- : •■ v-i ■ "*'" Največji slovenski dnevnik * Združenih državah Velja za vse leto - • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 tist;sloiveriskih Jelavcev v Ameriki. r The largest Slovenian DaOy the United States. Itrf1 every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered aa Second Clan Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congreaa of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 287« NO. 173. — ŠTEV. 173. NEW YORK, MONDAY, JULY 26, 1926. — PONDELJEK, 26. JU LIJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. PROGRAM MINISTRA POINCARE A Povečanje davkov in novi bančni krediti predstavljajo program Poincareja, da reši frank. — Napadi na ameriške turiste vznemirjajo francoske trgovce. — Francoska zakladnica potrebuje hitre pomoči. Ameriški narod se zastruplja z alkoholom. PARIZ, Francija, 25. julija. — Ministrski predsednik Poincare je pričel s svojim kabinetom sestavljati finančni program ter ugotovilo glede vladne politike. Glasi se, da ne bo posebno lahka naloga spraviti kabinet skupaj. Položaj, katerega je podedoval, je kljub povišanju vrednosti franka, odločno slabši kot je bil zadnjo soboto, ko sta posvarila Briand in Caillaux poslansko zbornico, da ima i'rančiia L le osem in štirideset ur časa, tekom katerega se lahko izogne popolni katastrofi. Kljub temu svarilu pa sta bila oba strmoglavljena. Še vedno obstaja ista razcepljenost v poslanski zbornici med levico in desnico, ki je imela v zadnjem času vedno za posledico izjalovljenje vseh načrtov. Stališče zakladnice je postalo prevladujoči faktor v politični debati. Vsakdo soglaša z vlado, da je treba rešiti frank, a vprašanje je, kako naj se to zgodi. Novi kabinet je sestavljen iz mož, ki so v preteklem času metali drug drugega iz urada. Poincareja je porazil pri zadnjih volitvah Herriot, katerega p a sta nato porazila Bokanowski in Poincare. Painleve je doživel isto usodo, ker se je krčevito oprijemal socijalističnih vsezdravilnih sredstev. Briand je bil poražen pretekli teden, ne toliko radi tega, ker je s Caillauxom zahteval nekoliko večjo pozornost parlamenta, temveč raditega ker se je zavzemal za odobrenje zadolžnega dogovora, ki bi še nadalje zasužnjil deželo. To dejstvo je združilo Marina in Herriota. Novemu predsedniku ni vsled tega uglajena pot, čeprav razpolago z avtoriteto ter je duševno 2relo plodovit. Ko se bo v torek sestala poslanska zbornica, bo predlagal kot glavno točko svojega programa veliko povečanje indirektnega obdače-nja ter amendiranje direktnega davčnega sistema, kar bo prineslo zakladnici nove vire. Prvo fiskalno dejanje nove vlade pa bo povabiti vse davkoplačevalce, naj plačajo takoj pretežni del svojih dohodninskih davkov za tekoče fiskalno le-Odziv na ta klic je posloval kot barometer, kaj Smrtni slučaji vsled za-strupljenja z alkoholom so se povečali za šest sto odstotkov izza uveljavljenja Volstead-ove postave. Korupcija v suhaški upravi. Polkovnik Green, prohi-bicijski ravnatelj v San Francisco, je priznal, da je pil zaplenjeno žganje in da ga je ser-viral svojim prijateljem Smrtni slučaji vsled alkoholizma vso se pomnožili za šeststo o ^^ife&Jifc . • ., GLAS NABODA, 26. JT7I,: 1926 * GLAS NARODA (SLOVENK DAILY) Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Smlraer. president. Louis Benedik, treasurer. PUuje of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan. New York City, N. Y. . r » .1 ' • • * » Dopisi. •* Q L A S NARODA" " Voice of the People" 1 trued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list sa Ameriko in Kanado Za pol leta Za četrt leta ______$6.00 ________$3.00 .........$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta__________________$3.50 Za inozemstvo za celo leto___$7.00 Za pol leta___________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi brca podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bival idee naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. P O I N C A R E Raymond Poineare je postal ministrski predsednik francoske republike. Kdo ve, če hoče usoda Francijo ž njim še bolj kaznovati, ali ga je pa morda izbrala za rešitelja francoskega naroda in vse Evrope. Najbolj je Nemčija presenečena. Poineare je namreč neizprosen sovražnik, ne samo Nemčije, pač pa tudi nemškega naroda. To je tekom vojne ponovno dokazal. Ko je bil potekel njegov termin, je stopil v pokoj in pozabi jen je. Nemčija se je bila oddahnila. Sedaj, ko je zašla Francija v največje finančne stiske, se je zopet pojavil. Poineare naj reši frank in Francoze, Torej mož, ki je spravil Francijo skoro na rob propada, mož, ki je s svojimi pustolovstvi povzročil, da je francoski denar skoro brez vsake vrednosti. Briand je pred kratkim označil finančno neurje kot ciklon, ki preti uničiti Francijo. Poineare se zaveda silne nevarnosti, ki preti njegovi deželi. Nevarnost bo skušal odpraviti in sicer z domačinu, francoskimi sredstvi. To se pravi, da bodo francoskemu narodu naloženi ogromni davki in da jih bodo morali Francozi plačevati, če se bodo hoteli vzdržati na površju. Francoski človek je priden, marljiv in patriotičen. Te svoje lastnosti je že večkrat v obilni meri dokazal. Toda tudi njegov patriotizem ima gotove meje. Neha se pri mošnji. Francoz zaenkrat nikogar bolj ne sovraži kot Nem-<|e in davke. Davke najbrž še bolj kot Nemce. Sedaj bo treba francoskemu kmetu plačati davke za dve leti naprej. To je Poincarejeva zahteva, to je po njegovih mislih edina rešitev franka. Poineare obrača, francoski kmet bo pa obrnil. Če bo obrnil sebi v prid ali v pogubo, ga zaenkrat čisto nič ue briga. ^ ^ Franciji je udarila usodna ura. Poineare ne bo potegnil založene francoske politike iz blata. Francijo lahko reši edinole francoski narod. To veliko in uspešno reševanje se bo pričelo, ki bodo Francozi spoznali, da niso izvoljeni narod na svetu, da nimajo pred nobenim drugim narodom nobenih prednosti, da so obdarjeni z istimi napakami in istimi vrlinami kot drugi. V ozkem sodelovanju Francije z ostalo Evropo leži rešitev Francije in Evrope. ■ Cleveland, O. Upam, da mi ne štejete v zlo, da se tudi jaz enkrat oglašam v nam priljubljenem listu Glas Naroda. Omeniti hočem žalostno vest, da je nemila smrt pobrala dobroznanega rojaka Frank Meha v starosti 39 let. Doma je bil iz Šoštanja na Štajerskem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in v Milwaukee, Wis. pa dva brata in dve sestri. V Ameriki je bival nad 15 let. Pred leti je bil agilen zastopnik za G. X. Zadnji čas se je bavil s prodajo zemljišč in hiš; Od rojakov je bil spoštovan kot dober narodnjak, kar dokazuje obilna udeležba obiskovalcev ob njegovem mrtvaškem odru te.r obilna udeležba pri pogrebu, ki se je vršil v pondeljek 26. julija iz hiše žalosti 6303 Carl Ave. Bodi mu lahka tuja gruda! Sorodnikom izrekamo sožalje. Naročnik G. N. Barberton, O. V listu ~las Naroda je že bilo porocano, da je tukaj umrl dne 19. julija Frank Štrukel, dom* i * Tga pri Ljubljani. V stari domovini zapušča ženo s tremi otroci, mater in dva brata. Kot stric pokojnega Franka. Vas jaz prosim, gospod urednik da mi blagovolite priobčiti v Glas NOVICE IZ SLOVENIJE Naroda nekoliko zahvale v imenu žene od pokojnega moža in v imenu nas drugih sorodnikov. Najlepše se zahvaljujem vsem tistim rojakom in rojakinjam in članstvu obeh društev za udeležbo pri pogrebu. Hvala za darovane vence. Hvala društvu Triglav.' št. 48 S. N. P. J. in društvu Do-j mnvina. Lepa hvah Columbia i .Chemical Co., pri kateri je bil pokojnik zaposlen. Darovala je ve-j nec in dala več avtomobilov na razpolago. i Urala delavcem omenjene to-! varne, ki so mu še posebej daro-' vali venec. Prav lena hvala tudi odboru in ' članstvu tukajšnjega samostojnega društva Domovina, kojemu je pokoini pripadal. Dasi ni bil dolgo Član tepra društva, mu je vse točno in pošteno izplačala. Se enkrat moja nailema hvala vsem skupaj in tudi tistim, ki so s svoiimi avtomobili spremili pokojnika k zadnjemu počitku. Ti na. drarri Frank, počivaj v miru! Preselil si se tja. kjer ni več tmljenja. Sledili ti bomo vsi urej ali pozneje. Kar se rodi, mora umreti. Žalimo ti večni mir in pokoj' Naj ti bo gruda hlahka! Žalujoči stric: Anton Štrukel, Novice iz Jugoslavije- Rodbinska tragedija pri Kopriv-niči. Nedaleč od Koprivnice so našli te dni truplo hčerke radičevskega poslanca Pavla Dombaja, Baro, vdovo Kraljic*. Lokomotiva ji je odrezala glavo in razmesarila o-be roki in desno nogo. Nesrečna vdova je izvršila samomor radi nesloge v dolgo časa. Bara Kraljic je bila lepa in sta sita seljanka. Njenega moža Igna veznic vojne škode. Ti falzifikati so postajali vedno številnejši. V prometu j;h je bilo na tisoče, vendar pa oblasti niso ničesar pod-vzele proti temu. Zdi se, da so posamezni službeni organi pri ponarejanju obveznic celo sodelovali. Spričo ravnodušnosti oblasti so Nočni cqvaj in vlomilec. Nočni čuvaj pri tvrdki Šarabon na Zaloški cesti v Ljubljani, Mihael Sitar, je ponoči pri pregledovanju dvorišča opazil človeka, ki je ležel iz pritličnega okna sosedne hiše, v kateri se nahajajo gostilniški prostori Ivane Berceto-ve. Sitar se je za hipec potuhnil, čim pa je bil neznanec na tleh, ga je hotel zgrabiti. Pričela se je borba, vendar pa se je neznanec slednjič čuvaju iztrgal ter pobegnil. Bercetova je zjutraj ugotovila, J da je bil izvršen ponoči skozi ok-' ne-f^njeno kuhinjo vlom ter si je zlikovec prilastil 500 dinarjev go-; tovine ter več kovanega drobiža, kar je našel v neki omari. Nesreča vsled neprevidnosti. Napravite ga z Napaden na povratkn s sejma. - Kovaški mojster Ivan Poklu-kai^iz Grabč pri Bledu je odšel dne 2.9. junija s svojim blagom na sejem. Pozno ponoči sc je vračal domov. V žepu je imel okoli 15001 lieproeenljive usluge, ie moral lakote umreti. y Nekega ameriškega iznajdite-lja so zaprli, ker ni mogel plačati dvesto dolarjev, ki jih je bil dolžan. To je ena novica. .Druga novica je pa tale: Pred par dnevi so se v New Yorku pred tisočglavo množico pretepala dva profesijonalna pretepača. Pretep je trajal nekaj minut, in vsako minuto sta zaslužila več kot tri tisoč dolarjev. V splošnem je tako: marsikateri učenjak, ki je izkazal svetu Din. gotovine, na vozu pa pri bližno za 4000 Din. železnine. Pred dvoriščem mlinarja Stoja, so ga nenadoma napadli mli- 50-letni zidarski delavec Franc|nar Miha StroJ in njegova dva si-Mozetič, stanujoč v Ihanu, je bil nova- D°bil je močan udarec s ko-zaposlen pr; delih hiše Alojzija kako mnogi smatrali za primerno, da rodbini, ki je trajala' se l)ole" svojega vsakdanjega de- ' la bavijo profesijonalno tudi s fal-zificiranjem obveznic vojne škode. To se je godilo skoro celo leto. cija so leta 1921 orožniki kot voj-nega begunca na zasledovanju u-! Kele avgusta leta 1925 so smatra strelili. Tako je ostala vdova sa- le oblastl za P<>trebuo, da so uved ma s šestletnim otročičem ženskega spola. Oče jo je vzel z otrokom vred nazaj na svoj vodi gospodarstvo. Tekom petih let, odkar je postala Bara vdo le energičndbpreiskavr Ob tej priliki je bil aretiran predsednik dom da mil! soc*išča za vojno škodo v Črni gori Petar Pejanovič, vendar se pa dosedaj še kljub temu ni prijela Jugoslavia irredenta. \ v Zaplemba ^tihotapljenega tobaka. J z Tržiča poročajo, da so finančni stražniki pri Škocjanu u-stavili kamijon, na katerem je bilo 13 kvintalov tobaka in 70 kg cigaret inozemske provenijence v vrednosti 170,000 lir. • Aretirani no Iv. Mrak, A. Pele-grin, O. Bertonja in J. Sverzut, vsi iz Škocjana. . Velike gol se razkrile v trgovini umetnih >jii v Gorici. Kemičnt urad je pri raznih prodajalcih vzorci fosfatov, Tomaževe žjindre itd. Pri preizkuševanju so se dognale grde sleparije posebno v kupčiji s čilskim silitrom in kalijevo so-iljo. Taka "umetna* gnojila seveda kmetom nis onič koristile. Ureditev občinskih užitkov. -Podaljšan je rok za vlaganje prijav glede ureditve občinskih užitkov oziroma razdelitve skupnih zemljišč do 6. junija prihodnjega leta. S tem podaljšanjem je zelo ustreženo prizadetim kmetovalcem. Stvar je zapletena in sega globoko v domače gospodarstvo.- £ ■, va, je imela vse polno snubcev, cela stvar resno v Potres. Vsa ta med njimi zelo bogate, toda njen stvar se Je skušala prenesti na oče je bil odločno proti temu, da strankarsko polje. To se je občn-bi se zopet poročila. Posebno je1 tll° tlldl v Beogradu, kamor so bi- vzljubila bogatega posestniškega le poslane -otove osebe- da bi vT>li sina Josipa Handžekoviča, s kate-i vale v tei smeri- Končno je mini-rim je imela tudi že dve leti raz-' ster Pravde Ponesel pravico pre-merje. Dogovorila sta se že, da se ,skave od Podgonškega na eetinj-poročita, toda njen oče ni hotel o sko okrož»<> sodišče. Od tedaj se tem ničesar slišati. Radi tega je je vr*ll° resno zasledovanje kriv- cev. Oddaljenost sodišča od krajev, kjer so se vršile najfvčje zlorabe, nekoliko otežuje potek preiskave. Z ozirom na obseg afere du,"močno pretepel in~nato"zaprl sodijo' da bo Iireiskava trajala šo v svinjak, odkoder so jo rešili po-1 Tec ,raesecev' ker Je tem "dele" zneje sosedje. Razočarana je Bara1 nad oseb iz Pariške Kraljic zapustila svoj dom in je ° ° iestfalskega v Nemčiji, jo 61etno hčerko na sprehod. Po.1 ^ninskova je prišla šele pred prišlo v hiši ponovno do prepirov in celo do pretepov. Posebno jo je sovražil njen brat, ki jo je 29. junija, ko se je mudil oče v Beogra- toma jo je nenadoma vprašala, a-j li bi bila pripravljena iti ž njo v smrt. Otrok je začel seveda glas- dnevi iz bolnice, kjer se je zdravila več mesecev. Ker ni dobila službe in je bila brez sredstev, je no jokati, nakar se je Bara vrnila! Sla Prostovoljno v smrt. ž njim k stricu in jo položila k po- _ čitku. Sama pa je kmalu nato na KoneC neVarne ^bojniške tolpe. tihem zopet odšla, in sieer narav-1 .1Razb°flška tolPa' ki -»e vo" nošt proti železniški progi, kjer ^ Nlkola K°jščevič in ki Je ne" se je vlegla preko tračnic, in si- davno napadla Poštni avtomobil, cer ravno v trenotku, ko je priha-1 kaJeri Je P°sredoval Promet jal tovorni vlak iz Madžarske. m Gračacem, je sedaj Strojevodja je skušal hitro usta-1 ^zblta m deloma že Pod viti vlak, vendar je bilo že preka-1 Kosce);ie sam je Prišel v roke Pra" sno. Lokomotiva je nesrečnici od-1 TT* °rožnižka PatrulJa je iztrgala glavo in ji razmesarila obe dela' da se Koščevič mudi v ne-roki irf nogi. I kenLsel«> kjer ga je tudi aretira- Interesantno je, da je starega la ^azbojnikl1 se Potoraa P°" oceta nesrečne vdove ubilo dre.'^^ je ubezal. Bežeč je sko- vo, stara mati je zgorela v opekarni, mati je postala žrtev požara v domači kleti, njen mož pa je bil kot vojaški begunec ustreljen na begu. Velika falsifikatorska afera v Črni gori. Cetinjskemu okrožnemu sodišču je bilo te dni izročenih 30 oseb iz podgoriškega okrožja, ki so jih zhprli ob priliki falzificiranja ob- čil v reko Krko. Ker je imel roke zvezane, je v reki utonil. ZAHVALA. Podpisana sem potovala v stari kraj in nazaj z posredovanjem tvrdke Frank Sakser State Bank in sem bila z vsem jako zadovoljna. Štejem si v dolžnost javno zahvaliti se in tvrdko vsem rojakom toplo priporočam. Antonija Vidie, Sharon Springs, N. Y. kot božji dar. Hitro jo je odmašil in začel piti, ne da bi pijačo preje poduhal. Nekaj minut pozneje mu je že pričelo postajati slabo in imel je komaj še toliko časa, da je povedal domačinom, kaj se je zgodilo. Mesto kave je izpil lizol. Mozetič je padel medtem ze v nezavest. Prepeljali so ga takoj z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu izprali želodec in je sedaj že izven nevarnosti. konuj z vozom sam. Kasneje so Xa Dobrovi pri Ljubljani je u-mrla na svojem posestvu Alck-1 sandra Poklukar, rojena Blasnik, vdova po nekdanjem deželnem gla ! varju kranjskem dr. Josipu Po-Smrt "brdskega Mihe". i klukarju. S pokojnico je legel v Umrl je na Brdu pri Lukovici | „rob Ziuln ji potomec znanega slo-791etm Luka Šimenc, daleč nao-1 venskega tiskarnarja Jožefa Blas-koli splošno znan kot brdski ^Ii-jnika. ha. Služboval je nad šestdeset let _ y Slovenj-gradcu je umrla v brdski graščini. Rodom iz Vra- j Antonija Goli, rojena Stoinschesr, nje p«či je bil mož originalna liri- j veleposestnika in hotelirka. bovška korenina. Radi šegavostii in dovtipnosti je bil splošno pri- j Požar v Metliki, ljubljen, kar je dokazala znatna j udeležba n.n nWnvi i Tonoči je izbruhnil og«nj pri eu- ' i dežne učinke proizvaja in kako na Poklukarjevi hiši pobili tudi lppa bo(ločnost se ji obeta, več šip. Kaj je vzrok napada ni, Ko so prepotovali dosti ih^e]e> so se vrnili v Anglijo. Sedaj so sporočili iz Londona, da jih zastran suše ne bo nikdar več v Združene države. Mogoče bodo pa še kdaj prišli — zastran ameriške pijače. znano, zadevo pa ima sedaj v ro kali orožništvo in pride tudi pred sodišče. Smrtna kosa. na njegovi zadnji poti. Hudomušna osebnost in izvirna govorica rajnega se zrcali v mno-| Jakobu Ivanetiču. tiasilno dru-j štvo je bilo v desetih minutah z Xazori mladih ljudi se povsem razlikujejo od nazorov, ki j h imajo stari ljudje. Družba mladih in starejših ženskih se je pogovarjala o poljubih I in poljuboyanju. ^ I Stara dama je rekla vsa ogor-i čena : — Xo, rada bi videla tište-sra moškega, ki bi me poljubil, če bi jaz ne hotela. Njena sedemnajstletna hčerka je pa rekla: — Jaz bi pa rada videla tistega moškega, ki bi me ne poljubil, če bi jaz hotela. gih povestih Janka Kersnika iu j mal° brizgahio na pogoriš-u. Cez Frana Milčinskesra. nekaj časa je stopila v akcijo tudi velika brizgalka, ki je skupno malo brizgalno pogasila v pol ure] ogenj. Zgorela so gospodarska poslopja in eno živinče. Naveličani sladoledar. . Slaščičar ter izdelovalec sladoleda Henrik Kemeter na Celovški cesti v Ljubljani ima s svojimi prodajalci sladke ambrozije nedvomno veliko smolo. Nedolgo tega se mu je izneveril neki prodajalec, ki je pustil svoj voz kar sredi noei v Lat. terma n no vem drevoredu ter z denarj zna kam. Potem da zgledi res z izkupičkom tudi drug njegov nastavi jen ec, France Mlakar izi tePač, je dobil 5 mesecev težke je-Peče v kamniškem okraju. Tudi*^e in mora Angelci od- Večkrat se pripeti, da je ljubezen že zdavnaj mrtva, dočim lju-| bosumnost še vedno vztrajno živi. * — Ti nimaš nobenepra značaja, — so rekli človeku. Tn človek je odvrnil: — Me nič ne briga in se čisto nič ne razburjam. V sedanjem ča- mu pa to še ni zadostovalo J m t0 pomanjkljivosti nihče ne o- pazi. Surovež. Jurij Sramel, 58-lelni mlinar Iz Sv. Miklavža pri Šmarju, je v prepiru oklofutal Angelo Pušnik. Ker larjem pobegnil bog- vzel v roke kamen, ga zagnal Pazl-?m pa se je izkazalo, j Angelci v glavo, nato pa še mla-vlečejo. Pobegnil je U1 P° 11-P 3 "kolekoin", da ji jej Xrki škodnino in sodne stroške. Pozor slamnikarji. temu se ni zdelo vredno, da pripe-Ije voz domov, marveč ga je pu-stil zvečer kar na Malgajevi ees--ti poleg igrališča kluba Ilirije. Toča v višnjegorski okolici. V četrtek se je vršila seja slam- Te dni je nastal nad Višnjogoro, nikarske unije v New Yorku, na' silen vihar z nalivom. Med nevih-| kateri je bilo sklenjeno, da plača to se je vsula kakor; lešniki odno-! vsak član pet dolarjev v podporo sno mestoma kakor orehi debela toča, ki je padaja nepretrgoma 15 miunt. Katastrofalna toča je napravila v okolici Višnjegore o-gromno škodo na polju kakor tudi v nasadnih vrtovih in na sadnem drevju. nemški komunistični list zlomil obe roki. Ker je znan pre-j.i° zapisal, da je Ilindenburg po- ( doben krvnemu psu. 1 Po odrebi nemške vlade ne bo smel.dotični list zastran te žaljiv-. ke dva tedna iziti. Zavezniki so svoječasno brusili [ Hindenburgu v zobe še dosti hujše žaljivke. Pa jim je nemška vlada že zdavnaj odpustila in skuša skleniti ž njimi gorko prijateljstvo. I - štrajkujočini krojačem. Uradniki so nadalje sporočili, da so pričeli organizirati delavnice* v Xe\\ Jersey. Delo jim gre gladko izpod rok. Organizirati je treba še štiri, v katerih so zaposlene večinoma ženske. Kako zaslužiti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4 c/o $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.— Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. - Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New Tork, N. T. 25ss Belgija je poverila svojemu kralju diktatorsko polnomoč. V 'j tem vidi edino rešitev belgijskega franka. Tn če ne bo drugače, se bo tudi v Franciji pojavil diktator. Diktatorji naj si nekaj zapomnijo: lahko je diktirati ljudem,* da sklonejo prlave. Dosti težje je pa diktirati denarju, da dvigne 1 svojo vrednost. V New Yorku so se pojavde velike sleparije z ledom. Izdelovalci prodajajo ničvreden led za visoko ceno. Oblasti bodo uvedle preiskavo. Tako se glasi poročilo, Na podlagi izkušenj bodi ugotovljeno sledeče: preiskava proti ledarjem se bo vršila meseca decembra ali januarja. Vse preiskave proti sleparskim prodajalcem premoga se pa vrše v najhujši vročini. * V New Yorku je neka družba, ki si je zadala nalogo, da bo podaljšala življenje človeka na 150 let. Sto petdeset let živeti bi ne bilo napačno. Toda vprašanje nastane, odkje bo vzel povprečen človek toliko denarja, da bo mogel 150 let žU veti. >-*'->} - GTiAS XARODA, 26. JUL. 1926 if1* laškoangleški dogovor glede Abesinije. POTU JOČI MUZ1KANTI V zadnjem fa.su se muogo piše o dogovoru, ki sta ga sklenili Anglija in Italija o Abe.siniji pred nekako pol 'letom. Kaj vsebuje ta dogovor, se seveda ne ve; z angle-čiie strani pa so uradno deman-tirali vesti o razdelitvi Abesinije v angleško in italijanski interesno sfero, kakor se je komentirala prva ta pogodba. V zadnjih, dneh je zopet več govora o tej abesinski pogodbi. Francosko vnanje ministrstvo je obja-\ Uo uradno poročilo, da je prišel italijanski veleposlanik baron A-veszana informirat predstavnike Francije o abesinski pogodbi. Ba- Maj in pomlad sta njih sezija. Po zimi ni ničesar za umetnost, a obenem s solncera ožive tudi u-metniki. Siv, zabrekel, neobrit člo-! vek šepa težko okoli Arbata. Zdaj z lokom, zdaj s prsti izvabi nekaj glasov iz oguljenih gosli in votlo, pretrgano prične peti zdaj iz o-pere, zdaj nekaj cerkvenega, zdaj Fausta". Težko je razlo- zasnovani gospodarski politiki. Potem pa ima Anglija tudi vzhodni kos SomaLske dežele. Francija ima v bližini ob Rdečem morju majhno ( obrežno kolonijo, sicer pa se teži- i šče njene kolonijalne politike ne! nahaja več ob Rdečem morju, j odkar jo je angleška premoč iz_ i . . . , , . ' , , „ . . citi, kaj poje, a nekdanji aristo- podnnila tako ob Suezu kot vi, .. .. , . . „ . A . . . . i krati in generali (nahaja se nam- Egiutu in odkar si je izgradila i ... .. . . , . x . , , , . . Irec v njih ulici) imajo usmiljenje tako bogato in zaokrozeno koloni-,, . • , , , i . „ . . .. ... ... a mu mečejo bakrenega drobiža, jalno posest v zapadni Afriki. AL I .. , . 1 Pevee s ejim mraono zahvaljuje. operna zvezda, a za stare dni mu Francija ima velik vpliv v Abe-sinij, ki se uveljavlja v izdatni meri v živahnih trgovinskih zvezah in sploh v prijateljstvu med ol>ema državama. V Parizu nika- ron Avezzana je izjavil oficijelno j kor ne bodo naklonjeni načrtom, liriandu, da angleško-francoska t ki bi hoteli mimo Francije pre- p<»godba francoskih interesov v Abesiniji niti ne negira niti ogroža. Pogodba iz L 1906., sklenjena med Abesiuijo, Francijo in Italijo, je imela za cilj respektiranje neodvisnosti in integritete Ivtio-pije in sedanja pogodba sloni na istih načelih. lvar se tiče določb gospodarske narave, je naglasil Oezzana, da nc cJk-f-gajo ničesar, kar bi nasprotovalo sistnniu prostega tekmovanja v Abesiniji. Na temelju teh pij asu i 1 ni vzroka, tako se naglasa, za nadaljevanje polemike med francoskim, i-talijanskim in angleškim časopisjem. Vrli tega se bo angleško- italijanska pogodba predložila tajništvu Društva narodov v Ženevi. Tako uradna zatrdila. Ker pa si ne smerno delati iluzij o tem, kaj pomenijo uradni demantiji in diplomatske izjave, mislimo, da obsega italijansko-angloški sporazum ie marsikaj drugega nego brigo za neodvisnost in tegriteto Abesinije. Vse kaže, da so se diplomati ipak dogovorili o nečem, ker je blrzu o-nega, kar se v diplomatskem svetu ije razdelitev dežele v intere- drugačiti današnje razmerje Abe. sinije do evropskih velesil, zato je razumljivo, da hiti Italija zagotavljati v Parizu, da angleško-italijanska pogodba ne vsebuje ničesar, kar bi moglo žaliti Francijo. Toda zdi se, da je treba ostati skeptičen. Anglija zadnja leta dosledno podpira italijansko politiko in zelo verjetno je, da je na tihem dala zagotovila Italiji tudi plede pomoči v abesinskem področju, da si s tem zagotovi njeno podporo v drugih zvezah. Avtonomizem v Alzaciji. Francija je v zadnji dobi vedno bolj pozorna na pojav v Alzaciji in Loreni, ki ga nekateri imenujejo regijonalizem, drugi pa avtono vanje domačih alzaških interesov in večje spoštovanje vsega, kar je specijalno alzaškega. Vendar je treba naglasiti, da le skrajni za- mizem, pa tudi že z ostrejšimi iz-fliievajo tudi zakonodajno avtono- NESRAMNA PROVOKACIJA FAŠISTOV in besinija je razen Liberije, ki so ittanovili Američani za one svo-amorce, ki so se želeli iz Ame-vrniti v svojo staro afriško lovino, danes edina dežela v tki, ki je ohranila svojo neod-laest. Toda malo je manjkalo, ;ii postala tudi Abesinja evrop-kolonija, in sicer pred tridelni leti, ko so si jo hoteli polti Italijani iin si urediti tu jo prvo kolonijo. Ali junaški sinci so hrabro branili svoje ki jih je že pri roda oprem i-tot nalašč za obrambo in po-Italijane v bitki pri Addui s avimi glavami nazaj. tj Pariški "Quotidien" poroča sledeče : Gg. fašisti pretiravajo. Niso zadovoljni, da so odpravili svobodo v svoji državi, sedaj bi jo najraj-ae potepatali z nogami celo v Franciji. To lahko razvidimo iz sledečega dejstva: Pred nekaj dnevi so priredili soeijalisti na Savojskem (v Franciji!) po deželi vrsto predavanj, kojih predmet je bil: soeijalizem, fašizem, Matteotti. V obmejnem kraju Modanu so soeijalisti sklenili, da se tu predavanje o fašizmu in Matteotiju ne vrši, da ne bo prišlo do kakih manifestacij. Mesto pa da bi bili fašisti za to hvaležni, so poslali nesramno pismo modanskemu županu, kjer pravijo med drugim, da odklanjajo vsako -odgovornost za posledice pri predavanju socijalistov. Podpisani so italijanski konzul v Mo-dani (prvi franeoiki postaji ob meji), italijanski postajenačelnik in talijanski obmejni železniški, poštni in carinski uslužbenci. Na to nesramno provokacijo je krat so se razmere okrog modanski župan> ki je francoski Abesinije zelo spremenile. Italija- I • javni funkcijonar, odgovoril ru so si obdržali abesinsko obalo , mirnim a energičnim pismom, v ob Rdečem mogu, vrh tega pa m \katerem je opomnil fašiste, da nisi prisvojili na jugu od Abesinije; majo opravljati policijskih poslov ozemlje j v ja je župan edini za somalske dežele, obširno ScmaUkega polotoka, ki pa ni rodo I to pQstavijeilt da skrbi* za javni red vitno niti posebno obljudeno. Ali j y gvoj. obCinif in da ze]0 siabo cenijo gostoljubnost modanskih meščanov, če skušajo nanje delati ustanovljena je dobra osnova za razširjenje italijanskega vpliva v A besnijo od južne strani. j pritLsk na tako javen način. Velika svetovna vojna ni pnne- j u tp?a poPCK:iia razv idno, da posla niti slave niti velikih materi- genjanje fašistov povsod zadeva jaluih u-spehov Italiji. V Rimu so j na msen odpor> Xa najlepšem po-bili osobito prizadeti, ker se jim I tu so da italij0 prj vseh sosednih posrečilo doseči povečanja ita- najboij osovražijo — sistem, reuiio 4iot lijanske kolonijalne posesti. Dosegli so v tem pogledu le drobtinice; Francija jim je dovolila neznatno izboljšanje meje med Tunisom in Tripolitanijo, a Anglija prav tako obmejno korekturo na egiptovski strani, toda v obeh slučajih gre samo za neznatne oaze. Poleg tega ji je Anglija koneedrirada tudi večjo korekturo meje ob reki Ju-bi, to je na južni meji somalskega ozemlja Z vsemi temi izprememba-ini se je italijanska afriška posest le neznatno povečala, komaj nekolik ozaokrožila. Razširiti koloni jalno posset bi mogla Italija samo na račun Abesinije; tu bi ji bilo razširjenje tem večje koristi, ker bi z njim spojila svojo somalsko in eritrejsko kolonijo. Seveda se more kakršnakoli sprememba v Abesiniji izvesti samo v sporazumu in po dogovoru z obema kolonijalnima velesilama, ki prihajata v poetev, t oje z Anglijo in Francijo. Anglija ima v sosedstvu Abesinije egiptovski Su-kjer »je pravkar izvršila ko_ io&alna vodnotehnična dela, ki ki so ga dosledno izvajali nemški naeijonalisti pred vojno... in kojega rezultate bi si fašisti lahko vzeli za zgled, kako se ne sme post opat i. jje ostala le beračija. Iz ozkih ul-čie pridemo na šumeči žvenketa-joči in tuleči Arbat. Avtomobili prehitevajo tramvaj, ljudje divjajo naprej. Paglavci prosijo miloščine in groze neradodarnim meščanom. Zadnjič so neki Svedinji, pisateljici Ani Kjoellen, ki ni hotela izpustiti ročno torbico, z britvijo skoraj odrezali dva prsta. Nenadoma se začujejo mehki glasovi flavte. Ob postajališču tramvaja sedi sredi gnječe na stolčku sle pgodec s kapo na kolenih. Flavta vzdihuje o 4'sinjem morju", ponavlja vesele operetne po_ povke, a le malo kdo postoji in prisluhne. Slepec služi šele zvečer, ko gredo ljudje na sprehod. Par ulic dalje vam reže ušesa hripav ženski glas. Na oglu stoji starikava pevka v predpotopnem površniku, in predpotopnem klobuku. Strašno se čujejo iz brezzobih ust ljubezenske pesmice in na starem nagubancem obličju ni videti več sledov nekdanje lepote. Če pa skočimo v tramvaj, slišimo drugačno, sodobnejše petje. Tod nastopa raztrgani paglavec, ki je skoraj izgubil svoj glas od neprestanega kričanja. Obupno, a vendar temperamentno poje o "slavcu v dolini in siroti v tujini". Toda pesmi je konce, čim se prikaže sprevodnik. Več uspeha i-ina po tramvajih kolodvorskega pasa reven mladič s ščipalnikom na nosu, na tenkih nožicah in z umetniško širokokrajnim klobukom. Z balalajko v roki se je vtihotapil na voz, ko je sprevodnik delil listke, in sedaj poje vesele kuplete o sovjetih. in Sibiriji, popili in rdečih vojakih. Njegovo petje ugaja in potniki celo prosijo sprevodnika, naj mu dovoli peti še dalje. Na željo občinstva ponovi svojo pesmico nato gre s klobukom od enega do drugega, pove za slovo še eno pesmico in se poslovi, da ujame na postajališču novi vagon. Na Teatralnem trgu, na Krasnem in na Nikolski ulici tulijo sredi množice velikanska žrela javnih radiofonov. Potrpežljivi slušatelji vjamejo zadnje novice o prevratu Polsudskega, o londonski stavki, včasih pa poslušajo tudi operno petje ali sinfonično godbo Drugo občinstvo je na trgovski Taganki, na periferiji. Tam hodi 44človek-orkester", "jazz-band", kakor ga imenujejo njegovi čestilci, z orjaško harmoniko in zračno cevjo na nogi. Roke ne bi mogle zgnesti dovolj zraka. Harmonika res doni, kakor cel orkester. Dobrovoljčki kličejo umetiiika k svojim mizam, rečejo mu 4'ti" in vsakdo si naroči svojo priljubljeno pesem. 44Orkestru" sledi za petami njegova mračna in godrnjava soproga. Pobira denar in o- razi. Mora se priznati, da se je to gibanje zadnji čas zelo ojačilo; nje govi nasprotniki trdijo, da najbolj od one dobe dalje, ko se je pred dvemi leti močni režim Poincare-jev umaknil zmernejšimi politiki levice, ki jo je vodilo stremljenje po zbližanju in spr»ija*znenju z Nemčijo. Alzaški avtonomizem iriia razne nijanse. Najmočnejši tabor ima v klerikalnui alzaški ljudski stranki, katere odpor proti francoskemu centralizmu je zelo razumljiv, osobito odkar je na vladi levičarski blok, ki niti v teoriji niti v praksi ni prikrival svojega odločno protiklerikalnega stališča. Kle rikalci so nasprotovali že ves čas po osvoboditvi Alzacije Lorene u-nifikaciji, saj so se s tem branili zoper moderno francosko upravo in zakonodajo, ki seveda njim ne more biti po godu. Konfesijonalni momenti stoje za alzaške klerikalce tudi sedaj v ospredju in se re-gijonalnimi interesi dežele jih drapirajo. V zadnji dobi so zborovala zastopstva alzaške radikalne in ra-dikalnosoeijalistične stranke, kjer so prav tako prišla do uvel javi je-nja avtonomlstična ali vsaj regijo nalLstična stremljenja. Slično se je pojavilo na zborovanjih gospodarskih društev in korporacij. Velik del nezadovoljstva se obrača zoper sedanji šolski sistem in skoro splošna je že postala zaliteva po reformi šole: zahteva se tak osnovni šolski ponuk, ki bo upošteval jezikovne razmere v deželi in ne bo enostavno (prenos šolskega sistema iz ostale Francije, sicer da se otroci na naučijo niti nemškega niti francoskega jezika dovolj. Zahteva se dvojezična šola, in sicer tako urejena, \da se vrši v nemških predelih pouk spočetka v nemškem jeziku. Zahteva se ču- r T" PET ŽENSK UTONILO mijo, večina politične javnosti pa govori le za upravno avtonomijo, zakonodajno pa odklanja Popolnoma odklonilno stališče napram regijonalističnemu alzaške m u stremljenju pa zavzema slejkoprej socijalnodemokrartska stranka v Alzaciji in Ijoreni. Nacijonalistični krogi v Franciji nastopajo zelo ostro zoper alzaški avtonomizem, trdeč, da se za njim sferiva nemški iredentizem, ali da ga vsaj podpira in izrab-rabija. Očita se, da je škoda, ker ni Francija pognala onih neštetih Nemcev, ki so prišli po 1. 1871. v deželo na razna upravna mesta, a so po L 1918. radi na novo ustano-ljenih rodbinskih zvez želeli ostati na svojih mestih pod Francijo. Trdi se, da je Francija pustila nad 100.000 takih Nemcev v deželi. Tudi glede zapostavljanja domačinov se skušajo očitki ovreči, češ, po 1. 1871. je Nemčija vrgla v Alzacijo-Loreno nad 300,000 ljudi, da so zavzeli v njej vsa boljša mesta, dočim jo je moralo na tisoče Aizačanov odriniti v Francijo in njene kolonije, sedaj pa ni v vseh treh novih: departe,-mentih več kot 25 tisoč Francozov ki so prišli iz stare Francije. O-pozarja se na to, kako nemška obrambena društva z največjimi simpatijami spremljajo avtonomlstična stremljenja, v nadi, da bi jih mogli o priliki eksploatirati v svojo korist. Vsaka sprememba v državni pripadnosti rodi neprijetne posledice: mi v Jugoslaviji poznamo to prav dobro. Uverjeni smo, da tudi težave v Alzaciji in Loreni ne bodo šle preko tega okvira in da jih bodo Francozi, ki so dosegli že toliko ijspeha s svojimi naravnimi talenti, obvladali popolnoma. — "Jutro". NAZNANILO IN ZAHVALA. Vsem prijateljem in znaneem Vas Nadost leži južno od Košic naznanjam žalostno vest, da je 17. na levem bregu reke Ilernad pre- Julija umrl naš ljubljeni mož, ozi-ko slovaško-madžarsko mejo. Ka- roma oče toliško prebivalstvo te vasi je de- FRANK PLAN IN ŠE K lalo tudi na praznik Jana Ilusa. Najlepšo hvalo izrekamo tem Že ob štirih zjutraj so odhajali; potom vsem, ki so ga prišli kro-1 j udje z doma, da porabijo kras- i P'* t(*r spremili na pokopališ-no vreme za okopavanje krompirja' posebno društvom sv. Jožefa, in druga poljska dela. Oni, ki ima- jin sv- Lovrenca, jo njive na desnem bregu reke, so ( Zahvaljujem se čast i t emu Rev. se hoteli prepeljati na drugo stran | Jevniku za pogrebne obrede s čolnom, v katerem je bilo pro- I štora največ za šest oseb. Do G. zjutraj je prevažal cigan, ki si služi na ta način kruh, ljudi čez naraslo reko. Dan je bil krasen, tako da se kmetje opoldne niso hoteli vračati, da bi delo na polju ne zastalo. Ob dveh popoldne so se začeli zbirati črni oblaki in kmalu je prišla strašna nevihta. Ljudje so delali na polju do zadnjega trenutka. Sele ko se je vlila ploha, so hiteli domov. Cigan je prevažal vaščane v največjem nalivu. Nestrpne in do kože premočene kmetice se pa niso hotele sprijazniti s tem, da gre v čoln samo šest oseb. Tako se je zgodilo, da je se-dčlo v čolnft poleg cigana naenkrat 12 kmetic. Ko je priplaval čoln na sredo narasle reke, se je nenadoma prevrnil in nastala je nepopisna panika. Ciganu se je posrečilo splavati k bregu. Dva kmetska fanta sta skočila v valove, rešila sedem kmetic, pet žensk pa je utonilo. Njihovih trupel niso našli, ker jih je odnesla reka na Madžarsko. ter slednjič družinam za darovane vence. Istotako tudi Jos. Pla-ninšjvti. Ig- Planin.šku. Frank Ce-glarju. Frank Žigonu. Jack Franku. Jos. Planinšku, Greg. Planin- -šku. Frank J. Novaku in njegovim sodelavcem, dr. sv. Lovrenca in Jos. Kaminu za darovano sv. mašo. — Zahvaljujem se tudi družinam J. Novak. J. Cerar. J. Ter-ček, Mrs. Marv Tedesco, Miss Angelina Š vi gel in Mrs. Rupnik, ki so nam na en ali drugi način pomagali v teh žalostnih dnevih. — Se enkrat vsem skupaj: prisrčna hvala! Ti pa, dragi mož, oziroma oče, počivaj v miru in na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: Jera Planinšek, žena. Frank, Stanley, David, sinovi. Frances, Mary, Viktoria, Ana, hčere. Joseph, Ignac, brata. Rozie Ceglar, sestra. V Forest City, Pa. 20. julija 26. Čedna tiskovna svoboda. prefektura s ieniti "Pi 1' Mali list Zdi se, da vlečejo tržaškega - zadrege tržaškega 44Piccola" iz sramotne blamaže, Item, da je dala zapleniti "Pučke-ki jo je doživel ta čedni list s fal- ga Prijatelja" in zificiranimi okrožnicami, tržaški Takega škandala še ne pozna cenzorji, oziroma prefektura sama. kronika fašisovskih cenzorjev b Kakor znano, je hotel ''Piccolo",1 tem se že vse neha. Slovan v Ita-z namiga van jem na neke okrožni-1 li j i se danes ne more braniti niti Nenavaden trik. Iz kupeja železniškega vlaka v Berlinu, je stopil neki gospod. V tem trenutku je priskakljala k njemu neka mlada dama, mu ovi-la roke okoli vratu, ga večkrat poljubila in rekla: 44Oh, papa, kako se veselim, da si prispel!" Stari gospod pe damo objel z obema rokama in. jo pritisnil na prsa. Mlada dama je nato pogledala tujcu v obraz in.izraz presenečenja se je zrcalil z njenega obraza. "Ali saj Vi niti niste moj papa!" je zajecljala in se hotela iztrgati iz njegovega objema. <40 sem", je izjavil tujec in jo privil se krep-kejše k sebi. "Jaz sen vendajr tvoj papa in ti so moja že dolgo izgubljena hčerkica in ne' izpustim te preje, da dovim kakega poli-cajaw. Ko je Stražnik prišel, je na Sel diamantno iglo starega gospoda v roki Wade tatice. ce, ki da jih je prejel svetoivanski pred napadi listov, ki operirajo s župnik od nekega slovanskega pro J f alzif ikati! V popolno sliko Pic-pagandnega odbora, izzvati novo' eolijeveV grdobije moramo se o-gonjo proti slovenski in hrvaški meniti, da ni "Popolo di Trieste duhovščini in proti organizaciji oficijelno glasilo fašLstovske stran-krščanskih socialistov. Na odločen'ke, ki je torej vsaj tak tasistov-protest svetoivanskega župnika, da ski kakor 44Piccolo" orfienil o bo nastopil sodnijskim potom, ako vsej zadevi niti besedice. 1 opo-4'Piccolo" ne podpre svoje trdit- lu" se pred fašisti pac ni treba ve z dokazi, je list objavil dve bati očitov ne liberalizma, ne ,de-4'okrožnici" Narodne stranke v mokratizma, ne ljubimkanja s sou Istri s podpisom g. Milanoviča, ka- eialLsti in tudi ne < avstnjakant. plana pri Sv. Ivanu, ki sta bili po- stva. slani g. župniku, tudi pri Sv. Ivanu. 44Piccolo" je upal na senzacijo. Tedaj pa se je oglasil v uredništvu g. Milanovič in zahteval s svoje strani pojasnilo. Ravnatelj mu je širokopotezno ponudil "o-riginala okrožnic", ki jih je g. Milanovič takoj spoznal za falzi-fikate. Naslednje dni je 4'Piccolo" priobčil dementi g. Milanoviča s tako prefidno pripombo, s katero O delovanju tržaške občinske u-prave od 1922 do 1926 priobčuje sindaeo dr. Pitaeco dol-fjo poročilo, katero naj bi s pridom prečital visoki fasistovski komisar Ricci, da bo prav presojal župana in delovanje občinskih svetnikov po vojni. Pitaco razlaga, kaj se je vse storilo in kaj načrtalo, posebno še naglasa šolsko polje, ali pomagalo ne bo nič. Občinski zastop je bil obsojen na razpust in novi občinski svetniki morajo biti možje čistega fašistovskega duha. Tako veli komisar Ivicci, pa če tudi je Pitacco morda užaljen. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda". KO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. MILIJARDER — VLOMILEC je skušal zmanjšati vrednost de-stro pazi, da mož ne zapije zasluz- mentija ^ omilM blamaŽ0j da so se zgražali vsi časnikarji v Trstu, ki še kaj dajo na svoj po-klie. Da stvar zaokroži, je "Piccolo" v istem članku zapel glorijo oficielni... Jugoslaviji in g. Nin-čiču! G. Milanovič je nato v "Puč-kem Prijatelju" Objavil po "Pic-colu" obe okrožnici in na podlagi vsebine in oblike prav lahko dokazal, da so to čisto navadni in nerodni falzifikati, za katere so takoj zgrabili gospodje pri *'Pic-colu" polni sovraštva do vsega, kar ka. Če ga pogoste z vinom, šteje kozarce in ga ustavi, k ose ji zdi, da je preveč. .Ona pozna mero orkestra" pa jo mora ubogati. Zdaj je najel tega človeka za zvečer neki zakotni kino, kjer služi lepe denarce. SAM SEZIDAL CERKEV Italijanski zidar Mazzoli je te dni dozidal cerkev v Venezzanu, ki jo je sam gradil 32 let. Leta 1894. je namreč tamoenji župnik dobil od svojega prijatelja — ar-Ije slovanskega, sovraštva, ki jim hitekta načrt za zgradbo nove!je zatemnelo tudi ono malo pre-cerkve ker se je stara že podirala, j vidnosti, ki jo je treba še danes a ni imel sredstvo, da bi najel zi- tudi ultrarežimskim listom v Ita- darje. Dela se je torej lotil zidar Mazzoli sam, ki je včasi dnevno položil po 800 opek, mnogo materi jala pa je pobral od stare cer- iiji. Milanovieevo izjavo je v glavnem posnel tudi "Mali list". Izjava ni bila naperjena proti oblast-vom; nasprotno, g. Milanovič je kve. Mazaoli je te dni rešil svojo (zahteval od oblastev, da uvedejo veliko nalogo, pri kateri je osivel strogo preiskavo. In kaj se je in dopolnil 68 let. I zgodilo T "Piceola" je spravila iz Dunaj ima te dni zopet svojo senzacijo: pred sodnim senatom stoji mladi multimilijonar Hans Schwartzibarth, osumljen fcvez z zloglasno apaško družbo ki jo teži eela vrsta večjih vlomov, izvršenih v novembru 1. 1. Hans Schwortzbarth je znan dunajski veletržec z lesom. Njegovo ime pa je na slabem glasu radi številnih špekulacij, posebno pa se je mož proslavil pred dobrim letom, ko je pri neki gozdovni kupčiji na Koroškem oškodoval vele-industrijalea Urbana v St. Poelt-nu za milijard avstrijskih kron. Letos pozimi je dunajska policija končno izsledila, da stoji ma-gnat Schwartzbarth na čelu sed-meročlanske vlomilske družbe, ki je lani koncem oktobra pri vlomu v dunajsko trgovino pobrala, za 12 milijonov vrednostnih papirjev, kmalu nato 3. novembra pa oplenila glavno tobačno zalogo v Inomostu in jo oškodovala za 12,000 šilingov. ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zado-volj ni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet, vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom "PARIS" Da KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil "brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potni&ki oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. ADVERTISE in GLAS NARODA Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 81 Oortiaadt Street Star York, B. T. GLAS NARODA, 26. JUL. 1926 Po »roki cesti življenja EOMAN IZ ŽIVUiaVJA. Za "Olaa Naroda" priredil Q. F. J. B. Harris-Borland: Morski som na straži. 76 (Nadaljevanje.) — Dobro, priznavam, to ni bilo prav, — je rekla po malem odmoru previdno. — Moj Bog, položaj je pogosto tako mogočen. Princ je govoril o svoji zaroki. Celo tvoj oče bi ne vzel tako tragično kot ti. — Moj oče je časten mož. — Torej se bo streljal s princem Filipom. Obraz Hilde se je spačil od strahu in pošla ji je sapa. — Če se mu kaj prigodi, bo vsaj v očeh svoje brezmadnežne hčerke opral svojo čast, — je rekla Georgina porogljivo. — To je tvoj namen, kaj ne? Hilda je stisnila pesti in postala je odločna. — Naj se zgodi, kar hoče, to je v božji roki. Jaz moram storiti svojo dolžnost ter mu sporočiti, kar sem videla. — Dekle, ali si prismojeno? — je vzkliknila Georgina, ki se je resno prestrašila. — Tega ne smeš! To bi ga umorilo, tudi brez krogle princa. Ali ne vež, da me ljubi? Da je ta ljubezen tako zrasla ž njim, da bi poginil, če bi mu jo vzeli? — Ti si vedela to in si vendar mogla tako brezčastno ravnati ? Ti igraš to igro že dolgo. — sedaj vem to, sedaj, ko so se mi odprle oči — in jaz te zaničujem! Kako zelo podobna je bila Veri v tem trenutku ! Že enkrat poprej ji je stala ženska na tak način nasproti, obsojajoča. Ta ženska je bila sedaj kljub svojim velikim principijem zaničevana, ona pa jo ostala na višku. Ali naj jo strmoglavi sedaj ta I druga ? Prevzel jo je prazno veren strah, a obenem tudi velika drz-j nost. ' — Poslušaj me vendar ter stori nato, kar hočeš, — je rekla, energično dvignila glavo ter zrla na Hildo z bliskajočimi se očmi. — Da, prav imaš. skušala sem se zabavati kot sem se pač mogla. Kdo pa je kriv tega? Tvoj oče. — On je dober z menoj, a on pri- * pada državi in ra zven tega je star mož. Predno obsojate ženske, ki so pripravljene ukrasti si nedovoljeno srečo, vprašajte naj prvo,1 kasen je zakon, — če ni srce v njem prisiljeno stradati. Ne to. kar sprejemamo, temveč to. kar dajemo .tvori vsebino življenja. Ali me-1 niš, da mi je zadostovala ljubezen tvojega očeta, katero sem morala poleg tega še deliti s tebo? Ne, moje lastno srce je ostalo pri tem mrzlo in vsled tega ran nisem vzela ničesar, če sem dala nekoliko ' drujrim. Se vedno sem mlada ter hočem uživati življenje. Ne uvi- t dim, kdo naj bi imel pravico zabraniti mi to. Tvoj oče je srečen f kljub temu, nase ime stoji neomadeževano pred svetom in s kak-I šno pravico bi me smela ti potegniti v blato! — S pravico žaljene morale. — je rekla ter se spomnila, da se jc že enkrat poslužila teh besed, katere je nato tako britko obžalovala. V sedanjem slučaju pa je imela prav. In medtem ko je zrla v razburjeno i ice mačehe, je imela občutek, da je vse to, kar je govorila Georgina, frivolno ter posledica Življenskega naziranja, ki se je neizmerno razlikovalo od njenega lastnega. i — Morala! » Georgina se je zasmejala. — Morala, moje drago dete, — je fraza. Delaj, kar hočeš, a glej, da bo ostalo skrito, to je temeljni princip cele morale. — In Vera? —• Ti si jo obsodila. — Ali sem mogla drugače? Uboga norica je igrala svoj srčni roman pred očmi vseh. — Ti si imela drznost obsojati jo? — je vprašaal Ililda trdovratno. Georgina se je skoro veselo ozrla nanjo. — Ililda, poslušaj sedaj pametno besedo. Pozabi, kar se je zgodilo m vedno ti bom skrajno popustljiva mati. —Ne imenuj te besede, — je zakričala deklica. — Hvala Bo- ' gu, da vsaj to nisi, hvala Bogu! - j Georgina je smatrala za primerno, da presliši ta vzklik Hilde.1 — Torej mi obljubljaš? — Ne, ne morem. Ne morem biti tvoja sokrivka in nočem, — je končno stisnila skozi zobe. Nekaj sovražnega ji je sijalo pri tem iz oči. — nda, — je skušala Georgina še enkrat ter položila svojo roko na ramo Hilde. Slednja pa je skočila nazaj, kot da je poleg nje strupena golazen. — Ne dotakni se me! Obraz in glas sta izražala sovraštvo. — V meni vzbujaš stud! — Dobro, — je rekla Georgina po kratkem odmoru, — stori, kar hočeš, ne bom te ovirala. Ko bo pa tvoja bahaška čednost zmagala ter bo ležal tvoj oče mrtev pred tvojima nogama, potem bomo videli, če ne boš proklinjala morale, ki te sili sedaj nepopustljivo k govorici. Pogosto je molk plemenitejši in bolj obziren kot pa pesnica, ki nič ne koristi. Smrtna obsodba tvojega očeta počiva sedaj v tvojih rokah. Spomni se tega, kar sem ti povedala sedaj. Neizmerno zaničljiv pogled je vrgla Hilda na bledo, razburjeno žensko, a ni ničesar odgovorila. Odšla je ven. Tako! Tako nedoločna naj bi bila torej meja med krivico in pravico, da bi bilo takorekoč delo otroške ljubezni, če molči! Ali naj gre poleg svojega očeta z zavestjo sramote, k\ mu je bila storjena, ne da ga pozovve, naj izbriše to sramoto? V svojem srcu je bila prepričana, da je treba le njene povesti, da vzbudi v srcn moža prav tako veliko zaničevanje do žene ob njegovi strani kot je plamtek) v njej in prisegla si je, da bo storila vse, kar bo v njeni moči, da napravi rano manj bolestno. Georgina je ostala v strašnem duševnem in čustvenem razpolo-žncju. Ce bo Hilda res izvedla svoj blazni načrt ter povedala držav-nemn svetniku to, kar se je zgodilo, ni bila še popolnoma gotova, kakšen bo konec. Seveda, ljubil jo je s strastjo in nežnostjo, ki se ji je zdela pogosto dolgočasna, katero pa je smatrala v tej uri za svo je edino upanje. Glede časti pa je bil vendar fino čuteč mož in to je pogosto s presenečenjem opazila. Ali ne bo njegova ljubezen slabša v boju s častjo? In če bo res posegel po zadnjem sredstvu, katero je namignila Ilildi, da jo prestraši, — kaj potem? Ona je bila uboga, penzija udove je bila majhna — in pred njo je ležala starost, polna pomanjkanja. Georgina se je stresla. Prvikrat je obupna vila roki in prvikrat je bila vsa iz sebe. ironija usode! Ravno v trenutku, ko ae je hotela z o-sreem posloviti od moža, za katerega se že davno ni več omahljivosto, jo je morala zaslediti Ililda. Greh je a zadnji trenutek, k« je izpustila princa s konven-jajem prijateljstva,^ katerega je imela vedno pri-za take prilike, naj pomenja njeno pogubljenje? i i ■ _____ Odprl sem oči in se nisem mogel domisliti, kaj se je zgodilo z menoj. Temno sem se spominjal, da sem neznosno dolgo križaril v čolnu po širnemo ceanu s štirimi tovariši in da smo poginjali od gladu, žeje in vročine. . . Pogledal sem okoli sebe: ležal sem v senci palm, ki so v prijetnem vetriču šumele nad menoj. — Nisem bil več žejen in gladen, — morda sem bil umrl in se sedaj nahajam v raju? Od utrujenosti sem v teh sladkih občutkih zaspal. Ko sem se zbudil in spet odprl oči, sem se nahajal na istem mestu pod palmami. Pet korakov od mene je stal mož^k, ki se mi je približal in dejal: — Izven nevarnosti ste. — Da, — sem odgovoril slabotno, — toda, kje sem? — Na zapuščenem, osamljenem otoku sredi oceana. C'e bi bili u-mrli, bi bilo isto. Če bi vas moja žena ne bi negovala, bi vas danes ne bilo več med živimi. — Zelo sem hvaležen vaši ženi, — sem dejal in se skušal nasmejati. — Torej le niso bile sanje, ko sem čutil nekaj mehkega na svojih ustnicah in videl krasen ženski obraz, ki se je sklanjal čez mene. — Vi boste še končali na vislicah, ,— je dejal mož. — Valov-je je gnalo vaš čoln naravnost preko čeri, a se ni niti ene dotaknil ter je tako srečno priplaval v laguno. Pripeljali ste se tako varno do brega kakor otrok v zibelki. Oba vaša tovariša, ki sta ležala poleg vas, sta bila mrtva. Bog sam vas je poslal. — Poslal čoln, hočete reči. — Da, čoln. Veseli me, da je tu. Ostro sem pogledal možaka: — bil je krepak, širokoplečat, zagorelih lic. Brada in lasje so mu zlato žareli v jutranjem solncu. Oblečen je bil v belo platneno obleko, ki je pa bila že silno umazana. — Dve leti sva že tu, — je dejal. — Ime mi je Mathew Fox. Stopite raje noter, da se malo najeste. Vzel me je v naročje in nesel v leseno kočo. — Saj lahko sam hodim, — sem zaklical. Veselo se je nasmejal. — Seveda, krasen dečko ste. Napol mrtev! Odprl je vrata koče in me ne ravno preveč obzirno položil na steljo v kotu. — Tu imaš dete, — je dejal svo ji ženi. — Jaz imam zunaj opravka. Nisem ga več poslušal, kajti vsa moja pozornost se i« usmerila na žensko, ki je pekla ribo na malem ognjišču in me smehljaje gledala, — Mislila sva, da je ponoči za vas bolje zunaj; v koči je tako soparno. Storila sem za vas vse, kar je bilo v mojih močeh. — Verjamem vam, — sem ji odgovoril in sam pri sebi mislil: Možak je surovina. Za njegovo ženo pa bi skočil v ogenj. Nadaljevala je svoje delo in nisem se je mogel nagledati. Oblečena je bila v čisto navadno modro obleko, a tako kratko, da so se ji videla kolena. Roke so ji bile gole do ramen in njena koža je bila čudovito bela kakor slonova kost, kakor da je ni nikoli obsijalo solnce. Bila je krepka ženska in videl sem gibanje njenih mišic pri delu. Brezdvomno je morala opravljati že mnogo težkega dela, odkar je bila na otoku. Kar se tiče telesnih oblik, je bila najpopolnejša in najlepša ženska, kar sem jih sploh še kdaj videl. Njeni lasje so bili temnorjavi, skoraj črni, in njene oči temne, če je stala v senci. Kadar pa je stopila v šolnce, sem videl, da so temnomo-dre. Začel sem ji govoriti, toda prekinila me je: — Ne sprašujte ničesar. Moj mož ne dovoljuje, da vam odgovarjam na vaša vprašanja. Kaj vas briga, kdo sva in kako sva prišla sem. Kakor vidite, sva mnogo rešila z razbite ladje. Zaprl sem oči n si mislil, da je možak gotovo ubegel zločinec. ■ Zastran ženske pa sem bil prepričan, da je poStena. — S čim pa se preživljate! — sem y|H>ašal. — Kakor Robinzon s rešenimi konzervami, kokosovimi orehi in ribami, ki jih kar mrgoli v morju. Kuhane in pečene so izborne. — Drugega ni na otoku? — Ne, niti živali, niti ptic. Umolknil sem. Čez nekaj časa so se odprla vrata in Mathew Fox je vstopil. — Kako vam je ime? — je vprašal. — Richard Murray. — Ladja? ' — Valerie — pogorela do vodne črte. — To je vse, kar sem hotel vedeti od vas, — je dejal. — Mary, kaj je s kosilom? Moja mladost je premagala vse ovire. Naslednje jutro sem bil že dovolj krepak, da sem šel s Fox-om ogledat si otok. Naš položaj je bil silno žalosten. Otočič je bil iz ognjeniškega kamenja, obdan je bil z laguno, na katere robu so koralne čeri branile dostop oeeanskim valovom. Naenkrat sem opazil na vodni gladini lagune črno plavuto. -— Somi, — sem dejal; —r- čul sem, da so izborna jed. — To je stari Tommy, — se je nasmejal Fox. — Nikoli v svojem življenju nisem videl večjega soma. Ta laguna je njegovo kraljestvo. — Zakaj zverine ne ubijete? — sem vprašal. — O, jaz jo imam rad, — se je zasmejal Fox. — Moja žena imenuje tega soma "Stražo", jaz pa sem mu dal ime Tommy. — Če bi imel puško! — sem za-mrmral. — Nobene puške ni na otoku, in če bi bila kaka puška tu, go-1 tovo ne bi bila v vaših rokah. Bila je to surova opomba, izgovorjena v tonu, ki bi ga bil v drur srečen. Tako ^em živel tja v en dan, in pozabil sem na čas, ki jc hitel naprej, in na ves svet. Nekega di* sva sedela s Fox-om na pečini nad kanalom in ribarila. Nedaleč se je pregibala temna soraova senea v modri vodi. Nenadoma prekine Fox molk in reče: — Mladi moj prijatelj, sedaj si boste pa morali zgraditi lastno kočo, kakor sem si jaz zgradil svojo. Ne pade mi na misel, da bi vas še dalje časa imel v svoji koči. —r Zakaj ne! ■— sem vprašal hladno. — Na to mi ni treba odgovoriti, ker ste čisto podla mrcina! Skočil sem na noge in stisnil pesti. Zavedal sem se svoje moči: nekoč sem z enim samim udarcem pobil nasprotnika. — Prokleti pes, — se je nasmejal na glas. — Samo dotakni se me, in te ubijem! Toda že sem ga bil napadel in ga silno sunil s pestjo v spodnjo čeljust, da je skoraj omahnil. A bil je nenavadno spreten, podsta-vil mi je nogo in odletel sem v lepem loku v vodo. Ko sem prišel zopet na površje, je bil moj prvi pogled v smer, kjer se je nahajal som. Zapazil sem, da se naglo premika proti meni. Toda bil sem hitrejši nego on: s par krepkimi sunki sem bil pri skali, ravno pod Foxovimi nogami. Če bi bil hotel, bi me. bil lahko sunil z nogo nazaj v vodo. Toda tega ni storil, samo zakro-hotal se je na glas. — Škoda, da vas zdajle moja žena ni videla, — je dejal, se obrnil in šel proti koči. Jaz sem se ozrl na vodo: temna senca soma je plavala nazaj proti oceanu in izginila. Fox bi me bil lahko uničil, toda prizanesel mi je in radi tega sem ga še bolj sovražil. | Fox je sam izbral prostor za mojo kočo in mi pomagal pri 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 2». julija: Westphalia. Hamburg. 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen. Bremen. , 1. avgusta: Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg. 4. avgusta: Aquitanla, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 5. avgusta: Albert Bailln, Cherbourg, Hamburg. Majestic. Cherbourg; 7. avgusta: Republic, Cherbourg, Bremen. 10. avgusta: Martha Washington, Trst: Columbus, Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 11. avgusta: Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 17. avgusta: Berlin, Cherbourg, Bremen. 15. avgusta: Mauretania, Cherbourg; Arabic, Hamburg; Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 21. avcuata: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg: Levis* than, Cherbourg, 24. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute, Cherbourg, Hamburg. George Bremen; Hamburg; 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. 26. avgusta: Cleveland, Bremen. Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson, Trst. 1. septembra: Berengaria. Cherbourg; Washington, Cherbourg, DerfOinger, Bremen. 2. septembra: Hamburg, Cherbourg, Andania. Hamburg. 3. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 4. septembra: France. Havre; Homeric. Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Mauretania. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 9. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen; W«t-phaJia. Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS. III. SKLTN'I 1ZI.ET: — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: Aqritania, Cherbourg, 16. septembra: Albert Bailln, Cherbourg, Hamburg. 18. septembra: Majestic, Cherbourg; Berlin, Cherbourg, Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra: Rerengaria. Cherltourg; Arabic, Hamburg; l'res. Harding, Cherbourg, Bremen. 23. septembra: Thuringiu, Cherbourg. Hamburg. 25. septembra: France, Havre. 28. septembra: Muenehen. Bremen. 29. septembra: Maur«*tanin. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 30. septembra: Martha Washington. Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. ;em primeru ostro zavrnil. No, s .. ., . . i • gradnji. Napravila sva io iz ostan hoxom nisem imel namena se pre-. ^ _ \ i- ____. pirati, toda od tega trenotka sem ga sovražil. In instinktivno sem čutil, da tudi on mene sovraži, saj je imel gotovo vzroke za to, videč da sem tretji človek na otočiču, kjer gre tako trda za živež. Stal je na robu skale in ko sem videl profil njegovega obraza, sem bil skoraj prepričan, da bo prej ali slej prišlo do boja med njiir I:; v.1 -moj. Morda me bo skušal strmoglaviti s skale v morje, da postanem hrana njegovemu prijatelju — somu. Ali upa se bo odpeljal z ženo v mojem čolnu in me zapustil samega na otoku. Spoznal sem, da je ravno možak za to. Civilizacija je bila pre-pleskala njegovo živinsko surovost, toda po dveletnem bivanju na tej žalostni pečini, se je ta zopet pojavila. Ogledal sem si otok natančno in spoznal, da je mogoče do njega priti samo po kanalu med čermi, ki so ga obdajale daleč zunaj naokoli v velikem krogu. Ob nje je butalo divje oeeansko valovje, dočim je bila voda v kanalu čisto mirna. Le veliki som požerun, ki je plaval po njem, je lahno valoval. Naenkrat mi je Fox dejal: — Oprostite mi, da sem vas radi puške tako surovo zavrnil. Toda čp je človek dve leti proč, daleč od vsake civilizacije, pozabi na oliko. — Dve leti ste že tu ? — sem prestrašeno vprašal in si mislil,; koliko časa bomo pač še ostali v tej strašni samoti. Vrnila sva se v kočo. Foxove žene ni bilo nikjer. Od sprehoda sem bil tako utrujen, da sem se zleknil na ležišče v kotu in zaspal. Čez teden dni sem bil že čistko na nogah. Pomisliti morate, da sem bil krepak mlad mož, star 26 let in od zgodnje mladosti sem se že posvečal športu. Življenje na otoku je bilo silno enostavno. — Lovili smo ribe, jedli in spali. — Nftjfcolj sem pogrešal tobaka* Fox ga je še nekaj imel, a je silno šte dil ž njim. Meni -gft niti za pol pipe ni ponudil. Povedati moram, d* ni dolgo trajale in zaljubil sem se v Foxo-vo žeap. Prišli so trenotki, ko sem s? sramoval teh občutkov, toda. v splošnem sem bil zadovoljen in kov razbite ladje sredi palmove-) ga gaja, ravno na nasprotnem! koncu otoka, kjer se je nahajala' njegova koča. Dal mi ni ničesar drugega kakor trnek in ducat vžigalic. — Bolje je, da pustite svoj o-genj vedno goreti, — je dejal. — Vžigalice so redke. V dveh letih sva z ženo porabila samo 2 škat- Iji- Nato mi je pokazal veliko palmo na južnem koncu otoka in visoko skalo na severnem, rekoč: — Če potegnete črto mecl tema dvema točkama, je to meja med vašim in mojim delom otoka. A-ko jo prestopite, vas takoj ustrelim. Jaz sem se nasmejal, on pa je nadaljeval: — Zapazil sem, da lazite za mojo ženo, nesramnež! Toda ona ni za take stvari. Od danes naprej je vsaka zveza med nama in vami pretrgana. Odgovoril mu nisem ničesar, — kajti imel je popolnoma prav. O-; brnil se je in odšel in jaz sem o-stal sam. Vrnil sem se v svojo novo kočo in iz kamna sezidal ognjišče ter zakuril. Nikakor ni bilo mraz, a zdelo se mi je, da mi bo ogenj neke vrste tovariš v enostavnem in dolgočasnem življenju. Kazmiš-*ljal sem o čudnem položaju, v katerem sem se nahajal. Prepričan sem bil, da Fox ljubi svojo ženo, j toda zame ni bilo dvoma, da mo-| žak ni pri zdravi pameti. j Prvih štirinajst dni je poteklo brez vsakega dogadka. Večkrat sem iz goščave gledal v smeri proti Foxovi koči in včasih videl njega, kako je lovil ribe. Tudi njo sem večkrat videl iz daljave, a nikoli v družbi moža. Za hrano mi je šla precej trda, kajti nisem imel vedno uspeha pri ribolovu. Dan ?a dnem sem opazoval soma Tommyja, kako je plaval seintertja po kanalu. Vedno . sem premišljeval, kako bi zbežal z otoka, toda slednjič sem le uvidel, da je to brezupno. Nikdar več se ne bom vrnil med ljudi. Iz palmovega lesa sem si izse* kal udoben naslanjač, in eele ure zvečer presedel pri ognju. Vrata koče sem ponoči zapi**l z . zapet hom in izborna spal. Nekega večera, bilo je m okoli enajste ujre, sem stal pred samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJE FRANCE 14. AUGUSTA - 4. SEPT. PAEIS 21. aiig. — 11. sept. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabini tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod« 4 sil S oseb. Francoska kuhinja in pijača. za *, 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AOENTJE kočo in hotel iti ravno k počitku, ko. se mi je zdelo, da se nekaj premika v gozdu. Srce mi jc začelo divje biti, kajti mislil sem, da prihaja Fox. V tem trenotku se je dignil visok zubel iz mojega ugašajočega ognja in posvetil skozi odprta vrata koče v temo: Mary, njegova ežna, je prihajala k meni! (Konec prihodnjič.) PRODA SE POSESTVO v Velkih Laščah, hiša in vrt pri glavni cesti za vsako obrt, 1 smrekov, 1 bukov gozd. Najlepša prilika za Amerikanca. John Zakrajšek, 15502 Ridpath Ave., Cleveland, O. (2x 26-27) NAZNANILO. Našim naročnikom v drža\i Pennsylvaniji naznanjamo da jih bo v knafckem obiskal zopet na3 znani zastopnik Mr. JOSEPH CERNE m prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravništvo. RADI ODPOTOVANJA v st<_ o domovino, prodam pohištvo, postelje in tri peči gozdarske kempe po ceni. — Tony Celin, Box 314, Ridgeway, Pa. Kje sta moja dva brata JOŽE in FRANK PIŠKUR? Baje se naha-' | jata nekje v Chicagu. Prosim ju,' da se mi javita. — Lojze Piškur,1 Škorec, štev. 6, p. Velika Loka, Jugoslavija. (2x 26,27) POZOR ROJAKI 1 Prosti poni glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli štv. 62 Hester & Essex Street, New York -City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh.— MALI OGLASI v *