- w
Edini slovenski dnevnik < ? Zedinjenih državah.
Velja za vse leto. .. $3.00 Ima 10.000 naročnikov :•
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki
Issued every day except Sundays and Holiday* 2-

TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y.f tinder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 26. — ŠTEV. 26.
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 1, 1915. — PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA, 1915.
volume xxirr. — letnik xxm,
NIKOLAJ NIKOLAJEVIG JE SESTAVIL NOV VOJNI NAČRT. USPEŠNA OFENZIVA AVSTRIJSKEGA VOJAŠTVA V GALICIJI.
V VZHODNJ! PRUSIJI SE HRANIJO LJUDJE S PASJIM MESOM.
OB DUKLA PRELAZU SE ŠE VEDNO VRŠE BOJI MED RUSI IN AVSTRIJCI. RUSI SO DOBILI NOVE SOVRAŽNIKE — BAVARCE. DOSED A J ŠE NEPRIOBČENA BRZOJAVKA RUSKEGA CARJA. RUSIJA NI HOTELA VOJNE. RUSKI VOJAKI ZAVZELI VAŽNO POSTOJANKO V KAVKAZU. TURKI SO ZAČELI GRADITI NOVO ŽELEZNICO. NOV VOJNI KRUH V AVSTRIJI. SAMO POLOVICA PŠENICE, OSTALO PA RIŽ, KORUZA IN KROMPIR. NEMŠKI CESAR BOLAN.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, januarju. l>anes je bilo i/ilano tukaj sledeče uradno poročilo o položaju na VKltodtiem hoj i mi"« ii;
Rusi so navalili ua mesto Mrne-fkfiikopf. ki leži v/hodno <>< I Dnrkehmeti, pa smo jih uspešno pognali na/aj. Posamezni spopadi se vrše v okolici Loviča.
Položaj v Galiciji in Bukovini.
Dunaj, Avstrija. .'M>. jan. — Avstrijski general ni štab je izjavil: — Vojaški* operacije v <Ja-lieiji in Bukovini w» za nas še precej ugodno razvijajo. H tisi so hoteli obkoliti avstrijsko armado, kateri poveljuje nadvojvoda Josip I>\ rdinand in potem preko Tarnova prodreti do Krakova. Avstrijci so ie pravočasno spoznali njihov načrt in stopili v o-tVuzivo. Ce hodo to potezo srečno Izvedli, bodo odrezali ruske čete v Galiciji in Rukovini od glavne rn--ke armade. Po zmagi avstrijske-}• » generala Kischerjn so se Rusi v llukovini in umaknili.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 30. jan. — Itiuki generalni itah naznanja: Severno od Tilsita, Vzhodna Pru-sija so stopili Rusi pred par dnevi v ofenzivo in pognali sovražnika v beg. Razdejali so železniško postajo V Pogegeii, ki leži nekaj milj severno od Tilsita. 26. V 27. jan. so se vršili vroči boji ob fronti, ki se. razprostira med Du-kla prelazom in M on k a čem.
Koncentracija avstrijske armade.
London, Anglija. >10. januarja. Po mnenju vojaških strokovnjakov preti Rusom velika nevarnost od one avstrijske armade, katero ne je pred kratkim koncentriralo v Galiciji. Ako ne dobijo Rusi še pravočasno zadostnih ojačenj. se hodo morali u-makniti. To hi bilo zanje zelo neugodno. ker hi potem nikdar več tie mogli spraviti svojega vojaštva s tako lahkoto v Galicijo in itnkovino kot »o ga V začetku vojne.
Boji ob Dunajcu in Nidi.
Dunaj, Avstrija, 31. januarja. Poročilo, ki se tiče dogodkov na vzhodnem bojišču, se «rlasi: — Ob reki Dunajee je prišlo včeraj do vročih artilerijskih spopadov. Naši so pregnali Ruse na več mestih iz njihovih strelnih jarkov. V Karpatih se položaj zadnje dni ni nič izpremenil.
Dva sovražnika.
London, Anglija. 31. januarja. Med Duklo in Wyzkow prelazom se bije. sedaj že četrtič vroča bitka. Rusi imajo dva sovražnika. Roriti se morajo namreč tudi proti Bavarcem, kateri so prišli pred nekaj dnevi Avstrijcem na pomoč. Avstrijci in Nemci se nahajajo v močni ofenzivi. Avstrija koncentrira svoje čete v onem delu Karpatov, ki ležijo med Buko-vino in SedmograSko. Boj, kateri divja sedaj, ho skorajgotovo odločilen.
Odbit ruski napad.
London, Anglija. 31. januarja. Nemški generalni štab naznanja: Ob vzhodno-pmski meji se ni ni-četar posebnega prigodilo. Na Poljskem smo pri Bor jim o vn, vzhodno od Lodza, odbili močan ruski napad.
Boji v Vzhodnji Prusiji.
Petrograd, Rusija, 31. jan. — Ruski generalni štab poroča: —-V gozdovih od Pillkallen in Gum-binticn se boji še vedno nadaljujejo. Pri vasi Lebgalen so v prizori 1 i Nemci na neko našo postojanko hajonetni napad, pa srno jih pognali v beg. Na levem bregu rek«« Visle. je navalil sovražnik na naše postojanke. Vnel se je vroč boj. v katerem smo bili mi zmagovalci. Jugovzhodno od vasi I >u ki a v Galiciji smo prepodili Nemce iz treh strelnih jarkov.
V dveh dneh smo vjeli 35 nemških častnikov in 2"><)0 vojakov. Nadalje smo zaplenili več strojnih pušk in nekaj topov.
Nov načrt ruskega generalnega; štaba.
London, Anglija. 31. jan. — Tukajšnje časopisje je dobilo danes iz Kodanja sledečo brzojavko: — Ruski generalni štab se od sedaj zanaprej ne bo več toliko brigal za Varšavo. ampak bo vodil vse nadaljne operacije po novem načrtu, katerega je pred kratkim izdelal veliki knez Niko laj Nikolajevie, vrhovni poveljnik ruske armade.
Rusi bodo operirali z velikanskim številom vojakov in najprej obračunali z Avstrijci v Galiciji, potem pa z Nemci.	w w
Strašne razmere v Vzhodnji Pru-
s* ji.
London, Anglija, 31. januarja. Iz Kodanja poročajo: — Razmer, ki so zavladale zadnji čas na Rusko Poljskem iu, v nekaterih okrajih Vzhodu je Prusije, ni mogoče popisati. Kruha ni nikjer več dobiti. Ce prebivalci takoj ne dobe zadostne pomoči, bodo lakote pomrli. Ljudje se preživljajo z mačjim in pasjim mesom.
Nemški zrakoplovci nad Varšavo.
Varšava, Rusko Poljsko, 31. {januarja. — Včeraj so se nad
I Varšavo zopet pojavili nemški zrakoplovci. Kake pol ure so kri-žarili nad mestom, potem so pa zopet izginili v daljavi. V mesto niso vrgli nobene bombe.
Vojni krtih v Avstriji.
Dunaj, Avstrija, 31. januarja. "Wiener Zeitung" je priobčila sklep ministrskega sveta, ki določa. da se sme v Avstriji odsedaj zanaprej peči kruh. v katerem je le .10 odstotkov pšenice. Ostalih petdeset, odstotkov mora biti ječmena, koruze, riža ali pa krom-pirja.
Brzojavka ruskega carja.
Petrograd, Rusija, 31. jan. — 1'radno glasilo je priobčilo danes sledečo izjavo: Nemška vlada je priobčila več brzojavk, katere je poslal ruski car še pred izbruhom vojne nemškemu cesarju. Med njimi se nahaja tudi brzojavka, ki dosedaj še ni bila priobčena. Brzojavka je datirana z dne 29. julija in se glasi: — Hvala za tvojo prijazno in v popustljivem tonu sestavljeno brzojavko. Prosim te, pojasni mi, zakaj je oficijelna nota, katero je izročil tvoj poslanik mojim ministrom, tako ostra. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, če bi se avstrijsko-srbski problem izročilo haaški konferenci v rešitev. Za upam v tvojo modrost in prijateljstvo.
Nemčija in Rumunska.
Berlin, Nemčija, 31. januarja. Polnradna poročila iz Bukarešta naznanjajo, da. ho Rumunska poslala Nemčiji veliko množino žita. Nemčija .ji mora dati na razpolago zadostno število vlakov.
Nemški cesar bolan.
Berlin, Nemčija. 31. januarja. Nemški cesar se je na zapadnem bojišču prehladi! in nato precej nevarno zbolel. Zdravijo ga najboljši špeciaListi. Kakorhitro malo ozdravi, bo obiskal generalu Hindenhurga.
Turki in Indijci.
Atene, Grško, 31. jan. — Neka angleška križarka je streljala na turške čete. ki so operirali v okolici El Kantare in jim prizadela zelo težke izgube. Turki so nameravali napasti mesto Bir Helefi, pa so se morali umakniti. Malo bolj proti vzhodu so se spopadli Turki z angleško-indijskimi četami.
Vroči boji v Kavkazu.
Carigrad, Turčija, 31. jan. — Iz okolice mesta Olti v Kavkazu, k*jer divja že več tednov vroča bitka, prihajajo poročila o ti škili zmagali. Vjeli smo tristo Rusov in zaplenili veliko množino municije.
Vesti o ruskih zmagah.
PetrogTad, Rusija, 30. jan. — Oficielno poročilo ruskega generalnega štaba v Kavkazu naznanja, da so v dolini Alaškert Rusi popolnoma premagali Turke in jih pognali proti Tabrizu. Turki so se morali umakniti tudi južno »d Batuma. Rusi so vdrli v Armenijo in se približali Tabrizu na 18 milj.
Petrograd, Rusija, 31. jan. — Iz glavnega stana ruske armade v Kavkazu poročajo: 27. januarja smo ponoči v hudem snegu prekoračili gorovje pri Sarikami-šu in zavzeli mesto Gornez. Pri tej priliki smo vjeli poveljnika tretje turške divizije, šestnajst štabnih častnikov in sedem zdravnikov. Zaplenili smo tri topove in preko 2000 pušk.
Iz Odese naznanjajo, da gradijo Turki železnico, ki bo vezala Angoro s Sivašcm. Po tej progi bodo transportirali v Kavkaz živila in municijo, ker je transport po morju zaradi ruskih bojnih ladij prenevaren.
Proti Židom.
London, Anglija, 31. januarja. Bivši governer mesta Jafe, Aldin bej, je prisegel, da bo iztrebil vse one Žide. ki delajo na to, da bi imeli Židi v Palestini svoje kraljestvo.
NsraSčanje vlog v poštni hranilnici.
Washington, D. C.. ni. januarja. — Kot poroča poštna oblast je naraslo število vlagateljev v poštno hranilnico tekom vojne za preko 100.000 oseb. Od istega časa se je vložilo vsaki mesec $3,000.000. V fiskalnem letu. ki se Je končalo dne HO. junija p. 1. je bilo zaznamovati prirastek v depozitih $9,900.000; nasprotno pa znaša prirastek tekom šestih mesecev, od julija do januarja. $15,750.000 ali H« odstotkov.
V	mestu New York se je vložilo skupno $9.486.538.
V	pričet k u letošnjega leta je bilo $39.200.000 vlog ter 497.000 vlagateljev. Nt vsakega vlagatelja pride torej prfMffno $119.
Obnovljeni boji na zapadnem bojišču.
Nemci skušajo z veliko silo prodreti v Argonih ter se poroča, da so bili deioma uspešni.
Z OSTALE FRONTE.
Nemci zatrjujejo, da so zavzeii pri La Bassee par francoskih zako-pov in utrdb.
Berlin, Nemčija. 31. januarja. Oficijelno poročilo glede vojnega položaja na zapadnem bojišč:! poroča sledeče:
"V F1 a udri j i so se vršili včeraj le artilerijski dvoboji. V Cu-Jiichu, severno od deželne ceste med La Bassee iu Bethune, so zavzele nemške čete par francoskih zakopov.
Pariz, Francija, 31. januarja.
V	današnjem olicijelnem poročilu se glasi, da so se dne :j(). januarja omejevali boji skoro izključno na artilerijske dvoboje. Francoska artilerija je bila baje na različnih točkah zelo uspešna.
V	okrajih Arras. Rove, Sois-sons Rheims in Perthes so. razdejale francoske baterije dva nemška topova, več zakopov ter večje število metaleev bomb. Vsled ognja francoske artilerije je trpelo več nemških taborišč ter transportnih vlakov.
V	Argonih, v gozdu La Grurie, kjer so se morali Francozi dan poprej umakniti, so vprizorili Nemci zopet tri naskoke v bližini Fonta ine Madame, vendar pa se je vse tri odbilo z velikimi izgubami za Nemce.
Konečno se glasi v poročilu, da se nahaja vas Angomont pri Bademveiler v gorenji Alzaeiji. katero so glasom poročil iz Berlina zavzeli Nemci, še vedno v rokah Francozov, t Nadatjna oficijelna objava vsebuje navodila za prebivalstvo, kako je treba razsvetljevati prodajalne, tvornice itd. v slučaju napada od strani nemških Zeppe-linov. Kakor hitro se bo zapazilo kak Zeppelin, bo posebna brigada trobentačev zatrobila gotov signal, nakar naj se prebivalstva takoj umakne v notranje prostore hiš.
V	današnjem večernem poročilu se glasi na kratko: "Poročati ni ničesar posebnega."
Roseberry za vojaško službo.
London, Anglija, 31. januarja.
V	nekem govoru v Edinborough je govoril včeraj lord Roseberrv v imenu vlade v prilog carini za anilin barve. Te barve se izdeluje izključno v Nemčiji.
Za svojo osebo je rekel lord Roseberrv, da je odločno za obvezno vojaško službo. Službovanje. pri vojakih ni nič poniževalnega, ako je potrebno. Sedaj pa gre za to. ali smo pobiti ali pobijemo druge.
Beg interniranih Nemcev.
Halifax, N. S.. 31. januarja.— Včeraj se je zaznalo, da se je posrečilo pobegniti devetim Nemcem, ki so bili internirani v ci-tadeli. Štiri teh se je zopet prijelo, ostalih pet pa se še nahaja na prostem.
Kingston, Jamaica, 31. jan. — Več Nemcem, ki so internirani tukaj, se je posrečilo pobegniti vendar pa se je vse zopet ujelo. Drugi jetniki niso hoteli delati za določeno ceno ter se jih je kaznovalo.
Delovanje nemških podmorskih čolnov.
Nemški podmorski čolni so tor-pedirali v zadnjih dneh v Irskem morju pet angleških parnikov.
Potres v Azorih.
Punta, Delgmdo. Azori. 31. januarja. — Potresni sunki, ki so se pojavili na otoku St. Michael ter postajali močnejši izza potreaa v Italiji dno "13. januarja. so bili prav posebno uiočni tekom zadnjih treh dni. Najmočnejši sunek je bilo opaziti v Villa Franca da Ca m po, 20 milj od Punta Pelpado.
Stavka deklic.
V oddelku za* cunje v Valley Paper Mili v Holvoke, Mass. zaposlene deklice so pričele s stavko, ker ne jim je znižalo plače.

STRAH V ANGLIJI.
Zadnja dva parnika nista bila da-vleč od Havre ter so reši*.i posadko francoski terpedni čolni.
—o —
Lcndon, Anglija. Ml. januarja. Razven treh angleških parnikov, ki so bili torpediraoi včeraj v Irskem morju, so nemški podmorski čolni torpedirali dan »s dva nadaljna parnika.
Parnik "Tokomaru" je bil tor-pediran danes zjutraj ob 10. uri sedem milj severno-zapadno od Cap d'Antiiex, ravno severno od Havra, vendar pa so rešili posadko francoski torpedni čolni.
<>b 2. uri popoldne je zadela parnik "fkaria** lf» milj zapad-no od Cap d* A utiles ista usoda, vendar pa se ta parnik ni poto-pil, temveč so ga zavlekli francoski torpedni čolni v pristanišče Havre.
Parnik "Tokomaru"' je prihajal iz Nove Zelandije ter je imel na krovu zmrzlo meso. Prvotno začudenje glede nastopa nemških podmorskih čolnov v Irskem morju se je umaknilo čutu bojazni.
Drugi parnik, 'Linde Blanche', na poti iz Manchestra v Liverpool, se je nahajal ravno od svetilnika Liverpool in sjcer ob 3.30 uri zjutraj, ko se je prikazal ob parniku nemški podmorski čoln ter razobesil nemško zastavo. Nemški častniki so prišli na krov ter dali ukaz. naj se tekom desetih minut izkrca moštvo. Nato se je položilo v sprednji del parnika mino in pet. minut pozneje je bil parnik razdejan.
Identiteto tretjega, včeraj ob obal i Lancashire potopljenega parnika se je ugotovilo danes, ko je premogovni parnik "Gladys'' v Douglas na Isle of Man izkrcal 11 mož parnika "Kilkoan" iz Belfasta. Neki nemški podmorski čoln je ustavil parnik 'Kilkoan' komaj IS milj severozapadno od Liverpoola ter ga potopil potem ko se je moštvo izkrcalo v čolne. Takoj nato je prišel v bližino premogovni parnik "Gladys" in Nemci so ukazali kapitanu slednjega. naj sledi s svojim parni-kom nemškemu podmorskemu čolnu. Kapitan se je pokoril povelju ter vzel nato moštvo "Kil-koana" na krov.
Nemci niso dopustili, da bi se izkrcalo ljudi v Liverpoolu. temveč so ukazali, naj se jjli v Douglas spravi na kopno.
"Tokomam" je bil parnik vsebujoč 3912 ton. Parnik "Ika-ria". ki je odplul dne M. decembra iz Buenos Aires, je vseboval 2828 ton.
Parnik '' Dacia'' je nastopil potovanje.
Galveston, Tex., 31. januarja. Parnik "Dacia". ki je vzel dne 22. januarja klaracijske listine za Rotterdam, je odplul danes opoldne od tukaj. Na krovu ima 11,000 zavojev bombaža, namenjenega za Nemčijo. Potovanje tega parnika po Atlantiku bo eventuelno dovedlo do spora med Združenimi državami ter Anglijo, ker je slednja oficijelno naznanila, da bodo angleške bojne ladije zaplenile parnik "Dacia". "Mi se ne brigamo za to, kaj nas čaka", je izjavil kapitan McDonald. "Ne pričakujem nobenega srečanja z angleškimi bojnimi la-dijami, predno odrlujemo iz Nor-folka." — Tukajšni zastopniki "Dacie" so danes izjavili, da so sklenjene vse priprave ter da bo dospel tovor na določeno mesto. Ker se je večkrat poročalo, da čakajo angleške bojne ladije na "Dacio" v zalivu, ge domneva v tukajšnih parohrodnih krogih, da bo parnik zaplenien. predno bo pasiral cesto pri Floridi.

Proti draginji.
Atentat na Villo?
Italijanska vlada hoče zapocety z energičnimi koraki, da se ustavi .naraščajočo draginjo.
Rim, Italija, 31. januarja. — Vsaki dan se širi agitacija, nastala vsled vedno večjega pomanjkanja pšenice ter visokih cen za kruh.
V kabinetni seji se je sklenilo zelo važne zakonodajne odredbe, katere se bo objavilo jutri, ka-k»r.hitro ho podpisal kralj do-tiČni dekret.
Glasi se. da ho dobila vsled teh odredb vlada polnomoč za nabavo pšenice za trenutno potrebo ter da bodo vsled tega padle cene. Zelo vrjetno je nadalje. d=» ho zaplenila vlada vse zaloge pšenice, katere so nakopičili š e-kulanti.
Zborovanje, ki se je vršilo danes v prilog italijanski nevtralnost? v sedanji voji.i, so »netili zagovorniki vojne in pri tem je pris'o do pretepe v ter večjih In-multov. Po razpuKČenem zborovanju so šli prijatelji vo.ine de menstrativno pred avstrijsko 7.0-slaništvo, vendar pa so poklicane čete razkropile demonstrante.
Generalna stavka v F!orenc: se ni udejstvila. ker je grozil del prebivalstva z lincarsko jnstieo.
Rim, Italija, 31. januarja. — Nemec Oskar ^cliweikhard. ki je nekoč organiziral obisk barjanskih časnikarjev v Nemčiji, je bil danes izgnan iz Ttalije.
Italijanski listi so javno dolžili Sehweikharta, <la je ogleduli nemške vlade. Njegov brat je živel v Tripolisu in Oskar je bil s svojo ženo pri njem na obisku, ko je odredila policija hišno preiskavo ter našla mnogo orožja in municije. baje namenjene za ust a jo domačinov. Sclnveikhard je takrat pobegnil iz hiše. d očim je bila njegova žena aretirana.
Vpoklicanje itaMianskih rezervistov.
Rim, Italija. 31. januarja. — Glasom odredbe vojnega ministrstva se morajo včeraj vpoklicani rezervisti javiti pri svojih polkih dne 20. februarja.
Morgan pred industrijsko komisijo.
J. Pierpont Morjran. sin i>re<l kratkim zamrlega milijardeja istega imena. bo <lanes zaslišan pred zvezno industrijsko komisijo. Zasliševanja se bodo vršila ta teden v posvetovalni dvorani Metropolitan ]K»slopja v New Yorku. Kot priea nastopi danes tudi John Mitchell, prejšni elan eksekutl-ve American NeUeration of T^tbor in sedanji flan komi»enzacijske komisije. S tekočim tednom se bo končalo zasliševanje komisije v :;e\v Yorku.
Dohodki Pennsylvanske železnice.
Iz včeraj objavljenega poročilu Pennsylvania železniee je razvidno, da so znašali doliudkl družbe v letu 1014 .<*;<;. 14S.!h;n torej *.->.--'<;.Hi:: manj kot pa v preteklem ledi.
Štirikraten umor.
Herman Auerbaeli, špekulant z zemljišči, stanujoč na Central Park West v New Yorku. je izvršil v noči od sobote na nedeljo trikraten umor in samomor. Z Winchester puško je ustrelil svojo ženo. dve beerki ter nato še samega selH». d oči m je priza nesel svojemu 141etnemu sinu. I »o groznega dejanja so ga napotile ponesrečene špekulacije v zadnjem času.
Dospela U
VELIKA PRATIKA
sa leto 1915.
V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena scvero-ameriških držav. — Naselniške določbe. — Dan dela
—	Labor Day.
Pratika velja a poštnino vred 12 centov.
Razprodajalci jo dobe 100 ko-madov za $8.
■lovenlc Publishing Co., 81 Corttefc* St; *«r York Oily
Rodolfo Fierro je baje dvakrat ustrelil na ustaškega vediteija Villo. — Dementirano poročilo.
El Paso, Texas, 30. januarja. -Danes se je razširila po mestu govorica. da .je v bližini Aguas l i-lientes Rodolfo Fierro dvakrat u-strelil na generala Villo in *ru sin rt none varno poškodoval. V .I11-arezu, kjer imajo kontrolo Villu-vi uradniki, se vest odločno dement i ra.
Washington, I). C., :il. jan. — Ao;eut Carothers je brzojavil danes državnemu departmenfu, da so vsa poročila, o atentatu na <re-nerala Villo popolnoma neresnična. Villa se nahaja čisto zdrav v Ajruas Calientes. Carothers specialni agent državnega department.
Zavzetje Atlixca.
El Paso, Texas. :tl. januarja.-Zapatov pristaš, general hVaneis-co ( Hss. je zavzel v petek tneslo Atlixeo v državi Puebla. Izgube so bile na obeh straneh preeej-šnje. V glavnem mestu republike .Mehike vlada mil*.
Cerkev proti tiskovni prostosti.
Washington, 1>. ('.. :jl. januarja. --Ciliunje katoliških voditeljev in organizacij, s katerim naj Iti se nadalje omejilo tiskovno svoliodo in sieer s tem. <la bi se razširilo avtokratieno oblast generalnega poštnega mojstra, bo stopilo jutri v akuten šiadij. Vršilo se Po namreč zaslišanje glede zahtevanega. razširjenja pr«»<l hišnim komitejem za poštne zadeve ter li<> zagovarjal kongresnik Fitzgerald v/. .\Yw Yorka predlogo, katero je l>il vlo7.il iu ki odgovarja namenom ilotičnih ljudi in organizacij. 1'oselmo "niko" imajo tozadevni krogi na proti katoliški list "Menaee".
Parada lakote v fhu-agu.
Chicago, III.. :\i. januarja. Parada brezposelnih se je vršila danes v Ixk»p distriktu. V sprevodu, kaler.'iru je spremljala jtolirija na konjih, si* ji* nosilo erne zastave.
Oproščeni Burns-detektivi.
Atlanta. <;a.. SI. januarja. — Po t l-urnem posvetovanju je oprostila porota tri usliižlieuce Burns deteklivne agent ure. ki so hili ohto/eni. da -u> 7:t-v«*tlli k krivi prisegi priče, zaslišane v zadevi procesa Franka, na smrt obsojenega morilca Mary Pliagan.
I »ržavni pravdnik je v svoji obtožnici očital detektivom, da so opravljali "umazano delo". Zagovorniki Franka izjavljajo, da uničuje pravo-rek porotnikov trditev, »la se j»- izdalo velike svote v interesu Franka.
Igralna miza iz 10.105 koščkov.
Strugar James Neil i/, orange. X. J. je ravno dovršil igralno mizico, ki obstoji iz 10.10."» koščkov, ki so spojeni
skupaj na zelo umeten način. Pri izdelovanju mizice je uporabil o .-m različnih vrst lesa.
Denarje v staro domovino,
Pošiljamo denar na Kranjsko,
Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Va.š naslov, in one osebe, kateri se ima izpla-
čati.			
	Cene:		
K	$	K	$
	1.10 1	Ho....	22 00
10....	2.10	120....	tm
15....	:» io	130....	2« (4)
20....	4.10	140____	2H oo
25....	5.1«»	150....	30 OO
M....	« 10	160____	:i2 oo
35____	7.10	170....	34 00
40____	8 10	180....	:ir, oo
	9.10	200....	40 co
50....	lO.OO	*50.._	ro«»»
55....	11 00	:»oo....	co 00
CO....	12.00	350....	70 00
or,....	13.00	400....	80 no
70....	14.00	460....	!X1 OO
75....	15 00	500 ...	100 oo
80....	IG. 00	BOO ...	120 00
"5....	17.00	700____	140 no
	18W	800____	lfto.no
95....	19.00	900....	180.00
100	20 00	1000____	200.00
TV&DEA 82 Corftlandt St, New York, N
FRANK SAKSER, Y.
GLAS NARODA, 1. FEBRUARJA, 1915.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and published by the
Slovenic Publishing Co.
(» corporation.) J FRANK SAKSER, President. • LOUIS BENEDIK, Treasurer. \
K'ftc« of Basi nee s of the corporation and
addresses of ftbove officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
2» celo leto velja list la Ameriko in
Canado........................$3.00
p^i leta....................... 1.50
" leto su mesto New York........ 4.00
* pol l«ta za mesto New York ... 2.00
" Kvnjpo za vse ieto...........4.CO
>1 leta
pol leta............. i "'
četrt leta............ 1 •<l
2.55 70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemdi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") laaued every day except S'lndays and
Holidays. ^Subscription yearly $3.00.
AdT«rti*ement on atrc«in*nt.
De Pn
br»** podpira in osobnosti se ne priobčujejo. -r o*t t»" blagovoli pošiljati po —
Money Order, spremembi kraja naročnikov pre-•mo, dn b<2 mm tudi prejšnje hivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
LKipiaom in poeiljatvam naredite ta naslov: •GLAS NARODA"
-2 O -t I and t St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Zemljiška reforma v Mehiki.
-o-
» ai anza, ki je v sedanjem ča-mi pač najbolj vpliven med generali, ki se potegujejo v Mehiki za vrhovno vlbdo, je izdal odredbo ^ >!e«l kuje se razveljavlja vse posestni* naslove za posestva, osvoji na o<J leta 1ST« naprej.
\ utemeljevanju odredbe pravi Carranza, da j«' treba vrniti lm liiskeinu narodu deželo, katero s« mu j<* v številnih slučajih vzelo ti.i pr-ot ipostaveii iiaein. V ta tia-n o predlaga novo razdelitev zemlje, katero hoče dobiti z raz-veljj: Ijeijji iti posi stnih pravic izstavljenih v zadnjih 40 letih. S\ »j., postopanji* pa opravičuje s t« i?1 i!a e j«* dajalo posestne pra-\ e.. na de/, lo od leta 1N7G naprej | »to a kršenja neke postave iz I.
»»iredba <'arrsmze vsebuje tudi s< '!.ivi» narodnih in državnih a - azilih komisij, ko jih naloga je ]>v. ,ikati vsako posamezno posestno pr.ivieo na zemljišča ter izvr -iti novo razdelitev dežele z ozi i"iii na njegove odredbe. Kjerkoli s \/1 .i/e, ,ia j»* posestni naslov i i'»l»!j. a na postaven način, h bo plačalo posestnikom odškodni-u . Na n> ben način pa se ne bo ]>ii>tilu dežele sedanjim posestnikom, aUt> se j,> bo hotela polastiti država v svrho razdelitve.
Ako se Carranzi v resnici po-i pripomoči tej odredbi do po stavne veljave in ako se mu na-d lj<- posreči tudi izvedba tega -.Aoria. po tem bi se izvedlo s tem r» \oliieijonareu korak, ki bi bil velikanskega, pomena za mehiški
\ -i revolm-ijouarui nemiri, • 1 k o j 1 h je bila Mehika zadnja •t.i iiepn slano pozorišče večnih oj»-.. temelje v zadnji vrsti na ;int» vi mase mehiškega naroda, .t s»> polasti k ose a tamošnje ze raje. Zemlja v Mehiki pa je zemlja o*p.idnv. Milijoni ubogih kme-»v. p» »nov, žive ne le v stanju »lvisiiosti, temveč v stanju di-ktne sužnjosti. Korak, kot ga amerava za počet i Carranza, bi al -deželi razred prostih malih metov, ki l»i sicer kmalu radi dolgov padli nazaj v neko vrsto odvisnosti, ki bi se pa v resnici čutili kot proste posestnike dotič-nega kosa zemlje. -
Zalibog pa je le malo vrjetno-sti, da bi mogel Carranza kedaj izve-.t i svojo odredbo.
Kdorkoli je vladal v Mehiki od leta 1876, je množil svoje bogastvo ter ja»" il svojo moč s tem, da je dajal koncesije na zemljišča in posestna prava, do katerih sploh ni bil upravičen. Železniške in radniške družbe so dobile zemljišča vseh vrst na prot ipostaven način in ta zemljišča bi bilo treba sedaj vrniti državi, ako bi se od-i et I bo Carranze v resnici izvedlo.
S tem pa bi spravil Carranza hidi v slučaju, da bi postal edini »Ma 'n"k v Metliki, proti sebi na »rotipn iatfii način in ta žemljica bi bi!o treba sedaj vrniti dr-
žavi, ako bi se odredbo Carranze v resnici izvedlo.
S tem pa bi spravil Carranza tudi v slučaju, da bi postal edini oblastnik v Mehiki, proti sebi na noge vse vlade velesil, Anglije, Francije, Nemčije in predvsem vlado Združenih držav. Te vlade bi zastopale interese lastnih kapitalistov ter bi s silo nasprotovale tej zemljiški reformi. Nešteti milijoni zunanjega kapitala bi bili prizadeti vsled te odredbe. Pod vplivom inozemstva pa bi ostala odredba Carranze košček papirja, nevrednega črnila, s katerim j<4 bil popisan.
Sila, ki pride glede Mehike v prvi vrsti v pošte v, Združene države, je že vložila protest proti taki zemljiški reformi. Ostale bodo sledile, kakor hitro bo končana sedanja vojna.
Mehiški narod ni več gospodar svoje lastne n sode ter določa
slednjo mednarodni kapital.
Kako je v domovini?
West Newtcn, Pa. — Dolgo
se m že tukaj, pa se mi 7<1i. da do-sedaj še nisem eital nobenega d<» pisa i/, te naselbine. Z delom se ne morem nič pohvaliti, ker vsi tukajšnji premogorovi počivajo. Nič ne vem. kedaj se bo začelo zopet z obratovanjem. Tukaj nas je malo Slovencev, toliko več jih je pa onkraj vode, kjer imajo večinoma svoji- hiše. Ker imam čas zelo rad prebiram časopise, ki veliko poročajo o sedanji evropski vojni. Reveži vojaki se mi smilijo. ker morajo za prazen nič žrtvovati svoje življenje. Nekateri se zavzemajo za to ali ono državo, jaz se pa n»* zavzemam za nikogar, ampak moja želja je: Doli orožjem ! Dokler bo gospodaril meč na svetu, ne bo miru. l'o-zdrav! — Anton Kovačič.
Sprigg, W. Va. — e se ne mo tim, ni bilo iz tega kraja še nobenega dopisa v Glasu Naroda Delavske razmere so prav slabe, ker delamo samo po dva do tri dni v tednu. Zaslužek je zelo majhen, ker kapitalisti nočejo veliko plačati. Kare so tako velike, da jih je deset za en železniški voz. Tukaj. kakor tudi v bližini, ni nobene slovenske družine. Mi imamo pečlarski klub, ki še precej dobro napreduje. Zaenkrat n< svetujem še nikomur sem hoditi. V prost«in času prebiramo (Jlas -Naroda, kateri nam prinaša najbolj točne novice iz starega kraja. liog ve, kako se bo končala sedanja evropska vojna! Zaenkrat imam samo tri želje; da bi st k malo končalo to strašno klanj« v Evropi, da bi dosegli Slovenci svojo prostost in da bi se delavske razmere v Ameriki malo izboljšale. Pozdrav! — Frank Vrhove«.
Indianapolis, Ind. — Pred kratkim je umrl tukaj rojak Josip <lostičnik v najlejiši starosti 2d let. Doma je bil iz fare Št. Mihel na Spodnjem Štajerskem. V A-meriki je bival pet let. Pobrala £a je jetika. Bil je član društva sv. Jožefa št. 45 J. S. K. J. in tir. sv. Družine štev. 151 K. S. K. J. Društvi sta mu piiH'edili krasen pogreb, katerega so se udeležili vsi včlani korporativno. Venca sta bila dva. Enega mu je podarilo društvo sv. Jožefa, drugega pa slovenski fantje. Sorodniki izrekajo vsem skupaj najprisrčnejšo zahvalo. V Ameriki zapušča dva brata in eno sestro, v starem kraju pa očeta, mater, več bratov in sestra. — Rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, pristopite, dokler je še čas! Člane društva sv. Jožefa opozarjam, da naj se vsi udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila 14. februarja. Seja je zelo važna, ker imamo rešiti več prepotrebnih zadev v korist društva. Kdor se seje brez pravega opravičila ne udeleži, bo moral plačati 5<) centov v društveno blagajno. — Odbor društva sv. Jožefa št. 45 J. S. K. J.
Kenilwcrth, Utah. — Kar se dela tiče, gre jako slabo. Delamo samo dva do tri dni v tednu, pa št? takrat se ne more zaslužiti, ker je vse prenapolnjeno z delavci. Veliko je takih, ki ne morejo zaslužiti niti za hrano in stanovanje. Največje prednosti imajo tukaj morraonci. Izmed inozemcev je največ Grkov. Kakor se čuje, bode veliko delavcev odslovlje-nih. V sosednih rovih so družbe odslovile že skoro polovico delavcev. Kedo je temu kriv, je uganka. Nekateri zvračajo krivdo na evropsko vojno, drugi pa na kapitaliste. Kateri imajo prav? Jaz mislim, da obe stranki. Sem ne svetujem rojakom hoditi dela iskat. Pozdrav! — Naročnik.
Odstavki iz pise. i. ^
Šmarje pri Ljubljani.
Draga sestra! Že večkrat sem ti hotela pisati, pa mi ni nikdar čas dopuščal. Zadnje dni sem zelo trpela in užila veliko žalosti. 21. oktobra je bil P. težko ranjen. Krogla mu je šla skozi levo ramo, skozi pljuča in potem na hrbtu ven. Šest dni so ga pustili napol obvezanega ležati po šupah, potem so ga pa prepeljali v neko mesto, ki se nahaja na meji Galicije. Tam je ležal ravno <*n mesec v neki Stali. 400 jih je bilo v malem prostoru in natlačeni so bili kakor sardine v škatljieL Slama je bila umazana, povsod vse polno uši. hrana za ranjence je bila Se slabša kot jo imajo navadni vojaki. Cel mesec nam ni hotel nič pisati, ker se je bal, da bi se preveč ne prestrašili, ko je pa mislil, da se mu bliža zadnja ura, nam je vseeno sporočil, kaj je žnjim. Pisal mi je, da naj pridem ponj, ker bi rad počival v domači zemlji poleg matere. Takoj sem se od pravila na pot. Prizora najinega svidenja ne bom nikoli pozabila Revež ni mogel nič govoriti, ampak neke čudne glasove je poganjal i/, sebe. ker ima pljuča prestreljena. Bila ga je sama kost i« koža. Tisti dan mu niso dali uo-benili zdravil. Sedaj se nahaja Ljubljani v bolnišnici. Zadnji čas se mu je začelo obračati nekoliko na boljše in upati je. da bo ozdravel. Pozdrav! — M.
Gorenja Trelmša. Tolminsko.
Dragi sin Leopold! Ilvala lepa za denar, katerega si mi poslal. Xe vem, kaj bi počela, či bi mi ti malo ne pomagal. Pred kratkim sem šla v Ljubljano obiskat tvojega očeta, mojega moža. Noge ima vse zmrznjene, tako, da niti stopinje ne more napraviti. Iz vseh desetih prstov na nogah mu teče zmrzni na. Revež trpi silne bolečine. Rekel je, da je za d o voljen. ker je prišel že vsaj enkrat pod streho. Tam v Galiciji so bili noč in dan v snegu...
Račna.
Po novem letu bodo šli vsi notri do 52. leta, tako da bodo na spomlad le starčki in otnoei doma. Kar poznani vojakov iz naših krajev. so skoraj vsi ranjeni ali pa ozebljeni. Ce bo šlo še nekaj časa tako. bo vse, kar j«* možkega, postreljeno ali pa pohabljeno za celo življenje. Kruh, ki ga dobiš za eno krono, lahko naenkrat de-iieš v usta. Oblasti so že popisale, koliko krompirja in žita imamo...
To je samo par pisem iz.domovine, katera so nam dali čitatelji na razpolago. Imamo jih še veliko. katera bomo priobčili v presledkih. Pisma so resnične jsa kot vsa uradna poročila. In iz njih je razvidno, kakšne razmere so zavladale na Slovenskem. I'bogi naš narod! Mislimo, tla ga ni rojaka v svobodni Ameriki, ki bi ne obsojal početja Avstrije, ki bi ne sočustvoval s svojimi v domovini. Naše geslo naj bode: Rešimo jih! Pomagajmo jim, ker jim edinole mi za moremo pomagati!
Program Slovenske Lige bo priobčen v kratkem. Upamo, da med našimi vrstami ne bo izdajalca.	V
Plačilo dobremu srcu.
Češki spisal Vaclav Kosinak.
Po ulicah velikega mesta je ležala gosta, mrzla megla — pravo jesensko vreme. Hilo je že po deveti uri, a v mnogih trgovinah je še gorela luč.
Ljudje so hiteli preko ulic, vsak po svojem opravku, in marsikdo si je tiščal robee k ustom, da bi mu ne škodovala vlažna megla.
Seveda t upa tam je koračil kdo počasi in leno, bodisi da ni imel sploh drugega opravila nego pohajkovati, bodisi dafni mogel dobiti nikakršnega opravila, dasi bi bil rad delal.
Taki ljudje so nesrečni. Ako so lite, prosim!" je pokazala z roko bogati, ne vedo, kam bi » časom, | "Sem si jo že izbral", je rekel a če so revni, ne vedo zopet, kam gospod, a fcvetlic še pogledal ni.
spodar je prišel v zelo slabe razmere, sledila je dražba in vsi u-službeuci so bili ob kruh, med njimi tudi knjigovodja.
T vomica je bila prazna. Nekdanji knjigovodja je iskal in še išče nove službe, ali kje je kakšno prazno mesto, se oglasi takoj sto prosilcev in naš znanec ni nikakor mogel dobiti službe.
Tisto bore novcev, kar jih je imel prihranjenih, je pošlo in siromak je hodil po ulicah in ni vedel, ne kam ne kod. Na srcu mu je ležala še težja, hujša megla kakor po ulicah. Glad ga mori in že hoče stopiti v kakšno trgovino in prositi za milodar. ali sram ga je bilo beračiti.
Po dolgem potikanju po ulicah je postal pred trgovino s cvetlicami. Občudoval je krasne cvetlic«* in naposled žalostno vzdih-nil:<<4Oh,. tudi meni je nekoč cvetela sreča! Ali mi še kdaj za cveti kakor te-le cvetlice? Hog ve!"
.V trgovini je stala ob steklenih vratih lepa mlada, le precej bleda. sicer pa okrogla gospodična.
Hilo je že po vseh vernih dušah. Gospodična ni imela dela in je opazovala mimo idoče ljudi.
Tiha žalost se je lotila njenega srca. I. kako neki ne? Razen bratov in sester ni imela žive duše na svetu. Ti se niso mogli brigati za njene težnje in tako se je živela s skromno plačo, ki jo je dobiva la od gospodarja. Toliko da je za služila za obleko in obutev. Sle herni novčič j«1 trikrat obrnila v roki, predno ga je dala iz rok. Ravno je premišljevala, za kaj naj si kupi zimsko obleko in kakšno naj si nabavi in kaj bi bilo ž njo, če bi zbolela. Težka, mrzla megla je legla tudi njej na mlado
srce.
Ko se je mladi mož ustavil pred njenim izložbenim oknom in se zagledal v cvetlice, je mislila sama pri sebi: "Cbošček, ti si ime nekdaj lepše dni kakor zdaj. Skrb in žalost ti gledata iz oči."
Kadar pa ga je tako sočustve no gledala, se je rahlo dotaknil ta pogled njenega srca, ozrl se j« kvišku in zagledal lepo milo ob ličje gospodične, ojačil se je, od pri vrata, pa se spoštljivo priklo nil, rekoč:
"Gospodična, oprostite, sram ine je sicer, ali vaše dobre oči mi dajejo poguma; v največji bedi sem, a ne po svoji krivdi: prosim majhne podpore. Vsak najmanjši dar sprejmem rad."
Gospodična je bila v zadregi Zardela je v lice, pa rekla: "O prosiite. sama sem revna pomoč niea in nimam pri sebi beliča. Go spe še ni bilo, a brez njenega do vol jen ja ne smem izdati niti nov-čiča. Prav nič drugega nimam seboj kakor to-le skromno kosil-ce. Ako vas ne žalim, dara vam je pol oil srca rada."
Prelomila je lune ju mu ponudila polovico.
Mlademu možu je solza zalila oko. Vzel je polovico lunča, pogledal gospodično ter rekel: "Gospodična. Hog vam povrni! I€o bi ne bil tako zelo lačen, bi nikakor ne sprejel od vas tega velikega daru. Nemara ste mi s tem koščkom lunča oteli življenje. Upanje se mi vrača v dušo. Bil sem že blizu obupa..."
Zopet se je spoštljivo priklonil in odšel, gospodična pa je pomilovalno gledala za njim.
* •
*
Junijevo solnce lije blagodejne žarke svetlobe in gorkote na mesto in njegove ulice. Kdor je videl mesto ob novembrskih meglah in se je ozel danes po mestu, pa bi ga bil težko spoznal
Vse se je svetilo in smejalo in tudi ljudje so se smejali. Zlato solnce je razpršilo žalosti in skrbi iz slehernih prsi.
Vrata v cvetličarno so bila na stežaj odprta. Gospodična je sedela pri mizi in vezala cvetlice v šopke. Lice ji je cvetelo v pomladnem zraku. Polglasno si je pela — ne sicer pesmi — ali to, o čemer ji je sanjalo srce, po čemer se ji je težilo.
Zdaj je stopil v prodajalno mlad, elegantno oblečen gospod. Pozdravil jo je in pogledal, a od razburjenja mu ni mogla beseda iz ust.
Gospodična je vstala ter vprašala: "Kaj izvolite, gospod?"
"Najlepšo cvetlico v tej prodajalni."
To je pa stvar okusa. — Izvo-
od glada.	3 V
K tej vrsti bi lahko prištevali tridesetletnega moža, ki je spel s počasno nogo iz uliee v ulico. Obleka mu je bila elegantnega kroja, ali že dokaj obelela in ogu-
tvatero, prosim?" "Vas, gospodična!*' je odgovoril gospod ter uprl vanjo mokre oči.
Mladenko je oblila rdečica in
"Prosim, ne bodite hudi, saj me poznate. Le poglejte me! Pred pol letom sem bil tukaj pri vas." Gospodična ga je gledala kot v
snu. "Nič se ne spominjam___"
"Dali ste mi polovico svojega lunča. .. "
"Oh!" je vskliknila mladenka in iznova zardela. "Pa menda vas nisem razžalila?"
"Ne. ampak rešili ste me. Nosil sem tedaj v srcu grozno misel in zdaj bi me ne bilo več med živimi, da nisem bil našel usmiljenja pri vas. To mi je vzbudilo zopet zaupanje v ljudi, potrkal sem še na druga vrata in našel naposled res službo. Zdaj sem zopet knjigovodja, imam dobro plačo in začel sem misliti na svoje ognjišče. Takoj, ko sem pred pol letom odhajal od vas. sem se namenil, ako mi bo kdaj mogoče, resno misliti na ženitev, prositi za vašo roko — če ne bo še oddana."
Gospodična ga je pogledala, a naglo povesila glavo: "Xi še od dana... Ali, gospod, jaz vas ne poznam — ne morem nič obljubiti."
"Popolnoma razumem. Odpustite, da sem vas tako iznenadil. Nate mojo posetnico. Prepričajte se. kdo sem. Cez teden dni pridem po odgovor. Ali smem?"
Gospodična je pogledala vizit-nico in brala na njej: Stanko Zoreč, knjigovodja.
Povesila j«? glavo še bolj, pa za-šepetala:
"Pa pridite, no."
''In vaše ime?"
"Miroslava."
"Miroslava, darujte mir mojemu srcu!" je pristavil gospod, poklonil se in odšel; še roke si ji ni upal dati.
Kadar pa je stopil na ulico, se je zgrudila gospodična na klop, se prijela za čelo in vzdihnila: "Kaj s»* mi ni morda'sanjalo?"
Ne, ni se ji.	_
Cez mesec dni sta bila srečna mož in žena.
Pogreb ruskega ujetnika. 'rojen leta 1874. Tam gori na sa-O pogrebu nekega ruskega u- j motnem bregu, na pokopališču, jetnika, ki je za jetiko umrl v ki obdaja romarsko cerkev, zgn* ujetniškem taboru pri Freistadtu j«jno v trinajstem stoletju, je sena Gor. Avstrijskem, poroča 'Ar- daj našel svoj mir. on. kmet iz beiter-Zeitung*: "Samotno, ža- dalnje Rusije.
lostno je bilo umiranje, kije bilo'	'
sojeno temu štiridesetletnemu Madame de Thebe o koncu vojne, kmetu iz okolice Kijeva. Daleč j Znana pariška prerokinja je iz-od domovine, od žene, ki jo je za- dala, k.»t navadno, koncem leta pustil s peterimi otroki najnež- svojo rdečo knjigo o "meglenem nejše starosti: samo dva tudi nje- letu", kot imenuje leto 1915. Nje-ta ruska sanitetna vojaka sta bi- ne napovedi o ulogi Francije ob la navzoča v bolniški baraki, ko koncu vojne niso nič manj megle-je v temni noči izdihnil svojo du- tie k..t izreki starodavne Pitije. šo. Njegovi tovariši so dobili od "O, veličastna debela", kliče pa-stavbnega mojstra, ki je zgradil riška prerokinja, "kakšne neza-barake. nekaj desk. iz katerih so slišne izpremembe te čakajo po zbili preprosto, neostruženo kr- vojni! Pred meglenim zagrinja-sto. Drugi so napravili iz dveh h>m. ki se je razprostrlo pred mo-drogov preprost križ. Občina je jim ,»ogledom, slišim: ko solnce posodila pregrinjalo za krsto. Ta- preteče tretji del svoje poti (toko so bile gotove vse priprave za lvj konec aprila), preneha teče pogreb, ujetega, sedaj vseli težav tvnja krj. Tml:l Za k|lk5no pello,
rešenega Rusa. V nedeljo, 21. de- ciotovc, ne za to, kot si misliš, cembra, ob 10. dopoldne so poko-|(Torej ne dobi Alzacije in Lotrin-
Pekel gori!
pali tujega vojaka. Vojaki straž nega bataljona so prinesli smrečja iz gozda in so si izposodili ročni vozič. ki je rabil potem za mrtvaški voz. Pokopališče, na katerem je bil pokojnik pokopan, leži na visokem hribu. V tem je profos zbral pogrebce: iz vsake barake po dva moža. ki so tudi dobili smrečje, da so ga podarili namesto vencev umrlemu tovarišu. Na južnem Ruskem je namreč navada, da pred pogrebnim izprevodom potrošajo od deset do dvajset korakov smrečje na pot. Ko so naložili krsto z mrličem na voz. so ujetniki zapeli otožne korale, ki so jih vsi navzoči, tudi kmetje iz okolice, ki so prišli v cerkev ali pa na trg v Freistadt.
poslušali odkritih glav. Ys«- j(. bi-
škega.) i'azi se! Tvoja usoda bo p reža I a nate, ko ve prično pogajanja."
lo globoko ginjeno. tudi stružno | shlžiii. ,>iMno j)riporočit< moštvo. Nato se ]<• začel izprevod 1 pomikati. Spredaj je hodilo šest j mož s smrečjem, potem mlad. visok Rus, ki je nosil križ. potem i dvajset pevcev, krsta in končno j ostali pogrebe i. sami sonjeti
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. J., L. I. — Vera, ki šteje na. -i več pristašev, je budistična, ki izvira iz Indije ter jo je ustanovil Huda. — Leta lS4s je imela Avstrija puške, katere se je polnilo od spredaj. Smodnik se je užgal s pomočjo kapice. Poznejše uvedena puška je bila takozvana AVermll-puška in za njo sedanja, slovita Mannlieherea.
J. D., Girard, Kan. — Najboljše Storite, če se javite. Najbližji konzulat je v Chicago. III. Pišite pismo ter navedite natančno ime, j rojstno leto in dan, leto potrjenja i v vojake in pol k, v katerem sle poročite (registered.! ter zahtevajte "receipt".
I. D., Madison, 111. — .Sli nismo samo proti Turčiji, ampak tudi j proti Nemčiji, ker je pravzaprav
ona zakrivila sedanje gorje v Kv-
...	;....." to" ropi. Avstrija je sedaj čisto pod
vari si. ki so prišli skupaj z umr- ... .• v	• • ,
u;„,	____k,	i t..	.-.i i 7l nem<!je' !>f> v°jni b<» pa
bolj. Avstrija je za vedno izgubila svojo, samostojnost. Vsi
llim pod orožje in so bili tudi z|-njim vred ujeti. Bil je zelo žalosten pogled. Izprevod se je pomikal pojoč mimo taborišča na pokopališče pri Sv. Petru. Ob!
njeni vojaki so pod vrhovnim
vodstvom nemškega generalnega
.i • i • • ,	ištaba. Brez dovoljenja Nemčije bi grobu je neki ujetnik izpregovo- » t •• ... . *' , \ . ___, , 1 . ° I Avstrija niti miru ne mogla skle-
ril par besedi, oglasil se je nato še otožen slovanski zbor in
tein je zaropotala zmrznjena prst : J Pozdr-n*t na krsto. Preprosti križ. ki so ga t^ —......
riiti. Kako bi bilo za nas Sloveiw4 ! pod nemško vlado, si lahko misli*
pr
nosili pred izprevodom. so zataknili v zemljo in kratek napis na
D.. Denver,
, niso primerne
Celo. —
zn tisk.
Pcsmiee Se
njem pravi, da tamkaj počiva An-j Za vsebino oglasov ni odgovor-drej Lesko, kmet iz L v Rusiji, no ne nr^dništ.vo ne uoravniitv«
Magdeburška "Volksst imme" priobčuje iz pisma nekega na Ruskem Poljskem se bojujočega prost ovoljea sledeče:
Stare božične pesmi, a vedno mlade, se glase zopet — kako do-brodejno nasprotje k običajni vojni glasbi! Ali jih je prinesel veter semkaj iz domovine? Te pesmi se razlegajo po samotnih, mrzlih podzemeljskih duplih, ki jih imenujejo bivališča ter jih navdajajo z mirom. Komaj pred eno uro so avstrijske motorne baterije popolnoma blizu nas razstrelile neko tovarno, da so je sedaj same ruševine, sedaj pa že plava neko božično razpoloženje po našem taboru. Prej nisem nikdar bogzna kako cenil božičnih pesmi; sedaj pa, ko nam beseda "harmonija" vzbuja toliko spominov, me v resnici ganejo te enostavne pesmice, ki jih prepevajo hrapava možka grla. Tu sedijo oni, ki s trdimi rokami prijemajo za kopito, ki ob drugi priliki z bajonetom naska-kujejo sovražnika, kakor otroci mirno okoli lojene sveče, z rokami, sklenjenimi okoli kolen, pobožno zatopljeni v spomine... Tako presanjarimo čas do večerje. Potem »C ugasne luč in vsak skuša zaspati. Pač ga ni med nami, ki ne bi sanjal o Božiču doma. Kar naenkrat vzplapola plamen in zadoni klic: Gori, gori! S strahom gleda vsakdo, kako se mu bliža ogenj, pograbi v oni zmedenosti prvi kos svoje opreme in si misli: Z Bogom! Izhod je namreč samo eden iz tega podzemeljskega dupla, ki je že polno dima in ognja, in še ta izhod je bilo komaj najti s pomočjo električnih žepnih svetilk. Jaz sem bil eden prvih pri izhodu, bos, v desni telečnjak, v levi pa plašč, šo-torno pokrivalo in škornie. Naen-
ShTn^eHm rt S1 ganuaiziEianuiuiuzj^^
zadnji pa niso mogli več najti iz-'R|
.Kadar jr kako droStvo namenjeno kopiti bandero, xfutavo, regal je godbene inštrumenta, kape itd., ali pa kadar potiebojete uro, Tarižic-o, privaoke pretmn itd., n« kupit« prej nikjer, da tudi mene aacene vprašat«. Dpraluij«
Vaa ataše le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrdt pošiljam brezplačno. Piiite poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 Eut Ohio St., [Allien?] N. S. Pittetmrg. P*. Jfmproti "Hotela Pavline« - Kar iter. l.LZ. I lo 4 vo*!Jo raaamo moj« dlt• 3
hoda. Par pogumnejših je skočilo1 nazaj v duplo in so jih izvlekli ven. Bili so vsi rešeni. Tedaj pa je tudi že vse bilo v plamenu. Kopali smo kakor besni, toda rešiti se ni dalo nič več, delo, za katero smo se trudili dneve in dneve, je bilo uničeno. Čez nekaj časa se je pričelo v ognju strahovito pokanje. Patroni so začeli pokati in to pomeni nekaj, kajti v nabojnjači jih je 130, v telečnjaku pa 150. V, tem je že prišla polusedma ura zjutraj. Vzhajajoče solnce je raz-1 gledalo le še kup razvalin, okrog njih pa naš voj srepih pogledov,'
ga je nekam nepriljudno pogle-j deloma brez šlemov in plaščev.
ljena. Svoje dni je bil knjigovod- dala: "Gospod, ne poznam vas, a Poiskali smo si zopet svoje lopate S ] ja pri nekem tvorničarju, a go- aem pošteno dekle!"	in si začeli kopati novo bivališče. S
Po znižani ceni !
Amerika in Amerikand
Spisal Rev. J. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je rezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel>eliko stroškov in se ma nikakor ni izplačala, zato je ceoa	da se vsaj deloma nokrf-
Jejo veliki stroški. Dobiti je prii
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y

_____L
_
______

• -»'Mr.....*•»
-
--
—-r-
-
■-
GLAS NARODA. 1. FEBRUARJ A- 1915.

Jugoslovanska


Ratol. Jednota
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Pr.ds.dnik: J. A. O K Ril, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA XT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O.
Glavni tajnik: CEO. L. BROZICIT, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN OOr^E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOT IS KASTEL1C, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, <.W N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZrNTCH, 421—7th St., Calumet, Mieh. PETER S PEHAR, 422 N. 41 h St., Kansas fit v, Kans. JOHN VOGRICII, 444—fith St., La Salle, 111. JOHN A ITS EC, G413 Matta Ave., Cleveland, O. (JOllS KHŽISNIK. Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PIS I Hi AR. 308—6. St., Rock Springs, Wvo. CREOOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL. od drnStva sv. Cirila in Metoda, štv. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn.
JOHN* CRAHEK. st.. od društva Slovenec, Stv. 114, Ely. Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-
jatvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode »ziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
0VICE IZ STARE DOMOVINE.
Človek bi mislil, da vsakdo ve, da bruarja. Patron je lavantinska je vojna, da se tega zaveda tudi škofija.
v svojem vsakdanjem življenju,! Vojno posojilo. Iz Št. Lenarta posebno pri vporabi živil. Ne po-Jpri Sedmih studencih poročajo: zabimo, da v vojni ne zmagujejo J Vojnega posojila se je podpisalo samo s kanoni in puškami, ampak pri našem poštnem uradu 48.150 da so za to potrebna zlasti tudi kron in pri hranilnici 9400 kron.
živila. To je treba povdarjati po sebno v sedanji vojni. Mi smo obdani od sovražnikov skoraj od
torej skupaj 57.550 kron. gotovo lepa svota za ta majhni okraj. Dražba. Pri okrajni sodniji v
vseh strani in ti sovražniki ne po- Doberlivasi se dražbenim potom Rtavljajo proti nam samo kano-| proda podoma če Knezova kmetija
Izklicna cena ležnip pripadnin 151 K.
Rtavljajo proti nam samo kano-Jproda podomačt nov in milijonov vojakov, oni ho-jv Peračiei. Izl čejo okoli nas splesti obroč, da 8735 K 31 vin.,
i.ii V JP
<1.
KRANJSKO.
Padel je na bojišču v Karpatih servni kadet 27. pe.špolka Ant. egar. pravnik, doma iz Cradca i Litiji. Zadela ga je granata. Venskem vjetništvu je stotnik ka št. 10 Karel Peršel, brat pevke Peršlove. Pismo z bojišča. "Slovenec" je jbčil pismo starešine sloven-•ga akademičnega društva *l)a-e*. Pismo se gla.si: Dragi! Naj-sa Ti hvala za dolgo pismo, kor praznik, ko človek dobi zo-žarek luči i/ domovine. Vsaka vica je dobrodošla v tej dušev-pušeavi. Zato »etn Ti hvaležen poročilo o usodi naših kolegov.) nikOgar nisem preje vedel, kaj z njim. odkar smo bili odtrgani ug od drugega. Bilo je pričako-i, da se bodo naš«' vrste zrediti vendar je škoda za vsakc-tn žal je nam vsem. I "bogi po->, zelo mi je hudo, da sem ga ubil, ubogi Sile i. dr. Kaj sem pisal. Slutil sem bil še huje, r sem. slučajno lepega dne sre-njegov polk, pa mi niso nič I i povedati o njem. Oficirjev Ostalo le par. Kaj hočemo! Da-» Tebi, jutri meni. Jaz sem. hva-Bogu. še vedno srečno odnesel •avo kožo, pa kako dolgo še?
sem že v mnogih bojih, v vsa-krstnih situacijah, na razno-tnih bojiščih, v ognju artileri-mitrajlez, infanterije, padlo je veliko, videl sem sree pre-sajoče prizore, j»a sem ostal I, kot bi nič ne bilo. Čudno to! e, če pomislim nazaj, ko zopet dim in čutim kot normalen člo-c, me je groza. Bil sem priča, je marsikomu zmanjkalo živ-» in je moral v bolnišnico. Vo-;i so se tresli kot šiba na vodi, e par jih je bilo, jaz nisem iz-tiil hladne zavesti. Najhujše na veka vpliva topništvo. Ko ti inrči taka krogija tik nad gla-ali mimo glave, ti zastane dih eakaš nečesa, eesar si ne želiš, >i ne bil presenečen, če bi se idile, Grant* eksplodira blizu e, misliš, da je konec sveta. Po-no kadar gre napad v artilerij-m ognju naprej, ti korakaš ali * pred svojo švarmlinijo in u-•jujo salve pred te, »tiskaš zo-prsa so ti vodno trša in ožja, fled brezčutnejši kakor odso-sapa zastaja.... tedaj pozami vse, tvoja pazljivost se skr-in kondenzira kakor na ost ». Ali ko lomi veje v gozdu in dira debla, se zdLš sam sebi kot ha zver. Ogenj infanterije je ti temu malenkost, moralen u-•k je veliko manjši, izvzemši jjno puJko. Ta ti gre v mozeg,^ vidiš kako to kosi. Zadnji čas1 o bili največ v strelnih jarkih, šancfth pod zemljo in v zemlji, asi Ji f»0 cele tedne nismo videli rilnrga človeka. Nočno strelja-
nje je nekako pošastno in vpliva na človeka posebno prvikrat. Ko se navadiš, ko poslušaš to divjo pesem noč na noč, mora biti že velik halo, da se ti zdi vredno dvigniti se z ležišča. To ležišče?! Sčasoma smo si napravili cele sobe v tleh z različnim komfortom (stoli, okna, celo peči iz bližnje vasi, kuhinjo, obednico). V zadnjem slučaju so nastale cele vasi v rezervni poziciji, cele ulice. Drugič smo zopet po cel teden ali še dalje na maršu, po nekaj dni v vlaku. Ravno danes čakamo zopet na vlak, zato imam malo več časa in zbranosti, da Ti pišem. Včasih po tedne ni nobene j>ošte, včasih pridejo cele vreče. In tedaj je naš praznik, kot ga ne poznamo v civilu. Ko dobi kilo kak časopis, je to dogodek. Rad bi či-tal "Slovenca", kaj piše. Iskren pozdrav! Tvoj Lovro.
Svarilo za živinorejce priobču-je "Slovenec": V sedanji vojni porabi vsaka država mnogo več živine za klanje nego v mirnem času. Zato bo tekom vojne vedno manj živine. Bati se je, da se po dokončani vojni živinoreja ne o-pomore tako lahko, kakor je to za živinorejce potrebno. Zato je poljedelski minister sporočil kmetijskim družbam nekaj navodil, kako naj v sedanjem času ravnajo živinorejci, da sicer vstrežejo vsem vojaškim oskrbovalnim potrebam, da pa obenem poskrbe za zarod. Pred vsem naj se živino-rejti ne dajo zbegati, da bo cena živini padla; zato naj ne prodajajo po slepi ceni in naj nikar preveč živine ne postavljajo na trg. Posebno je paziti, da se ne prodaja preveč mlade živine. Paziti treba, da se ohrani dovolj plemenske živine. Pri nakupovanju živine za vojaške potrebe je želeti, da se kupovalci na to ozirajo ter ne segajo po dragoceni plemenski živini. Hvaležna naloga bi bila za občine, za živinorejske zadruge, ako bi se dogovorile in določile med seboj, kakšna živina naj se prodaja, da se vstreže kmetu in vojnemu« oskrbništvu. Marljivo naj ljudje skrbe za prašičerejo in gledajo na to, da bo spomladi dovolj zaroda za prodaj, (iospodarji naj varčujejo z živili za živino, posebej naj pazijo na slamo, ki naj se če le mogoče ne rabi za steljo. Glavni smoter živinoreji v teh časih naj bo, prirediti kolikor mogoče veliko živine. Posebno treba skrbeti za zarod pri konjih, ki jih bo po vojni zelo manjkalo. Želeli bi si torej prav živahnega dela kmetijskih in živinorejskih zadrug. Kjer jih ni, naj bi se po občinah osnovali taki gospodarski odbori.
Varčevanje. "Slovenec" piše: Kamor pride«, p«t mesecev ne slišiš drugega kakor: Vojna, vojna!
j ------ ----- ...----—
j nam zapro dovoz živil, katerih nekaj vrst vsaka država uvaža. Angleži brezsrčno skrbe s svojimi la dijanii na morju, da bi Avstrija in Nemčija ne mogli dobiti nobenih živil in potrebščin od zunaj. Zato pa je treba, da hranimo s tem, kar imamo sami. Varčevati treba povsod pri hrani, pri obleki, in sicer niso dolžni tega storiti samo revnejši ljudje, ki že itak morajo varčevati, ampak tudi premožnejši, ker se gre za to. da ne zmanjka ljudstvu ob času sile najpotrebnejšega. Paziti treba posebno na kruh. Belega kruha bi si v teh težkih časih zdrav človek ne smel privoščiti, ker je to potrata pše-nične moke, ki za dolgotrajno vojno gotovo ne bo zadostovala. Mnogo jnoke se prihrani, ako se peki kruha doda na 100 odstotkov do 20 odstotkov krompirja. Tudi naj bi se krompir ne lupil, ampak vedno kuhal le v oblicah. Saj petina krompirja se pri tem prihrani. Ni s tem rečeno, da bi, kdor ima živil več nego jih rabi, ne postavil na trg svojega blaga. To je potrebno, da se blago tako porazdeli, da vsakdo dobi, kar rabi za svojo vsakdanjo potrebo. Na višje cene čakati bi ne bil® gospodarsko, ne krščansko, ker so cene tako visoke, da iina vsakdo pri prodaji svoj prav pošten dobiček. Kdor bi v današnjih časih liotel oderuško na škodo bližnjega bogateti, ni vreden, da živi. Živimo varčno, trezno, pravično in boga-boječe, tedaj bomo vstrajali.
ŠTAJERSKO.
Padel je na južnem bojišču Mihael Ivanček, poslovodja tvrdke Stennecki v Celju.
Pismo vojnega kurata. Vojni kurat Pavel Žagar je profesorju dr. Hohnjecu, kakor poroča mariborska "Straža", iz Kaeerpalva-gaša na Ogrskem poslal pismo, v katerem piše med drugim: "Sporočiti mi je nekaj, novic. Dne 14. decembra je padel g. Kofpolšek, vojni kurat pri nadomestni mobilni bolnišnici, čeravno znan kot dober jezdec, s koujcm vred v blato ter si zlomil pod laktom levo roko. Po svoji stari navadi se pa še vedno smeji ter čaka na svoje ozdravljenje, ki mu je zagotavljajo tovariši-zdravniki v štirih tednih. Domov ga ne pustijo tovariši. — Božične poluočnice smo obhajali med dvema božičnima drevescema v gradu v Kerek-retu, severoiztočno od Prešova (madžarski Eperješ, šariški komi-tat). Zunaj so grmeli topovi, pri nas pa je igral med mašo gramofon božične melodije in obilno moštvo in častniki, celo Židi, so peli: "Stille Naclit" (Tiha noč.). Za blagoslov je zadouela vfečnole-pa: "Sanctus". Drugo jutro dve maši in popoldne: Abmarsch! Vozili smo se do polnoči in ostali v gorski slovaški vasi. Slovenci umemo prav lahko sorodni nam jezik, žalibog pa mladina ne bo znala več tega jezika, ampak samo madžarščino. Druge gospode tovariše Slovence še tu in tam vidim, ali vsaj slišim o njih. Ker sem pri III. armadnem zboru, vidim vedno vse polno Slovencev, ki se tukaj posebno radi oglašajo pri domačih duhovnikih. — Snega tukaj nmamo, tudii posebnega mraza ne, zato pa dež neprenehoma lije. — Ranjencev ne gre mnogo mimo nas. Vasi okoli Bardijo-va (madžarski Bartfa) in v Galiciji so vse popolnoma razdejane. Posebno šipe so ponekod popolnoma razbite."
PRIMORSKO.
Padel je na južnem bojišču dr
Andrej Sosie, odvetniški kandidat v Trstu, eden najdelavnejših mož maljših tržaških Slovencev.
KOROŠKO.
Padel na bojnem polju. Iz Št.
Lenarta, pri S^mih studencih se poroča: Padel je na severnem bo-!jiŠču Janez P5riter, podomače Knezov Hajnžek na Ločilu. Bil je tih in priden fant.
Pogreša se od 16. septembra Anton Oschmalz od 7. pespolka, 14. stotnija. Po njem poizveduje njegova sestra Helena Oschmalz v Miklavcu.
Prost ni j ska župnija Spodnji
Najnižja ponudba 5924 K 20 v. Dražba za Rešovo kmetijo v Pud-lah se vrši dne 17. svečana ob 10. uri dopoldne pri okr. sodišču v Pliberku. Izklicna cena 20.833 K 44 vin., najnižja ponudba 14 019 kron 63 vin.
DAROVI
za nesrečnega J. Zupana
v Grove City, Pa.
Huntington, Ark. Po : Karol Petrič in Terezija Medved; Janez Petrič G5<-; po 50č: F. S. Petrič, Antonija Fabjan in Martin Fab-jan; po 25<:: Janez Ščetina, Anton Medved in Jožef Bedi; Marija Zaje lOe.
Maynard. O. Maks Jerčin $1.
r • "	.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Greensburg, Pa., in okolici naznanjamo, da je rojak
Mr. VENC. PALČIČ
naš zastopnik in sme pobirati naročnino za Glas Naroda in izda-vati za to potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
KAKO SE AVSTRIJA VOJSKUJE.
Vsakdo naših rojakov rad izve, kako je v resnici v naši stari domovini, odkar je vojna. Kako se naši rojaki vojskujejo. Vse to natančno popisuje naša prva in edina knjiga o avstrijsko-srbsko-ru-ski vojni. Da damo priliko, da jo vsak lahko naroči, je cena samo SO«1. Knjiga ima preko 128 strani in jo krasi veliko slik. Kdor jo hoče med rojaki prodajati, naj se oglasi za pogoje, pri tem lahko veliko zasluži.
Slov. Knjigarna, 535 Washington St., Milwaukee, (20-1—20-2 v 2 d)	Wis.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh (Cleveland), Ohio, in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
g. JAKOB RESNIK, 3599 E. 81. St., Cleveland, O., kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavua potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Lorain, O. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIR,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glaa Naroda.
PRVA HRVAŠfO-SLOVEMSIU TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI
priporoča se vsem Slovenskim tam-buražkim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tej t® vara i se izdelujejo tam bare po •min**miimm
Uk Srtib.
OkraSeae Jo s biseri ia vsakovrstnimi rožami.
Velika taloga vsakovrstnih godal in najboljših prr»-mofonov ter finih elovenskih ploič i t. d.
Veliki il astro rani cenik ■ slikami polijea vsakem«
sastonj.
Ivan Benčič
Sl ask- Ase..
Cleveland. Ohio.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'% NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.
Slovensko-Ameriftanslti
KOLEDARi
fy^^w^^ w ww w	m w m * ^
d* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* -i
............—1
^^ a i
A ---
»711
z« leto 1918
Sedaj smo začeli razpošilja ti naš Koledar za leto 191i onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim štivozn tudi znamenito razpravo TlftjW,n1 ka tajne službe Združenih držav, Williama' J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnift. no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki Živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male rvote. Poleg tega je že nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno uga jal našim čitateljem. Cena: 30e.
Ker je Tiled uvedbe* paketne pošte poštnina za Koledar rastna, veljajo za posamezne države sjedece eene:
Koledar itane 30 eentor « poitai-no rred za sledeče državi: ;
Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massaehnsetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov i poštnino vred za sledeče države*
Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Ken-1 tucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North | I Dakota, South Dakota, North Ca-1 r S rolina, South Carolina, Nebraska.! Tennessee, Virginia, Wert Virgi-' nia, Wisconsin.
Za Se bolj oddaljene država stana
Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so:
California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah i»i Idaho.
V naši podružnici Frank kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu v Barber-tonu, O., in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antona Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St., Conemaugh, Pa., se prodaja nas Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, na] se ozira na te eene.
Naročite ia prti ELOVENIC PUBLISHING OO. n Cortlandt St.. New York City.
QLAVNI ODBOR:
Predsednik: Frank Sakser, xi Cortland St., Nit York, Podpredsednik: Paul Bchneller, Calumet, Mich. Tajnik: Frank Kerte. 2711 8. Millard Ave., Ckleafo, »■rajnik: Oso. L. Broslch, Wr, Mina.
.1
_ DIREKTORIJ:
K T.
tu.
X>ir«k*ori] obstoji Is jednesa zastopnika od Tseh Slovenskih podpornik OTSenlsactJ, od va*h Sln»«naklh listov la od vseh samostojnih druSter.
. Sa snamke, knjlflce In vse druso se obrnite na tajnika: Frank Ksrta. S. Millard Ave.. Chicago, lil. Tudi vse denarne polUJstve pošiljajte n* ta
Narod ki ne skrbi sa svoje reve, nima poatora med clvlllzovanlml narodi ki ne podpira narodnih zavodov/n! vreden aln svojega naroda.
Spominjajte mm ob vseh prilikah Slovenakesa BavetlBC«.
A A
^ * ' '
Vojska uniči vse,
ne uniči pa kakovosti in dobrote vina
izdelanega iz pristnega ohijskega prozdja po vinarski tvrdki
Louis Knaus
3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O.
največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina Bledečib vrst in cen:
Delaware...........$1.00 galon I Iwes............R5—70c. galoh
Katawba........75—H0c. galon | Rudeče..........C»0c. galon
Navedene cene veljajo za naročila od 25 galon naprej. Pri manjSih naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim.
V zalogi imam tudi žganja po starokrajskem načinu žgana kot DROZENKO in TROPINOVEC.
Naročila 9e izvrše samo proti predplačilu.
Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj.
ypiiMiiiiii!^^
i} POZOR!	POZOR!	POZOR! J
I j	Edino te vrste slovensko podjetje t Ameriki.
IJ Moderna brusilnica in trgovina ;
S v kateri imam na izbero najboljše šivalne stroje po najnižjih cenah.
Poleg tega imam največjo zalogo Impor-tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivno in rezalno pripravo.
Nadalje brusim britve, škarje, nože in vse drugo rezalno orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne utvari. Popravila kakor postrežba točna »n zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča
Karol Bauzon
S806 St. Clair Ave,
Cleveland, O.
oaraiaiiUEramTJpjyji!^^
HARH0N1
ladsialsM te
akoH vrste
popnavUaae po najnlijlk trpefno In sanesljlvo. V poprave saae-sljlvo vsakdo polije, ker sem te naA It let tukaj v Um poslu la sedaj v sve-Jem lastnem domu. V popravek vsamsss kranjske kakor vse druse ter račanam po dela kakortao tateva kres nsrtaljnlk
1017
JOHN WENZEL,
E. 62. 8tn Cleveland, Ohio.
SmiamaiaiMiiaimro
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav/
Velikost I© 21 pri 28 palcih.
15 centov.	i
ZadejTje natančen popis koliko obsega kaka|država4 koliko ima vojakov,|trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko ipapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Itusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.;
Naročilalin denarjposljite'na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem y staro domovino.
100 K velja sedaj $20 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, * New York, N. Y, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Dravograd je razpisana do 11. fe- DBŽAVAH.
GLAS NARODA, 1. FEBRUARJA, 3015.

H t*
M M
H

■ > .........
a a «____A
JACK
M
Francoski spisal Alphonse Daudet.
Za "Glas Naroda'' prevel J. T.
r<
3
^ "	(Nadaljevanje.)
1'bogi Madan! Ironija usode te zasleduje <lo smrti.
.Moronval j«* dolgo premišljeval, kako naj pokoplje njegovo kralj.-vo Visokosf.
l)< narja ni imel veliko na razpolago, vseeno hi pa rad napravil reklamo za svoj zavod.
sklenil je toraj, da mu mora na vsak način prirediti veličasten sprevod.
\ .-i li-ti so pisali o nenadni smrti malega kralja iz Dahome. O njegovem življenju sic»»r niso mo<rli veliko povedati, toliko več j«- hilo pa slave za Moronvalov zavod.
Ko so se vračali od pogreha, je padal d roba n dež. Prvi je šel Moron val, za njim pa večja skupina gojencev. Zadnja sta sto-pitla profesorja Labassindre. in <lr. -lelen. ki nisia niti zapazila. <1a « e jiiiliajal v njuni bližini .laek. I/ /amišljenosti e« je šele vzbu-dil pogovor obeh profesorjev.
—	Predvčerajšnjem sem jo videl na booulevardu.
—	Kje je pa on?
J.iek je takoj ve.Jel, da pogovarjata o njegovi materi.
Vrag ve! Skorajgotovo sta skupaj prišla.
•Jaeku je postalo nekako čudno pri srcu. Kar je slišal, mu je pof»olnoma 7a»lostovalo.
Mati j." toraj že \ Parizu. Dobiti jo mora. naj velja karkoli
hoče.
Na ovinku je postal.
< Klali s«» ;ii naprej. Jack je pa izginil.
V	1
Nočno blodenje po polj'lh.
Od začetka ni letel. Ni namreč hotel, da bi ga smatrali za be-vunra. i isto mirno je hodil kakor človek, katerega ne briga no-Im-iiu stvar na svetu. Pri vsem tem je pa napenjal ušesa in imel noe. vedno pripravljene na beg. Čimbolj se je približeval vili na Itoiilevardu Hausmarin. tembolj tesno mu je postojalo pri srcu.
Kako bo tam . Ali se j.- zelo izpremenilo? Mogoče bo hiša zaprta ' t It če sta se Jelen in Lahassindre motila, ter da matere še ni \ Parizu? Kaj potem? Niti na misel mu ni prišlo, da bi se vrnil v zavod.
Ko se je približal hiši, je videl, da so okna razsvetljena in da so vrata nastežaj odprta.
Stopil je v vežo, tam pa v svoje največje začudenje spoznal, da nosijo iz sob pohištvo. Po stopnjicah so hodile dame v krasnih toaletah, pregledovale preproge in okraske.
Tudi Jack s*> je odpravil navzgor. Vse je hilo v neredu, stoli drug na drugem, mize prevrnjene po sohah.
In mati? Kje je bila vendar mati?
Stopil je v salon, kjer je bila zbrana precejšna množica ljudi. Vsi so gledali v kot dvorane. Jack ni videl ničesar samo glasove je slišal: — Otroška posteljica s pozlačenim haldahinom.
K malo zatem je videl, kako ste nesla dva služabnika po stopit ji*nh njegovo posteljico, katero mu je bil podaril Prijateljček.
Malo je manjkalo, da ni zaklical: — Postelja je moja! Jaz m' pustim, da bi jo odnesli. K sreči se je še pravočasno premagal.
Nato je začel hoditi iz sobe v sobo in iskati mater.
Takrat ga je prijel nekdo za roko.
—	Kako? Jack, ali niste več v zavodu t
Bila je Konštanea. hišnica njegove matere.
—	Kje je mati?
—	Vaše matere ni tukaj. «
—	Kje je pa je? Kaj se dogaja tukaj? Kaj hočejo ti ljudje?
—	K dražbi so prišli, k dražbi, gospod Jack. Tukaj ne sinete več ostat i. Idiva v kuhinjo, da se bova kaj pomenila.
V kuhinji so bili zbrani vsi posli, glavno besedo je pa imel kočija/ August in. Šampanjec je tekel od mize, da je bilo veselje. Deček ni povedal hišnici, da je pobegnil, ker se je. hal, da bi ga ne relja 1 nazaj.
—	Ne, ni je tukaj — je ponovila Konštanea — in tudi ne
vem. če...
Naenkrat se je premislila.
—	Res. zakaj hi skrivala. Kdo ima pravico skrivati mater pred otrokom.
Nato mu je povedala, da se sedaj nahaja mati v mali vasici blizu Pariza. Vas se imenuje Etiolles. Ime Etiolles se mu je vtisnilo za vedno v spomin.
—	Ali je daleč od tukaj? — je vprašal tako tjavendan.
—	Kakih osem milj. se je oglasil Avguštin. Pot vodi preko Be rev, Charantona in Saint Georges.
—	Celo noč bom moral hoditi — je pomislil sam pri sebi. — Osem milj boni že prehodil, če ne danes, pa jturi.
Nato je rekel glasno: — No bom pa šel. — V zavod moram iti. Gotovo me že čakajo.
irotel je še vprašati, če je tudi d'Argenton pri materi, pa se je premislil.
—	Toraj z Bogom. Jack.
Služabnice so ga poljubile, kočijaž mu je krepko stisnil roko.
Najprej v Berey!
Jack se je spominjal, da je bil Moronval tam. ko je iskal Ma-dau-a. Poti ni hilo težko najti. Najprej na breg Seine, potem pa vedno naprej ob teku. O. to je bilo daleč, daleč. Samo strah, da bi zopet ne prišel mulatu v roke. ga je gnnl naprej. Ko je hodil je vedno mislil, da sliši za seboj Moronvalove klice: — Držite ga! Pobegnil je!
Medtem se je bilo že čisto znočilo.
Gotovo dve uri je hodil po samoti, in je slednjič dospel do male kreme. Dolgo časa se je obotavljal, predno je vstopil.
—	Najboljše je, če vprašam.
Za mizo je sedel gostilničar in smrčal. Pri sosednji mizi sta sedela dva možka in poštama ženska pri prijači. Jack se jih je prestrašil. Tako divjih obrazov ni videl še nikjer.
—	Kaj hoče pa ta tukaj? je praSal nekdo.
Deček se je tako prestrašil, da je planil skozi vrata in začel bezati. Bezal je brez cilja v temno noč.
Tekel je, kolikor je mogel in šele daleč na polju se je ustavil.
Na levo in desno, pred njim in za njim so se razprostirala širna pelja in se guhila v noč.
Iz teme je gledalo samo nekaj belo pobarvanih hišic. Tam je ležal Pariz.
Bil je tako daleč, da se ni čulo mestnega hrušča in šuma.
Deček je obstal ne vedoč, kam bi se obrnil.
Prvič v svojem življenju, se je nahajal sam tako pozno na prostem. Razen tega ni tudi ničesar jedel in pil. Bil je lačen in žejen. Šele tedaj se mu je začelo svitati, česa se je lotil. To je bilo zelo težavno podjetje, katerega najbrže ne bo mogel izpeljati. Mogoče ni sel v pravo smer, mogoče je zgrešil svoj cilj? Saj že dolgo hodi in bi moral biti na vsak način že y Etiolles. _
■ . - f
Sklenil je leči v jarek poleg ceste in se prespati do jutra. Ko je prišel do jarka, je zaslišal v neposredni bližini težko dihanje. V jarku je ležal mož. Glavo je imel naslonjeno na kamen, njegova obleka je bila razcapana.
Jack se ni mogel več premakniti, čeravno bi bil najrajše pobegnil Noge so mu bile kot iz testa, tresel se je po celem životu.
Možici se je pričel premikati in stokati. Jack ni vedel, kaj bi počel. Silen strah se jra je polastil.
Spomnil se je ženske v gostilni in njenih dveh tovarišev. Takrat se je na eesti prikazala luč. ki se je vedno bolj bližala. Otrok je v svoje največje veselje spoznal, da se mu bliža oddelek vojakov pod poveljstvom mladega častnika.
Sel jim je nasproti in jili nljudno pozdravil: — Dober večer, gospodje!
Vojak, ki je nosil svetilko, je pogledal odkod prihaja glas.
—	Pozno je že. otrok, kaj delaš tukaj? — se je oglasil častnik. Kam si namenjen?
—	O. gospod. iz«rnbil sem se.
(Dalje prihodnjič).
Izšla je
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenj. rojakom v Forest City. Pa. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. FRANK R. DRAŠLER,
ki je pooblaščen pobirati plačila za Glas Naroda in vse druge stvari, ki jih imamo v zalogi, in izdajati veljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo, v upanju, da mu bodo šli vsestransko na roko.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
TAtNC NAZNANIL*.
' Vsi potniki, katar! ca aa-' mera vali potovati ▼ staro ' domovino ta teden ali na-h aeravajo potov* ▼ fit ' kodnje, naj stanejo na sto-' jih mestih, ker so vse paro. ' krodne dražbe prekinile sa
■	nedoločen čas s premetom. ' Kadar se zopet razmere pre-
■	drugačijo, bodimo prave-' lesno poročal! na tem w*>
Novoletna razprodaja.
Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico.
Peter Keber,
1703 — 2nd Ave., New York.
maAi zastopniki,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Miehael Cirar.
Ben Francisco, OaL: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc. Lead vlile, Golo.; Jerry Jam
ilk.
Pueblo, Colo.: Peter Culf*- J. M. Roitz, Frank Janesh in John Germ.
ialida, Colo, in okolica: Loais Coetello (The Bank Saloon).
Walsenbnrf, Colo.: Ant, Saf ich in Frank Blatnik. Indianopolia, Ind.: Alois Bud
Aurora, HL: Jernej B. Verbis, 636 Aurora Ave. Oflesbj, HL: Math. Hribernik. Depue, HL: Dan. Bedovinae. Chicago, HL: Frank Jurjovee. I* Salle, HL: Mat. Komp. Joliet, IU.: Frank Laurie* tn John Zaletel in Frank Bambich.
Mineral Kane.: John Stale. ' Waukegan, EL: Frank Pef-koTiek in Math. Ogrin. ' So. Chicago, HL: Frank Cerne. in Rndolf Požek.
Springfield, BL: Matija Bar-
boriš.
Pronteaae, Km kn
Frank Kerne.
Calumet, Mich, tn okoUoe: Pavel Shaltx in M. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič.
Manistique, Mich, la okoUto: B. Kotxian.
So. Range, Mich. In okoHee: M D. Likovii. Aurora, Minn.: Josip Fugina. Chisholm, Minn.: &. Zgono in Jakob Petrich in Frank 2a gar.
Dalmtk, Minn.: Joseph Shara bon.
Bly, Minn, in okolico; Ivar Gouie, M. L. Kapsch in Jos. J PeeheL
Breleth, Minn.: Jurij Kotse. •ilkert, Minn in okolica: r VeseL
Miking, Minn.: Ivan Pouie. Nash wank, Minn.: Geo Maurlo Virginia, Minn.: Frank Hro vatiek.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian Aldridge, Mont.: Gregor Zobe« Great Falls, Mont.: Math Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krive«. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cela rek in Leo Štrukelj. Little Falls, H. T.: tfrank Grego? ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser,
J. Marinčič, Chas. Karlinger in Jakob Resnik.
Bridgeport, O. In ekoHeeJ Ww Hočevar.
Bar beton, O. in okolieej Aleb
Balant.
Collin wood,	MatB. Blat-
nik.
Lorain, Ohio in okolieej l«b Kumše 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okoUeoi M Klarich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Gens. Bridgevilla, Pa.: Budotl Fie teršek.
Burdine, Fa. In okolice? left* Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Ganonsburg, Fa.: John Bok lick.
Broughton, Fa. tn okeltoel A.
Demšar.
Darragh, Pa.: Draguntin Slavic.
Bxport, Fa. In okolleal Sfohn Prostor.
Forest City, Fa.: Karl Balav
in Frank Leben.
Fsrrell, Fa.: Anton Talenti*.
&L
Greensburg, Pa. in okolica:
Venceslav Palčič.
Irwin, Fa. la ekoliee: Prank
Demšar.
Johnstown, Fa.: Frank IhW«-
nja.
Marianna, Pa. in okolica: Fr. Gottlicher.
Meadow Lands, Fa.1 Veevf
Sehultz.
Moon Ban, Fa. In okollee? Bh». Maček.
Pittsburg, Fa.: Ignaeij Fed-
vasnik, Ignaz Magister in Z. Jak-še in U. R. Jakohieh.
Unity Sta^ Fa.: Joseph Skerlj. Steslton, Pa.: Anton M. Fa-Flš.
West Newton, Pa. In okollea: Josip Jovan.
Wlllock, Fa.: Frank Mmmš In Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton PalSil. Winterquarters, Utah: Leuis Blasich.
Black Diamond, Waah.1 Vt.
Porenta. Bavensdale, Wash.1 Bafiob
Bomšak. Davis, W. Va. in okolica: John
Brosich.
Thomas, W. Va. in okollea: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stassp-HL
miwaukee, Wis.: Josip Trat nik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboyran. Wis.* Anton Gta rich m Frank Sepieh.
West AUls, Wis.: Frank Bkek in Louis LtmSarič.
BoA Springs, Wyo.J JL Jnatia in VaL Btalieh.
lična knjiga!
"VOJSKA NA BALKANU"«
Veled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po 15e, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 83 Cortlandt St., New York City.
PRIPOROČILO.
Bojikom v Steelton, Pa., in •koliel naznanjamo, da je
Mr. M. PAPIO,
lit Frederick St., Steelton, Pa^
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
i a »
BO JAKI NAROČAJTE SB NA 'GLAS NARODA", NAJVB6JI HLOVBNSKI DNEVNIK y BBS nRSAVAH
« ■ s —r—» ■—m—tč
Antrika ia Ar^rikaiici,
Spisal BBV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka:
AMERIKA IN AMERIKANCL
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, kate rega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto eeno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini,
Slovenic Publishing Go., •» Cortlandt St_ New York Gltr
JAKOB WAHCIO, L MU St*
MM)
Najmodernejša. '
TISKARNA
"GLAS NARODA"
iivrfuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah.
Odo okusno. Izvršuje prevode t drafe jes&s. Unij ako organizirana, Posebnost m društveni privila, okrabuca; pasflefi. ceniki itd.
Vsa naročila pošljite
\
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.

Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov. na*20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri 13£ palca velika,
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atla.8
obtega'devet raznih zemljevidoT
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.!
Vsi!semljevidir8o!nare;eni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi«označen obsegjpovršine, katero* zavzemajolposamezne države.
Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ;zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
M
Ctipajnie generale Transatianrigi
francoska parobrodna družba.)
Direktni trta do Havre, Pariza, Slice, loomosta Id Lloblji
Poštni pamikS so:
WUnOVENCP vijaka
.ASAVOIC" Jra vijaka
K«
Min vtiaka
"LA FKANC
Bksprsssl parniki se* "OotOso", "Lt ftmimr, "Eoefcimbe»M in "ffiagan" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORE
corner Pearl St., Chesebrough Building. Poitni parniki odplujejo vedno ob sredak is pristanišča Števili
•7. *. B.
d) <*) ® <&)
NAJBOLJŠA

-SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA
"l!a^=s=saa8aa[	1	.....■......i ■■ t i
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ? platna vezaaf $1.00. Rojaki ? Cleveland, 0. dobe lito ? podraniri fr. Sakaer, 1604 St Qair Ave., N. F.