40 Književna poročila.
Književna poročila.
Prof. dr. Aleksander Bilimovič: Jugoslavien. Herausgegeben in Verb. mit d. Industries u. HBndelskanmxr Brestau vom Osteuropaischen Institut in Breslau. 1927. Vel. 8«. 87 str. Cena 4 Mk.
Ta spis ni morda feljtonistično kramrjanjs o naši državi, kakor jih imamo že častivredno število, pa tudi ni nikakšna suhoparna inventama knjiga. Narobe, izredno zanimiva knjiga je in zelo resna obenem, vabeč k ponovnemu in ponovnemu čitanju in premišljevanju. Kar podaja na prvi pogled, je popis razvojnih pogojev našega gospodarstva, način pa, kako to ipodaja, priča skoz in skoz o znanstveni objektivnosti a-vtorja, kakor je strokovnim krogom Evrope bila že znana pred vojno.
Pričenjiajoč s prircdnimi pogoji pridobitnega prizadevanja in življen« skih možnosti, ki označujejo celotno stanje jugoslovenskega prebivalstva, t. j. z obljudenostjo, zgodovino, zemljepisno lego, narodopisnimi, tekto« ničnimi, klimatičnimi in drugimi razmerami v naši državi, premotriva avtor v 14 poglavjih vsa važnejša področja gospodarskega naprezanja: poljedelstvo in gozdarstvo, rudarstvo in industrijo, denarni, kreditni in bančni sistem-, cenovne in trgovinske razmere, promet in slednjič končno izslednico, v kateri se mora zrcaliti ves narodlov trud, državno gospo» darstvo; to poslednje pa zopet kot skupen pogoj vseh. prejšnjih področij.
Značilna poteza spisa je jedrnata strokovnost in stvarnost. Nobene besedo odVeč, vsak stavek, poln realne vsebine, stoji po svojem pomenu za celo poglavje. Vmes kot ponazorilo še 53 statističnih sestavkov; seveda ne kar tako mehanično, brez izbire, kakor se je pri nas udomačila navada; kar je bilo uporabnega gradiva dtibiti — in še to je pri nas nepregledno poraztreseno — je .^lo skoz \'ešče roke statistika=strokovnjaka, ki, če treba, ne zamolči svojih kritičnih pomislekov, in pretehta dobro, koliko dbka» zUne moč* je mogočo pripisovati posameznim takim podatkom. O vest= nosti, ki diči od začetka do kraja to delo, priča zgovorno tudi 8 polnih strani jugoslov. gospodarske bibliografije; kako zamudbo delo je, za katerosibodi stroko dobiti pregled itak ne bogate domače literature, o tem ima gotovo vsak čitatelj svoje lastne izkušnje.
Vtis, ki ga napravi Bilimovičeva knjiga, je, kakor da beremo v horose kopu bodoče usode jugoslovenskega gospodarstva. Vidimo zaklade, ki jih skrivata zemlja in morje, sile, ki spe nciprobujene v narodovem značaju.
Književna poročila. 41
obilne prometne, produkcijske in kulturne možnosti, ki so ustvarljive, ugodnosti, ki jih je treba samo še izkoristiti ali ki se dajo še ustvariti za pospešeno tvoritev narodnega blagostanja; pisatelj pa ne prikriva tudi mnogih senčnih strani, ki se, ker naravno dane, ne bodo dale tako lahko odstraniti, prikazuje, kako se v nekaterih ozirih pri nas navezuje ekstrem na ekstrem, in kar je, — milo rečeno, — naša nemarnost v meds narodiii gospodarski tekmi že zamudila. Kratki in jedrnati, polni dtobro« hotne resnobe, so mnogi avtorjevi .stavki, v katerih ugotavlja še dinjge resnice, ki so bridke za nas, pa bi lahko bile glasen memento onim, ki vladajo.
1^ medsebojnih odnosov gospodarskih činiteljev, kakor so v knjigi podani po stvarni svoji zveznosti, se same iz sebe podajajo' .smernice, ki jih bo moral ubirati naš gosipodarski razvoj, in pa temlpo, v katerem hi ta raz\'oj ob povoljnih razmerah mogel napredovati. Iz koimbinacije naravnih in socialnih činiteljev. kakor so tu prikazani v elementarnih in bistvenih svojih silah, se da razbrati, kako se bodo ob danih pogojih mogle oblikovati proizvajalne možnosti, s kako visoko donosnostjoi bi m mogla ukoristiti surovinska zaledja, kakšni bi utegnili biti v dogledni hoidočnosti pri nas splošni cenovni ter dohodkovni odnošaji, s kakšno potro^no silo .širokih posameznih sIojcn- smemo računati; knjiga podaje tudii in nuce. kakšno pomembnost utegnejo v bodočnosti zavzeti naši mednarodni stiki, kje so strani največje in najmanjše odvisnosti, kakšne narave in sile so v tem ogledu, kakoT pospeševalni tako ovirajoči čini« telji. Skratka rečeno: iz konfiguracije raznih pogojev, spretno združenih in znanstveno osvetljenih v sipisu v smislu njih medsebojne vzročnosti, slede, neizrečeni sicer, pa v svoji evidenci nič manj glasno vpijoči nauki za nadaljno zasebno in javno gospodarsko podVizanje, vidijo- pa se iz nje tudi nekatere gospodarske usodhosti, ki jim za enkTat ni' izgleda uteči.
Dr. Albin Ogris.
Prof. dr. Richard IVevl: Dei deuische Jutfendrechf. Verla^. C. E. Hirschfeld. Leipzig. 1927. Str. m.
Avtor bi rad izpopolnil dosedanji nedostatek nemške stro'kovne literature o takoz\'anem mladinskem pravu. Davno se čuti potreba po zbirki zakonov o mladini, ki bi nudila vpogled v celokupnost norm pozii tivnega prava, ki spadajo v to snov.
Teoretski del knjige podaja gIa^'nc smernice nemSkcga m/Tadint skega prava, ki se ie baš v zadnjem času tako na široko razvilo. Vojna in ipovojne živlienske razmere so povzročile v Nemčiji, kakor skoro povsod, poslabšanje gmotnega, fizičnega in nravnega položaja mladolet« pikov. Obenem so za zadnje desetletje značilne nove zahteve po social^ nem skrbstvu, ki so našle izraz tudi v novi nemški Vajmarski ustavi. Novejša nemška zakonodaja o zaščiti mladine predstavlja pravzaprav vsaj delno vtclešenje deklaracijskih načel ustave, v kolikor se nanašajo na zaščito mladine.
\VevTova knjiga podaja kratek pregled novej.še nemške miof flinske zakonodaje in ie obdelala predvsem vprašanje .sikrbstva za deco
42 Književna poročala.
raz stališče rodbinskega prava ter državne in društvene zaščite. Sledi 'prtgled organizacije mladinskega sodstva, zaščite dela nedorastlih, vpra« sanja njih pravice do vzdrževanja in vzgoje in pravnega položaja neza« konskih otrok. V poglavju pod naslovom »Rechtserhebliohe Eigenschaften der Jugendlichen« je podana jasna slika različnih starostnih mej mla« dinske dobe, ki jih sedanja nemška zakonodaja upošteva kot pravno relevantne. Več kot dve tretjini knjige zavzema besedilo glavnejših specialnih zakonov o mladini: Jugendwohlfahrtsges. 9. VII. 1922 in dopoh nilne določbe občedržavne in deželne ziakonodaje, Jugendgeritehtsges. 16. II. 1923, Kinderschutzges.. Ges. iiber religiose Kindererziehung m končno Ges. zur Bewahrung der Jugendlichen vor Schund« und Schmutz^ schriften 18. XII. 1926. Radi popolnosti navaja pisatelj tudi določila drugih občedržavnih zakonov, kolikor se tičejo mladine (Vajmarska ustava, državljan.ski zakonik) (BGB), kazenski zakonik, obrtni red, trgo« vinski zakonik, občni državni zakon o zavarovanju in načrt zakona o nezakonskih otrocih). Žal ni mogel upoštevati avtor novejšega zakona o borbi zoper spolne bolezni 18. II. 1927. Avtor sicer ugotavlja resno stremljenje novejše nemške zakonodaje v smislu izpopolnitve socialnega skrbstva za mladino, vendar ga to ne zavaja do prevelikega optimizma. Priznava marveč naravnost, da .še ni, da bi govorili v Nemčiji o resničnem ustvarjenju pravice mladoletnika, da postane človek dostojnega življenja. To je dtosedaj »lediglich ein wohlklingendes Schlagwort«:r
Knjigo prof. W e y 1 a lahko priporočamo kot zanesljiv pripomoček za proučavanje današnjega stanja nemške zakonodaje o mladini.
A. Maklecov.
Aleksander V. Sotovjev: Dva Priloga proučavanja Dušanove države: 1. Povelje Cara Dušana o rrsetohiji sv. Petra KoriSkog. 2. Pečati na Dus šanovim Povelfama. Skop!fe 1926. Str. 23.
Zelo razveseljivo je znanstveno delovanje treh ruskih vseučiliških profesorjev Jasinskega (Ljubljana), So lov jeva (Beograd) in Taranovskega (Beograd) na polju jugoslovenske pravne zgodovinc. Razdehli so si, nekako samo po sebi razumljivo, svoje vloge. Prva dva proučavata stare vire, Jasinski na severu, Solovjev na jugu naše države, tretjeimenovani pa spaja enciklopedistično vse pravno^^gos dovinsko delo naše države z ostalim slovanskim znanstvenim svetom pravnih zgodovinarjev. Solovjev nam je poklonil že pred letom dni svoje »Odabrane Spomenike«, sed^j pa je publiciral novo zc\o važno listino Cara Dušana, ki jo je sam našel v Hilindarskem samostanu na gori Atos. Znani sta bili že prej dVe inačici te listine. Solovjev je našel tretjo in jo prinaša v točnem besedilu, komentira pa vse tri skupno. Notranjo zvezo teh listin, ki se tičejo spora zemljišč cerkve sv. Petra KoTiškega pri Prizrenu med atoškim Hilindarskim in Pri^zrens skim- arhangelskiim samostanom, je ugotovil v dodatku tako, da je prva inačica koncept, druga falsifikat, tretja pa izvirnik. Vendar stvar menda ni §e dokončno dognana.
Književna poročila. 43
Pravne zgodovinarje, ki se zanimajo za zakonodajo carja Dušana, bodo zanimale osobito pisateljeve opazke o odnosih vsebine novo naj« done listine z vsebino zakonika carja Dušana. Ugotovil je, da novo najdena listina, ki je datirana z dnem 17. maja 1355, navaja en član iz Dušanovega zakonika, kar je prvi doslej znani primer taikšne citacije v povelju, dočim kaže na nekem drugem mestu, da je šel car Dušan sam preko vsebine svojega zakonika in izpremenil »potko«, ki bi jo moral po čl. 77 v perperah določiti z globo — nekega števila ovnov. Pa tudi sicer izhaja iz novo najdene listine nekaj prilogov za tolmačenje carjevega zakonika.
Drugi del publikacije prinaša grafistično studijo o pečatih na Duša« novih listinah. Vsakega zgodovinarja mo-ra veseliti, da smo tudi na tem poljr. doibili vestnega znanstvenika, ki se je te važne panoge vede oprijel. Solovjev je ustanovil dvoje tipov pečatov, okcidentalnega v gotskem stilu ter grškega, ki pa ima vseskozi slovanske legende.
Naj še omenimo, da je izdajo Solovjevega dela priredilo »naučnc društvo« v Skcplju in mu oskrbelo presenetljivo lepo obliko.
Dr. M. Dolenc.
Dv. Edmund Mezger: Personlichkeit und strafrechtiiche Zurechnung, Munchen; J. F. Bergmann, 1926. Str. 42.
Nova kritična misel te globoke študije marbur.škega profesorja kazenskega prava je ta: Pri neprištevitosti imamo opraviti z bipolariteto pojma bolezni. Ta pojem je po svoji logični strukturi na dve strani orientiran, namreč na eno stran imamo 'Oipraviti z dtejanji neke osebe, ki so njeni osebnosti bistveno tuja, na drugi pa z abnormaliteto oseb^ nosti same. Iz te kon.statacije pride pisatelj do druge, da današnje kazensko pravo ni kos nalogi, preprečiti s kaznimi dejanj, ki so oseb« nosti storilca tuja. Če pride do oprostitve transitorično na duhu zmešancga storilca, to ne zadovoljuje. Ali kriminalna politika tu sploh ne more imeti posla, da odipravi to neskladnost. »Dejanja, ki so osebnosti sto« rilca tuja, se pripete na rizik in na račun socialnega o-bčestva kot takega, ne na rizik in račun pojedinca.« Nam ostane nejasno, kaj bodi v teh primerih remedbra? Mar i naj »občestvo« reparira škodb iz sredstva, vseh, torej tudi oškodovanca? —• V dtugem pogledij pa konstatira M e z g e r, da danes veljavno kazensko pravo nima zadbstnih sredfetev, da hi odpomoglo napadbm abnormalnih osebnosti na pravne db^brine. Misli seveda na stanje pozitivne zakonodaje v Nemčiji, ki še ne pozna očuvalnih sredstev. Pa tudi glede tega ravnokar navedenega dopolnila h kazenskim sredstvom- se zdi Mezgerju, da samo ob sebi še ne zadošča. On zahteva, da zakon isto tako, kot je dbslej ustanavljal zakonite dbjanske stane posameznih deliktov, ustanovi v bodoče zakonite, biološko ute: meljene osebnostne tipe delikventov. Ta zahteva je in thesi sicer upravičena, ali konkretno vprašanje je, ali je naša znanost tako daleč napredbvala, da bo osebnostne tipe razločeval tudi praktični sodbik. kt nima psihiatrične naobrazbe. Danes gotovo še ni!
Dr. M. Dolenc.
44 KnjiževTia poročila.
Dr. Rado Kuše}: Cerkveno pravo katoliške cerkve s posebnim oziram na razmere v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Lfubtfani, 1927. Založbi juridične fakultete. Strmi KVII + 695. Cena 135 Din.
V razmeroma kratkem času je ipostala potrebna druga izdaja Kušejevega učbenika o cerkvenem pravu. Pokazalo se je, kako je svoj čas knjiga dobrodošla ne samo učeči se mladini, nego tudi praksi. Z novo izdajo se je avtor sijajno oddolžil zaupanju, izkazanemu njegovi knjigi, ki jo je sedaj preuredil tako, da bo ustrezala vsestransko svojemu namenu.
Knjiga je v prvi vrsti povzdignjena na višje znanstveno stališče. O tem prepričajo tako številni, na prvi pogled vidbi podatki o literaturi ob pričetku vsakega paragrafa, dalje bolj mnogostranska obdelava posa« meznih materij (glej takoj v začetku § 2 o pravu, kjer se avtor ozira tudi na moderne teorije o pravu in ne podaja več samo cerkvenega naziranja, " tem kakor v prvi izdaji),predvscm pa popolna predelava nekaterih o^dt dcltov. To so zlasti poglavja o cerkvenih zvanjih (zetoi posrečen naziv!), beneficijih, o cerkvenih udruženjih, o bračnem pravu in cerkveni imovini. N'ova sistemizacija je poleg obširnejšega podajanja snovi zlasti velike važnosti za dijake. Mnogi cerkvenoipra\'ni problemi so s tem plastičnejo prikazani, marsikatere nejasnosti iz prve izdaje, ki so začetnikom delale težave, so s tem' odstranjene, tako da ga skoro ni mesta, kr bi bilo težje umljivo. (Med sledtaje spada § 62 o eksempciji, kjer razlika med pasivno in aktivno eksempcijo po mojem mnenju za dijake še vcdino ni dovolj jasno obrazložena.)
Posebne važnosti je, da obravnava učbenik tudi vsa vprašanja državnega cerkvenega prava: cerkvenopolitične ustavne dtoiočbe, pokra« jinsiko cerkveno pravo. Zlasti obširno je obdelano bračnoi pravo tudi v tem pravcu. Želel bi pa, da bi avtor revidiral svoje na strani 435. zasto« pano mnenje, da se more priznati prešestvo tudi pred' političnim oblast« vom. DvoTni dekret od 6. decembra 1833 \' tem pogled'!! ni več v veljavi, ker je pristojnost političnih oblastev za prestopek prešestva že od leta 1853 odpravljena. Pravoslavno cerkveno pravo je pridano v skupnem sistematičnem prikazu, kar je na korist tako stvarnosti kako^r tudi pre» gledbosti.
Končam. Iz knjige se more poučiti vsak o vsakem cerkvenopravnem vprašanju. Zato bodi priporočena vsem. Imiam samo eno željo, da bi todoča izdaja iprinesla tudi enakovreden sistem pravoslavnega cerkvenega prava, ki je v naši d'ržavi' za nas enake važnosti kakor katoliško.
Dr. R. Sajovic.
Kommentar zum Allp'ewxinen biirgerlichen Gesetzbuch. HerBuss fcgeben von dr. Heinrich Klang. Wien, /927. Hsterreichische Sttfat&i druckeret. 1. Lieferung,
Avstrijska pravna literatura prikazuje v zadnjih letih neobičajno veliko novih d'el. Zdi se, da se hoče sedbj v naglici nadomestiti vse, Tcar se je zamudilo v suhih vojnih in prvih povojnih letih. Poleg obsež« nih komentiranih izdaj skoro vseh važnejših zakonov, ki so že izšle ali
Književna poročila. 45
se pa že tudi pripravljajo, imamo precejšnje število monografij, krajših in daljših razprav, cbravnavajočih razne pravne discipline, poleg tega pa zelo obširna .sistematična in eksegetična dtla. Samo o občnem zascb« nem pravu je bilo napisano troje sistemov: Ehrenz-vveig, Mayr in Wolff. Tem znanim delom se pridružuje sedaj še četrto, namreč v nad^isu označeni  komentar  k  občnemu  državljanskemu  zakoniku.
Bil je pa takšen komentar v resnici potreben. Stari »Stubenrauch«' je že povsem zastarel. Zadnjikrat je bil predelan v letih 1902 in 1903, zato ni zadoščal ne potrebam prakse, še manj znanstva. Redko ga je še kdo prijel v roke. Medtem so izšle tri delne novele k. O'. d. z., izdanih je bilo dokaj specialnih zakonov, novo življenje po vojni in gospodarski razmah v deloma novih smereh ipa sta postavila nebroj novih pravnih problemov in vprašanj, ki se prej niso dali niti slutitil
Vsem tem potrebam mora ustrezati komentar kot najhitrejši in zanesljiv pripomoček v vsakdanji juridični praksi. Naznanjeni obeta, da bo vsem tem zahtevam kos. Znani pravniški pisatelj dt. K1 a n g je zbral v to svrho še 14 drugih znanstvenikov, ki so si razdelili delo med seboj, tako da je cetotno izdanje zasigurano v doglednem času. Izšel je doslej 1. snopič na 64 straneh velike osmerke, na katerih obravnava izdajatelj dr. K lan g §§ \Q90 do 1109. Že ta obseg kaže, kako obširno je zasnovano delo. Pri posameznih paragrafih podaja pisec najprvo pravno normo, odkrivajoč cesto pri tem iz\'or in zgodbvinski razvoj pravnega instituta, potem pa aplicira normo na najraznovrstnejše prakf tične primere, poslužujoč se izčrpno tako judikature kakor literature. Ozira se pri tem zlasti na aktualna vprašanja in to ga dela tem bolj upiorabnega. Delo, ki je proračunjeno na 40 snopičev po 4 pole a 3.20 .S, zato toplo priporočamo. Dr, R. Sajovic,
Dr. VcMem^t Lunaček: Zaščita dianičara i zaščita utagačai. Prei iiampano iz »Ekonomista«, sveske za novemhar 1927. god.
Štiriindvajset strani obsegajoča razprav a je bila zamišljena kot kores ferat za pravniški kbngres v Sarajevu'. Škoda le, da je predavanje izšlo .šele po kongresu. Če bi izšlo z drugimi vred v Spomenici, ni izključeno, da bi resolucija o naznačenem predmetu ne izpadla tako enostransiko-kakor je bila sprejeta.
Dr. Metod Dolenc: Zakonita zaš&ta spa\^dne tajnosti. Poseben odtir sek iz Bcgoslo^mega vestnika V HI. št. 1. Strani 18.
Predlmet razprave so razmotrivanja o § 248 načrta o kazenskem zakoniku, ki stavlja verske predstavnike v isto vrsto z zdravniki^ prav« nimi zastopniki in pod., ako bi neupraviičeno izdaM tajnosti, ki so jih zaznali pri izvrševanju svojega poklica. Pisatelj je podal obširen pregled o zadevni zakonodaji in predlaga končno, naj se izraz merski prcd!stav» niki« v § 248 ozirom na ustavno določbo, ki diovoljuje priznanim veram .samostalno urejevanje svojih notranjih verskih poslov, kratkomalo črta.