto. v kateri utemeljuje svoje ukrepe bi navaja trpljenje japonskih državljanov v kitajskih pokrajinah, ki so iih zakrivile kitajske oblasti, ki jih niso hotele vzeti v zaščito. Končno povdarja vlada, da bo takoj umaknila svoje čete, kakor hitro dobi jamstvo, da bo kitajska vla-da =krbela za varnost življenja in imetja japonskih državljanov. V Šanghaju so sc vršile ob priliki druge obletnice nemirov, ki so izvor današnjega gibanja, velike demonstracije. Oblasti so izdale progl.is, v katerem so pozvale demonstrante, iwj upoštevajo nedotakljivost mednarodnih koncesij.
Tokio. 31. maja. (lo.) Vlada je predlagala Čangtsolinu, naj skliče mirovna pogajanj?, ki naj bi se vršila pod avspicijami velesil.
šanghaj. 21. maja. (lo.) O .ofenzivi severnih kitajskih čet v Honanu ni nikakih vesti. Splošno se domneva, da je ofenziva zastala. Na drugi strani se poroča, da prodirajo južne kitajske čete v pokrajini Anhvaj. Čete generala Cangkajška so zasedle Mingkvang, 70 milj od Pukova. Druge cele južne armade so zavzele Fengpu, 1 lO milj oddaljeno od Pukova.
Umor italijanskih fašistov v Ameriki
Newyork. 31..maja. o. Velika mržnja. ki vlada med italijanskimi emigranti in fašisti, je včeraj zahtevala zopet dve žrtvi. Na ne« ki tukajšnji železniški postaji jc skupina italijanskih komunistov napadla dva fašista ter ju umorila, enega z bodalom, drugega pa s streli iz revolverjev. Komunisti so iz-, v ršili napad v prisotnosti mnogih ljudi, ver dar pa se jim je posrečilo zbežati.
Francoski mornariški proračun
Pariz, 31. maja. (pa.) Mornariški prora« čun znaša dve in pol milijarde frankov ki je na rast el napram minulemu letu za 38 od« stotkov.
Poostritev položaja v Egiptu
Da se v Egiptu poostri nasprotje do Anglije, ni prav nič nenavadnega; večina egiptskih strank je odločno zoper Anglijo in ima v svojem programu boj za popotno neodvisnost Egipta. Najra-dikahiejša in najodločnejša v odporu zoper Anglijo je nacionalistična stranka Wafd, ki stoji že več let pod vodstvom znanega politika Zaglul paše.
Pri volitvah v egiptski parlament lansko leto so si navedene egiptske stranke, v prvi vrsti Wafd, priborile zopet absolutno večino in pričakovati bi bilo. da se bodo odnošaji do Anglije pričeli spreminjati. Pa se niso; zakaj London je napram egiptskim emancipacij-skim težnjam vedno enako nedostopen in egiptski nacijonalisti nimajo na razpolago sredstev, da bi Veliko Britanijo prisHfli na popuščanje. Kakor znano hoče Anglija za vsako ceno obdržati absolutno vojaško kontrolo nad Egiptom, zato Ima v egiptski armadi vsa poveljniška mesta zasedena po svojih ljudeh. Prav tako hoče Imeti Anglija garancije, da se Egipt v svoji vnanji politiki ne bi okrenil zoper njo in njene interese, kar je oboje spričo bližine sueškega prekopa zelo važno. Nadalje je zelo hud spor radi egiptskega Sudana, ki ga hoče imeti egiptska vlada zase, ki ga pa ji London nikakor noče prepustiti, trdeč, da je direktno angleška kolonija, ker so jo osvojili Angleži z lastnim orožjem.
Radi nasprotij v navedenih točkah je prišlo že ponovno do hudih nesoglasij med egiptskimi strankami in angleško vlado; toda najhujša oblika teh nesoglasij so demonstracije v glavnih mestih, ki so časih zavzele značaj krvavih nemirov; dogodili so se tudi politični atentati ter kot odgovor nato deportaci-je in persekucije. Ali Anglija je znala vselej Egiptu pokazati, da je njegov odpor zoper angleško stališče brezuspešen in pod silo angleškega režima so se egiptski nacijonalisti vedno znova morali udati ter zavzeti zmerno stališče napram eksponentom angleškega imperija. Celo ko je bila na vladi delavska stranka pod Macdonaldom, ni mogel Zaglul paša, ki je nalašč prispel v London, doseči takih koncesij, da se bi mogli egiptski nacijonalisti sprijazniti z angleškim stališčem.
Da se je danes znova poostrilo an-gleško-egiptsko nasprotje, je morda več kot samo egiptska zadeva. Zelo je mogoče, da so ekstremisti v stranki Wafd pričeli z energičnejšo akcijo baš sedaj, ko je situacija spričo angleško-sovjet-skega preloma postala zelo delikatna. Mogoče je dvojno; ali smatrajo eks-tremni nacijonalisti, da bo Anglija v sedanjem položaju bolj pripravljena za popuščanje in da bi mogli Egipčani sedanjo situacijo izrabiti v svoj prid tem potom dovolj izdatno. Druga možnost pa je, da je izšla pobuda za nacijonali-stično agitacijo iz inozemstva, iz komunističnih virov, kar seveda tudi ni nemogoče. To bi bil prvi realni odgovor sovjetske vlade na angleško ofenzivo ln pričakovati bi bilo, da ta pojav le še poveča prepad med Londonom in Moskvo.
*
London, 31. maja, d. Z ozirom na po-jačeno protiangleško agitacijo zlasti pa z ozirom na zahtevo po odstranitvi angleških oficirjev v egiptski armadi in odstranitvi angleškega vrhovnega poveljnika je angleška vlada izročila vladi ukimativno noto, v kateri zahteva, da vlada takoj preneha in tudi s svoje strani prepreči vsako nadaljno protiangleško propagando, zlasti pa da prekine s svojo protiangleško politiko v armadi Nota zahteva nadalje, da se prizna angleškemu sirdarju z izključitvijo egiptskega vojnega ministra vrhovno poveljstvo nad celokupno egiptsko armado in zastopstvo kralja do armade. Ako vlada tej zahtev! v stavljenem roku ne bi ugodila, bo Anglija s svoje strani ukinila suverenlteto Egipta, ki jo je priznala s pogodbo iz leta 1922. in zopet vzpostavila angleški protektorat.
Neposredni vzrok tega koraka je bil sklep vojnega odbora egiptske zbornice, da se črtajo krediti za angleškega predstavnika pri egiptski armadi. Današnje «Times» pišejo, da so ti dogodki delo ekstremistov. Kljub proti-angleški agitaciji, ki je oživela zadnje čase, angleška vlada ne namerava ukiniti neodvisnosti Egipta kateremu je bila priznana leta 1922. Že pred sedanjimi dogodki so razni egiptski voditelji jasno kazali svoje nerazpoloženje do Anglije, ki je te pojave dosledno ignorirala. Toda pozicija na Suezu in dolžnost Anglije, da varuje interese tujih državljanov, je morala nujno privesti do zadnjega koraka vlade z namenom, da se odtegne egiptska armada strankarskem vplivom in da se zagotovi sodelovanje Anglije v vojaških zadevah Egipta.
London, 31. maja, s. Egiptski kabinet se je sestal pod predsedstvom kralja Fuada ter se je bavil z odgovorom na angleško noto. Kralj Fuad je odgodil svoje potovanje v Aleksandriio.
Pariz, 31. maja. s. Listi poročajo iz Londona: Od treh križark. ki so bile odposlane v Egipt, se pričakujeta dve že jutri v Aleksandrijl. Tudi tretja bo jutri dospela v Fort Sald.
Ameriško posojilo Poljski
Varšava, 31. maja. (be.) Semkaj je pri« spel amcriSki finančnik Monnet, ki naj bi zaključil pogajanja glede ameriškega poso. jtle Poljski. Posojilo bo znašalo 60 milijo« nov dolarjev. Poljska ga bo morala vrniti v 32!erfcnih obrokih m bo pkčala letno 6 m pol odst. obresti
Vprašanje ureditve gospodarskih odnošajev Male antante do Madžarske
SkuPna ali oddvojena pogajanja? — Različni gospodarski uiteresi držav Male antante. — Češke agrarne prohibicije in jugoslovensko žito. — Najprej gospodarska vzajemnost Male antante in potem sodelovanje z Madžarsko. — Platonski iredentl-zem Madžarov.
Budimpešta, koncem maja
Madžarski listi so poročali o konferenci Male antaaite v Jachkraovu z velikim zanimanjem. Zaman pa so mnogi poskušali do-kazovaiti madžarskemu javnemu mnenju, da Mala amrtanta ne obstoja več in da je njena važnost za srednjo Evropo že davno prenehala. Ti listi so se sami sebe demanti-raili s tem. da so o konferenci objavljali nemogoče komentarje in vesti, iz katerih sledi, da so bili na tej konferenci storjeni sklepi vrlo važne narave. Morda celo taki, ki spadajo v smele kombinacije bodoče zunanje politike v sredmji Evropi. Polsluž-beni »Pester Lloyd« je n. pr. poročal o konferenci, da so države Male antante sklenile skovati še ožji gospodarski obroč okoli Madžarske. Legiti mistično - habsburški »Magyar Orszag« pa je javil, da hočejo države Male antante zavzeti nevtralno stališče v vprašanju »Anschlussa« Avstrije k Nemčiji in da ie g. Beneš naložil češkoslovaški diplomaciji, naj aktivno podpira to idejo, češ, da se bo na ta način ustvaril če-Sko-nentški Locam, Jugoslovensko-nemška obrambna, zveza in prihod Nemčije na Brenner kot pritisk oa Italijo, kar naj za vedno onemogoči njene asipiracaje na Jadran in na Balkan. Zato ima sedaj ta tisk nalogo, da najde iz teh kombinacij in poročil primeren izhod. Prvi poizkus ie storil »Pester Lk>yd«, ki dopušča, da se Je na konferenci Male antante v Jachimovu govorilo tudi o gospodarskih odnošajih držav Male antante do Madžarske. V tej zvezi se vprašuje, na kakšen način je mogoče ustvariti gospodarsko sodelovanje med Malo antanto in Madžarsko.
•
»Pester Lloyd« izhaja s staiišča Rumu-nije, kakor ga je izrazil g. Mitilineu, da se lahko Mala amtamta pogaja z Madžarsko smo kot celota, da pa se mora prej Madžarska jasno izjaviti, ali je pripravljena odstopiti od revizije triatlonske pogodbe, t. j. da pri-zna status duo. Pristavlja pa, da so »Poizkusna pogajanja z Jugoslavijo pokazala, da se je treba z vsako državo posebej pogajati.« Zakaj? Na to nam je lahko odgovoriti: da se čim več doseže, ker bo vsaka država Male antante poizkušala zašStitj samo svoje posebne interese brez
ozira na interese drugih držav.
•
Zato se glede razmerja do Madžarske postavlja kot prvo vprašanje: Ali naj Mala amtanta kot celota uredi svoje odnošaje do Madžarske ali pa naj se to prepusti vsaki državi posebej? Gospodarski krogi bodo odgovorili: z gospodarskega stališča so interesi držav Male antante različni, češkoslovaška podpira predvsem interese svoje težke industrije in tekstilne trgovine in daje v to svrho carinske koncesije poljedelskim predmetom Madžarske. Interesi Jugoslavije in Rumunije kot agrarnih držav pa so obratno naklonjeni razvoju madžarske industrije, zlasti poljedelskih strojev. Kot protikoncesije zahtevajo olajšan uvoz lesa in petroleja na Madžarsko. S tega stališča smatrajo gospodarska krogi, da je ugodnejše voditi posebna pogajanja z Madžarsko. Ako pa se upoštevajo politični momenti, potem obtsoja pač potreba skupnega postopanja nasproti Madžarski, in sicer na ta način, da se spravijo v sklad gospodarski interesi vseh treh držav Male antante s političnim pomen-om te zveze. Z drugimi besedami, ako se teži k političnemu sodelovanju držav Male antante kot celote, potem je treba v prvi vrsti ustvariti tudj gospodarsko sodelovanje med državami Male antante. Zato tnora vsaka država Male anrtanite pri svojem zasebnem stališču do Madžarske upoštevati efekt, ki ga bo imelo to stališče o gospodarstvu ostalih držav Male antanite. V smislu tega sklepanja so agrarne carine na Češkoslovaškem enako škodljive za Jugoslavijo kakor za Madžarsko, ker se udarja Jugoslovensko žito in moka z enako carino kakor madžarska. Ako se želijo izgladiti gospodarski interesi Male amtante, je treba odstraniti tudi ta češkoslovaški zakon, zlasti ker se tudi Avstrija pripravlja na to, da upelje enake prohibitivne carine na žito. Torej proč s posebnimi pogajanji z Madžarsko, ako škodijo skupnosti Male antante. Šele po doseženem gospodarskem soglasju med državami Male antante nai se pristopi k sodelovanju z Madžarsko. To tezo je zav zel tudi jugoslovenski zunanji minister dr. Voia Marinkovič v svojem razgovoru z beo grajskimi novinarji.
*
Dočim je vsem jasno, da ne more biti politične soglasnosti tam, kjer ni gospodarske soglasnosti, ni enako jasna obratna čl-njenica, da prihaja z gospodarskim soglasjem tudi politično sodelovanje. Najbolj drastičen primer nudi Anglija s svojim razmerjem do sovjetske Rusije. Gospodarski krogi na Angleškem so postavili povsem zgrešeno tezo, da bodo z gospodarskim sodelovanjem z Rusijo obvladali tudi politična nesoglasja. Poteklo je mnogo časa, predno so Angleži po velikih poslovnih izgubah gospodarskih krogov v poslovnih zvezah z »Arkosom« uvideli, da po tej poti ne gre naprej in da morajo pretrgati svoje politične stike z dTŽavo, čije nameni nasprotujejo smotrom angleške diplomacije.
Ako bi Mala antanta sledila vzgledu Anglije in hotela doseči politično sodelovanje z Madžarsko potom gospodarske soglasnosti, potem bo kmalu doživela razočaranje, kakor danes Anglija s sovjeti. Kajti tudi Madžarska ima svoje posebne namene do držav Male antante, ki nasprotujejo smotrom diplomacije Male antante
Madžarska, ruje prod sedanjemu stanju v srednji Evropi. Ona zahteva svoje stare meje.
*
Ali sme, torej, Mala antanta kot celota ali vsaka država posebej zahtevati gospo« darsko soglasje z Madžarsko? Na to vpra» šanje naj odgovori polslužbeni «Pester Lloyd» od 25. maja:
^Madžarska priznava mirovne pogodbe, ki jih je sprejela med svoje zakone in ba» tere izvaja kljub nepravičnim ostrinam brez pridržka. Eno pa je stališče mirovnih pos godb in drugo smatrati stanje, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe, za neizpreme• nljtvo. Tako zahtevo smo doslej vedno od« klanjali in bo tudi v bodoče zadela na naj« večji odpor. Noben razborit Madžar pač ne misli na to, da sedanje stanje izpremeni z nasilnimi sredstvi. Ali ravno tako složno se je z madžarske strani vedno naglašalo, da ta narod svoje sedanje razkosanosti nit koli ne bo sprejel kot definitivne tn ne» izpremenljive, pač pa bo uporabljal čista moralna in razumna sredstva in neprestano vplival na vest civiliziranega človeštva, da dospe z izključno miroljubnimi sredstvi do svojih pravic.»
Morda se bo reklo, da je to madžarsko delo proti mirovnim pogodbam zgolj pla» tonskega značaja. Na to je treba odgovo« riti: tako naivna je bila samo Avstrija, ki je delovanje južnih Slovanov za ujedinje« nje s svojimi krvnimi brati smatrala za brezpomembna dejanja razgretih šolskih glavic. Čeprav od naših Madžarov ni pri« čakovati nobenega nelojalnega dejanja do Jugoslavije, se ta nevarnost lahko na ume« ten način ustvari od strani onih, ki pravi« jo. da niso zadovoljni s sedanjim stanjem.
Da ne doživimo razočaranja, ki ga sedaj preživl;a Anglija, je treba najprvo poča« kati, da poduče razgrete glave v današnji Madžarski svoj narod, da lahko Madžarska dospe do jugoslovenskih tržišč, ki so po« trebna madžarski industriji, samo na ta na» čin, da se odreče onemu, kaT je izgubila. Kar je natod osvojil z mečem, tega ne mo« re vrniti diplomacija. Foreignet.
Pesimistična slika o političnem položaju
Informacije beograjske »Politike«.
Beograd, 31. maja p. Današnia »Politika« objavlja o razpoložstr.u v vladnih si.rar.kan celo vrsto informacij ki se glasijo vse prav pesimistično, kar vzbuja v političnih krogih precejšnjo pozornost. »Politika« povdarja ptedvsem, da, da je situacija še popolnoma nejasna, zlasti ker nikakor še ni razčiščeno vprašanje kompletiranja vlade in pa medsebojnih odnošajev med obema strankama. Kar se tiče g. Maksimoviča beleži »Politika« tudi to vest, da mu je g. Vukičevič z ozirom a zadnji odpor demokratov izjavil, da bi mogel stopiti v vlado sele bo volitvah, za katere mu je ponudil sigurno kandidaturo. Silno skeptične izjave objavlja »P.« o pomenu napovedanega volilnega pro glasa vlade. Ta proglas znači, tako govorijo tudi v vladni večini, proglas nove stranke, ki naj bi se stvorila od zgoraj. To pa je absurdum, ker je nemogoče, da bi se radikali in demokrati — četudi le deloma — spojili. Saj se še danes v koaliciji ne morejo sporazumeti. Posebno nezadovoljstvo vlada med demokrati, ki stalno konferirajo o položaju. Oni smatrajo, da bi vstop g. Maksimoviča v vlado bil nekai strašnega. »Ali je mogoče, da bi sedel Maksitnovič v vladi z ljudmi, ki so podpisali proti njemu znano obtožnico?« Radikalni klub Je nervozen in nezadovoljen. Radikali dolžijo pašičevce, da so oni pomagali Vukičeviču na konja, pašičevci pa pretijo z ogorčeno borbo proti vsem, ki bi hoteli biti njihovi nasprotniki. »Mi se ne damo pohoditi in če treba bomo povsodi postavili posebne liste«. Stalno konferirajo ter se pripravljajo na obrambo. Po drugih vesteh se davido-vičevci posebno revoltirajo tudi nad tem, da je bil minister Milosavljevič kot general preveden v rezervo in da namerava kandidirati v Sremu — češ to ni fair igra.
Slika političnega položaja, ki jo podaja »Politika« Je na predvečer razpusta, skupščine precej mučna za vlado in njene stranke.
Pobratiraija dr. Ravni-harja s klerikalci
Beograjski listi napovedujejo koalicijo
radikalov ln klerikalcev v Sloveniji.
Beograd, 31. maja. p. <Politika» poroča: «Na seji mestnega odbora radikalne stranke v Ljubljani je dr. Ravnihar poročal, da so klerikalci ponudili slovenskim radikalom volilni sporazum, in sicer na ta način, da bo skupni kandidat v Ljubljani dr. Ravnihar, v volilnem okrožju Ljubljana-Novo mesto, in sicer v srezu Črnomelj dr. Niko Zupanič. De-putacija ljubljanskih radikalov bo odpotovala v Beograd, da doseže pri glavnem odboru odobritev tega volilnega sporazuma med radikali in klerikalci.
Pri prošlih oblastnih volitvah so dosegli klerikalci in radikali v Ljubljani skupaj 700 glasov manj kot kandidat SDS. V srezu Črnomelj v volilnem okrožju Liubljana-Novo mesto ie pri volitvah leta 1925. propadel kandidat klerikalne stranke. Zato ta ponudba klerikalcev v bistvu ni nobena koncesija radikalom.*
Vest «Politike». da ponuja SLS dr. Ravniharju kandidaturo v Ljubljani, dr. Zupaniču pa v Črnomlju le potrjuje, da so klerikalci nad tema dvema mandatoma že popolnoma obupali. To tudi dokazuje, kako velik strah vlada v vodstvu SLS pred napredno fronto. Za konsolidacijo političnih razmer v Sloveniji je samo zdravo, da dr Ravnihar neprikrito 7aiadra tja kamor oo svojih dejanjih že dolgo spada.
Zakaj še ni določen dan volitev?
Vladni organi napovedujejo kot volilni program konsolidacijo političnih prilik v Srbiji — Ali je sporazum med radikali in demokrati mogoč? — Stvarjanje «četrte« stranke. — Odnošaji med radikali in med demokrati. — Vloga B. Maksimoviča
(Od našega rednega beograjskega političnega sotrudnika.)
* Beograd, 29. maja
Vukičevič-Marinkovičeva vlada nagove-štava preko svojih organa, da če izači pred narod sa posebnim programom, u kojem če kazati kakova ju je ideja sastavila. šta hoče
Ovih je dana »Politika« objavila — oči-gledno iz najbližih viadinih krugova — ovu »ideju«: Hrvati in Slovenci nisu ušli u ovu vladu, »jeT je glavno pitanje, koje ima da se reši na ovim izborima, pitanje sprema-nja puta za jaku ne srpsku partiju, več Jednu partiju, koja bi obuhvatala teritoriju Srbije...«
Danas ovu drugim rečima potvrdjuje »Vreme«. Ova vlada nema samo da prove-de slobodne izbore, nego »ima da dade jednu novu orijentaciju celokupnom našem po-litičkom životu... Ako se ne bi dala tako-va jasna orientacija, onda b| sve ovo šta se sada radi bilo bescilino. Narod ne bi znao kako da se opredeljuje i imali bismo heterogeniji parlament nego ovaj sada«.
U čemu bi bila ta »nova oriientacija«? U sadašnoj radikalsko-demokratskoj koaliciji, »koja bi imala da postane središte ce-lokupnog našeg života. Oko nie bi se imale da grupišu sve politične snage i u narodu i u parlamentu«. Ove stranke imaie bi poči linijom stapania u jednu stranku. Po-stepeno u etapama.
Cilj bi dakle ove vlade, kad udje u izbore imao biti: Stvaranje nove velike srbijanske stranke, koja bi imala sama zase absolutno večinu.
Ovako izgleda izborna »ideja«, koja se napokon u nekoj formi javnosti objavljuje. Ne ču da ispitujem, da li tako ograničena ideja na Srbiiu može da oduševi celu drža-vu. Ne ču da zalazim u diskusiiu, je li u današnje doba sužavanje svih problema samo na teritorij Srbije pametno i državnički.
Pitam jedino: Je li taj cfli, ta kardinalna težnja današnje vlade moguča, ostvariva? Može li se političld život Srbije pod ko-mandom odozgo razviti tako, da se od dva prilično jednako Jaka konkurenta — radikali i demokrati — napravi jedna stranka, da se prema tome u Srbiji izbriše, u-guši svaka polltlčka partijska borba?
Od ujedinjenja mi naprotiv vidimo sasvim drugi pravac razvoja. Ove dve stranke gru pisale so svaka za sebe i iedna provtfv druge blokove, koii su se večim delom iz-menjivali na vlasti. Prva se koncentracija uskoro razbila, da započne borba izmedju Demokratske Zajednfce sa socijalistima protiv Parlamentarne Zajednice (radikali i separatističke frakcije). Koalicija radikala i demokrata (medju koje jima je tada bHo mnogo »prečana«) stvor ena je napokon du-gih muka, na očigled dveju velikih opasno-sti: kominrističke I radlčevske sa velikim ciljem, da se novoj državi dade prvi Ustav. Jedva je taj cilj postignut — koalicija se raspala. Borba izmedju radikala i demokrata nastavila se tako sve evo do ove vlade. A ova vlada neče valjda tvrditi, da se je rodila iz unutranjeg sporazuma obaju kl ub ova. Ona le bila moguča samo tako, što su oba kluba stavljena pred gotov čin i što se jednom klubu (radikalima) preti, a drugom (demokratima) obečaiu izbori.
Da, moguče ie jedino, za čim se zapravo ide, a što se ne objavljuje: moguče je novo pregruplsanje stranaka tako, da se Iz Jed-nog dela demokrata I jednog dela radikala stvara nova konservativna formacija.
Ali i do tog cilja vodi put, pun teškfh borbi, koji zahteva veliku istrainost i od-Iučnost.
Kod poslednjih izbora god 1925., kad je Pašič-Pribičevlčeva vlada imala iasno od-
redjenu i veliku ideju, kad ie imala neospo-ritvi autoritet, medju radikalima bio je velik broj pocepanih lista, koje su se medju-sobno borile i na mnogim mestama pomo-gle protivnicima. Pašič-Pribičevičeva vlada na sednici Ministarskog saveta, kat je istekao rok za predavanje lista, sa žalošču Je konstatovala, da Je prva bitka izborna uslijed tolikog cepanja izgubljena...
A sada, kod ovih izbora?
Radikali uiaze u borbu bez iole iačeg au-toriteta. Oko toga se upravo sada natežu.
Mogu da vam poslužim ovim intrarakn informacijama: Pašičevci hoče da imadu prevagu u Glavnom odboru. Aca Stanoje-vič još uvek sanja o tem, da bi mogao odr-žati na okupu celo radikalnu stranku. On kaže doslovno: Rasturiti je lako, ali skupiti teško. Ne vidi pri tom da radikalna stranka ne predstavlja više jednu stranku. Zato se boji, da ma što odlučna poduzme. Njegovo nastajat e za slogom medju radikalima pa-rališe svaku njegovu akciju. Zato Pašičevci hoče sada da uvuku u Glavni odbor g. Nas-tasa Petroviča. On je vrlo bojevan. On bi hteo, da se sastanu šefovi glavnih po-litičkih stranaka i da jednom gestom obore sadanju kombinaciju.
Na drugoj strani traži g. Velja Vukičevič kao šef vlade da ima u stranci odlučni uti-caj, da bude zapravo njezin vodja. Bolesni Ljuba Jovanovič toliko se je oporavio, da tiaži, da bude natrag primiien u stranku od Glavnog odbora, koji ga je isključio.
Da se stvari još više komplikuju, postoji borba izmedju Uzunovičevaca i g. Velje Vukičeviča. Ne samo g. Marko Trifkovič tužf se da — policija radi več protiv njega u izbornom okrugu! G. Uzunovič sve je uspeo, da vladu ugura g. Maksimoviča, kao jaku protutežu g. Velji Vukičeviču. Sve izgleda, da je na tome nešto zapelo i da se zbog toga odugovlači sa popunjavamjem vlade.
Sasvim je dakle sigurno, da če biti vrlo malo okruga, gdje ne bi radikali imali dve liste, medjusobno zavadjene.
Kod demokrata tinja ispod površine borba za autoritet u stranci. G. Marinkovič ima vlast. a g. Davidovič popularnost. G. D a vidovič još uvek preti javnim istupom, proglasom na narod, ako bi Maksitnovič ušao u vladu. Zato je sada sve nastajanje demokrata usmereno u pravcu, da Maksrmo\1č ne postane ministrom.
Ugledni intelektualec Iz Davidovičeve okoline rekao mi je rezignirano:
— Sta čete — dosada je sva Izborna parola ove vlade »protiv pašlčevaca», kao da je to u državi sada najvažnije! Tako če Izači parlament bez odredi ene večine. Nema drugo nego da se stranke tek nakon izbora grupišu prema bližlm I daljnim crlje-vima...«
Da, to le oznaka ove predizborne situacije: i pojedind 1 frakcije nastoie da raznim manevrima, podvalama, što bolje prodju -na Izborima. Zato se I toliku motaiu oko vlade, koja u tom hoče da vidi slabost drugih, a Jakost svoju.
Vladni organi vede, da bi ovi izbori imali styoriti atmosfera za dalnje stapanje demokrata i radikala. Ali ako ovaku podje dalje, onda če ova atmosfera za vaditi i one, koji su sada formatu zaledno. Tako da o kakom stvarnom zbliženju celih dveiu stranaka ne može biti ni govora.
Ne, ova vlada Još nema pravog programa ni jasno postavljenog cilja za izbore. Ona ga Još traži.
Zato se sve dosada ne može još fiksirati dan izbora.
Politične beležke
Tudi v Vatikanu krožijo dolarji •«.
Pred dunajskim sodiščem se Je te dni razpravljalo o tožbi, ki je tudi 2a naše razmere poučna. Vsebina tožbe potrjuje, da krožijo tudi v Vatikanu dolarji in da je bogatinu, ako pomoli primerni mošnjiček nmenih zlatnikov, lahko doseči, kar ostane siromaku zabranjeno. Princ Lobkovic se je ženil v Ameriki. Hotel Je poročiti hčerko milijarderja Libma. Ker nevesta ni hotela zapustiti protestaotovske vere, princ pa Je bil katoličan, je bilo treba doseči potrebni dispenz od papeža Cerkev predpisuje, da podpišeta v takih slučajih ženin in nevesta listino, v kateri se zavezujeta, da bodo otroci novega zakona katoliško vzgojeni. Tak pristanek je nevesta odklonila. V svoji stiski se je princ Lobkovic obrnil na bivšega legaoijskega svetnika pri avstrijskem poslaništvu v Rimu, dr. Vetterja, in mu stavil 10.000 dolarjev na razpolago. Mož pa je odposlal v Rim tudi dunajskega advokata dr. Kammererja, ki je kmalu in brez posebnih težav izposlova! ne samo papežev dispenz, nego tudi papežev blagoslov za ženina in nevesto. Ko se ie dr. Kammerer vrnil iz Rima, se je spri z dT. Vetterjem in nastala je pravda radi povračila 4000 dolarjev, ki si iih je baje pridržal dr. Kam-merer preko dogovorjenega honorarja.
Čsl.-francoska trgovinska pogodba
Pariz, 31. maja. (pa.) Danes je bila pod« pisana oeškoslovaško«francoska trgovinska p "odba.
Nemško-rumunska gospodarska pogodba
Berlin, 31. maja. (b«.) Davi so se pričela gospodarska pogajanja z Rumunijo, ki jo zastopa bivši finančni minister Lapedatu.
Ameriško-francoskc prijateljstvo
Pariz, 31. maja. d Ameriški poslanik f Parizu ie po izrecnem naročilu predsedni« ka Coolidgca izročil predsedniku francoske republike Doumergueu sledečo spomenico.
Izredno prisrčen in navdušen sprejem, ki sta ga pripravila ameriškemu letalcu Lindberghu francoski vlada in celokupni francoski narod, je segel vsemu ameriške« mu narodu do srca. Ta sprejem je le do« kaz, da je ostala na bojnih poljanah pre« izkušena skupnost in prijateljstvo močno in neomajno. Ta dokaz prijateljskega ču« stva obeh narodov potrjuje našo iupno preteklost in tvori novo vez za bodočnost.
Smrtne obsodbe komunistov v Litvi
Berlin, 31. maja. d Pred vojaškim sodi« ščem v Kovnu se je včeraj vTŠila razpirava proti 15 komunistom, med katerimi je tudi več žensk, ki so obtoženi komunistične pro« pagande o priliki proslave 1. maja. Pet ob« tožencev, med njimi žena nedavno ustrelje« nega komunista Greifenberg-a, je bilo obso* jenih na smrt, eden na dosmrtno ječo, osta« li pa na dveletno ječo. Vojni minister je spremenil smrtno obsodbo na dosmrtno je« čo, v dosmrtno ječo obsojenim pa je znt« žal kazen na 15 let.
Smrtne obsodbe v Rusiji
31. maja. (be. V Kijevu je vojaška. sodntja obsodila pet oficirjev na smrt za« radi vohunstva.
Znižana apanaža belgijskemu kralju
Bruselj, 31. maj«, (be.) Ministrski sve« je sklenil znižati apaaažo belgijskemu kra»
lju na devet in pol milijona frankov.
Odkrita zarota na Filipinih
Newyork, 31. maja. (pa.) Policaja je od krila na Filipinih zaroto, ki je nasneravata razstreliti skladišče m uniči je in mornariški arsenal.
Strahovit požar na Japonskem
Tokio, 31. maja. (pa.) Požar ie uvepeti v mestu Hiroaaki 373 hii
Odkritje spomenika junaku Sindjeliču
Danes se Vrši v Nišu veliko narodno slavje, katerega se udeleži tudi kralj Aleksander, v njegovem spremstvu pa ministrski predsednik, minister vojne, oddelki vojaštva ter vse, kar je v Šuma-diji ugledno. Na tisoče naroda hiti k proslavi junaka Sindjeliča.
Kdo je Sindjelte?
Prva srbska vstaja zoper Turke je izbruhnila 1804. Leta 1809. je borba trajala že peto leto, Srbija si je že izvo jeva! a meje od Drine do Timoka, turški Beograd je padel že 1804. in je že dve leti bil prestolica mlade kneževine. Le ta 1809. pa je osvobodilna vojna na novo vzplamtela. Narodu je bil vodja silni Karagjorgje, in čete njegove so korakale v Bosno, v Novopazarski Sandžak čez Javor in Sjenico vzdolž Južne Moravč v Staro Srbijo, ob Nišavi in preko Niša na jug. Karagjorgje sam je vodil čete v predele Polimlja (ob Limi) in trčil ob Turke pri Suvodolu (Suhem dolu) ter jih slavno premagal.
Pozneje se je vojna sreča menjala. V Bosni in Novem Pazaru srbske čete niso bile premagane, pa tudi ne zmagovite. Bile so prešibke. Zato so se morale 'vrniti, morale so sedai na obrambo tesra. kar je bilo že doseženo. Od vzhodne vojske je le en oddelek bil v dejanskem spopadu z nadmočnimi Turki. To ie bil oddelek Resavcev po vodstvom hrabrega vojvode Stepana Sin-gieliča. rodom iz sela Vojske nedaleč od Mora ve, na njenem desnem bregu, v Resavi.
Nad Nišem je bregovit hrbet, pod niim selo Kamenica. Brdo nad Kameni-co se zove Čegar. Tu se je Singjelič utaboril. Turki so navalili iz Niša. S svojim številom so prekrili celo brdo, zalili vse utrdber zagomazeli. da je srbska četa izginila pod njimi. V zadnjem hipu, preden bi padel v robstvo. je junak Singjelič izpalil svojo pištolo v smodnik, in vse, kar je bilo v njegovem zakopu. ie ž njim vred zletelo v zrak. Ostali del srbske vojske z drugih vrhov ie moral na umik, z izgubo topništva. Ta dan je poginilo 3 do 4000 srbskih vojščakov. Bitka pri Kamenici — progast na Kamenici je bila 19. maja 1809. (starega stila).
Karagjorgje je moral prekiniti svoj zmagoslavni pohod v Staro Srbijo in se vrniti na obrambo. Iz glav padlih na Česru so Turki postavili proslulo «če-le-Kulo». Srbijo pa je takrat rešila Rusija.
Singjelič je postal junak narodne pesmi, narodne junaške tradicije. Vzdržal ie pred premočjo do skrajnosti in končno raje poginil kakor da se uda. Simbol skrajne odločnosti in požrtvovalnosti se slavi obenem s proslavo naše junaške preteklosti, z obujen jem spomina na žrtve, iz katerih je vzklilo osvobojenje. Kar še ni osvobojeno, ne bo, dokler se narod iznova moralno ne prerodi in ne da novih Singjelidev, ki so pripravljeni žrtvovati se, kakor se .ie žrtvoval on s svojimi tisoči neznanimi junaki, ki so obležali na Cegru pri Kamenici. Narod, iz čegar kosti se stavijo <čele-kule», zmaga.
Kongres pravnikov v Sarajevu
Za letošnji kongres pravni-kov, ki se vrši v Sarajevu najbliže meseca septembra, se vrše v vseh naših večjih mestih velike i;n intenaivne priprave, tako v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in osobito v Sarajevu, kjer so :amošnji pravniki prevzeli zunanjo organizacijo kongresa. Kongres bo zopet, kakor lanski v Ljubljani, 'trajal več dni. Dva dneva sta določena temeljitim razpravam po raznih sekcijah o najaktualnejših r>rawiih problemih, ki se nanašajo oa reformo našega zakona. Svečana otvoritev kongresa se izvrši v pleiniumu, ravno tako tudi zaključek kongresa, ko bodo sprejete razne resolucije. V raznih sekcijah se bodo razpravljala naslednja vprašanja: a) za-ščio; hram. vlog, b) položaj žeroe v brač-nar;. nasledstvenem in imovtinskem pravu, c) kolektivne pogodbe, d) pomorsko pravo in e) izvršitev sodi).
Planinci!
Biitžajo se binkoštni prazniki, ki bodo omogočili vsakemu izmed nas daljšo turo. Veliko jih je med nami, ki so do sedaj ab-solvirali že lepo število višjih tur; ti turisti so videli, kako se je zilmia umikala vedno višje in višje, za njo pa je prišla v gore pomilad, ki je pobočiia posula z najlepšimi pomladanskimi cvetkami. Marsikatero nedeljo je odmevalo po planinah vriskanje in veseli smeh turistov, ki so iskal razvedrila, zdravja in naravne lepote. Goriški potočki žubore nizdol in lahno poskakujejo preko skailovja; oni pripovedujejo počivajo-čemu planincu o belih vrhovih in temnih stenah, pripovedujejo, kako je prišla pomlad, jih obudila in okrepčaila, kako jih je poslala v svet. Ti potočki hite najprej, prepevajoč pesem o visokih in lepih planinah. Tudii po gozdovih ob pobočjih je postalo živo, raizlega se ,petje ptičkov, ki pojejo pesem pomladi. Neme, blede skale, katere je pomladansko soince osvobodilo debelih plasti snega, gledajo mirmo v svet, čakajo nas — vabijo — tihe so in vendar toliko povedo naim planincem.
Prazniki se bližajo, hitite v drugo, še lepšo pomlaid, v pomlad, katera je samo za planince. Bodite pa oprezni in ne izpostavljajte se zavratnim strmim smežiščem, niti mokrim spolzkim stenam.
Planinsko društvo je poskrbelo za vas, otvorilo je svoje koče, kjer boste imeli lahko počitek in zavetišče in sicer v Bohinju: Hotel Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru; Orožnovo in Malnerjevo kočo pod Čmo prstjo; v Karavankah: Spodnjo kočo na Golici iin Kadilnikovo kočo vrh Golice; v Kamniških" planinah: Kočo v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu, kočo na Kamniškem sedlu, Cojzovo kočo na Kokrskesn sedlu in kočo na Veliki planini. Tudi v iram,antični dolini Vrata bo otvorj en Aljažev dom na binkoštne praznike; slap Peričnik je ravno sedaj najbolj mogočen.
Rade Pašic zopet obsojen
Dva in pol meseca zapora, 27.000 Din globe Beograd, 31. maja
Včeraj se je pred sodiščem I. stopnje v Beogradu vršil proces o tožbi Dragi še Sto-jadinoviča proti Rads PaSiču zaradi nekega članka v »Politiki«, v katerem je Rade Pašič rabil na naslov tožitelja naslednje izraze: »P odvija te rep«, »Vsa vaša lajanja«, »Ker se je vaše lajanje v zadnjem času pretvorilo v tulenje besnega psa«, »Obtožujem vas kot težki kriminalni tip«, »Ali vam je znamo g. Stojadinovič, da se nahajajo v hiši, v kateri stanujete, ukradeni minogi državni spisi iz raznih ministrstev«, »Na podlagi česa ie mogel minister sumiti, da so državni uradniki, ki 'kopljejo luknje v zidove svojih stanovanj in skrivajo vanje državne akte.«
Rada Pašdča je zagovarjal odvetnik Bora Manttaač. Po njegovem govoru in končani razpravi o tej stvari se je takoj prešlo na razpravo o tožbi Rade Pašiča proti Dra-eiši Stojadinoviču ki je v »Politiki« napadel Rade Pašiča z naslednjimi izrazi: »Ugotovil sem, da je g Rade Pašič, kadarkoli mu je bilo potrebno, izigraval ustavo, zakone, Narodno skupščino, z eno besedo, izigraval je vse, kar se je v tej državi spoštovalo im cenilo. Ugotavljam danes, da skuša g. Rade Pašič preslepiti in izigrati
javno mnenje. — Vara se, kdor misli, da bo razpravo zadev g. Rade Pašiča mogel potlačiti. Dokler se narodu ne vrne vse, kar se mu je brezpravno vzelo, in dokler se ne vzpostavi splošno spoštovanje zakonov te države ter onemogoči vmešavanje Rade Pašiča v državne posle, dotlej ne bo miru in pokoja v tej državi.«
Zaslišane so biie nekatere priče, nakar je govoril zagovornik Rada Pašiča odvetnik Martinač, ki je obširno dokazovali, da Rade Pašič ni kriv, ter je zahteval 50.000 Din za obrekovano čast svojega klijenita. Zatem sta govorila zagovornik obtoženca Para Grebenac in Dragiša Stojadinovič sam, ki je čiital svoj zagovor skoro celi dve uri ter navajal pri fcem razne dokumente. Razprava se je končala ob 13.
Sodišče je po kracsem posvetovanju sklenilo, da se Rade Pašič kaznuje, in sicer radi uvrede .ta 15 dni zapora in radi klevete na dva meseca zapora in 5000 Din v korist državne blagajne. Razen tega mora plačati 3000 Din sodnih stroškov in okleve-tanemu Dragiiši Stojadinoviču 20.000 Din. Dragica Stojadinovič je bil na Pašičevo tožbo oproščen, ker je smatralo sodišče dokaz resnice navedenih očitkov za prinesen
Mariborski občinski svet
Maribor. 31. maja Občinski svet je imel nocoj ob 15.30 svojo 6. redno sejo pod županom dr. Lesko-varjem, ki je najprej prečital razne došle vloge, med drugim prošnjo deške meščanske šole za podporo 1000 Din, da morejo nekateri razredi napraviti izlet na Sušak. Prošnji je bilo brez ugovora ugodeno. Preči) tan je bil nato dopis rekrutne komisije, naj imenuje občinski svet iz svoje srede dva člana v komisijo za letošnje vojaške nabore v Mariboru. Ker se prostovoljno v to komisijo nihče ni javil, funkcija je namreč brezplačna, je župan nadprej predlagal, dia se prizna obamia članoma primerna odškodnina, nakar sta bila določena v rekrut-no komisijo obč. svetnika Stabej in Lorber (oba pristaša SLS).
Zupan je nadalje omenil, da ima občinski svet v smislu uredbe o krajevnih in oblastnih šolskih odborih odposlali v dotič-na odbora za osnovne in meščanske šole pet zastopnikov. Obč. svetnik dr. Juvan (SLS) je nato predlagal, naj se v krajevni šolski odbor odpošljejo dr. Faninger (SKS), Osvatič (SLS), dr. Strmšek (SDS), Dobravec (NSS) in Puceij (NRS). Socija-fet Petejam je temu predlogu odločno ugovarjal, plediral je za volitve teh zastopnikov po proporcu in zahteval, da se mesto Puclja voli socijalist Bahurt. Podžupan dr. Lipold se je izjavil za to, da naj bi se izvolil tudi en zastopnik opozicije. Pri glasovanju je bil pred'og dr. Juvana sprejet z večino gteov. Zanimivo je, da so za predlog glasovali tudi Nemci, -proti pa socijalisti im samostojni demokrati, k; so se izrekli za socajalista Babama mesto Puclja. (Medklici pri socijalisti h: »Živela demokracija! Živela nemška manjšina!«)
Občinski svet je nato obravnaval razne tekoče zadeve lokalnega značaja. Dr. V. Kukovec je med drugim predlagal, naj se v Maribora ustanovi mestna zastavljalnica po zgledu v drugih večjih mestih, kakor n. pr. v Ljubljani. O nadaljnern vzdrževanju Barze dela se je občinski svet izrekel, naj
Francoski konzul De Flache pri slovesu od Ljubljane
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Torek, 31.: «Mnogo hrupa za nič«. C. Sreda, 1.: "Lumpacij vagabund». B. Četrtek, 2.: »Pahljača lady \Vitidermere».
GI<>boko znižane enotne cene. Izv. Petek. 3.: Zaprto.
Mariborsko gledališče:
Sreda. 1. ob 30.: «Pri belem konjičku*. A. Kuponi
Četrtek. 2. ob 20.: «Rigoletto». C. Kuponi.
Petek. 3.: Zaprto.
Gostovanje Vladimirja Skrbinška t ljubljanski drami V četrtek zvečer gostuje v ljubljanski drami gosp. Vladimir Krbinšek v ulogi Darlinatona v Wildeovi komediji Pahljača ladv Windermere» tudi zadnjikrat ki je debitiral pred štirimi leti na ljubljanskem odru v Wiedovi veseloigri <2X2 = 5>, je nastopal prvo leto svojega delovanja v Mariboru, kjer se je v kratkem času razvil in igralsko izpopolnil. Leta 1924./25. je odšel "s Tepavcem (sedanjim režiserjem in !'čitc!;'3ui zagrebške igralske šole) v Varaž-ilin. kjfT je igral s posebnim uspehom \Hiapca Jerneja» in pa <Krečinskega» Leta
1925. je odšel v Split, kjer je ostal dve sezoni in se odlikoval v resno karakternih kakor tudi v komičnih ulogah. Vrsta njegovih ulog kakor Gregers Werle (Divja raca), Ganja (Idiot), Eichliolz (Kamen med kamenjem), Tito Sacchi (Scampolo) itd. Upamo, da bo naša javnost znala ceniii stremljenja mlada-ga slovenskega igralca in posetila v četrtek to predstavo, s katero je zabavna komedija <Pahljača lado Windermere» tudi zadnjikrat na repertoarju. Cone so enotne in znižane.
Binkoštni prazniki v mariborskem gledališču. Da bodo imeli mnogoštevilni gostje, Id pridejo na binkošti v Maribor, priliko poseliti gled$dišče, se bosta na binkoštno nedeljo vršili dve predstavi. Popoldne ob 3. bo velezabavna veseloigra cSoampolov. Zvečer ob S. pa melodijozna, učinkovita opereta cKneginja čardaša>.
Predstave za birmance t mariborskem gledališču. Botri in botrice, peljite svoie birmance na binkoštno nedeljo ob 3. v gledališče, kjer se uprizori velezabavna veseloigra Scampolo. Nedvomno boste na ta način nudili mladim, razvedrila željnim bir-mancem največje veselje. — Istega dne zvečer ob 8. pa se igra efektna Kalmanova opereta »Kneginja čardaša».
Razpadanje opernega gledališča t Zasrc liti. Zagrebška .Riječ ■ poroča, da izgubi Narodno gledališče v Zagrebu poleg odpušče-
nih članov kapelnika Milana Sachsa in pevk šugh - štefančeve ter Segedi - Sestričeve še nekaj drugih najboljših pevskih sil. Josip Ri-javec je sklenil pogodbo z Državno opero v Berlinu, kamor gre tudi Šimenc. Y Beograd odide izvrstni dirigent Baranovič in prima-balerina Margareta Fromanova. Takisto zapušča Zagreb basist Josip Križaj.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovo glasbo z glasbenoknjiževno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Tiska se 5. in 6. številka, ki ju uprava razpošlje naročnikom še pred bin-koštnimi prazniki. Vsebina glasbenega dela: Emii Adamič: »Umirajoča«, peteroglasen mešan zbor v madrigalnem štilu, Saša Šan-tel: »Aganče Boži j c, peteroglasen mešan zbor z orglami (harmonijem) iz starosloven-ske maše, Vasilij Mirk: -Šumi, šumi«, moški zbor. — Vsebina književne priloge: Jakob Aljaž, Tri Golarjeve pesmi iz zbirke »Njiva zori<. Dr. Jos. Mantuani: jugoslovenski glasbi«. Prof. H. Druzovič »Slovenska, hrvatska in srbska narodna pesem> (razprava z notnimi primeri). Dr. J. Mlinar - Ciga-le: 'Razlika med vokalno in glasbo v širšem smislu«. E. Adamič1: «Madrisral». Naši skladatelji. Dopisi. Pevska društva. Operna in koncertna kronika. Nove skladbe in izdaje. Glasbeni listi. Fazno. Listnica uredništva in upravo. — Letna naročnina na 'Zboren znaša le 40 Din in se nanje lahko še vsak nri-] jatelj glasbe in petja naroči, <iokJar trai.i naklaua. Podpirajte <Zbore»J
Danes ob 4„ 7. in 9. uri III, in IV. del (konec) senzacljonalno kriminalnega
velefilma
n
Hiša skrivnosti"
(Das geheimnisvolle Haus)
Znameniti Rus Ivan Možuhin je v teh delih naravnost nedosegljiv! — Ker je za* nimanje velikansko, preskrbite si vstopnice v predprodaji od 3. pop. naprej v
Telefon 2730.	Kino «DVOR»
se stavijo konkretnejši predlogi.
Poročevalec fin. odseka podžupan dr. Lipold je med drugim predlagal, da se ugodi prošnji Ivana iMurka za nakup mestne stavbne parcele ob Vrbanovi ulici. Vprašanje premestitve senetiega trga v bližino 'mestne klavnice, s čemer je združena tudi premestitev mestne mostne tehtnice, je fin. odsek po dr. Lipoldu predlagal, da se rešitev tega vprašanja 7-ačasno odložil, dokler se ne ustvari direktna zveza Tattenbacho-ve ulice z mestno klavnico. Zato ostane se-neni trg še nadalje na Trgu svobode, ker je to praktično tudi za nekatere okoličane. Prošnja vojašnice vojvode Mišiča, naj mestna občina prispeva k stroškom za popravo plota, se je odklonila. Deloma se je ugodilo prošnji mestnega knjigovodstva za preureditev uradnih prostorov. Mariborskemu trgovskemu gremiju se je dovolila ponovna podpora za trgovsko nadaljevalno šolo v znesku 5000 Din.
V imenu fin. odseka je nato podžupan dr. Lipold predložil občinskemu svetu obširnejši investicijski načrt, ki obsega predvsem kanalizacijo nekaterih ulic, potem zgradbo novega letnega kopališča ob Dravi, povečanje rezervarja mestnega vodovoda na Kalvariji, nadalje nabavo traktorja s priklopnim vozom in druge investicije. Za izvedbo tega načrta je potreben kredit v znesku 6 in pod milijona dinarjev. Občinski svet je odobril najetje posojila v višini tega zneska.
Proti koncu sele je dr. Jerovšek (SLS) prečital nekaitere prošnje za odstop mestnih stavbnih' parcel ob Vrbanovi ulici. Med drugimi je bila tudi prošnja podjetnika Nas-siimbecija. Podžupan dr. Lipold se je izjavil proti ugoditvi te prošnje, češ, da je občina kupli-a ta svet ob Vrbanovi ulici z namenom, da podpre revnejše sloje pri zidanim stanovanj. Sprejet je bil predlog dr. Jerovška, da mestna občina kupi Hoffman-novo posestvo za 200.000 Din in tako čim prej uredi Tattenfbachovo ulico. Občinski svet. Weixl (SDS) je poročal o podelitvi raznih koncesij. Obširneje je poročal glede dogovora o maksimiranju tarif za avto-Lzvoščke. Občinski svet je odobril 'podelitev koncesije Ivanu Volkerju za avtobusno osehno vožnjo na progi Maribotr-Jairenina, kakor tudi Antonu Lipovšku za avtovožnje na progi Maribor-Sv. Peter-Zg.Daiplek'-Ptul.
Seja je bila ob 18. končana.
Slovenec - žrtev Save pri Zagrebu
n Zagreb, 31. maja Danes je Sava v letošnji kopalni sezo-nin zahtevala prvo svojo žrtev, ki je Slovenec — vojnik Fran Ravnikar, 23 let star, doma iz Vrha pri Brezovici. Služil je pri bosanskem eskadronu. Ko so se vojaki danes kopali v Savi, je močan val Ravnikarja pograbil in ga odnesel. Rešiti ga niso mogli, ker so ga valovi takoj zakrili.
Zopet samomor mladega dekleta
Surov ponočni napad v Šiški.
Ljubljana. 31. maja
Davi okrog 4. zjutraj je na stražnico na Dolenjski cesti v vsej sapi pritekel mlad gospod, Vladimir R., in javil, da se je v neki gosffimi na Prulah zasitrupila z lizo-lom domača služkinja. V gostilno je takoj odhitel službujoči stražnik, ki je našel v njeni sobi 301etoo natakarico Mici D., doma iz Radohove vasi, nezavestno na postelji. Kakor je stražnik ugotovil, je mlado dekle še do pozne ure streglo gostom in se veselila -tudi sama z njimi. Ne da bi kazala razburjenje, je iz gostilniške sobe odšla v svojo sobo, kjer je izpila večjo količino lizola in kozarec vrgla potem skozi Okno tia dvorišče. Ze nezavestno so pozneje našli domači. Klicali so takoj na pomoč rešilno postajo, ki je obupanko odpeljala z rešilnim avtom v splošno bolnico, kjer so ji takoj izprali želodec. Zdravniška pomoč pa je bila že prepozna, zakaj strup ie bil premočan in je hitro učinkoval. Okrog 5. ure zjutraj je D. zastrupi j en ju podlegla. Kaj je mlado dekle gnalo v smrt, ostane zagonetka. Zapustila ni nikakega poslovilnega pisma, pa tudi kdaj prej ni niti malce namignila na to, da jo kaj tare. To je v majniku že tretji slučaj samomora z lizolom v Ljubljani, dočim je bilo poskuše-nih samomorov s tam stapom veliko več,
a so bili obupani še pravočasno rešeni. *
V Šiški se rado večkrat pripeti, da ponoči na ulicah tudi potem še ni mirno, ko sa-ifto pri peku še luč gori. Za tem ali onim vogalom se pojavijo še ob poznih urah temne sence, česar posiedica je navadno vesela ali bolj žaJositaa novica. Prebivalce hiš v Aljaževi ulici ie predvčerajšnjim ponoči zbudilo sitrahovito kričanje: »Policaj. policaj!« Vse je planilo iz toplih postelj k oknu. Na cesti so zagledali kakih' pet postav, ki so se medsebojno ruvale. Padale so klofute z desne in leve. Šlo je za navaden cestni napad, ki so ga vprizorili neki ponočnjaki na delavca Ivana Peterlina in Gašperja Jeraja tako-le za šalo in iz dolgega časa. Ponočnjaki so srečali oba okrog 2. ponoči, ko sta se vračala po Celovški sesti v Št. Vid s kolesi. »Halo. zdajle pa napravimo hec!« Rogovileži so si bili naenkrat edini na mah. Dva sta pristopila k kolesarjema in ju pozvala, naj počakata.
Onadva sta takoj ubogala, zakaj navihan-ca sta se predstavila kot detektiva. Potem sta ju nahrulila, da sta kolesi skoro gotovo ukradla in morata zato z njimi. Družba ponočnjakov je Peterlina in Jeraja odvedla nato v temno Aljaževo ulico proti železniški progi, kjer ju je začela neusmiljeno pretepava ti. Spustili so ju šele, ko so začeli prihajati ljudje na ulico, nakar so pobegnili. Napadalci, katerih imena je policija naknadno ugotovila, bodo imeli seveda priliko zagovarjati svojo nočno avanturo na sodišču.
Samomor oficirja v Mariboru
Poizkušen samomor brezposelnega uradnika. — Z nožem nad gosta.
Maribor. 31. maja Podporočnik 45. pešpolka Branko Ilič iz Niša se je hotel danes s puško ustreliti skozi srce. Zadel se ni v srce, marveč je strel šel nekoliko nižje pod srcem. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer je podlegel težki rani. Kaj je'gnalo mladega oficirja v snirit, ni znamo.
Brezposelni privatni uradnik, rodom Ljubljančan, Anton O., si je danes z britvijo prereza! žile na levi roki. Močno krvavečega so prepeljali v javno bolnico, kjer so mu 'Ustavili kri in rano obvezal. Vzrok — nesrečna ljubezen.
V mariborsko -bolnico so danes pripeljali težko, z nožem ranjenega 571etnega posestnika Ferdinanda Breznika iz Sv. Duha na Ostrem vrhu. Včeraj dopoldne je sedel v gositilni Namestnika v šturmovi grapi. Tam se je mudil tudi neznan človek, ki se je začel bahati, da si je kupil nov »Stich-raesser«, s katerim bo v nedeljo, ko bo pri Sv. Duhu žegmanje, ne£aj kož odri. Posestnik Nande je nato pripomnil, da to ne bo rtako lahkio in jo bo lahko sam skupil. Neznani človek pa je z novim nožem skočil proti posestniku ter ga zabodel v leva pljuča.
Porota
Celje, 31. maja
Ponarejevalec uradnih listin
Danes je porotno sodišče razpravljalo o prav zanimivem slučaju, kako je umel neki kmetič s ponarejanj eni uradnih pečatov in listtnn kcanodno in brezskrbno živeti.
Radi ponarejanja uradnih pečatov in listin se je imoral danes namreč pred poroto zagovarjati 391etni posestnik Jurij Plevmik iz Košnice, občina Dobje. Plevmik je zadnja leta živel dobro ter posojal v stisk se na-hajajočim kmetom denar na oderuške obresti. Živel je brezskrbno, dasi je posedoval samo poldrugi oral zemlje, ki pač ne more preživljati njega in 'njegove veččlanske rodbine na tako lahek način. Hodil je okrog elegantno oblečen ter se čestokrat vozil v Celje, Maribor, Ljubljano in Zagreb. Doma je imel tudi lepo knjižnico, a ljudje ga niso nikdar videli pri trdem poljskem delu. Vsem je bilo to zelo sumljivo, toda niso mu mogli dokazati, da bi si sredstva pridobival na nepošten način. Šele lansko leto so prišle na dan tajnosti, kako si je znal pridobivati denar. Radi malenkostne tatvine so namreč orožniki aretirali nekega Ivana Jazbinška, ki jim je nevoljen izjavil: »Je že tako na svetu, da male tatove zapirajo, oni, ki si s ponarejanjem uradnih štampiljk in listin služijo lepe denarje, pa puste čisto na miru.« Po daljšem oklevanju je Jazbinšek orožnikom povedal, kako mu je Plevnik, — za kar naravno je moral plačaiti večjo vsoto, — ponaredil pečat županstva in podpis župana na listini, na podlagi katere je potem Jazbinšek lahko vzel svojo ženo iz ljubljanske umobolnice. Nadaljne poizvedbe orožnikov so dognale, da je Plevnik en gros proti plačilu ponarejal razne listine in da je pri tem podu stopil v kompanijo s Francetom Vizjakom iz Zibike. Slednjemu je napravi] uradno potrdilo sreskega poglavarja v Šmarjah pri Jelšah, kakor tudi uradno potrdilo sreskega poglavarja v Celju, ki potrjujeta, da jc Fran Gornik (Vizjak) posestnik v oblini Griže, opravičen pobirati milodare po Sloveniji in Hrvatski, ker mu je požar uničil hišo in gosp7darska poslopja, da mu je plaz odnesel 3000 trt in povoden! vse uničila. S temj potrdili je hodil Vizjak okoli po deželi in žel lepe uspehe. Plevniku je redno pošiljal polovico naprošenega denarja. Piev-nik ie postal še drznejši in brezebzirnejši. Neusmiljeno je iztirjaval od kmetov izposojeni denar 'n pognal na boben več kmetov. Oškodoval je tako za več 100.000 Din razne ljudi. K Plevniku so prihajali tudi sumljivi možje z nahrbtniki. a se prazni vračali. Plevnik, dasi oženjen, je začei nagovarjati tudi ženo domačega čevljarja, naj pobegne z njim v Trst, kjer bo imel prav lepo službo in bosta lahko brez skrbi živela.
Plevnik, mož čedne postave, je nastcoal pri razpravi samozavestno, dočim je Vizjak, ki je hodil po Sloveniji kot reven po-gorelec, pravi kriminalistični tip. Porotniki so soglasno potrdli vsa vprašanja, nakar jc porotni senat obsodil Jurija Plevnika na 15 mesecev težke ječe s primernimi poostritvami. a Franceta Vizjaka na 12 mesecev.
Nato se je pričela Taziprava proti Francetu Petkov.šku iz Lepinje vasi radi uboja. O razpravi bomo poročali jutri.
Ha Številna vprašanja
sporočamo vsem inserentom, da bomo naročilne dopisnice za srečke državne razredne loterije 14. kola priloEli binkoStni Številki <Jutra».
Prepričani smo, da bomo tudi v novem kolu prinesli našim igralcem Številne bogate dobitke, kakor smo jih prinesli v pretečenem kolu.
Zadrnfaia hranilnica r. «. i e. s. Prra in največja prodajalniea srečk za SloTenijo Ljubljana, St. Petra eesta 19.
Domače vesti
*	12 natefeke sluibe. Na službovanje v ministrstvu prosvete sta vpoklicana kot pomočnika pri referentu za Slovenijo gg. Zmago Konečnfe fn Ivan Seško. KoneCnlk je učitelj in znani naciionalnl delavec ra Ptujskem poUn, g. Seško. oSteli Is pofrtvo vale« član narodnih ln kufturnfh društev v Rušah.
*	UčIteB-voJaki v mariborski oblasti. Mi-
nistrstvo prosvete je sprejelo v državno službo ter postavilo sledeče tfčUe.ie-volake Stanka Terčaka v Marenbeng, Mihaela Pre loga v Celje na deško osnovno :'olo, Ra.iica Burga v Loko pri Zusmu, Vilfbalda Belo-glavca v Mursko Soboto, Tiv*darja janeža v Kapco. Vladftntrfa BertaioMa v Ruše, Ivana Ranfla v Sv. Vid pri Planini, Miloša Ledineka v Maribor na I. deško osnovno šolo, Rafaela Berceta v Šmarje pri Jelšah, Rajka Iglarja v Vuhred. Antona Smodiča k Sv. Barbari v Halozah. Kakor nam sporočajo iz ministrstva prosvete, morajo imenovani takoj nastopiti svojo službo, čeprav še niso prejeli poziva od šohtce oblasti
*	Izpremembe v strokovnem šolstvu Jo-ško Čopič profesor Srednje tehnične šole v Ljubljani, je premeščen v Maribor; Vilko Sever, upravitelj strokovne šole za obrtno risanje v Kastvu, je iz 2. pomaknjen v 1. skupino II. kategorije; Katarina Munich je imenovana za učiteljico v 1. skupini III. kategorije na osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani.
+ Inšpekcija kmetijskih šol v Sloveniji. Poljedelski minister inženjer Svetozar Stan kovič ie načelnika oddelka za kmetijski pouk M. Stojanoviča določil, da izvrši inšpekcijo kmetijskih šol v ljubljanski in mariborski oblasti. Načelnik Stojanovič odpotuje te dni v Slovenijo.
*	Oprostitev davčnih taks. Na posredovanje upravnega odbora Udruženia rezervnih oficirjev je direkcija davkov oprostHa od plačevanja davčnih taks ob priliki zabav, koncertov in drugih prireditev vse pododbore udruženja.
*	Promocija Jugoslovena na nariški univerzi. Zagrebški zdravnik dr. Voio Scioiler e bil nedavno na medicinski fakulteti v Parizu promoviran za doktoria medicine. Dr. Scholler, ki živi že več let v Parizu, je dosegel francosko državno diplomo, ki omo goča tujcu nadaljevanje klinične kariieie v Franciji.
*	Mednarodni tečaj za učitelje podmladka Rdečega križa. V juliju se bo vršil v Bruslju mednarodni kurs za učitelje podmladka Rdečega križa. Uprava podmladka Rdečega križa v Beogradu bo te dni razpisala natečaj z, izbiro svojega zastopnika na tem tečaju. Izbira se bo vršila med učitelji in učiteljicami osnovnih iti sredniih šol.
*	Poljski gospodarski strokovnjak] v Beo gradu. Predvčerajšnjim ie prispela v Beograd deputacija zastopnikov poljske trgovine in industrije, ki se je prej tri dni mudila v Zagrebu. Gosti so prišli iz Siska, kjer so si ogledali TesBčevo tovarno likerjev, ter ostanejo v Beogradu dva dni. nakar odpotujejo v Sarajevo in v Dalmacijo. Pose-tiii so ministra za trgovino in industrijo dr. Spaho, potem pa v družbi poljskega poslanika dr. Okenskega tudi zunanjega ministra dr. Voio Marinkoviča.
*	Poljski skavti v Jugoslaviji. Savez izvidnikov in planink v Beogradu je preje! obvestilo, da pride meseca julija v Beograd večja skupina poljskih skavtov s profesorjem T. Strumilom. Poliski skavti bodo prepotovali vso našo državo v svrho prouča-vanja naših krajev in spoznania z našimi skavti.
*	Dr. Frangeš pri italijanskem kralju. Na
mednarodnem kmetijskem kongresu v Rimu zastopa našo državo prof. dr. Frangeš. Kakor javljajo iz Rima, je bi! dr. Frangeš predvčerajšnjim sprejet v privatni avdijenci pri italijanskem kralju.
+ Angleški novinar v Jugoslaviji. V Splitu se mudi že teden dni urednik velikega angleškega dnevnika »Westminster Gaz-zetta«, VVardoon West. Ii Splita odpotuje v Dubrovnik ter poseti Kotor. Cetinje, Mo-star, Sarajevo in Beograd. Na povratku pride tudi v Zagreb in Ljubljano. Cilj njegovega potovanja je spoznavanie razmer v naši državi.
" Otvoritev telefonskega prometa s Koroško. S 1. junijem t. 1. se bo :ilvoril telefonski promet med Ljub'jam in Celovcem Ljubljano in Beljak im, Zagreb :m in Celovcem in Zagrebom in Beli.tk^m. nadalje med 20 kraji v marib^iski oblasti in 17 kraji na Koroškem. V pro n-ru 1 j lbliane in Zagrebom s Koroško bo pristojbina za enotno navadnega pogovjra znašala -'7.50 Din za pozivnico 9.35 Din, v prjmjtj drti^lh krajev s Koroško pa za enoto navadtisgi pogovora 2- Din in za P0iivi'i0 7 70 Din.
+ Dijaški rok za absolvente trgovskih šol Absolvente državnih dvorazrednih trgovskih šo! v Ljubljani, Mariboru in Celju obveščam, da imajo v smislu odoka ministrstva vojske in mornarice Dj. Br. 9303 z dne 18. marca 1927 pravico ;ia dijaški rok vsi absolventi imenovani zavodov, boditi ca so pred vstopom na trgovsko šolo dovrš.li IV. razred srednie šole ali pa IV. raz*ed meščanske šole. Enako imajo v smis.u odloka komande Dr. cke dfvteiiske oblasti v Liub liani Dj. Br. 2 z dne 28. marca 1927 pravico na dijaški rok tisti absolventi zgoraj naštetih trgovskih šol, ki tr^d vstopom na trgovsko šolo niso dovršili IV. razreda
srednje ali meščanske šole, pač pa so ab-solvirall pripravljalni razred. — JosiD Go-gala.
*	Slovensko planinsko društvo nazna nja, da jo otvorjera in oskrbovana Krekova koča na Ratitovcu in ostane odiprta čez celo sezUo. Vsa pote do koče so dobro markirana; posebno priljubljena je pot iz Cešnjice čez Prtovč na Ratttovec. Tudi iz Železnikov in Zaloga je maridirana pot do koče. Ratltovec nudi turistu krasen raz-gled ter Ima tudi jako lepo floro. Sestop iz Raititovca je tudi čez Ribčevo plamino-Nem 3cj Rovt v Bohinjsko Bistrico; dalje Krekova koča-Nomenj ter Krekova koča-Draž-goše-pod Jelovco na Podmart
*	Opozorilo inozemskim nameščencem ter tvrdkam, ki jata zaposlujejo. Po odredbi ministra za socijalno politiko od 26. m; ia 1927 »0« br. 4119, se vsa začasna dovolila za zaposlenje, izdana po odloku ministrstva za socijalno politiko od 4. februarja 1927. Z. R. br. 1278/IV. <j0 l. -jciia 1927, avtoma tično podaljšajo do 1. julija 1927. V s'uča:"h, kjer se zaposlovanje inozemcev ni dovolilo ter ie odredil rok za odpust inozemca do 1. junija 1927, se z omenjeno odredbo ta rok ne podaljšuje.
*	Pomladanska skupščina naših lovcev.
Dne 28. maja se je v Beogradu vršila pomladanska skupščina osrednje uprave Zveze lovskih društev naše kraljevine. Iz pokrajin so prišli delegati posameznih zvez. Za Slovensko lovsko društvo so se skupščine udeležili predsednik društva dr. Lov-renčič, ravnatelj J. Zupan in dr. Stanko Erhartič. Razpravljalo se je o aktualnih vpra šanjih lova. Kralju in njegovemu domu je bila izražena zvestoba in udanost lovcev. Posebna delegacija je na pristojnih mestih razložila potrebe in želie lovskih organizacij.
*	Dijaške ekskurzije na morje. Dijaki Srednje tehnične šole v LJubljani so prošlo soboto preko Sušaka odpotovali v Dalmacijo. Štirideset učenk drž. ženske gimnazije v Ljubljani pa gre na otok Rab. Šolski podmladek »Rdečega križa« iz Crikvenice pri de dne 10. junija preko Sušaka in Ljubljane na Bled.
Opozarjam
na
breaknnkurenčne cene birmanskih daril UR in ZLATNINE.
Jos. Eberle, Ljubljana, Mestni trg 17.
*	Češki turisti na Jadranu. Po poročilih iz Prage prispe v prib. dneh v Crikvenico večje število čeških turistov. Na Češkem se pri vseh potniških uradih vrši živahna propaganda za naše Primorie. Te dni je izšel poseben prospekt v češkem jeziku z vsemi podatki o jugosiovenskih letoviščih, zlasti o naši riviieri..
*	Smrtna nesreča. V bližini davnega kolodvora v Zagrebu se je pripetila nesreča, ki ie zahtevala človeško žrtev. Zidar Rudolf Rizzi, oče treh nepreskrbljenih otrok, je šel v Zagreb na delo. Da si skrajša pot je hodi! po železniškem tiru. V trenotku ko ie nameraval prekoračiti tir, ga ie zgrabila lokomotiva in ga smrtno poškodovala. Na kraju, kjer se je pripetila nesreča, se ie ponesrečilo že nad trideset oseb.
*	Somborska oblastna skupščina za gla-dujoče Hercegovce. Oblastna skupščina v Somboru votirala za gladujoče v Hercegovini podporo 50.000 Din, za oškod ivane po potresu pa tudi 50.000 Din.
*	Velika pneverba na beograjski pošti. Na beograjski pošti so prišli na sled veliki poneverbi ter je policija aretirala poštnega zvanlčnika Savo Pirgiča, ki je obdolžen, da je prikril neki večji denarni zavoj poštne hianHnice, v katerem je bilo 49.000 Din.
*	Gradnja dijaškega doma v Beogradu. Beograjska mestna občina je Jugosloven-skemu učiteljskemu udruženiu dala brezplačno na razpolago večji gradbeni kompleks, na katerem se v kratkem prične graditi projektirani »Dijaški dom*.
*	Samomor zagrebškega trgovca. Včeraj popoldne se je otrova! v zdravniških krogih znani trgovec Leopold Mauthner. Imel je v Preradovičevi ulici veliko trKwi.no z medicinskimi in kirurgičnimi inštrumenti. Vzrok slabo idoči trgovski posli.
*	Gradnja novega poštnega poslopja na Sušaku. Glasom obvestila generalne direkcije pošte in brzojava se na Sušaku v kratkem prične z gradnjo novega poštnega poslopja. Potrebno stavbišče bo dalo na razpolago ministrstvo, dočim bo gradnjo finan cirala poštna hranilnica v Zagrebu, ki bo dajala brezobrestna posojila. Gradbeni tro-ški so proračunjeni na šest miliionov dinarjev.
*	Ustavitev dela v predoru ood Ivan. planino Sarajevska železniška diTekdja Je prejela odredbo, nai ustavi vsa dela pri zgradbi predora na Ivan-planini. ki so se doslej vršila v državni režiji, ker je mini-
„VOIKA"
siri leno
Din
189
Razvitje prapora, javna telovadba
binkoštni ponedeljek
6. junija - ob 4 uri popoldne -
s trsk! svet sklenil, da se oddaio v privatno režijo. Licitacija za dovršitev teh del bo razpisana te dni. V kratkem bo razpisana tudi licitacija za zgraditev proge Niksič-Trebinje.
*	Mrtvec v godu špirita. V oositisicem Travniku so doživeli te dni veliko senzacijo. Pred mesecem dni je umrl tamkaj neki Ivan Vil in bil — kakor se ie zatrievaio — po predpisih pokopan. Te dni ua so ženske snažile kleti ter občutile nek sn rad. Pokiicale so bolničarko ter odprle sed, iz katerega je prihajal smrad. V sodu «3 r:&Sle v špiritu mrtvega človeka. Dognalo se je, da je neki zdravnik Ivana Vila dal položiti v špirit, baje v znanstvene svrhe. krsto pa napolniti s treskami in peskom ter ;e bila po običajnih obredih pokopana. Ta čudni dogodek je povzročil v Travniku veliko senzacijo, pa tudi veliko nevolio. Poseona deputacija je pri velikem županu zahtevah strogo preiskavo.
*	Senzacijonalna aretacija v Skopliu. Policija v Skoplju je v pondeljek aretirala bogatega tamkajšnjega industrijalca iz Le-skovca Mihajla Jankoviča. Obtožen je, da ie dal preorati nemško vojaško pokopališče pekrade! nagrobne spomenike in ž njimi gradil svojo hišo. na pokopališču pa pose-ia! koruzo.
*	Zahtevajte pri Vašem trgovati vedno izrecno samo »Froš« muholovke z varstveno znamko —Žaba — in patent obešačem.
J25
*	Pomnite: Čim dalie časa ima Ženska hvala časa, da razkraja neznago, tem lažje ie bo odpravilo Schichtovo milo.
Iz Ljubljane
modemih in toaletnih potrebščin za n gospode in dame pri naskrbnejši po-y strežbi je edino tvrdka
T EGER, LJUBLJANA,
Sv Petra c. 2
□
momnDonamnmaomncncDDOOD
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu. krčih nevralgiiah (ischias). pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove. ostarelosti, kron kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodav-nem radioemanaciiskerri termalnem kopa lišču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaia Straža-Toplice (3 km) Sezona od 1 rcnua do 30 sept Ves modern komfort Prospekte na zahtevo Pošta telegraf in telefon	142
*	Neprijetno potenje kože (nog in rok) sigurno odstrani »Formacit« mazilo. Tuba Din 15 Zahtevajte oris »Formacit« v dro-gerijah. Depoi drogerija Adria. Ljubljana Šelenburgova ulica !., za Celie drogerija Vrtovec.	796
h Ali že veste kje ste solidno postreženi? Razne vrste vezenine, ženske in moške nogavice dobite Po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče 3.	714
Damske ietne p ašče
najnovejše, fino blago v raznih barvah od 500 do 800 Din; volnene obleke v modnih barvah — tudi plisirane od 270 do 650 Din; vsakovrstne perilne obleke od 60 do 180 Din; modne bluze — imitacija svile cd 85 Din naprej; modna in športna krila od 60 do 140 Din; vsakovrstne otroške oblekce, moderne otroške in damske listra--ste, klotaste, bele in barvaste predpasnike kakor tudi damsko perilo dobite po jako nizkih cenah le pri: F. in 1 GOR1ČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — Oglejte si razstavo v izložbi!	6155»a
h Pri zastajajočem telesnem odvajanju
napetem telesu, odvečni želodčni kis:ini glavobolu, razdražljivosti občutku tesnobe, splošni slabosti, utrujenosti pospešuje prf-rodna grenčica »Franz- Josef« brez truda in bolečin lahko izpraznitev. Naizn.imen!-ejši zdravniki tega stoletja so vodo >Frar.z Josef« z vrfikim uspehom porabliali pri moških, ženskah in otrocih.
' Opozarjamo čitatelje, da ie današnji šte vilki »Jutra« priložila prospekt drž. razredne loterije z dopisnico, m kateri r.orc o naročiti čitatelji srečke, iiaisrečne^š.i ivnd-ka M. S. Serdarušlč, 3zo'zrzi Jevremiva ulica 32.
Tretli del io koneoi
Circus Adoify Bonomc
Ker se la f lm predvaja že ju(ri v Zagrebu, ga mi predvajamo
samo danes ob 4, 7*8, i" 9 ELITNI KINO MATICA
u— Slovo francoskega konzula iz Ljubljane. Včeraj ob 12.8 je francoski konzul g. Paul de Flach odpotoval iz Ljubljane, kjer si je pridobil tekom svojega službovanja nešteto dobrih, prijateljev. Pred odhodom dunajskega brzovlaka se jc zbrala na kolodvoru mnogoštevilna družba njegovih znancev in prijateljev ter predstavnikov naših kulturnih in drugih korporacii. Od njega se je poslovi! tudi novi konzul g. Richard, nadalje veliki župan dr. Vodopi-vec, komandant Dravske diviziiske oblasti general Danilo Kalafatovič. vladni komisar ljubljanske občine Anton Mencinger, češkoslovaški konzul dr Resi, italijanski generalni konzul g. Gavotti. za francoski institut pa dr. Debeljak in dr. Pretnar.
u— Razstava pogrnjenih miz. Cenjeno občinstvo se opozarja na razstavo pogrnjenih miz v Kazini (Zvezda) ki bo izredno zanimiva in pestra. Razstava ie odprta od 9. do 13. in od 14. do 19. ure.
u— Inozemski gostje v Ljubljani. 2e!ez-ničaTske balkanske konference in vsedelav skega zleta, ki se vrši ob binkoštih v Ljubljani, se udeleži več inozemskih delegatov. V četrtek dne 2. junija popoldne ob 17.22 prispeta \VeigeI z Dunaja in Maksamin iz Poljske. Isti dan zvečer ob 21. pa dospe večja 20 članska delegacija. Med delegati se nahajajo, tajnik celovške delavske zbornice dr. Newo!e, podpredsed. iste Rudolf Tribal, Makarijev iz Sofije, Prodromon iz Aten, Sonaunides iz Soluna in Ballineanu iz Bukarešte Na kolodvoru jih sprejme želez-ničarska godba in predstavniki Delavske zbornice. V petek pa prispe Iz Pariza mednarodni tajnik Fimmen..
u— G. vladnemu komisarju na ljubljanskem magistratu. Prejeli smo: Hišne posest nike v Florijanski ulici je mestni magistrat pod vodstvom vladnega komlsaria in rje govega sosveta pretekli teden jako nemilo preseneti! z zahtevo, naj rtačtio stroške za napravo novega trotoaria. ki znašajo za posamezne posestnike večinoma rad 1000 dinarjev, plačljivih v 30 dneh. Hišni po sestniki si sedaj belijo glave, kako pridejo do tega plačila. Od najemnin iim ne preosta ne nit! toliko, da bi popravljali lastne hiše, in od kod naj sedaj vzameio denar za novi hodnik. Če ima mestni magistrat na podla gi § 71 obč. reda pravico, iztiriati omenjene stroške od posestnikov nai bi vsaj računal z njihovim gmotnim položajem ter razdelil zahtevane vsote na večletne obroke, da bi iih zmogli plačati. Sai ima občina za jamstvo trotoaT, ki ga gotovo nihče ne bo od nesel, pa tudi od prejšnjega trotoarja so ostale še kamnite plošče, iz katerih bi se dali napraviti prav dobri »brusi«, kar bi občini gotovo neslo mnogo dobička, posebno še, če bi si s temi brusi sosvet vladnega komisarja brusil pamet. Hišni posestniki v Florijanski ulici pričakujejo od g. vladnega kemisarja. da bo v svoji uvidevnosti upošteval upravičeno nevolio in njihovo nepo-voljno gmotno stanje ter odredil, da se plačajo predpisani zneski v daljših in manjših obrokih.
Kopališče
M\m priliko!
Vgled opustitve trgovine Bernatovič v Ljubljani. Mestni trg št. 5, I. nadstropje, se razprodaja konfekcijsko blago za vsako ceno — tudi v partijah.	6798-a
u— Ubegla dijaka. Bliža se konec šolskega !cta in pri marsikaterem diiaku se oglaša slaba vest, z njo pa tudi strah pred starši. Nekateri se hočejo ogniti kazni s tem, da pobegnejo od doma. Mladostna fantazija jih žene v širni svet, ki pa se za nje ponavadi že neha kje prav blizu Ljubljane. Pretekli teden sta zopet pobegnila od doma dva dijaka realca 14 letni S. in 15 letni M. Doma sta dejala, da odideta na planine, kar pa seveda ni bilo res. Pobegnila sta bržkone kam na Dolenjsko.
u_ Sam se ie prijavil. Pred stražnika v Šelenburgovi ulici ie predsnočniim stopi! v nekoliko vinjenem stanju mladenič, se predstavi! za potnika V. Č. in ga prosi! naj ga odpelje na policijo, ker ga teži velik greh. Dežurnemu uradniku je izpovedal, da ie poneveril tvrdki, ki io ie zastopal, okrog 2000 Din, ki pa jih ne more vrniti. Č. je prenočil v zaporu, bi! pa ie pozneje izpuščen ter bo na svobod! poCakal razsodbe sodišča.
— Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin itd. — se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. ŽARGI, Ljubljana. Sv. Petra cesta.
u— Neprevidni voznik. Hlapec Alojz D. iz Novega Vodmata, je vozil v pondeljek popoldne s tovornim vozom v precej hitrem tempu čez železniški prelaz na Dunajski cesti. Med vožnjo je z vozom zadel v železno prečnico, ki jo je razbil In povzročil železniški upravi 2000 Din škode, ki jo bo mora! seveda povrniti.
u— Policijske prijave. Od pondeijka na torek so bili prijavljeni po!iciii sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 poškodba javnih naprav, 1 prestopek neprevidne vožnje, 1 cestni napad, I prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 2 prestopka obrtnega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 samomor in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena
1 in sicer radi poneverbe.
u— Nastop mladinske telovadbe je pokazal naši javnosti važnost telesne vzgoje. Po končanem šolskem letu opozarjamo starše, da vpišejo svoje otroke v nadaljevalno šolo za telesno vzgojo, ki jo vodi »Atena* pod vodstvom strokovne profeso-
v solnčni dolini reke Vana (Slovaška), 70 stopinj Celzija, vulkanski žvepleni vrelci z neprimerljivimi uspehi lečenja pri ishiaiti. revmi, protinu, eksudatih Dobra peMioua v
»Thermia Palače« la, »Pro Patria« Ha. že počenši od Kč. SO.—. Krasen naravni park. tenis, obsežne kopeli. 3 in poi ure od Dunaja.
Obaveščenja glede domačega zdravljenja daie:
L. SCHREIBER, Zagreb, Akademieni crg !.
rice na svoiem vežbališču v Tivoliju. Prijave sprejema načelnica lahko-atletskega odseka vsako STedo in petek od pol 6. pop. naprej. Članarina 20 Din mesečno.
u— Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani vabi inteligentne dame in gospode k sodelovanju. Prijave prosimo pismeno na naslov šentjakobski gledališki oder v Ljub bljani, Florianska ulica 27-1.
u— Tombola. Svobode v Šiški se vrši na binkoštni pondeljek ob 3. popoldne na Kongresnem trgu. Ker je 6 glavnih dobitkov in 200 drugih, nai si vsakdo pravočasno nabavi tablice, ker jih bo na dan tombole jako malo na razpolago. Dobe se v predprodaj: po trafikah. — Odbor.	826
u— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes v sredo 1. junija t. 1. ob 18.30 na moškem učiteljišču s sledečim dnevnim redom: L) Upliv alkohola na spolne organe. Ref. br. predsednik dr. Mi kič 2.) Delo akademske sekcije na prodalko-holnem kongresu. Ref. br. Kristan. Vabimo vse prijatelje treznostnega pokreta.
u— Stavbenike in tehnična podjetia opozarjam na svojo bogato zalogo svet-lopisnega, skicnega in pavznega papirja najboljše znamke ter vse ostale tehnične potrebščine po zelo ugodnih cenah. Tvrdka M. Tičar, Ljubljana. 130 u— Za birmo ure. zlatnino in srebrnino nudi v veliki izbiri najceneje Ivan Pakiž. Ljubljana, Stari trg 20.	82"
u— Kratek čas še traja razprodaja v konfekcijski trgovini Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg št. 5, I. nadstr. Neverjetno nizke cene.
Iz Maribora
a— Konzul g. Flache na potu skozi Maribor. Dosedanji francoski konzul v Ljubljani g. Flache je včeraj ob 15. na svojem potu v Lvov prispel v Maribor, kjer so ga pozdravili mnogoštevilni člani francoskega krožka in francoske kolonije. G. prof. Ga-sperin je pozdravil g. konzula in go. soprogo, kateri je izročila gdč. Fuhrerieva krasen svež šopek. G. konzul Flache se je prav iskreno zahvali! za pozdrave omenjajoč, da mu je prav težko zapustiti lepe kraje Slovenije in narod, ki ga je prisrčno vzljubil.
a— Slovanska čitalnica je imela v pondeljek zvečer v svojih dosedanjih prostorih v I. nadstropju Narodnega doma svoi zadnji sestanek ob priliki izrednega občnega zbora, ki ga je otvoril predsednik dr. A\z. Reisman ter poda! kratko zgodovinsko sliko njenega delovanja. Občni zbor je vzel na znanje, da zaradi preselitve v pritličje Narodnega doma s koncem meseca preneha prava čitalnica in bo začasno imelo društvo v oskrbi le Ljudsko knjižnico. Po stvarni debati, v katero so posegli tudi posl. dr. Pivko, višji kaznilniški ravnatelj g. Vrabi, Doležal, g. Karis in drugi o delovnem programu. je bi! izvolien v odbor namesto odi-šlega zdravnika dr. Borisa Kristana, abs. iur. Ciril Golouh.
Dr. Viktor Kac
zobozdravnik MARIBOR. ALEKSANDROVA CESTA ST. 22 «e je vrnil
ter zopet ordinira od 8. do 13. ure. 6Sn*,-a
a— Kolo Jahača se snuie v Mariboru :n se v ta namen vrši v četrtek ob 20. zvečer informativni sestanek v vrtni dvorani hotela »Pri zamorcu«, h kateremu se vsi prijatelji in prijateljice tega najlepšega športa uljudno vabijo. Namen ie ožlvotvoriti Kolo jahača po vzoru in v okviru organizacije, ki ima svoje edinice po vsej državi, ni je pa bilo do danes v mariborski oblasti. Vse moderne države se zanimajo za razvoj ja-hsškega športa, zato je želeti, da se tudi v našem mestu, kjer so dani vsi pogoji, uspeš no razvije. Pričakujemo torei številen odziv iz mariborskega meščanstva in oficirskih krogov. Pripravljalni odbor.
a— Ker ie branil tujo ženo. V mariborsko bolnico so pripeljali iz Sp. Kungote 3S!etne-ga pos. Franca Lorbeka, ki ie brani! pred pretepanjem ženo svojega soseda Ivana R., ki ie v ekstazi alkoholnega navdušenja z gorjačo kaza! svojo ljubezen do bo!;še polovice. Naravno, da se pri blagoslovljenem poslu ni pusti! motiti od Franca Lorbeka, ampak ga je treščil z golido po glavi iu mu prebil lobanio.
a— Na lokomotivi Strojevodia Alojz Ku-mel je med vožnjo na progi Maribor-Ča-kwec tako nerodno prestopi!, da je dobi! desno nogo v stroj, ki mu ie odtrgal paicc.
a— Iz avtobusnega obrata. Mestna obč na ie imela doslej na progi Maribor-Cclie Pri svojih avtobusih najvišji dnevni inka.v 3600 Din in najslabšega Din 800 na dan.
a— Promenadni koncert priredi nocoj oh 18. vojaška godba v mestnem parku s sle dečim programom- lj Binički: Marš krab> ve garde; 2.) Zaje: Granlčarii: Overtura. 3.) Kalman: Selške dece; valček Iz operete (Dorfkinder) »Cigan primaš); 4.) MaiHard: fantazija iz opere »Pustinjakov zvon«; 5.) Gervajz: »Jadran u veselju i tuzi«, potpuri 6.) Vini: Marš konJfCke divizije«.
Schichtov način pranja
■•"•-■	______■_________ ' _	___, Ji^______
-' % Na«T > ekr-fp^u za
j- p ' c ^ Z j v s v a f§ a i a Tzptati s S^ vc^ovim §| r - " T > e n t c |r¥| m
a— Občni zbor podpornega društva za
revne učence, k! se je vrši! v preteklem tednu, je podal pregled o delovanju društva zadnjem letu V celem je bilo preskrbljenih 557 otrok in sicer 275 dečkov in 282 deklic s 333 gotovimi oblekami, 234 parov čevljev iti 243 komadi perila. Dohodkov le bilo 70.829 Din, stroškov pa 70.532 Din. torej Je prebitka 297 Din. Predsedstvo se toplo zahvaljuje vsem dobrotnikom. V novem odboru so: župan dr. Leskovar, dr. Strmšek, pol. nadsvetnik Keršovan. O. Sktt5ek, I. Spari, V. Weixel in ge. W0gerer, Pfrhner, Kožuh, Mikuš, Štupca. Društveni odbor prosi, nai občinstvo še nadalie ohrani dobrotno naklonjenost tei za revne sloje toliko potrebni instituciji in blagovoli oddati članarino, ki se bo tekom meseca hillJa Pobirala po pooblaščenih zastopnikih.
a— Ljudska univerza. Dne 1. junija je letošnja zadnja prireditev Ljudske univerze. Predava polarni raziskovalec dr. Steln-bock iz Gradca o severnem delu GrSolan-dije na podlagi 120 prekrasnih skloptlčtrfh slik. Govoril bo med drugim tudi o žMje-nju in bivanju Gronlandcev in o tamkajšnjih nevarnih lovih.
Iz Celja
c— Prvi avto na celjskem Starem gradn.
V pondeljek 30. t. m. je ob 17. pripeljal prvi avtomobil na celjski Stari »rad. G. Al. Drotenik, lastnik avtotaksiia v Celju je na Stari grad pripeljal štiri osebe. Vozil je mimo Skalnate kleti in mimo Faningerievega posestva. Dohod na Stari grad ie zelo težaven, ker je pot v slabem staniu. Naš kralj Aleksander se je ob prilik!, ko ie z Bleda pred letom posetil Celje, pripeljal samo do Skalnate kleti.
Krajevna organizacija Samostojne demokratske stranke v Celju
priredi, danes v sredo 1. junija 1927. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Celjskega doma
Demokratski družabni večer.
DNEVNI RED: 1. «Sarajevski atentata. Predavanje go« spoda profesorja dr. Kovačiča iz Maribora.
Z Prosta zabava s sodelovanjem orke« stra Celjskega godbenega društva.
Brez vstopnine. — Somišljeniki iz Celja ir. okolice, pridite polnoštevilno!
e— K!av5rski večer Glasbene Matice v Celju. Opozarjamo, ponovno cellsko občinstvo na klavirski večer gojencev višje stopnje Glasbene Matice, ki se vrši danes v sredo 1. junija v celjskem mestnem gledališču. Program je lep in bo večer nudil krasen mireikaličen užitek. Začetek točno ob 20. uri.
e— Savinjska podružnica SPD v Celju na
znanja, da bo koča na Korošici ob ugodnem vremenu za binkoštne praznike oskrbovana In sicer 4. 5,. in dopoldne 6. junija. Stalno se otvori dne 25. junija. Prav tako se tega dtie otvori Frischaufov dom. Piskernikova in Trillerjeva koča boste cclo leto odprti.
ifmeilsMe stenice
uničite sigurno s preizkušenim sredstvom »Kvasija in mazavo miloc Dobi se v drogeriji Sanitas, Celje. 6265-a
Iz Litije
i— Sokolova čitalnica. Čitalnica »i je sa« bavila v zadnjem času akoro vse važne slo« venske dnevnike in tednike. Odprta je v dopoldanskih in popoldanskih urah, zvečer pa, kadar ni pervske vaje oz. odborove seje. i— Avtomobilske dirke. Po ozkih delih
E lavne oeste, posebno p« po mostu se vrv 9 zadnje čase prave avtomobilčke dirke. Pač ne bo prej miru, dokler se ne zgodi večja nesreča. Opozarjamo na prehitelo vo* žnjo merodajno oblast.
i— Izlet SPD na Sv. Planino. Ker se je zadnji skupni izlet SPD dobro obnesel, udeležilo se ga je skoro 30 članov, se prt« redi v najkrajšem času še več skupnih iz« letov. Za slučaj lepega vremena je projek. tiran dne 12. junija izlet na Golico.
i— Birma. V nedeljo se je vršila birma za šmarsko dekanijo. Vseh birmancev jo bilo 313. V soboto jo inapiciral Skof litij, sko in šmarsko osnovno šolo.
i— Popravek. Prva notica v »Jutru* z dne 31. maja je prišla pomotoma v rubri« ko cLltija*. Članek se tiče razmer v La« škem. Istotako notica o otvoritvi novega hotela. Pazljivi bralci so si napako že mor« da sami raztolmačili.
i— Članska telovadba se vrši pri litij« skem Sokolu od 1. junija dalje vsako sredo in soboto zvečer. Začetek ob 20. Z ozirom na blSnje sokolske svečanosti v Ljubljani se vabijo vsi člani k rednemu posečanju te« lovadbe.
Iz Ptuja
j— Mladinski dan v Ptuju. Tudi v Ptuju jo bila svečano proslavljena desetletnica majske deklaracije. Mladina iz Ptuja in oko lice, kakor tudi številno občinstvo, zastop« niki oblasti, uradov, korporacij in društev so se zbrali v nedeljo ob 9. dop. v dvora« ni Društvenega doma ter jo napolnili do zadnjega kotička. Profesor Alič je v poe« tično vznešenem govoru očrta! pomen pro« slave ter se tudi spomnil naših še zasuž« njenih bratov. Nato je zadonela po dvora« ni himna »Bože pravden. Sledili sta dve patrijotični deklamaciji, ki sta želi buren aplavz. Zaigrala je mestna godba, nato pa se je razvila povorka mladine z zastavami in zastavicami pod vodstvom učiteljev in učiteljic po Vosnjakovi ulici mimo Narod« nega doma, preko Minoritskega trga po Kremplje vi ulici na Florjanski trg, kjer se je sprevod ustavil pred Mestno hišo. Tu« kaj je pozdravil mladino mestni župan dr. Mate Senčsr. Po burnih «2ivio» klicih, ki jih kar ni hotelo biti konca je zasvirala godba našo himno, nakar jc sprevod krenil po Miklošičevi ulici mimo srez. poglavar« stva, Rajčevi ulici do vojašnice kralja Pe« tra I„ kjer se je nato množica razšla. Spre« voda so se udeležili tudi zastopniki vseh oblastev, razna društva in korporacije s srez. poglavarjem Vončino na čelu Po me« stu so prodajale požrtvovalne dame in go« spodične znake in cvetlice v korist Jugo« slovenske Matice ter dosegle lep uspeh.
Iz Trbovelj
Pojasnita iniiant i/ozn* karte arospekte zh
potovanja v Švico
Uradna švicarska prometna pisarna
Wlen, I. Echnarzenbergerplatz IS.
t— Žrtev dela. 551etni rudar Franc Zu» pan iz Hrastnika, o katerem smo poročali, da ee je ponesrečil na lesnem skladišču in da so mu hlodi zlomili križ, je vsled doblje nih poškodb umri Zupan zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok.
t— Knrambol pri Škratu. Ko se je peljai posestnik Martin Čebin iz Sv. Katarine proti Vodam, mu je privozil nasproti motu« ciklist in se zaletel v voz, ki se je prebt» niL Pri tem je padel kovač Jože Matico, ki se je peljal s Cebinom tako nesrečno, da si je zlomil levo roko.
t— Sekcija Udruženja rezervnih oficirjev ima zvečer članski sestanek v rudniški re« sta vrači j i na Vodah.
t— Shod soctjallstov na Vodah. Socijali« stična stranka je priredila v Delavskem do« mu na Vodah javen shod z dnevnim re« dom: občinska politika, splošni politični položaj. Kot govorniki sta bila prijavljena župan Siter in urednik Eržen iz Maribora. Ker je bil župan uradno zadržan, je poro« čal mesto njega g. Klenovšek. Njegov go« vor je izzvenel v ugotovitev, da je sedanji občinski zastop z županom in podžupanom na čelu zelo marljiv, da delujejo v njem složno vse napredne stranke, imajoč pred očmi predvsem gospodarski dobrobit obča. nov, in da mnogih stvari, četudi bi bile umestne, ni mogoče čez noč uresničiti, zla«
Delo iz rok, Jutro" v roke I
To je ob nedeljah, zlasti pa, kadar izdde »Jutro« v praznični izdaji, geslo Slovencev. Doma, na izletih, v vlakih, v kavarnah, v hotelih m restavracijah, na letoviščih in kopališčih, na morju, novsod vidiš citati Slovencem ter drugim Jugoslovenom najbolj priljubljeni slovenski dnevnik »Jutro«.
Zato se ni čuditi
da smatrajo naši domači ter inozemsiki insereotl btakoštno Številko »Jutra« za najuspešnejšo reklamno sredstvo Slovenije, v kateri redno priobčujejo svoje oglase. To propagandno Številko naj ne prezre noben naš pridobitnik. Ker obeta biti zopet naval z oglasi na to številko »Jutra«, prosimo vse inserente, zlasti pa naše ljubljanske podjetnike, da ne odlašajo z naročili, temveč da naročijo svoje oglase čim prej, da nam omogočijo točen in pravočasen izid te praznične izdaje »Jutra«. — Oglasni oddelek »Jutra«, Prešernova ulica _|tev. 4. — Telefon 2492.
Vremensko poročilo ——
Meteorološki tavod » Ljubljani 31. maja 1927.
Višina baruniBlra 808.S m
Kraj
I Cas
jpazovanjj
Ljubljana (dvorec) , t .
Maribor . , , Zagreb . , , , Beograd » , , Sarajevo , . . Skoplje ... • Dubrovnik . i
Split .....
Praha.....
7.
8. 14. 21.
8.
7611
7591 7597
759-9
760-9 76M
761-7 761 0 760 6 760-8 755-5
E «
H
15	6
25-2 206 7-C 19-0 240 19-0 23-0 180 22 0
16	^
65
52
71 20 83
72 63 59 85 67
Smet vetu 'r brzin* » metrih
o
■52
E 6
SE 6
SE 2
E 4
W 4
mirno
mirno
mirno
mirno
mirno
mirno
Padavine
Vrsta
• na 4o f. srt
Solnce vzhaja ob 4.18, zahaja ob 1939, luna vzhaja ob 4.15, zahaja ob 31.3. Najvišja temperatur« danes • Lluhliant ::.4 C, najnižja 126 C.
južno vreme, baanaje
_________ lei, severozapadnl vetrovi.
Tržaška vi-mienska napoved za sredo: Slastni, vetrovi i raznih strani, nebo uroremen-ljivo, temperatura od 16 do 26 stopinj, morja mirno.
- uiumjuui	najnižja JAO u.
Dunajska vremenska napoved sa sredo: Najprej v severnih Alpah južno vreme, ban
najbrže oblačenje m nevihte; temperatura bo padla, kasneje dež, severozapadnl
t....:
sti zato ne, ker so občinskemu zastopu s proračunom vezane roke. Za njim je govo* ril g. Eržen, ki je opozarjal na nepomirljiv boj proti SLS. Njegov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem.
t— Vojni razpored v Trbovljah se je moral vršiti zaradi dežja v Društvenem do« mu. Vojni obvezanci so se večinoma vsi odzvali povabilu. Bilo jih je skupno okoli 1000.
t— Izlet rudarske nadaljevalne šole v Zagreb je kar najlepše uspel. Udeleženci, 51 po številu, so si ogledali poleg nekate« rih industrijskih podjetij etnografski in geografski muzej, galerijo slik, Maksimir, Kaptol, Markov trg itd. Pohvalno je treba omeniti upravo Narodnega gledališča, ki je dala vsem udeležencem za večerno pred;: stavo brezplačno balkonske sedeže na raz« polago. Šola si je ogledala tudi botanični vrt in Mirogoj, kjer je obiskala grobove zasluženih hrvatskih mož. Pripominjamo, da je plačal vse stroške izleta šolski od« bor v Trbovljah.
t— Osebne vest. G. inž. Ivanovič je pre« stavljen iz Trbovelj v Rajhenburg, namesto niega pa je imenovan v Trbovlje inž. Je« glič, ki je pravkar dovršil študije.
TOPOLSCICA Dne 6. maja je umrla v Ljubljani v drž. bolnici ga. Terezija Fri« škovec, soproga mizarja v tukajšnjem dr« žavnem zdravilišču. Bila je stara šele 30 let ter je bila spoštovana kot dobra, mir« na in marljiva žena. Pokopana je bila 8. maja pri Sv. Križu v Ljubljani. Blag ji spomin!	824
JESENICE. V soboto dne 4. junija ob 8. zvečer se vrši v gostilni «Mesar» na Jese« nicah ustanovni okčni zbor <rStreljačke dru« ž in en. Ker je ta plemenita organizacija po« sebno za naš kraj velikanskega pomena, po zivaimo vse, ki jim je dobrobit države in naroda pri srcu, da se gotovo udeleže te skupščine. — Pripravljalni odbor.
KOROŠKA BELA. Prostovoljno gasilno društvo naznanja, da se koncert ob priliki 301etnega slavja, zadnjo nedUjo vsled sfa« bega vremena ni vršil, pač pa bo v nedeljo 5. junija, kar naj sosednja društva in po« samezniki vzamejo na znanje.	S2S
SV. KRIŽ PRI LJUTOMERU. Na bin* koštni pondeljek se vrše v dvorani g. Va« landa kinoipredstave s predavanjem in za« nimivimi filmi ZKD lz Ljubljane: oLov na krokodile«, <rLov na bisernice«, »Čudo mor« ja», «CebeIe», «Vers»iS«s», «Vinogradni« štvo v Franciji«. Precktave ob 11. zjutraj in ob 6. in 8. zvečer. Ne zamudite! Oglejte si vsi ta poučen in pester kinematografski spored!
Zahvala
Ob najini srebrni poroki nam je došlo toliko čestitk, da se nam ni mogoče vsake« mu posebej zahvaliti, zato naj sprejmejo vsi tem potom najlepšo zahvalo.
Metlika I. junija 1#27. 830	AGATA in D AKO MAKAK.
Žrebanje srečk razredne loterije
Premijo 1,200.000 Din dobi številka 24.650 Beograd. 31. maja. Danes dopoldne je bilo zaključeno žrebanje državne razredne loterije V. razreda XIII. kola.
Premijo 1,200.000 Din je dobila številka 24.650, to" je obenem zadela tudi dohitek 4.000 Din. Premija odpade na same čertr-ttasike srečke, k! jih ie osem. Od teh so bile štiri prodane v Beogradu, dve v Zagrebu, za ostali dve pa se še ne ve, kje sta bili prodami.
Drago premijo 500.000 Din Je dobila šte-vllka 11.313 ki dobi obenem tudi dobitek 3000 Din. 10.000 Dim je zadek številka 96.639 4.000 Din je zadela številka 94.323. Po 3000 Din so zadele številke: 13.022 27.326 31.746 31.114 32.553 35.219 43.396 43.671 77.614 88.097 94.406 ln 103.419.
modema krema sedanje dame za odstranjevanje dilačic! Brez britja! Dlačice izsi-nejo v nekoliko dneh! Popolnoma neškodljiva, a lahko uporabljiva na vsakem delu telesa.
Ne razdražuje, ce žge in ne pordeči kože!
USPEH ZAJAMČEN! FEMY-milo (se sveti v temi), nenadomestljivo pomožno sredstvo za odstranjevanje dlaSc DOBITE POVSOD! Glavni depo: Cosmochemla, k, d.. Zagreb, Račkoga ul. 7.
Gospodarstvo
Pospeševanje kmetijstva v Italiji
Italija je pred leti začela obširno akcijo za povzdigo kmetijstva, predvsem produkcije pšenice. Ta akcija je, kakor znano, pričela z ogromno propagando pod geslom <La battaglia del grano». Pod vodstvom posebnega odbora, kateremu je stal ua čelu sam Mussolini, so bili ustanovljeni potovalni tečaji, znanstveni in preiskuševalni zavodi, pokrajinske komisije za agrarno propagando, vzorna gospodarstva, semenogojske postaje, razpisane so bile posebne nagrade za najuspešnejša praktična dela, organizirale so se razstave kmetijskih strojev itd.
Čeprav se je produkcija pšenice v zadnjih 40 letih v Italiji dvignila od 3.6 na 5 milijonov ton, vendar je zaradi hitrejšega naraščanja prebivalstva (od 28 na 40 milijonov) in rastočega relativnega konzuma (od 125 na 165 kg na osebo) uvoz pšenice naraščal od leta do leta, tako da je bila Italija v zadnjih letih primorana uvažati letno 2.5 do 3 milijone ton pšenice.
Ta akcija italijanske vlade ni ostala brez uspeha. Produkcija pšenice se je dvignila na 6.6 milijona ton v 1. 1925., odnosno 6 milijonov ton v 1. 1926. Primanjkljaj v 1. 1926. pripisujejo Italijani slabemu vremenu s po-vdarkom, da bi brez propagande v tem letu dosegla produkcija komaj kakih 4.2 — 4.8 milijona ton.
Kakšnih sredstev se je posluževala vlada v svrho pospeševanja kmetijske produkcije? V prvi vrsti je treba omeniti znatno povečanje števila poučnih tečajev. Število teh tečajev se je povečalo od 278 v 1. 1910. na 334 v 1. 1925., odnosno 559 v 1. 1926. V zvezi s propagando za racijonelnejše obdelovanje potom strojev se je hitro razširila uporaba traktorjev, katerih število se je povečalo na 4000 v 1. 1925., odnosno 6500 v 1. 1926. Posebno pažnjo je posvetil propagandni odbor , umetnemu gnojenju in uporabi dobrega "semena. Tudi v tem oziru je zabeležili zna'en uspeli. Množina uporabljenih fosfatnih gnojil se je tekom dveh let povečala od 1.1 (1924.) na 1.5 milijona ton (1925.), množina porabljenega dušika od 90.000 ton, odnosno 120.000 v letih 1919. in
1923.	na 175.000 v 1. 1925., množina uporabljenih natriiskih in kalijskih gnojil pa od 34.00 ton vi. 1923. na 52.000 ton v 1. 1925.
Glede semenogojstva se hvalijo Italijani, da prednjačijo vsem evropskim narodom. Po dolgoletnih poizkusih je znanstvenikom uspelo najti in vzgojiti one vrste semen, ki najbolje odgovarjajo podnebnim razmeram posameznih italijanskih pokrajin. Italijanski strokovnjaki računajo, da jim bo uspelo dvigniti žetveni donos od dosedanjih 1200 kg na ha na 2500 do 3500 kg na ha.
V	zvezi s povečanjem domače produkcije je uvoz pšenice, ki je v gospodarskem letu
1924./25.	dosegel rekordno višino 3.5 milijona ton, v 1. 1925./26. nazadoval na 1.8 milijona ton. Vendar pa s« je v tekočem gospodarskem letu zopet dvignil.
V	splošnem moramo ugotoviti, da se pričakovanja niso uresničila v takem obsegu, kakršna so napovedovali vladni krogi. Vsekakor pa zasluži ta pokret vso pažnjo s strani naših gospodarskih in političnih krogov. Naši sosedje vedno bolj forsirajo agrarno produkcijo, zaradi česar nam postaja konkurenca v inozemstvu vedno teeavnejša. Skrajni čas je, da se tudi mi kot tipično agrarna država lotimo dela, kajti čim dalje bomo čakali, tem težje bo delo. Za povečanje relativnega donosa se moramo posluževati vseh pripomočkov moderne znanosti, in to ne samo v manj rodovitnih, temveč tudi v najrodovitnejših krajih naše države. Če se nam posreči dvigniti blagostanje našega kmeta, največjega konzumenta v državi, tedaj bodo 6anirane tudi ostale panoge našega gospodarstva.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza 31. maja.1) Pšenica: baška 75 kg, 2 2 vagona 340; srbijanska 75/76 kg, 2 2 vagona 310; srbijanska 74/75 kg, 3—4 2 vagona 302; slavonska Osijek, 1 vagon 310. Turščica: baška, 8 vagonov 180 — 182.50; baška, pariteta Indjija, 5 vagonov 182.50; baška, za junij, Indjija, 10 vagonov 187.50; baška, za junij - julij, 10 vagonov 190; baška, Tisa, za junij, 20 vagonov 189; banatska, 4 vagone 180; banatska, za junij - julij, 10 vagonov 190. Moka: baška <0g>, 1 vagon 460. Tendenca čvrsta.
Dunajska borza za kmetijske produkte (30. t. m.) Kakor običajno v začetku tedna je bilo tržišče zelo reservirano. Tendenca v pšenici je bila mirna, v turščid pa čvrstejša. Uradno notirajo vključno blagovnopromtni davek brez carine:, pšenica: domačo 44.50 — 45, madžarska Tisa 50.50 — 51; r ž: domača 43.50 — 44, madžarska 42.25—42.50; turščica; 25 — 26; oves: domači 35.50 do 86, rumunski 34 — 34.50.
Dunajski goveji sejem (30. t. m.) Dopon 3108 komadov; od tega 167 iz Jugoslavije. Pri prilično živahnem prometu so ostale cene v glavnem neizpremenjene; edino biki in slaba živina so ae podražili za 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli ekstremni 1.95 do 2.05, I. 1.65 - 1.86, II. 1.80 - 1.60, III. 1.06 — 1.25; biki 1.30 — 1.50; krave 0.90 do 1.40; slaba živina 0.70 — 0.95 Šilinga.
na 20. avgusta t. 1. Prijavo v dveh izvodih je treba izročiti pismeno ali pa ustmeno v zapisnik zagrebškega sodišča. V prijavi mora biti označena vsota in pravni razlog terjatve, dalje bivališče upnika. V kolikor so v prijavi povdarjana dokazila, je treba navesti, da so ta priložena prijavi v dveh izvodih (izvirnih ali v prepisu). Upnik ima v prijavi zahtevati, da se mu prizua pravilnost terjatve in red, po katerem se ima terjatev poravnati.
= Stanje Narodne banke 22. t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju 8. t. m.) Aktiva: kovinska podlaga 507.6 (+ 111.9), saldo raznih računov 1635 <+ 1198.4), posojila na menice 1093.3 (— 20.8), lombard 129.6 (— 64.4); pasiva: obtok bankovcev 5300.7 (— 148.8), žirovne terjatve 1080.3 (+ 620.3), državne terjatve 893 (+ 824.8); skupni obtok plačilnih sredstev 7274 (+ 1302.3). Ostale postavke so v glavnem neizpremenjene.
= Ustanovni občni zbor Delniške družbe za zračni promet. V nedeljo se je vršil v Beo gradu ustanovni občni zbor Delniške družbe za zračni promet. Vpis delnic je bil nedavno zaključen. Rezultati vpisa so zelo po-voljni, kajti delniška glavnica je bila z 7600 delnicami prevpisana. Poštna hranilnica, Razredna loterija in Državna hipotekama banka so skupaj vpisale 5500 delnic. Po p->-krajinah je bilo vpisanih: v Srbiji 14.000 delnic, v Hrvatski 4800, v Vojvodini 3500, v Bosni in Hercegovini 2200, v Črni gori 245 in v Sloveniji 224 delnic. Ustanovni občni zbor se je vršil pod predsedstvom ravnatelja Jadransko - pedunavske banke gosp. Steva Ivaramate. Pri volitvah upravnega odbora se je razvila daljša in precej ostra debata, 1» kateri je bil z večino glasov izvoljen upravni in nadzorstveni odbor Delničarji iz Hrvatske so kritizirali dejstvo, da ni bil izvoljen noben zastopnik Hrvatske.
= Zastopstvo za razpežavanje pragov in stavbnega lesa želi prevzeti neka trgovska tvrdka v drž? vi Uruguay. Industrijskim tvrdkam lesne stroke, ki bi reflektirale na to zastopstvo, je naslov konzulata, kamor bi se jim bilo obrniti v to Bvrho, v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na razpolago.
= Zastopnika za razpežavanje umetniških izdelkov u mavca kot okraskov za plafone
in sobe vobče išče neka tvrdka v Italiji. Interesenti naj javijo svoj naslov Zbornici u trgovino, obrt in industrijo v LJubljani.
Borze
= Upnikom Slavonske banke. Upravitelj konkurzne mase Slaven^ke banke opozarja upnike, da poteče rok za prijavo terjatev 19. julija t. L: likvidaciiaki rok je odrejen
31. maja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.5—85, Vojna škoda 344—345, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150-0. Merkantilna 98—100 (98), Prašted. 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 490. Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — B 1 a g o: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke neizpremenjena. Zaključenih 5 vagonov lesa.
ZAGREB. Vojna škoda je dalje popustila za eno iu pol točke. Promptna se je trgovala po 342.50 — 343. V ostalih efektih je bil promet minimalen. — Na deviznem tržišču je pomemben porast lire, ki se je trgovala po 312 — 313.25. V Curihu je ob zaključku borze notirala 28.60 denar. Berlin notira nekoliko nižje. Povpraševanja po devizah je bilo mnogo manjše kakor včeraj. Notirale st. devize: Dunaj 800 — 803, Berlin 1347.6 do 1350.6, Italija 311.944 — 313.94, London 276.10 — 276.90, Ne\vyork 56.70 — 56.90, Praga 168.20 — 169, Curih 1093.5 — 1096 5; efekti: Eskomptna 95 — 96, Katoliška 32 — 33, Poljo 15.75 — 16, Kreditna Zagreb 93 — 95, Hipo 00 — 61, Jugo 92 — 93, Ljubljanska kreditna 150 _ 0, Obrtna 40 — 43, Praštediona 850 — 860, Zemaljska Sarajevo 130 — 0; industrijski: Drava 580 — 610, Dubrovačka 420 — 425, Sečerana Osijek 505 do 520, Isis 48 — 50, Narodna šumska 16 do 18, Narodna mlinska 16 — 17, Osiječka lje-vaonica 165, Gutmann 280 — 285, Slaveks 110 — 125, Slavonija 28 — 28.5, Trbovlje 455 do 475, Union 300 — 310, Vagon 48 — 50, Vevče 130 — 0, Danica 140 — 165 (brez kupona); državni: "investicijsko 84.5 — 85, agrarne 51 — 51.5. Vojna Skoda promptna 343 — 343.5, kasa 342 -343.5, za julij 346.50 do 347.
BEOGRAD. Devize: Pariz 222.40 do 224.40, I talite 312.52 — 314.52, Dunaj 799.75 do 802.75, Budimpešta 992 _ 995, Berlin 1S46.8 — 1349.8, Bruselj 790.5 — 793.5. Bukarešta 34.25 — 34.75, Sofija 40.75 — 41.25.
TRST. Devize: Beograd 31.6750 do 32.1750, Dunaj 250.50_260.50, Praga 53.4750 do 53.9750. Pariz 70.95 — 71.45, London 88.05 — 88.35, Newyork 18.1050 — 18.2050, Curih 347.50 — 351.50, Budimpešta 311.50 do 321.50, Bukarešta 10.40 — 10.90; valu-tel: dinarji 31.40 — 32.40. dolarji 17 80 do 18.20.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.47—12.51. Berlin 168.01 — 158.51, Budimpešta 123.65 do 123.95, Bukarešta 4.2825 — 4.3025, London 34.4575 — 34.5575, Milan 39.10 _ 39.20. Newyork 709.15 — 711.65, Pariz 27.7850 do 27.8850, Praga 21.0025 - 21.0850, Sofija 5.11 do 5.15, Varšava 79.22 — 79.50, Curih 136.42 do 136.92; valute: dinarji 12.4525 do 12.5125, dolarji 705.60 - 709.60.
CURIH. Beograd 9.1S5, Berliu 123.15, Newyork 519.75, London 25.24 in tri osmin-ke, Pariz 20.3575, MIlan 28.6125, Praga 16.40, Budimpeštn 90.60, Bukarešta 3.15, Sofija 3.75 Varšava 58.10, Dunaj 73.175.
Deviu Beograd na ostalih bonah: v Pra-ai 59.23. v Berlinu 7.41»
t
Iz življenja in. sveta
Še nekaj o Lindberghu
V	nedeljskem <Matinu» je priobčil Lindbergh epilog k svojemu prekomor-skemu poletu. Članek je zelo poučen in reasumira na kraju zanimive številke, ki kažejo veliko delovanje letalca v preteklosti
V	zadnjih petih letih je napravil Lindbergh 7119 poletov, ki .so trajali 1823 ur in 40 minut. 33 umi polet čez Atlantik ie bil po njegovi sodbi le neznaten delec časa, katerega je prebil v zraku.
Samo v lanskem letu je letel Lindbergh 763 ur, odkar se bavi z letalskim športom pa je prepeljal 5951 pasažirjev. Vsi poleu so se izvršili gladko in brez
najmanjšega defekta.
*
Pariški listi računajo, da znaša višina vseh ponudb, katere je prejel Lindbergh, 3 milijone dolarjev. Zmagovalec Atlantika pa je vse to odklonil, ima pa resen namen, sprejeti poziv nekega ameriškega zračnega koncema, ki je pripravljen financirati redno zračno zvezo med Newyorkom in Parizom. Poleti na tej progi naj bi se vršili z velikimi letali, katere nai bi ščitili pred nevarnostjo v zraku posebni otoki na Oceanu. Načrt ima baje popolnoma realne izglede in ni izključeno, da bo v
kratkem oživotvorjen.
*
Coolidge, prezident ameriških Zedinjenih držav, je podpisal uradni dekret, s katerim se podeljuje zmagovalcu Atlantika križec za odlične uspehe v letalski stroki.
dom in hurikanom slede vedno nalivi. Ponekod je tak naliv edina tolažilna rosa v celem letu.
Nalivi, ki so v Ameriki besneli 8. in 9. maja ter so povzročili katastrofo na ozemlju Mississippija, so prišli kot posledica močnih viharjev. Vsekakor pa ta površen pregled čez ameriško vremensko karto še ne zadošča za sigurne kon-kluzije. Treba bo vse skupaj še enkrat kontrolirati in primerjati z meteorološkimi poročili ameriških vremenoslov-hovi podatki eeijiveeri.erzumlhumlhuml cev. Šele, če se bo izkazalo, da se nji-goče iti naprej in potrditi naziranje obrazloženo v teh vrstah.
Zakaj imamo slabo vreme?
Ljudje se letos često sprašujejo, čemu ne pridemo do lepega vremena in kako si ie tolmačiti vremenske pojave, ki nam kazijo dobro voljo ob nedeljah in delovnikih. Prof. dr. O. Myrbach je napisal o tej stvari zanimiv sestavek, iz katerega posnemamo:
Prišli smo tako daleč, da se vreme-noslovci ne moremo zanašati več niti na ciklone. Doslej so nam bili cikloni • zanesljivi vodniki in napovedovalci vremena. Kadar so se pojavili iz islandske smeri na obzorju Evrope, smo vedno vedeli, kaj se obeta. Pazili smo le na to, če gredo proti vzhodu, ali na sever ali na jug. Potem so se delale progno-ze. ki so bile zanesljive.
Zdi se pa, da je doba zanesljivih vremenskih napovedi minila. Dandanes ne prihajajo cikloni več od Islandije, temveč iz Rusije. Vlečejo se proti zapadu; mi niti ne slutimo, čemu.
Moderni meteorolog se skoro ne more več posluževati linij, ki prikazujejo izpremembe v temperaturi: sestavljati si mora vremenske fronte. Samo tistemu, ki primerja vremenske fronte med sabo, se lahko posreči napraviti koli-kortoliko točno vremensko napoved. Nad Italijo, nad Balkanom in nad Poljsko se večkrat pojavi topel afriški zrak. Običajno ne prinaša toplote, pač pa dež. V Alpah se zopef začenja tako zvana polarna fronta in na vzhodnem nabrežju najdemo kontinentalno segret polarni zrak. Polarni zrak zasledimo tudi v Severnem morju.
Vprašujemo se od kod ves ta polarni zrak? Odgovor je enostaven: Ker je zračni pritisk na severozapadu močan, se položaj zelo rzpreminja. Možno je namreč, da je mrzli groniandski tok preskočil zalivski tok. Američan Brow-ne je že pred časom napovedal to iz-premembo. Seveda ni mogoče trditi, da k vse natančno tako kakor se govori. Toda podoba je. da morski toki silno reagirajo na izpremembe ter na intenziteto solnčne luči. Kjer nastopijo ti pojavi, se navadno spremeni vreme za dolga leta. In v zadnjih letih je po takih pojavih prizadeta cela naša zemlja.
Slabo vreme zadnjih časov si lahko tolmačimo na ta način, da je posledica ostankov delovanja solnonih peg iz zimske dobe 1923.-24. Atmosfera reagira nenavadno živahno in iz tega nastane disharmonija, ki vodi navadno do vremenske katastrofe. Silno težko so prizadet: po takih izpremembah tropič-ni kraji, o katerih je čisto jasno, da nastajajo v njih vrtinci vselej tedaj, kadar nagajajo zemlji solnčne pege. Torna-
T urška modna kraljica
Gospodična Sahky Hanum, najlepša Tur* kinja, ki jo je izbral Kemal paša, da uvea de na Turškem pariško modo.
Samostanska tragedija
Patri, ki so pognali sobrata v smrt z obešenjem, ker jih je bičal radi nemoralnega življenja.
Dunajski listi poročajo, da se je te dni v samostanu Lambach pri Welsu obesil odlični član benediktinskega samostana v Melku, pater dr. Pavel Stranz. Pater Stranz je dosegel 56. leto-in je desetletja poučeval na samostanski srednji šoli latinščino in grščino. Bil je tako med učenci kakor med prebivalstvom zelo priljubljen. Prebivalstvo je še posebej častilo patra Stranza radi ljubezni in skrbi, ki jo je posvečal svoji 85 let stari materi.
O nagibih, ki so pognali nesrečnega patra v smrt, se doznavajo sledeče podrobnosti: Pater Stranz je spadal med duhovnike, ki niso poznali kompromisov v življenju in ki je tudi od svojih sobra-tov zahteval življenje v smislu evan-geljskih predpisov. S tem svojim stremljenjem pa je zadel ob svoje sobrate, ki so bili glede morale drugega mnenja. Bil je proti njim brezobziren in si je kmalu nakopal njihovo smrtno sovraštvo. Ker s svojimi opomini ni uspel, je stvari naznanil pri dunajskem kardinalu Pifflu. Mesto da bi se sobratje poboljšali, so začeli govoriti, da ni več normalen in da spada v norišnico. Pozvali so primarija dr. Lutza. ki je ustregel njihovim željam in ga proglasil za blaznega. Ko pa so patra hoteli izročiti v norišnico, se je temu uprl njegov sorodnik, ki je na ta način preprečil peklensko maščevanje.
Samostansko vodstvo je prišlo nato na drugo misel in odredilo, da mora pater Stranz prevzeti neko oddaljeno gorsko župnijo. Za profesorja, ki je desetletja prebil med učenci in ki je celo življenje žrtvoval vzgoji, je bilo to huda kazen. Pater Strantz se je uprl. Nato so ga ^poslali na dopust® ter mu odredili samostan Lambach za eksil. Mož je obupal. Odšel je v izgnanstvo, toda v Lambachu se je v nedeljo ponoči v svoji celici obesil.
Novi ameriški bankovci
Ameriško zakladno ministrstvo v Washingtonu je odredilo, da se v kratkem spravi v obtok nov papirni denar. Novi ameriški bankovci bodo za tretjino manjši od sedanjih dolarjev. V promet se uvedo polagoma.
Od tega ukrepa si obeta ameriški finančni minister, da si bo država prihranila dva milijona dolarjev izdatkov. Novi bankovci bodo priročnejši in tudi tr-pežnejši od teh, ki so sedaj v prometu. Poleg tega bodo tako perfektno izdelani, da jih skoraj ne bo mogoče ponarediti.
Mussolini toži švedski list
Švedski organ socijalistične stranke «Arbetet» v Stockholmu je letos v januarju priobčil članek proti italijanskemu diktatorju. V članku so se navajale stvari, radi katerih se je čutil Mussolini užaljenega. Italijansko poslaništvo v Stockholmu se je pritožilo na švedsko vlado, ki je svetovala rimskemu kabinetu, naj toži list radi obrekovanja.
Zadeva je zdaj dozorela za sodno obravnavo in «Arbetet» je poklican pred sodnike v Malmo. Ker je Italija zahtevala posebno zaščito od švedske vlade, bo nastopal kot obtožitelj lista švedski državni pravdnik.
Nezveste žene - pozor na radio!
Iz Varšave poročajo o čudnem slučaju, ki se je odigral v stanovanju nekega bogatega poljskega tvomičarja. V hiši je bil radio-aparat , ki je bil zvezan z vsemi sobami. Povsod so bila slu-šala in kontakti. Pred kratkim je obiskal fabrikantovo ženo dober znanec, kateremu je žena tako zaupala, da se je zavoljo njega izneverila zakonski zvestobi. Fabrikant je baš tisti dan slučajno pritekel domov in stopil v drugo sobo. Ker ni mogel dobiti telefonskega spoja s stranko, katere si je želel, je kar tako za kratek čas nataknil slu-šala na ušesa. Mislil je, da bo slišal ra-dio-koncert. Ta stvar pa je postala za njegovo ženo naravnost fatalna. Koncerta namreč ni bilo slišati, mesto mu-zike pa je čul mož razgovor med svojo ženo in njenim ljubimcem. Besede so ga prepričale, da ga žena z obiskovalcem vara. Razkačen je tvorničar planil k njima v sobo, potegnil samokres in ustrelil svojega tekmeca v ljubezni. Tudi ženo je težko ranil. Zadnje dejanje radio-tragediie se bo obravnavalo pred sodiščem.
John Robinscn,
morilec gospe Bonati, katere truplo, razse» kano na drobne koščke, so našli v kovčeku na nekem londonskem kolodvoru.
Glavni dobitek
v Ljubljani
ne v denarju, tudi ne v toliki vrednosti, vendar pa dobrodošel vsakomur, ki rad kaj pri-štedi, leži v oblačilih tvrdke D raso SCHWAB Ljubljana.
Frigid :
Pomladna slika s periferije
Tiha in dobra je ulica sredi noči in človeku, ki gre ob pozni uri sam domov, je pri duši, da bi kar ostal, da bi se izprehodil sem in tja po umiti, pometem cesti in bi v mehki svetlobi pli-novih luči v srcu pokraml.ial s to nočno tišino. Vse do jutra bi bedel in kramljal i in bi se bal, da bodo luči ugasnile, da ! bo napočil dan in si bo ulica, ki ti je iz j svojega sna dobra bolj od vsakega človeka, pomela oči, vrgla iz sebe ljudi in vozove in ti bo njen obraz sredi trušča in življenja ves tuj in gluh . . .
Poslednji glasni popotnik v tej ulici je bil nocoj Matija, ki se je od krčme do stražnice zvezan upiral za policajem in kričal.
Tri dni je Matija delal na vrtu, kopal, sadil, barval ograjo, tri dni je bil z vsem preskrbljen in še 60 dinarjev je dobii povrhu, človek koplje tujo zemljo, pokleka nanjo, skoro poljublja jo, tri dni jo poljublja in srce mu z njo skoro zraste. Potem pride mrak, ljudje ti dado večerjo, četrt vina, 60 dinarjev — zbogom, Matija. Iz svoje brezposelne žalosti je prišel Matija na vrt, v to brezposelno žalost se vrača — 60 dinarjev.
mar ni to kapital za en večer, svetel večer? Sedem moških je doma: sedem potnih teles se križem tišči na štirih i posteljah, še petrolejke ni, vsak dan v ; temi umazani razgovori iz gladnih. vekomaj neuslišanih želja, vsako jutro nov, enako siv, enako brezupen dan — samo tu pa tam kakor košček nebes kak dober večer pri Marički ... Iz krčme sije rdeča luč, harmonika vabi, Matija gre.
V kotu sedi star narednik, ženska je z njim in pijeta. Nekje sloni gospodski človek sključen nad l^ozarcem in strmi v mizo, od časa do časa se zgane in lovi manšete pod rokav, pa se spet za-strmi. Še mlad fant, najbrže kak študent, ki ves plašen gleda po izbi — kdo ve za čim, za natakarico ali za čim. Mladi krčmar se igra s harmoniko.
Matija pije. V zraku je vino, tobak, glas harmonike, vonj natakaričinega telesa, ki se skloni nad mizo, in iz Ma-tijeve duše sije in poje kakor žarnica in harmonika. Pije. pije in govori: Matija ima danes denar — o, denar! — Matija ni kar tako. Matija dobi delo. naj bo še taka stiska. — Še pol! — Maričko poznate, njegovo Maričko? Kvartir ima — kdo ima še tak kvartir? Soba, ha, ha. sobica, dragi moj. peč — peč in
Marička čakata nanj in bosta obe zagoreli, kadar pride. Ne glej mi v pijane oči, ti bledi fant. in ne misli, da sem kak capin brez strehe in brez vsega, jaz sem dvakrat doma, pri sebi in pri Marički, ha ha! Jaz sem svoboden, pri moji duši, nikogar ni nad menoj, jaz nimam rok okovanih kakor vi v bele manšete, gospod inteligent!
Matija vstaja, gre od mize do mize, krili z rokami. Plahi študent ie na tihem sklenil, da plača in pojde, pa se spet boji, gospod strmi v mizo, narednik govori v žensko in kaže Matiji hrbet. Matija pa vzroji in krčmar ga ne more pomiriti.
Kdo pa ste vi. gospod žandar. kaj mislite, da vam bom zaradi teh treh zvezd in zaradi babščeta rekel: moj poklon. kaj? Kdo pa ste vi. če smem ...
Potem je narednik vstal, rekel nekaj in prijel, krčmar je segel in iskal 60 dinarjev, Matija je suval in kričal — joj! denar! Marička! ne boste me! ne dajte me! — nekdo je nekaj polomil in pobil, na prag je stopil policaj . . -
Zdaj je ulica tiha in dobra, v krčmi je ugasnila rdeča luč. na vrtu skoro polglasno diha sveže obdelana zemlja, jutri bo siv. grenek dan.
Tretji del in konec!
Danes!
Tretji del in konec!
Nepričakovano senzacijo in splošno zanimanje sta vzbudila prva dva dela vele*
filma
Circus Adolfy Bonomo
Danes sledi tretji del in konec, ki je po svojih senzacijah ter vsled skrajno na. pete vsebine še bolj zanimiv. Ker moramo vrniti film že jutri v Zagreb. o;x> zarjamo, da se vrši predvajanje
samo danes ob: 4>, pol S. in 9.
Pri vseh predstavah svira pomnožena godba i jazz=bandom.
Sredina mesta! ELITNI KINO MATICA Sredina mesta!
MM—EMgMIl IIBWIi | ES33EB—6B«i«lilH
Nebo v juniju

/32
i •
•J.


6 f
428
o • Z			22,
	25		/ * •
^ ' i •••		«	h
V *27 Jt	# »		27.
	f(V	23	
'fars *Venus
Neptun • 21
.26
-u
Najzanimivejši nebesni pojav bo v juniju popolni solnčni mrk, ki se bo pa videl pri nas samo deloma. Solnčni mrk nastane dne 29. junija kmalu po solnčnem vzhodu. Kakor znano, meče luna, razsvetljena od solnca, od sebe konvergentni stožec popolne sence in divergentni stožec polsence. Kraji na površini zemlje, ki jih zadene ta polsenca, tvorijo pas, kjer se vidi delni solnčni mrk. Kraji, ki jih zadene popolna lunina senca, pa tvorijo pas popolnega mrka. Ker se pa vrh 6tožca popolne sence nekoliko odbije ob zemeljsko površino, ni pas popolnega mrka posebno širok in solnčni mrk traja največ 8 minut. To je maksimalno trajanje solnč-nega mrka, ki lahko nastane samo v krajih ob ekvatorju in ki ga zadnja desetletja sploh ni bilo. V našem primeru je pas, kjer se bo videl delni solnčni mrk, omejen na krivuljo, ki gre preko severnega dela Afrike, srednje Arabije, Turkestana, severne Kitajske, severnega dela Tihega oceana me<l Kanado in Aljasko, dotikajoč se južnega dela Gronlandije in dalje preko Atlantskega oceana do afriške obale. Izvzemši Pirenejski polotok in jugozapadni del Francije sa bo delni solnčni mrk videl v vseh krajih Evrope. Pas popolnega solnčnega mrka se pričenja v Atlantskem oceanu zapadno od francoske obale, meji tesno na Irsko, prehaja na Anglijo pri Cardiganskem zalivu, prekorači Anglijo od Liverpoola proti Dar-lingtonu, gre preko Severnega morja in doseže pri Stavangeru Norveško, ki jo prekorači po celi dolžini. Nato seže preko Severnega Ledenega morja in polotoka čukoč ter ge konča v Tihem oceanu pri Alentu. Progo, ki meri 10.000 km, absolvira popolna senca v dveh urah. Pas popolnega mrka je širok v Evropi približno 70 km. Mrk bo trajal največ 45 sekund.
Solnce doseže najvišjo lego nad ekvatorjem 22. junija ob 11.21. Tega dne stoji solnce opoldne najvišje nad obzorjem. Vzhaja in zahaja najdalje proti severu od točke vzhoda, odnosno zapada, t. j. približno 38° proti severu. Začetkom junija vzhaja solnce ob 3.54 in zahaja ob 19.4S, tako, da ie dan dolg 15 ur 54 minut. Najdaljši dan je 22. junija, ko vzhaja solnce ob 3.48 in zahaja ob 20.2. Dan je dolg 16 ur 14 minut. Drug zanimiv pojav je okolnost, da v naših krajih ne nastane tako zvana astronomska noč, ker je njeno trajanje zelo kratko. Solnce se namreč v naših krajih ne spusti niti opolnoči za 18° pod obzorje, tako da popolne teme nimamo. V višjih zemljepisnih širinah je ta pojav zanimivejši. Na 60° zemljepisne širine (Ljeningrad) traja okrog 22. junija mrak vso noč in tako nastanejo znane bele noči.
Luna se začetkom junija dviga nad ekvator in doseže najvišjo lego 2. junija. Nato se vrača proti ekvatorju, ki ga prekorači 9. junija. Najnižjo lego pod ekvatorjem doseže 16. junija, nato se pa zopet dviga proti ekvatorju, ki ga prekorači 23. junija in doseže najvišjo lego nad njim 29. junija, ko nastane solnčni mrk. Lunine faze bodo: prvi krajec 7. junija ob 8.49, ščip ah polna luna 15. junija ob 9.19, zadnji krajec 22. junija ob 11.29 in mlaj 29. junija ob 7.32. 15. junija nastane popolni lunin mrk, ki se pa v našili krajih ne bo videL Videli ga bodo samo v Ameriki in na tihomorskih otokih.
Planeti: Merkur je zdaj za opazovanje v ugodni legi. 22. junija je v največji vzhodui elongaciji od solnca, in sicer za 25° o'. Zahaja nekoliko južneje kot solnce pred 22. uro, t. j. okrog 3. ure po solnčnem zahodu. Ako je nebo čisto, ga lahko opazujemo okrog 21. zvečer kakih 7° nad obzorjem.
Venera žari na zapadnem delu nebosklo-na. Zahaja okrog 23. in je za opazovanje že v ugodni legi. Njen dozdevni premer se poveča v juniju od 19" na 23"'. Venera se vidi zdaj v obliki lune ob prvem krajcu. Z daljnogledom, ki poveča 50 do 100 krat, jo lahko vidimo zelo dobro. 23. junija se znatno približa stalnici 83 v sozvezdju Raka. Največje približanje, okrog 8', nastane okrog 2. ponoči, tako, da se bo ta zanimiv pojav videl prejšnji večer 22. junija. 9. junija se približa Venera Marsu. Oddaljenost bo mažala okrog
1°. Ta zanimiv pojav se bo videl v slučaju lepega vremena tudi s prostim očesom.
Mars je v sozvezdju Raka in zahaja kmalu po solnčnem zahodu. Premer njegovega kolobarčka znaša 4''.
Jupiter je v sozvezdju Rib in vzhaja po polnoči. Njegov premer znaša sredi junija 37" in se polagoma veča.
Saturn je v sozvezdju škorpijona in se vidi zvečer. Njegov prstan ima obliko elipse, čije osi merita 41" in 17". Kolobarček Saturn se vidi pod očesnim kotom 18" Najsvetlejši Saturnov spremljevalec Titan se vidi sko/.i manjši dalnogled najbolje blizu vzhodne ali zapadne elongacije. Vzhodni elongaciji nastaneta 4. in 20. junija, zapadni pa 13. in 21. junija.
Uran je v sozvezdju Rib in vzhaja okrog polnoči. Njegova lega za opazovanje ni ugodna.
Neptun je v sozvezdju Leva in zahaia zgodaj zvečer.
Pons - \Vinekov komet, ki se koncem junija znatno približa zemlji, najbrž ne doseže večje svetlosti. Ni pa izključeno, da se bo število meteorjev ob tem času znatno pomnožilo.
Lega zvezdnega firmameata začetkom junija o polnoči, sredi junija ob 23. in kuncem junija ob 22: Na severovzhodu vzhaja Andromeda, dalje proti vzhodu Pegaz, nad vzhodnim obzorjem je Orel, Delfin in Labod, bližje k zenitu Lira, na jugu škorpijon, nad njim Gad in Gadonožec, višje proti zenitu Herkules, na jugozapadu tik nad obzorjem Tehtnica, nekoliko višje Bootes :n Krona, na zapadu nad obzorjem Devica iu Lev, na severozapadu Velika Medvedka, nizko ob severnem obzorju pa Kočijaž cli bolje rečeno njegov severni nel s svetlo stalnico Kapelo.
Pojasnilo.
Sozvezdja so zvezana ined seboj s pikčastimi črtami in označana s številkami. Črke pomenijo okrajšave lastnih imen svet; i h zvezd. Lunina lega je označena za -s.-,-!,a dva dneva. Datum ie pod lunino sliko, puščica pa kaže smer lunine poti. 1 = Mala Medvedka, P = Polarna zvezda, 2 = \ lika Medvedica, 3 = Zmaj. 4 = licotr-. A = Arktur, 5 = Krona. 6 - Herkuk«, 7 = Lira, W = \Yega, S = Cepheu>. 9 .-Labod. D = Deneb, 10 = Cassiopeja. 11 --Andromeda, j2 = Perzeus. 14 - Kočijaž, C = Capella, 18 = Dvojčki. C = Ka-tor, P = Pollux, 21 = Belonška. 22 = Lov. r; -Regulus, 23 = Devica, S = špica, 24 - Ga-vran, 25 = Bereaikmi lasje, 26 = Tehtni.-), 27 = Gad, 28 = Gadonožec, 29 _ Škorp -jon, A = Antares. 30 - Orel, A ^ Atair, 31 = Centa vr, 32 = Pegaz, Z = Zenit. Planeti: Venera, Mars, Saturn. Neptun. Slika zvezdnega firmamenia velja samo z:i junij, ker se v juliju lega poedinih zvezd, odne-sno sazvezdij zopet nekoliko izpremeni.
[
Vttuvna maiKa Cendro de ros-Rouge mandarine Bourjois - Pari*
Napisi aa ploščah
prevlečeni z radio»tinkturo morejo se citati tudi ponoči — En primer.
Iz novosti državne lkejske knjižnice v Ljubljani
(Pri občuje dr. Joža G Ion ar.)
II.
Aebelis H.: Das Cbristentum in deu er-gten drei Jahrhunderten. Leipzig 1925. (II 43.377.}
Bahr H.: Schvarzgelb. Berlin 1917. (43. m.)
B?>rt>y H.: Arec 1* armee serbe. Pariš 1&18. (43.168.)
daudouiii de Courtenav, I. I. K.: Oo oi-bonjeaih pvccsaro nnc«a k pyccKOMv ja3HKy. C. tterepgvpr 1912. (43.113).
Benussi V.: Psvrhologie der Zeitauffas-Heidelberg 19*13. (43.045.)
Beschreibung, Gebrauch und Behand-lung der Navigationsinstrumente. Pola 1905. (II 42.634.)
Bestaui E.: BiblioCraphie tcheque. Pra-gue 1920. (42.863.)
Bode W.: Weib und Sittlichkeit in Goe-thes Leben und Denken. Berlin 1916. (43.139)
Bourdeillc de Brantgme, T. de: Memoi-ren. Berlin 1904. (42.501—17.)
Butr O. & B. Ruml: Cehoslovačka republika. Pregled umnog političkog, ekonom-»kog i socijalnog života. U Pragu 1922. (42.780.)
(hamberlain H. St.: Politiache Ideale. Miinchen 19]6. (43.141.)
Cloeter H.: Hauser uud Menschen von Wien. Wien 1916. (43.160.)
Cockerell D.: Der Bucheinbaud uud die Fflege des Buehes. Leipzig 1925. (43.170.) i
Gosič Dr.: IlotonpEiBpejHa KpH3a v aamo 3e*LT>n. Beorpaj 1926. (42.848).
D' Annuiuio G.: Italien und Leben. Fiu-roe 1919. (43.210.)
Dilthev W.: Weltanschauung und Analy-at- des Menschen seit Renaissance und Re-foroiation. Leipzig 1923. (II 45.134—2.)
Dsrdevie T. R.: II3 Cpoale tHe3a Mu-,K>nia. Beorpaa 1924. (43.060).
Eucken R.: Die Trager des deutschen Idealismus. Berlin 1015. (43.215.)
Fajk-jiajer K.: Skizzen aus Alt-\Vien. \Vren 1913. (43.176.)
Gesirht, <las englisrhe. England in Kul-fur. Wirtschaft und Geschichte. Berlin 1915. (43.214.)
Gustfnčič Dr.: Tpci h ocra.ui htnaiafickh aa^ieeh na namero KD3jn>e>i 3anaay. Hhijj 1915. 143.030 ^
If^rkniaon A. L.: Geographisch-statisti-s. her Taschenatlas von 8st.-Ungarn. W"ien 1910 (43.204.)
Hoiitscher A.: In England. Ostpreussen, S>i'jf.6sterreich. Berlin 1913. (43.156.)
Jakrbuch, Statistisehes, fiir das deutsche Reicb. Berlin 18S0. (II 42.729.)
Jiinker S. C'.: Conipen-Iium der Journa-tistik. Dresden 1920. (43.132.)
Koiler O.: I)ie Operette in ihrer ge-scfcifhllicben Eatwicklung. Leipzig 1926. (42.958.)
Kiavžar E.: Tabor pri šempasu 18. okt. 1368. V Gorici 18G8. (43.228.)
Knoll K.: Das Wesea der deutschnatio-nalen Bewegung. Jena 1926. (42.791.)
Kristan E.: Krfska deklaracija in demokracij. Chirago 111. 1917. (43.200.)
Krulej E.: npifBpe.ia v CioseHaiKoj. )Ke-Besa 1917. (42.957).
3.akato5 J. <£■ A. Despič: Industrija Bosne i Hercegovine. Zagreb 1924. (43.064—6.)
Lazič 3!.: PaqyucKo 3aKOBOjaBCTBO a aa-MHHTnicrpamija koj uapnKCKHK n 4iaHaHa.n)CKHX «w8cth. beoipaj 1926. (42.93'!).
Marchcn. »u<rriechische. Ug. v. P. Kretf.?hnier, Jena 1919. (43.080.)
Mann H.: Die moderne Parfumerie. Aiigsbnrg 1912. (42.881.)
Maj pr K. H.: Slaviscbe und indogerma-niscbe lntonatioa. Heidelberg 1920. (43.032 -2.)
Miliajlovič Dr. P.: IloinTaHCKe niTeano-■ime. Beorpaa 1925. (43 028).
Miloševi« R.: TuMcaa ovna 1883. toa. VcrioMeuz. Beorpaa 1923. (42.817).
Mourret F.: La renaissance et la reforme. Faris 192], (II 42.713—5.)
Musič A.: Uspomeni Matije Valjavca. U Zagrebu 1-S98. <43j074.)
Novak Gc: Split u svjetskom prometu. Split 1921. (42.900.)
Popovič D. G.: Xwr0jeHa ceia. Beorpaa 1926. (43.010).
Posthijis I.: Schatzkammerlein der Ge-■undheit. Frankfurt a. M. 162«. (42.999.)
Rptto M. & P. Adler: Japanisc.be Literatur. Geschichte und Auswahl. Frankfurt a. M. 1926. (43.226.)
Richter G.: Bewegung, die vierte Di-mension. Plrilosopkische Grundlagen der Na-turwissenschaft. Wien 1912. (42.978.)
Sat urnik Th.: NarofJni museum za valky a po valce. V Praze 1924. (43.173.)
Sehauer H.: Dicbtungen des deutschen Baroo.k. Leipzig 1926. (43.129.)
Schiele E.: Das Egon Schiele Buch. Wien 1921. (42.772.)
Schmid W.: Ausgrabungen in Emona 1909—12. Laibar.h 19]2. (43.163.)
Smjčiklas T. & Fr. MarkoTir: Matica Hrvatska od god. 1842 do god. 1892. U Zagrebu 1892. (42.876.)
Spoinenira na proslavu oogodišnjice ro-gjenja Safvetbeea Bašagiča (Mirza Safveta). Mostar 1926. (43.244.)
StrachoT X. S.: Map Kas neaoe. C. nerep-6ypr. 1892. (42.390).
Strakosch S. v,- Die Grundlagen der Aerarwirtschaft in Oesterreich. \Yien 1916. (42.764.)
Strvienski C.: Comment a včeu Stend-hal. Pariš 1900. (43.161.)
Tomasovič I.: Omiš. Omiš 1926. (43.123.)
Verteidigungsreden. Bernhmte. 1860— 1918. Wien 1921. (42^49.)
Vossler K.: Frankreichs Kultur im Spie-gel seiner Sprachentwickluai. Heidelberg 1921. (42.328—IV-1.)
Walther G.: Zur Phanomenologie der Mystik. Halle a. S. 1923. (43104.)
Wundt W.: Grundziige der phyaiologi-•clien Psychologie. Leipzig 1908—11. (42.844.)
Zupančič R.: Rursus <je principio medii arithmetici. Kiel 1914. (40.724.)
Prei propadanjem zob
obvaruje samo vsakodnevno pravilno čiščenje. Vsako leto vstavijo 50 milijonov umetnih zob. Varujte Vaše zobe z uporabo
PEBECO paste za zobe
Šport
Gostovanje graškega Atletik-sport-kluba v Ljubljani
V nedeljo in pondeljek 5. in 6. t. m. go» stuje prvič v Ljubljani nogometni prvak Gradca, GAK. Ker igra Ilirija v nedeljo v Beogradu bodo imeli renomirani Grad« čani prvi dan za protivnika najbrže ASK Primorje, drugi dan pa igra z njimi Ilirija. GAK se nahaja trenotno na daljšem poto= vanju po Jugoslaviji. Igral je 26. t. m. v Zagrebu s Haškom zmagovito 2 : 1, v Spli» tu pa je v nedeljo igral proti Hajduku ne» odločeno 1 : 1. Znan je ne samo kot eden najstarejših in najuglednejših avstrijskih klubov, temveč tudi kot moštvo, ki niti njalo ne zaostaja za najboljšimi profesijo* nalnimi klubi Dunaja. Igra prvorazreden tudi za oko prikupen kombinacijski nogo« met, združen s hitrostjo in dobrim startom. Obvezen je absolvirati obe tekmi v Ljub« Ijani s kompletnim I. moštvom.
Razpust LLAP.
(Službeno.)
JLAS je razrešil dolžnosti celokupni od« bor LLAP. ter je imenoval gg. dr. Knafli« ča, Pevaleka in Saksido, da vodijo vse po« sle LLAP. Imenovan' gospodje se napro« šajo, da pridejo na sestanek danes ob 19. v kavarno Evropo, kjer bodo sprejeli vso odsavezno imovino ter takoj izvršili te« oče posle. — Bivši upr. odbor LLAP.
i:
Službeno iz LNP. Seja upravnega od« bora se vrši v četrtek, 2. t. m. ob 20.30 uri v damskem salonu kavarne ccEmonan* Tajnik I.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Trening moštev A : B na dva gola danes, v sredo ob 18. uri. V petek ob 18. uri trening kom« biniranega moštva proti Svobodi. — Šesta« nek I. moštva radi odhoda v Beograd da« nes, v sredo ob 21. uri v «Evropi». — Na« čelnik.
SK Jadran. Danes ob 18. slikanje na igrišču. — Tajnik.
ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes, v sredo, ob 18.30 trening na dva gola na našem igrišču. Sledeči igralci naj bodo ob 18. v garderobi: Erman I. in ft., Slamič, Jančigaj, Pečnik, Vindiš, Draroičanin, Priv« šek, Cebohin, l'ršič, Čamernik, Bauer, An« žlovar, Sv., Turkovič, Koradini, Sočan, Mo« že, Birsa, Jug I., Zalar, Terček, Pišek I. in II. — Načelnik.
ASK Primorje (hazena sekcija). V če« trtek ob 18.30 se vrši na igrišču Atene prv. tekma rezerve s SK Ilirija. Igralke: Vivod, Podboj II., Sajovic, Kramer, Jerina II., Ka« čič II., Modic I. in II. naj bodo na igrišču najkasneje ob 18. Drese in copatke prine« sti seboj. — Načelnik.
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes po« poldne točno ob 18.30 važen sestanek na igrišču. Prosim, da se istega polnoštevilno udeleže vse, zlasti pa starejše članice. Na sestanku bo razgovor o reorganizaciji in o bodočem delu v sekciji. — Načelnik.
Dunajska Hakoah v Ameriki. V Fila« delfiji je dunajska Hakoah premagala ta« mošnje moštvo Ali Starš s 7 : 1 (3 : 1).
Sokol
Razvitje prapora Sokola I« na Taboru
Jugoslovensko Sokolstvo ima letos svoj pokrajinski zlet v Ljubljani. Otvoritev so« kolskega doma na Taboru je dala povod za prireditev pokrajinskega zleta in vse so« kolske slavnosti bodo koncentrirane na Ta« boru, izvzemši glavno telovadbo, ki bo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, ker je na Taboru premajhen prostor.
Pred pokrajinskim zletom pa bo razvil Sokol I. še svoj prapor, in sicer na binkošt« ni pondeljek, dne 6. junija ter bo ta svoj praznik proslavil slovesno z javno telovad« bo in sokolsko zabavo. Razvitje prapora velja kot prvi predzletni dan letošnjih ve« likih sokolskih prireditev na Taboru in spa« da že med dela pokrajinskega zleta.
Med važne dogodke vsakega sokolskega društva štejemo tudi razvitje društvenega prapora, ki je vodilni in vidni znak društva pa tudi ponos in čast vsega članstva. So« kol I. je imel doslej mnogo brige in skrbi za druge društvene potrebe, predvsem za svoj lastni dom, zato nima še svojega pra« pora, četudi bo obhajal letos že 201etnico svojeg-a obstoja. Toda agilnost članstva in zavednost sta vzbudili željo med brati in sestrami, da tudi na zunaj pokažejo svoj znak, ki jih veže in druži v enotni sokolski družini. Vzlic mnogim težkočam in potre« bam so zbrali toliko med seboj, da poki o« ni jo svojemu društvu zastavo, ki jim bo plapolala pri sokolskih pohodih in jim da« jala novih moči in poguma pri sokolskem delu. Ta zavest je vredna, da jo vidijo tu« di ostala sokolska društva, zato naj vsaj sosedna in bližnja bratska društva pirihiti« jo ta dan k proslavi, da skupno s članstvom Sokola I. dajo slovesnosti večji blesk tn da se z brati in s sestrami na Taboru na« vdužijo za bodočnost.
Razvitje prapora je v zvezi z javno te« lovadbo Sokola I. Vsi oddelki nastopijo z izbranimi telovadnimi točkami, kakor smo pri tem društvu že vajeni. Začetek je do« ločen na pol 16., tako da imajo tudi zuna« nja društva priliko, da se udeleže te slo« vesnosti in ne zgube mnogo časa. Po jav« ri telovadbi se vrši na Taboru na letnem telovadišču in v domu sokolska zabava, ki jih zna Sokol I. vselej spretno in okusno prirediti. Tako bo združeno resno in sve« čano sokolsko delo tudi s prijetno in do« stojno zabavo.
Pri razvitju prapora nastopi telovadeče članstvo v telovadnih krojih, vse ostalo članstvo pa v slavnostnem kroju, za te je določen prostor pred tribuno. Ker bo to pomembna društvena slovesnost, je dolž« nost vseh, ki imajo sokolski kroj, da se polnoštevilno udeleže razvitja prapora.
Sokol I. na Taboru. Rediteljski zbor. Vsem bratom, ki so se prijavili v ta zbor, se iskreno zahvaljujemo. Toda število 30 še ne zadostuje. Prosimo nadaljnih prijav. Prihodnji sestanek rediteljskega zbora je v petek 3. junija na Taboru ob 8. zvečer. Soba poleg pisarne. Na tem sestanku se razdele legitimacije in službeni redi Zdra« vol — Odbor.
Naročilo, iru vsa, dopisa,. Lii&otrss, malih, oglasov, jt, poslati, na. Oglas ni, od, ddek -Jutra,' luiMfaruv, "PnJtrtLouo, f. TaL st. 2492.	Mati vtjlasi		Vjt, pristojbina, jtupoda, ti obuvam, z naročilom,, sir-ctrst, oglasi n+ pru&alo. Ctkovru, račun, polhu, in,-ailnicA ljjibljana,,šl. it&jz.
JLaJi, oglasi, hi, služijo v pa/rt^lcnjalns, in, socijaL rut, naunAM, oboAsioa,: vsaka, basfda, $0par*.—Naj' manjši znasak. Din, 5'-. VrUbojbuia, za, šifro Vin,j~.		tasUloc, dopismranja, ul, oglasu trgovskega, ali, mklanuL&ga. značaja,': vsaka, btstdasDitu r-. — Naj' manjši zsitstk Vin, to~-. Pristojbina, za, šifro DU,	
Trst
Restaurant «Alla Fortuna«
je največje in najboljše shajališče potnikov in trgovcev. Vsaki dan sveže ribe, zmerne cene	160
Damske slamnike
prevzemam v preoblikovanje po najnovejši fazoni. — Novi od 60 Din naprej Tovarna slamnikov Alojzij Skrabar. Domžale 145
Vsak dan
sprejemam v moji sprejem-nici na Gosposvetski cesti pri krojaču Prezelj raznovrstna oblačila za barvanje in snaženje; cena ista kakor pri meni. Se priporočam Anton VVagnar. barvar v Kadovljici.	16793
IH&M4*
Motorno kolo
skoraj novo, prodam ali zamenjam s prikolico 2 EP. s 3 prestavami. Ogleda se pri Nardinu in drug. mehanična delavnica na Poljanski cesti.	16837
Luksus - avto
Sestsedežni, znamke <De Dion Bouton«, z električno razsvetljavo, popravljen, jako dobrem stanju, po nizki ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra».
16442
■ •; a-

LLkJk,
Učenca
za fcpecerlj. trgovino sprejmem v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
16673
Krojaškega vajenca
sprejme takoj Josip Sever, Ljubljana, Celovška c. 8.
166S0
Vajenca
ključavničar, in kovaškega
sprejmem. Dobra in 6t,roga obravnava ter cela oskrba pri podjetju. Sprejmem samo nadarjene in nepokvarjene fante z lepim šolskim spričevalom. — Ponudbe na družnieo cJutra* v Mari-ioru pod <Učnina». 16704
poi bo:
Krojač
prikrojevalec otroških obleke dobi stalno 6lužt>o v Ljubljani. Cenj. ponudbe na poštni predal 110. 16717
Kuharico
zdravo, snažno, perfektno ic delavno sprejmem. Oziram se le na večletna spričevala Plača dobra. Ponudbe z navedbo doseda--;ih služb in če mogoče b sliko poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod značko Trgovina v mestu na de-£eli>.	16595
Gospodinjo
pridno zmožno in pošteno, okrog 50 let "staro, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 16044
Učenca
sprejme Karol Henigmin. čevljar. Toplice pri Novem mestu.	16544
Bančnega uradnika
za vodilno mesto v Sloveniji, verziranega v vseh bančnih poslih, s prakso na samostojnem vodilnem mestu, išče velika banka. — Ponudbe z opisom študij in prakse, prepisi spričeval in zahtevki ped »Zanesljiv in samostojen 25* na oglasni oddelek »Jutra*: 16625
Sedlar, pomočnika
dobro izurjenega, ki je va~ jen tudi ličanja vozov — treznega in poštenega, sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiSi Miroslav Jereb, sedlar v Sodrazici 138. Dolenjsko.	16808
Učenca
ra usnjarsko obrt sprejme K. Lavrič, usnjarna, Žužemberk.	16811
Prodajalko
z d-ežele. dobro izvežbano v špeceriji in manufakturi. sprejmem. — Ponudbe pod •Samostojna S3» na oglasni oddelek cJutra*. 16833
Stalno službo
in 10 % od čistega dobička dobi tisi, ki poeodi na dobro podjetje 80.000 Din. — Oferte na oglasni oddelek cJutra. pod »Služba 10..
16816
Postavljača
za kegl.iiBS« sprejme restavracija .Zvezda*. 16818
Gospodično
la strojepisje in vodstvo pisarne ilSem r inženjersko pisarno. Stanovanj« in hrana na razpolago. Službe bo večkrat oproSčena, da bo lahko druHbnir.a otrokom; zato ie potreben dobrosrčen značaj. Ponudbe s podatki izobrazbe, znania jezikov, dosedanjega službovanja in osebnimi podatki s sTiko na o?laaol eddelek cJutra* ped clnfenjerska pisarna*. 16838
Strojepisko
začetnico, zmožno slovenske in nemške stenografije, sprejmem. Ponudbe sa poštni predal 76, Ljubljana.
16834
2 blagajničarki in več natakaric
išče za binkoštno nedeljo hotel »Tivoli*.	16848
Ključavničarskega pomočnika
samostojnega, sprejmem v trajno delo. Prednost ima tisti, ki se razume na av-teg. varenje. — Leopold Grošelj, Ljubljana 7, Vodnikova cesta 25. 16839
Boljše dekle
ki govori nemško, sprejmem k manjšemu otroku. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.	16852
Ključavničarja
in mehanika
z dobrimi spričevali, od 40 do 60 let starega samca brez otrok, treznega, sprejmem za vodjo delavnice. — Plača po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Ključavničar 54*.	16854
Izvežbane šivilje
za damsko perilo sprejme takoj »Leda*, Moste št. 25.
16843
Tipkarico
iščem za tipkanje osnutkov (predavanj in spisov). Naslov pove oglasni oddelek c Jutra*.	16817
Podzastopmke (ce)
za Ljubljano in okolico — Slovenijo — v svrho razpe-čavanja aparata, ki je potreben vsakemu gospodinjstvu, iščem. Uspeh zasigu-ran. Dopise poslati na ogl. oddelek cJutra* pod šifro »Sa 41*.	16824
Provlzijske potnice
ta prodajo damskega perila z dobrim zaslužkom sprejme takoj »Leda*, Moste 25.
Šoferska šola
izobražuje kandidate praktično in teoretično u samostojne vozače floferje) Dame in gospode •prejemamo dnevno Pouk temeljit in uspeh siguren — Zahtevajte prospekte Auto-Skola, Zagreb Kaptol 15, telefon 11-95	128
Prodajalka
zelo dobra, išče službe v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vestna in marljiva 25*. 16718
Mladenka
iz dobre hiše, poštena, iSie službo kot blagajničarka — začetnica. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiva 36*.
16736
Žagovodja
lesni podjetnik
želi nastopiti službo v Sloveniji, Bosni ali tudi kje drugod Zmožen vseh popravil in samostojno voditi večje podjetje. Eventuelno tudi prevzame od m* rezanega lesa in sam oskrbuje z vso režijo vred. Najraje nastopi kot žagovodja k večjemu podjetju v Bosni ali na Štajerskem. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 16572
Šofer-mehanik
trezen in polten, mirnega značaja ter z dobrimi spričevali, jiče primerne službe Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod Iifro c Zanesljiv iofer*. 16813
Mlad zidar
ki je vajen tudi slikanja sob iu popravil, i55e službe pri kakem večjem podjetju ali v ka.ki tovarni. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Takoj 85*.
16828
Starejše dekle
zmožno šivanja, sprejme kakršnokoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 36*. 16836
Gdč.
ki ima veselje, da sama sebi izdeluje obleke, sprejmem. Informacije oeebno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1882$
Električar
prost vojaščine, t dobrimi in dolgoletnimi spričevali, i85e stalne shiibe. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.
18857
Natakarica
c osebno pravico, kavcije zmožna, išče primerne službe. Ponudbe na oglacni oddelek »Jatra* pod mačko »Plačilna 80».	1S86S
Usnjarski pomočnik
iiče službe kjerkoli. — Ponudbe na: Franc Avsenak, Rajhenburg št. 88. 16806

Vrhniško opeko
trboveljski premog In bukova drv« nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pristan 12. Postrežbo točna!
U
Kolesarji!
oSife
Znižane cene! Oglejte ai »aloge dvokolee najnovejšega tipa Tribuna, Rekord, Champion, Styria, Biankini, Favor, Perla. Diamant £e od 1800 Din naprej. — Pnevmatika Micbeiin. Dun-lop itd. Ceniki frankov. Prodaja na obroke. — Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana.	BI
Oblačilno blago
po globoko znižanih cenah prodaja družba cMako* — Ljubljana, Duuajska c. 36, zraven Jugo-auto. 16745
Centimalno tehtnico
železno, novo, za 1000 kg, poceni prodam. Pijasnila v oglasnem oddelku »Jutra*.
16776
Botri, botrice in starši —
opozarjamo na izredno ugodno
birmansko prodajo
„DOKO" čevljev
po znatno znižanih cenah. — Prodaja se viši do sobole dne 4. junija v
»DOKO« trgovini IV. ČARMAN • - - Prešernova ulica štev. 9, (dvorišče).
m
Osle za kose
>rave bergama&ke dobite pri iever h Komp.. Ljubljana.
16034
Gramofon
z 20 ploščami poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 16801
Kratek klavir
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	16861
Omare za trgovino
štelaže in pult poceni prodam, event. tudi posamezne komade. Na ogled v skladišču cBalkan*. — Cena se izve v Rožnj ulici štev. 21.
16803
Otroški voziček
dobro ohranj-en, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	16822
Javna dražba
se vrši dane6 ob 14. uri popoldan na Sv. Petra cesti št. 43 na dvorišču. Naprodaj bo sledeče: klavir (Ma-rolt), star Šivalni stroj, 1 stenska ura, različne podobe in staro pohištvo. 16846
Tulasto pregrinjalo
in 4 zastore poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	16858
Poceni prodam:
igrače, slike, cvetice, slamnike, klobuke, žamet, mize in stole. Naslov pove ogl. oddelek cJutra*. 16859
Surovo maslo
prvovrstno razpošilja dnevno trgovina Franc Senčar, Ljutomer. Najnižje cene! Zahtevajte ponudbe In naročite poskusne pošiljke.
16726
%iip.lm
Lisičje
in v • e druge kože od divjačin kupuje In zanesljivo dobro plača D. Zdra-vič, Ljubljana. Florijanska ulica št. 9.	47
«Odot» prazne ste-klenice
kopale drogerija Anton Kane unovv Židovska nI. it. L	889
Srebrne krone
cnpaj« ia Čuden, LJnl
plača dobro v tbliana. Pre Jer.
Stare kartone
(Škatlje) kupim v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	16728
Bukova drva
popolnoma suha, 1 m dolga, cepljena kupimo takoj m pozneje v vsaki količini proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe za 100 kg franko meja pri Rakeku, na ogl. oddelek cJutra* pod Iifro »Bukova drva*. 16589
Žago
s polnojaremnikom kupim ali vzamem v najem v bogatem lesnem kraju. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dolenjsko 29*. 16829
Bukove plohe
fostne) 55 ln 60 mm debe-ine, od S m dolžine dalje, popolnoma zdravo in suho blago, is sečnje leta 1925. ali 19*6., približno 100 m» kupimo. Cenjene ponudbe * navedbo skrajne cene franko naloženo nakladalna železniška postaja je poslati na naslov: »Tovarna pod-toplice. 16855
petnikov*, Rimske
Hišo
v lepem industrijskem kraju na Gorenjskem, kakor tudi
tovarno • pleteninami prodam. Naslov pove oglas, oddelek cJutra*. 16758
Posestvo
v izmeri do 600 m* kupim ob Opekarski cesti. Cesti na Loko, na Murglah ali v bližnji okolici. Ponudbe z navedbo cene .na oglasni oddelek cJutra* pod šifro »Ob cesti*.	16819
Hišo z gostilno
ali z branjarijo želim kupiti. Natančen opis in ceno pod šifro »Santos* na ogl. oddelek »Jutra*. 16S51
Lepo posestvo
obsegajoče 680 johov, z lepimi vinogradi in hmeljski-mi nasadi, v . bližini Maribora prodam radi družinskih razmer. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
16S07
Kamnolom
z 90—100-odstotnim apnencem ter provizorično pečjo za žganje apna, zraven še ca. 4 orale bukovega gozda (vse skupaj ena parcela) naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Rentabilno podjetje 34».
16856
Štulen mlin
z gospodarskim poslopjem, blizu kolodvora vzamem za več let v najem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stanovanje 16».
16616
Gostilno na račun
bi prevzela vdova na Suša~ kn, Kraljeviči. Crikvenici ali v kakšnem drugem kraju v Jugoslaviji. Nudim 10.000 Din kavcije. Natančne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Gostilna 35*.	16835
Skladišče
suho in prostorno, v sredini mesta takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Skladišče 200» 16749
Pisarniško sobo
v visokem pritličju odda takoj PokojnLn.-k: zavod v Ljubljani, Aleksandrova
14974
ftonevania
Stanovanje
2 sob in kuhinje dobi s 1. novembrom tisti, ki mi poeodi 10.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra> pod Iifro »Stanovanje 96».
16796
Sobico
snažno, z elektr. razsvetljavo oddam takoj za Din 200. Nadov pove oglasni oddelek »Jutra*. 16723
Zračno sobo
oddam gospodu v bližini kolodvora. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 16840
Sostanovalko
sprejmem na Turjaškem trgu št. 4/m, vrata i. 16800
Opremljeno sobo
išče soliden gospod. — Ponudbe na oglašrii oddelek »Jutra* pod »Privatnik*.
16849
Lepo, zračno sobo
z elektr. razsvetljavo takoj oddam, event. i vso oskrbo. Naslov pove oglas, oddelek cjutra». 16850
Opremljeno sobo
na lepem kraju oddam enemu ali dvema gospodoma, event. s hrano. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
16853
Sobo
event. tudi z vso oskrbo takoj oddam v bližini gl. pošte. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 16860
Opremljeno sobo
parketirano, z razgledom na cesto, takoj oddam na Gosposvetski cesti štev. 12/1.
16857
Lepo sobo
s posebnim vhodom, oddam najraje 2 gospodoma nasproti gl. kolodvora. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 16870
Sostanovalca
sprejmem li gospodu na Rimski cesti 24. pritličje — desno.	16865
Sostanovalko
sprejme boljša rodbina. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	16866

Učiteljska družina
sprejme z novim šolskim letom 2 manjša dijaka v popolno oskrbo in strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju brezplačna. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Učitelj*.	16830
Stanovanje
v Mariboru zamenjam stanovanje v Ljubljani. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	16841
2 gospoda
sprejmem na stanovanje in hrano v bližini »Evrope*. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	16867
K
2 solnčni sobi
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
16831
Kot sostanovalca
z oskrbo sprejmem v sredini mesta. Prost vbod in elektrika. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 16821
sprejmem Naslov v »Jutra*.
Dojenčka
dobro oskrbo, lasnem oddelku 16826
T>21.
Učiteljica
vsled svojcev smrti osamljena, želi dopisovati s starejšim gospodom resnega značaja — višjim uradnikom ali veleposestnikom. — Dopise pod značko »Srčna kultura* ca oglasni oddelek »Jutra*.	16809
A. P.
Želim!
16805
2. september
se zahvaljuje za čestitke. Na svidenje! — P. T. E.
16863
KapiUU
Kapitalist
s 30.000 Din se sprejme kot družabnik k zelo dobička-nosnem podjetju. Udeležba e 20 % čistega dobiSba. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* do 4. junija pod »20	16815
50.000 Din
proti prvovrstni garanciji iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Visoke obreetl 45». 16845
SeitUve
Trgovec
v 32 letu, z dobro trgovino v lepem kraju Slovenije — te leli seznaniti z gospodično ali mlado vdovo brez otrok, ki poseduje primerno premoženje in je dobra gospodinja. Tadi te prile-nim na dobro idočo trgovino ali gostilno. Dopise pod »Sreča 32» na oglaani oddelek »Jutra*. Tajnost častna stvar.	16738
Mladenič
želi znanja z gospodično ali vdovo, ki ima posestvo. Ze-nitev ni izključena. Dopise, če mogoče s sliko, na ogl. oddelek cJutra* pod šifro cPriden 48*.	16810
Gla^Ba,
Klavir
dobro ohranjen — znajnk« Sob. BOhaner, temnorajav, poceni proda Ivan Senica, Šoštanj.	16814

Nemški ovčarji
čistokrvni, 2 meseca stari, rodovnik na vpogled, so takoj poceni za oddati. — Starši večkrat odlikovani. Cenj. ponudbe na naslov: J. Beneš, Ribnica na Dolenjskem. Fotografije na zahtevo. -	16614
htjubljtnt
Mlad doberman
ki sliši na ime »Radi*, se je izgubiL Oddati ga je na Kette-Murnovi eeeti it. 20.
16799
Paket
zavit v črno platno, sem izgubil od Maribora do Ptuja. — Najditelja prosim, da ga odda policijskemu komisarjatu v Mariboru.
16869

Jules Ralph,
grapholog Ljubljana, Dunajska c. 15
Najlepša hvala, prorokova-nie se je uresničilo. Anitta llarne.	lejOž
Letne toalete
najelegantnejše po 50—100 Din izdeluje Angela Boret-nar, Hranilniška cesta 6 —
hranilnične hiše. 16852
od 60—100 HP, norma!., kupim takoj. Nujne ponudbe takoj na naslov:
Franc Martinec,
Ljubljana, Prule 8.
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
16804
Opremljeno sobo
z elektriko ln prostim vhodom oddam v sredini mesta s dobro hrano 2 gospodoma Naslov v oglasnem oddelku »Jatra*.	16820
Podstrešno sobo
novo opremljeno, z elektr. razsvetljavo oddam z ali brez postrežbe. Naslov pore oglasni oddelek cJutra*.
16847
Kdor posodi
6000 Din sa 1 mesec proti jamstvo, dobi za obreetl cel mesee brezplačno hrano Naalov ▼ oglasnem oddelku <Jutra*.	16837
Družabnika
za večje podjetje, • sodelovanjem sprejmemo. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod značko »Kapital 50.000*.	18844
5000 Din posojila
nujno išče nesrečna vdova, proti odplačila v mesečnih obrokih. Ponudbe pod iifro »Pomoč 64* na oglasni oddelek c Jutra*.
Tračnice
prenosljivi kolosek
v rabi lenem docela po-rabnem stanju 7 i 12 kg profila prodaja ceno
. fliaf d. (L. Zagreli
Na Kanalu 10.
Telefon 7—11
J. Stjepušin, Zagreb
Jarjmka uL 57 priporoča najbolje tamburte* •tnrne. oartltan, iols ti »•tale potreb-(čine trn na (lasbOa. (MIL covan aa j*, piki tzlelbil
M. Zevaco'	159
Papežinja Favsta
Roman
Farnese je omaknil od razburjenja. Misel, da mu okrutnica ponuja združenje z Violeno, sa je prevzela kakor pijanost, čeprav ji na prvi mah ni mogei verjeti Njena moč je rasla od minute do minute, dokler ni podrla vseh pomislekov.
»Ne,« je rekel sam pri sebi, »saj ni mogoče, da bi me iznova vabila v past! Ako bi bilo njeno pismo zanka, zakaj me je potlej po-milostila?... O Bog, nepreračunljiva so pota tvoje volje in brezmejna je tvoja moč: krvoločno tigro si ganil, da se je usmilila moje bede!.. .*
Brez odlašanja se je zavil v plašč in stopil s Favstinim poverjenikom iz sobe. Ko pa je hotel odpreti Claudova vrata, ga je spremljevalec prijel za roko.
»Ne, Svetlost,- je šepnil s pridušenim glasom. »Vladarica želi, da pridete sami.. .<
Kardinal ni ugovarjal. Odšel je z njim in molčal vso pot do samostana. Ni ga izpraševal. Uiice, ki sta hodila po njih, in ljudje, ki sta jih sreča vala, so dovolj glasno odgovarjali njegovim dvomom!
»Vojvoda Guiški mrtev!... Sin Davidov umorjen!... Herodovi hlapci so ubili voditelja Lige!
Farnese si je razlagal te klice po svoje. O, zdaj se ni več čudil Favstini izpreobrnitvi!
»Kaj ji ostane drugega? Včeraj še vsemogočna, danes morda že upropaščena, jutri nemara begunka pojutrišnjem obtoženka pred sodniki ali ni naravno, da hoče popraviti, kar se popraviti da?...«
Popraviti! Kakor da je moglo osvobojenje uboge cigančice Vio-lette odtehtati le tisočinko gorja, ki ga je bila zakrivila Favsta v svojem hlepenju po oblasti! Nihče drugi ne bi bil zmožen take misli; nihče razen nesrečnega očeta, ki se mu je zdelo otrokovo življenje stotisočkrai važnejše od Cerkve, prestola, Francije in vesoljnega sveta...
Ko je obstal pred samostanskimi vrati, je bil na njegovem obličju samo še smehljaj pričakovanja ...
Tudi Favsta je z vso naglico nadaljevala pot proti Parizu. Ko je napisala pismi, se je preoblekla v moško obleko in je zajahala konja, da ne bi počasnost nosilnice ovirala pohoda. Ljudje, ki je četa drevila mimo njih, krčmarji, ki so čakali na pragovih svojih hiš in zaman vabili konjenike, da bi se ustavili — vsi, vsi, so občudovali krasnega jezdeca s črnimi lasmi, ki je drevil na čelu. Najmlajši se je zdel in najbolj nežen, in vendar je bil najbolj neučakan izmed vseh
Lakotnice njegovega konja so krvavele od ostrog in črte njegovega obraza so se krivile v zlobnem drgetu, ki je čudno nasprotoval njihovi osvajajoči lepoti. Nihče ni slutil, da je mladi jezdec tista skrivnostna žena, zaradi katere je bila prelila Francija že toliko solz in krvi...
Tako se je Favsti posrečilo, da je prispela v Pariz ie malo kasneje od Pardaillana in Karla; ta dva še nista sedela za mizo gospe Hugete, ko se je sovražnica ustavila pred svojim dvorcem in skočila s konja na tla.
Pomudila se je le toliko, da sta jo Myrthis in Lae okopali in preobleki! A niti med tem ni mirovala; ves čas. dokler so jo napravljali, so odhajale skupine njenih ljudi v montmartrski samostan, ia z naročili in sporočili, ona s težkimi kovčegi, ki jih je spremljala do zob oborožena straža, kakor da hranijo kdo ve kakšen zaklad.
Ko se je zmračilo, je zatevala čašo krepilne pijače, da bi ji pregnala občutek trudnosti: od Chartresa do prestolnice se ni bila oddahnila, nikar že da bi bila zatisnila oči! Tako poživljena se je vnovič zavihtela na sedlo in je odrinila z ostankom svojih ljudi na Montmartre.
Favsto so imenovali vsemogočno in vsegavedno. Če je bil že prvi pridevek pretiran, je bil drugi tem bolj. Favsta ni bila vse-gavedna. Med tem, ko je spremljala vojvodo Guiškega v Chartres, dabi tam zapečatila svoj načrt s krvjo Henrika III., jo je pustila njena lokava opreznost prav tako na cedilu, kakor široko razpreden družba vohunov, ki so ji nosili vse važne novice na uho. Če bi Favsta vedela, da se je v njeni odsotnosti kardinal Rovenni kot vodja izneverjenega svečeništva skrivaj pogajal s starcem, ki je bil za navadne ljudi signor Peretti, v resnici pa papež Sikst kdo ve, ali bi se ji bilo tolikanj mudilo na Montmartre!,..
Sel, ki je bil prišei s Farnesem v samostau, je krenil aaravnosi k staremu paviljonu.
»■'Vstopite, Prevzvišenost,» je dejal.
Violettin oče je trepetaje spoznaj kraj. kjer ie po tolikih letih spet našei Leonoro. Ko je odprl vrata, je zag;eda, pred seboj do petnajsi lic, ki jih je vse poznal. V polkorgu so sedeli v svojih naslanjačih, kardinali v rdečih haljah in škofje v vijoličastih oblačilih, n so zrli nanj prav tako mrko in slovesno kakor tisto noč, ko so ga obsodili na smrt. Favste ni bilo videti med njimi...
^Gospoda.* je zajecijal z nasmeškom, v katerem sc je že zda; odražal strah i tako resnega sprejema se nisem nadejal____
A tisti mah so se odprla vrata v ozadju paviljona in vstopil je kardinai Rovenni. Vsi prisotni so vstali; nato so se obrnili proti velikemu razpelu, ki je viselo na steni, in so pokleknili k molitvi.
Tudi Farnese je pokleknil. Ko je bila molitev končana in je dvignil glavo je strme opazil, da odhajajo vsi razen Rovenmja. §e trenutek in bila sta sama.
»Kaj pomeni to?« je zamnnrai Farnese. »Kje je njena Svetost?... Ona edina je pooblaščena...«
»Potrpite,« je rekel Rovenni »Še prekmalu jo boste videli...«
»A zakaj sva ostala sama? Kaj imate do mene, Rovenni? ...<
»Rad te imam, Farnese, stara prijatelja sva Med nama ni treba skrivnosti in zavijanja. Preden stopiš pred Favsto. sem ti hotel povedati tole: blodili smo in grešili smo, Farnese! Ti si prvi krenil s prave poti in mi ostali smo šli za teboj... Še je čas. prijatelj. Ni še prepozno. Skleni s papežem mir, kakor ga sklepljemo mi!...«
Baš tedaj je zunaj nekdo zaječal, kakor bi tiho. žalobno klical na pomoč...
»Kaj je to?« se je ustrašil Farnese. »Slišiš, Rovenni?«
»Rajši poslušaj mene... Govori: ali se hočeš spraviti s Sikstom?
Farnese se je trpko zasmejaL
»Še včerai bi ti bil odgovoril: da!... Nocoj je prepozno .. .<
-Zakaj naj bi bilo prepozno?*
»Zato, ker sem prišel semkaj z namenom, da se spravim s Favsto...«
Kdor oglašuje, ta napreduie!
Za binkoštne praznike
nudi gospodom zadnje novosti klobukov, srajc, pestrih kravat ter drugih potrebščin
tvrdka P. Magdič modna in športna trgovina, Ljubljana
"rmn,f n nt:
mmi
Naznanilo otvoritve.
P. n. občinstvu naznanjam, da o tvorim začetkom junija v
LJUBLJANI. TRNOVSKI PRISIAN ŠT. iS
čevljarsko delavnico.
Vsa naročila bom izvrševal točno ia so-fšdno. Obenem bom izdeloval tudi zgornje dele za čevlje po najmodernejših oblikah. Za cenjena naročila se vljudno priporočam
IVAN DERMASTIJA.
r
iL
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem v Šelenburgovi ulici štev. 1 OTVORIL
cvetličarno
in trgovino cvetlic, kjer se sprejema in izvršuje naročila za vence, šopke, dekoracije, aranžmaje ter vsa nadalnja naročila vrtnarske suoka.
IVAN ŠIMENC
Cvetličarna:	Trgovsko vrtnarstvo:
Šelenburgova ul. 1 Gradišče štev. 12 LJUBLJANA.
Prodaja,
Proda se iz proste roke vrtna oziroma stavbna parcela št 145-7 kat. obč Spodnja Šiška. Medvedova ulica. — Pismene ponudbe naj se pošljejo do 15. junija t 1. na L. LEWICKl Ljubljana. Gorupova ulica 4.	62-12-a
□er^TTVj'»t n ^ m s ijjyuLCCTccr:
Binkošftno presenečenje za birmance!
Brezplačno napravim vsakecnu odjemalcu povečano Las ko fotografijo, na kiro fiimu. Cene n_zke in najboljša izdelava. Fo:o-a:e-ije C Ta. .Heyer. Maribor, Gosposka uL 39.
cesta št. 3 (tov. Derenda)
JE OTVOR JENA
Prodaja gozda.
1
Uozdno posestvo
v izmeri 4š0 hektarjev v lesx zavarovani 'eg: na Pohorju, obraščeco s smrekami in b-icvasn:.
prodam iako ugodno.
Prevladuje z 50 odstck: smreka najboljše kakovost;. Izvrsten objek: ia najboljša pri-"žnos: za kupca. Raci ročaejših podatke--e je obnšti pca značko jN. A Pohorje«
modro galico 98/99%
špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast koruzo, razno žganje Itd. ter
praženo kavo
nudi na:ceneie na veliko in malo veletrgovina
Anton Kolenc & drogovi, Celje
Lastna pražarns za kavo. Trgovci, zahteva te cemk
correbai ur«

Umrl nam je na* iskreno ljubljeni sin. brat. stric in svak. gospod
v
Pavle Cerne
včeraj". 31. maja L L po doigem n mučnem trpijeniu. previden s sveiota stvi.
Pogreb blagega poko;nisa se bo vriU v četrtek, dne 2. iunja t. L ob 4. popoldne iz drž. bolnice na po*o:aišče k S-. Knžu. kjer ga položimo v roabinsko grobnico k večnemu počitku.
V L ubl ani, dne 1. iur..;a 1927.
Žalujoče rocbine:
Čeme, Baloh, Magolič.
aeo. — Zastopstvo
Ob prerani. bridki izgub' našega ljubeča sina. brata in nečaka
Zahvala.
Gnjezda
»isokošoica
izrekamo naj lop t jšo za.-.vao vsem sorodni kos. cr jatel e r in znanren ki so naa v težjih trenutkih zrfz i. svoje plemenito sočutje pc-do:* li nepozabnemu poVojB.ku vencev n cvetja <n ga v tako ča-tnem številu spr-mi i r.a njegov, jadnji poti.
-'osrbe; se še pra. iskreno zahval/ajem za spremstva čč. ea"ovščini, vsea gg. rro esor em in dijaštva b vš m so šel resi, akad. tovarišem in tovarš<:asn. zvestim pri ateljem ki so oreaes.i rredragega ;ajnika iz cerkve do grob*, go-von kom za Ij ubezujiie pes! 3 vi i: e besede n ,-.vcem ganlj ve žalostinke.	679S
V Ljubljani, dne 31. maja 1927
ŽALI JOČI OSTALI
Aškerčeva klet
v neposredni bližini obrtne šole, Aškerčeva
OCARINJENJE
»seh avoznih. izvoznih in tranzitnih pošiljk jskrbi hitro, ikrbno in po najnižji tarif] RAJKO TLTJL carinski posrednik. Ljub. tjer.a. Masarykova cesta 9. nasproti šari. carnice. — Revizija pravilnega zaračunava« nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačna
„VENECIN"
je izredno učinkujoča voda proti
revmatizmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran
Dobite zopet v vsaki lekarn,. Skladišče za grosiste:
ISIS d. d. Ljubljana.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Fote
aparati in potrebščine po nizkih cenah t zalogi
droeerija ASTOS KASC, siflOTa. Ljubljana Židovska ulica šte*. L
Aparati v trgovini na ogled. — Zahtevale cenik za ostale potrebščine
kot špecijalna klet in zajtrkovalnica. Izbrana stara vina, izborna namizna vina, špecijalni likerji in izvrstno žganje.
Kuhinja prvovrstnih mrzlih jedil in posebnosti, poleg vedno sveže zaloge deli-kates.
»verjetno nizke cene pri zares prvovrstni postrežbi
Ležalne stole
a Din 160
po povzetju Din 170
nudi
Budoli Badovan
tapet' ik Krekov trg št. 7.
Stolarna v Sodražici
nudi po tovarniških cenaa menan;čnt in zakiopne stole za gostilne, kina in telovadn ce. nadalje mize. stojala za cvetlice itd. — Speajaiiteta. Raztezn: naslonja: z plamom Ceniki na razpo-Liubliana, Kolodvorska ulica št. 18.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša zlata soproga, mamica, ba» bica in prababica, gospa
Antonijo SteM
dne 31. maja po mukepolnem trpljenju previdena s sv. zakramenti za umira« joče. v starosti 70 let. boguvdano pre= minula.
Pogreb drage pokojniee se vrši v četrtek dne 2. junija u 1. ob 6. uri po= poldne iz hiše žalosti. Cankarjevo na» brežje 7. na pokopališče k Sv. Krilu Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Ljubljana. 51. maja 1927.
Anion, soprog: Antonija por. Pibernik. Frar.ja. por. Rozman. Marija, por Ses dej. Angela, hčere: Anton. Ivan. Franc. Mirko. I 'inko. Stanko, sinovi, in ostalo sorodstvo.

Em. Fischet
Zagreb, Sudnička ulica 3 11
iobavlj« drokclea. dele za	ce?TT=4:iie.
: Eriiie ttroit cr , ^n&ofocsk* cCcife zo-jo
:f-»ii — Mehaniki cepart. Zahten.He T-rri brrri^izi iililc« ier DoCfS* r-i~Vo zi Ks t— u poftiriro.
aoHsaGla Modni salon
P. Bsfbori!
Mestni trg 7
rnporoča bogato za iogo
milei kfO&uhsv
jd SO Din naprej do iaj:ine;še 'zvršfce
Preobiikovsnič slamnikov n ooprevila
;očno n nafcene.e.