Posamezna številka Bin 1.
Št. 151.
V Ljubljani, v sredo 9. julija 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto X.
K
fst
A
JH
W\
umu
Q-
i
•0
Izhaja vsak dan popoldne.	i
Mesečna naročnina:	f
I V Ljubljani in	po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 l
6.......................................................n
Neodvisen političen list ?
i
Uredništvo: WoSirova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — TeleJon 44.
   ....................................
•
.	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	|
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, ? I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633.	i
O svobodi tiska.
V	zadnjem času doživljamo, kako se ikuša staro nasprotje med liberalcem ta klerikalcem uveljavljati tudi v debati o tiskovni svobodi. Zvesto starim tra-' dicijam, se vodi tudi ta boj na star način,' to je, da se je iz načelnega, stvar-nesa stališča srečno prešlo na čisto strankarsko polje. Zato bodi tudi nam dovoljenih par nestrankarskih pripomb.
Odveč je povdarjati neobhodno potrebo tiskovne svobode, zakaj to vpra-*anje je bilo rešen) že leta 1848 in že tedaj je obveljalo pravilo, da se meri svoboda vsakega naroda po svobodi, jo uživa njegov tisk. Ker smo svobodna država, zato mora biti tudi pri ^as tisk svoboden in zato je logično, je ta aksiom uveljavljen tudi v naši v'4ovdanski ustavi.
. /'‘Oda ne samo logično je to, temveč ,11®. skrajno potrebno, ker ima zlasti v °y> gradnje — in v tej smo danes — pohoda tiska svojo posebno veljavo, ulavna naloga svobodnega tiska je v ;etn, da je kontrola za pravilno graditev države. Vsaka kontrola pa je nesmiselna, če ne sme biti objektivna, če ne sme odkritih napak konstatirati. Zlasti usodepolne posledice pa morajo nastati tedaj, če je prepovedana kritika državnikov na vodilnih mestih, če se proti vsem osnovnim temeljem demokracije prepoveduje kritika vladajočega režima. V tem slučaju namreč nismo samo v nevarnosti, da bodo posamezni deli naše narodne zgradbe zgrajeni napačno, temveč da bo napačna vsa stavba, ker bo zgrajena po Napačnem principu.
Zato zahteva napredek naroda, da velja v političnem življenju kritika., Samo potom objektivne kritike je mogoče izboljšati upravo države, samo potom objektivne kritike ie dosegljiv vsesplošen napredek naroda.
S tem pa je tudi že povedano bistvo svobode tiska. Neobjektivna kritika nasprotuje namenom svobodnega tiska, ,er ne more zboljšati gradnje, temveč 'ei samo škodovati. V časih, kadar je vsa državna stavba že dograjena, tedaj jje niore neobjektivna kritika dosti škodovati, zakaj celotna slika stavbe je tako jasna, da se takoj opazi vsako ^var, ki nasprotuje harmoniji stavbe. Drugače pa je v časih, kakršne doživljamo danes mi, ko so komaj položeni temelji stavbe. Danes pa more neobjektivna kritika zapeljati narod k napačnemu zidanju in s tem povzročiti dragoceno izgubo časa in še bolj dragoceno izgubo materiala, ker bo treba zgrajene dele podreti in jih sezidati na novo.
Iz načela varčnosti zato ni mogoče dopustiti neobjektivne kritike in njej ni mogoče pripoznati pravice svobode J|ska. Neobjektivnost kritike pa je treba seveda dokazati in sicer v vsakem slučaju, ne pa samo v gotovih trcnut-' £{h. Zakon, ki se ne uveljavlja ob vsa-« Priliki, je brez avtoritete in preneha °*ti zakon. Da govorimo konkretno. Ni e Pol leta od tega, ko je »Domoljub«, da drugih grešnikov niti ne omenjamo, pravnost renomirai s svojo neobjek-ivno kritiko. Vseeno ni bil nikoli za-Plenjen. Danes pa se je »Domoljub« Oričel truditi, da piše bolj mirno in “tvarno in danes ga doleti zaplemba.
spuščamo se v to, če je bila za-!en?^a opravičena ali ne, temveč na-Slasili bi ie psihologičen moment, ki ^ora nastopiti nujno, kadar je kdo obojen Sele tedaj, kadar se je pričel boljšati.
Naloga tiska je. da je propagator Organizacije narodnih sil. Zato je vsak isk v svojem temelju zgrešen, če na-Drotuje organizaciji narodnih sil; In to agreši tisk, ki seje plemensko in ver-o mržnjo, ker ta razjedinjuje narod, ubija njegovo silo. Že s stališča arnoobrambe mora zato narod nasto-lti proti takemu tisku in zato vidimo, ie prepovedan tudi v najbolj svo-D°dnih demokracijah tisk, ki razjeda hotnost naroda.
, Toda tudi v tem oziru je jasnost pogona in tudi v tem pogledu ne sme dovoljena špekulacija. Vsako ple-ima pravico, da ustanovi svojo temensko organizacijo, vsaki veri pri-
Zopefi incident wa italijanski meji
Italijanski finančni stražniki streljali po naročilu svojih oblasti na generalnega
direktorja carin v Beogradu.
Beograd, 9. julija. Našemu zunanjemu ministrstvu je bilo sporočeno, da je bil na italijanski meji sinoči zopet napaden naš potniški avtomobil od italijanskih finančnih stražnikov, ki so streljali na avto. V avtomobilu sta bila generalni direktor carin Vaša Dimitrije-vič iz Beograda in upravnik naše carinarnice na Rakeku Rafajlovič. Incident se je pripetil med Planino in Rakekom. Italijanski finančni stražniki so izstrelili na naše najvišje predstavnike carinskih
oblasti 10 do 15 strelov. Na srečo ni bil nihče zadet; le nekaj strelov je zadelo avto. Edino šoferjevi hladnokrvnosti se je zahvaliti, da se ni pripetila kaka nesreča. Na lice mesta je odšla takoj komisija. Naša vlsda je vložila protest. Incident je ostavil povsod zelo globok vtis, ker se sedaj še bolj jasno vidi, da so italijanske oblasti naročile svojim organom, da naj za vsako ceno provocirajo in napadajo, kar dokazuje tudi ta napad na glavnega direktorja carin.
Pred novo vladno krizo?
Kombinacija radikalov za rešitev Iz krize.
Beograd, 9. julija. Iz vladnih krogov se doznava, da je zelo lahko mogoče, da ministrski predsednik Pašič po povratku v Beograd ponovno otvori krizo vlade. To bi se zgodilo, če bi bila situacija za radikale ugodna; ta pa je po zagotavljanju radikalov za nje sedaj zelo povoljna, ker se nahaja opo-zicijonalni blok pred razpadom. Po tej kombinaciji, o kateri so govorili tudi na včerajšnji seji vlade in na njeni današnji konferenci, bo Pašič kralju takoj po njegovem povratku podrobno razložil stanje politične situacije in ugotovil, da so edini izhod iz današnje krize volitve ter predložil ostavko vlade.
Na ta način bo dal kralju proste roke, c’a izvrši konzultacijo šefov parlamenta! nih grup in da se hitro najde izhod iz današnje latentne krize. Radikali pozitivno računajo, da bodo propadle vse kombinacije, ki se bodo pojavile pri iskanju izhoda iz krize in da bo ostala edino kombinacija s Pašič-Pribičeviče-vo volilno vlado. O nevtralni vladi pravijo radikali, da bi pomenila prelom parlamentarnega režima in da za njo nikoli ni prepozno. Do nevtralne vlade bi moglo priti tudi še tedaj, če bi volilna vlada ne izpolnila pričakovanj, ki se stavijo vanjo, o čemur pa radikali naravno dvomijo.
Plenarna jela opozicilonaSnaga bloka
Blok bo nastopil složno. — Danes ob 5. pop. bo izdal komunike.
Beograd, 9. julija. Zjutraj so prispeli v Beograd Predavec, Pavle Radič, Kovačevič in Pernar. Predavec je odšel takoj v muslimanski klub, kjer je konferiral s Spahom. Potem je bila seja federalističnega bloka, ki so ji prisostvovali Korošec, Spaho in Predavec. Govorili so o odnošajih med federalističnim in opozicijskim blokom. Konsta-tirali so, da se ti odnošaji dosedaj niso spremenili. Federalistični blok smatra, da je sedaj potrebna kompaktnost celokupne opozicije, ko sedaj nastopajo dnevi ponovnih konzultacij in iskanja
izhoda iz današnje situacije. Od 10.30 do 11.30 je bila plenarna seja opozicijo-nalnega bloka, ki so ji prisostvovali Korošec, Spaho, Davidovič in Predavec. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da opozicija nastopi edinstveno ob priliki rešitve krize ter da bo zahtevala, da parlament nadaljuje svoje delo. Poleg tega so- konstatirali, da je potrebno, da izda opozicija komunike, v katerem bo označila svoje stališče v današnji situaciji. Komunike je izdelan; ob 2. popoldne bo definitivno redigiran in ob 5. popoldne izročen javnosti.
KRALJEV POVRATEK V BEOGRAD.
Beograd, 9. julija. V Beogradu pričakujejo povratek kralja in kraljice v najkrajšem času. Obstajata pa dve kombinaciji. Po prvi kombinaciji bo prišel kralj v Beograd v četrtek, druga kombinacija pa pravi, da se bo kralj na povratku z Bleda najprej odpeljal v Topolo, kjer bi ostal do sobote, in se potem vrnil v Beograd. V vsakem slučaju pričakujejo politični krogi, da se bo konsultacija mogla pričeti tekom prihodnjega tedna
KONFERENCA VLADE.
Beograd, 9. julija. Danes dopoldne je bila v predsedstvu vlade kratka konferenca ministrov, na kateri je prečita! naš zunanji minister dr. Ninčič uradno brzojavko avstrijskega zunanjega ministra dr. Griinbergerja, da je avstrijska vlada prepovedala Radiču povratek v Avstrijo, ker je zlorabil pravo azila in gostoljubnost, ki mu jo je izkazala Avstrija. Na konferenci so nadalje razpravljali tudi o politični situaciji.
SEJA UKAZNEGA MIN. KOMITEJA.
Beograd, 9. julija. Včeraj popoldne se je vršila seja ukaznega komiteja ministrov, ki je reševala manj važne ukaze, ponajveč iz resorta ministrstva narodnega zdravja.
pada ista pravica in vsaka skupina ima pravico organiziranja. Pozabljeno ne sme biti samo eno. da je nad vsemi temi interesi — interes države, kot za-ščitnice vseh v n ji j živečih skupin in organizacij.
Pri nas pa je treba vpoštevati še eno okolnost pri presojanju svobode tiska. Iz neurejenih poprevratnih razmer se je morala roditi nezadovoljnost. Ker je izključeno, da bi bili vzroki nezadovoljstva odpravljeni v kratkem, zato je treba skrbeti za odtok nezadovoljstva. Ta odtok more dati edinole
Program konference Male antante.
Beograd, 9. julija. Naša vlada je dobila program dela konference Male antante v Pragi. Poročajo, da se dr. Ninčič in dr. Beneš ne bosta sestala z ruskim državnikom Litvinbm, kakor se je pričakovalo. Nasprotno, na konferenci se bo celo sklenilo, da se sovjeti de iure ne priznajo. Dr. Beneš je sklenil, da se odstopi Podkarpatska Rusija Rusiji. Predstavnik Romunije minister Duca je že odpotoval v Prago. Na konferenci Male antante v Pragi bodo zlasti razpravljali o gospodarskih vpraša-
njih, nadalje bodo razpravljali o želji Grške, da vstopi v Malo antanto. Posebno zanimanje pa vzbuja v političnih krogih stališče, ki ga bo zavzela Mala antanta na svoji konferenci glede re-paracijskega vprašanja. Naša država je na tern vprašanju od vseh držav Mak antante najbolj interesirana, ker ima dobiti 5% celokupne vsote reparacij. Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da bo zavzela Mah antanta v pogledu reparacij tako stališče, kakor je v interesu naše države.
Potovanle dr. Ninčiia v Prago.
Pooblastila vlade. — Po konferenci potuje dr. Ninčič morda tudi na Dunaj.
Beograd, 9. julija. Minister zunanjih zadev dr. Ninčič odpotuje na konferenco Male antante v četrtek zjutraj s svojo soprogo in s šefom kabineta ter s šefom presbiroja. G. minister Ninčič je dobil od naše vlade vse potrebne instrukcije, kako stališče naj zastopa za našo državo na konferenci Male antante. Istctako je g. minister pooblaščen od vlade, da odpotuje, ako smatra za potrebno, po konferenci Male antante na Dunaj radi razgovorov z
dr. Seipelom. Politični krogi v Beogradu trdijo, da je Romunija stavila predlog, da se konferenca Male antante odloži za dalje časa, dokler se ne bc vedelo, kako bodo rešena važna vprašanja na mednarodni konferenci v Londonu in kako stališče bosta zayzeli v poedinih vprašanjih Anglija in Francija. Toda tu zatrjujejo, da o preložitvi konference Male antante ne more biti govora.
IZVRŠLJIVOST SODB VSEH SODIŠČ
V	DRŽAVI.
Umesten sklep kasacijskega sodišča.
Beograd, 9. julija. Kasacijsko sodišče je odredilo, da morajo izvrševati vsa sodišča v državi vse sodne odloke, sklepe in razsodbe vseh sodišč v državi, naj si bo v Srbiji, Hrvatski ali Sloveniji. Kasacijsko sodišče je motiviralo svoj sklep s tem, da obstaja pravno in formalno le ena edinstvena država in da se morajo potemtakem ravnati vsa sodišča v vseh pokrajinah po tem tja do izenačenja zakonodaj-stev, ki jih je v naši državi 6. Dosedaj so se dogajali slučaji, da sodba enega sMišča v drugem delu države ni mogla bili izvršena, ker obstoja tam drugačno zakonodajstvo.
POLITIČNA ŽIVAHNOST V BEOGRADU.
B e o g r a d, 9. julija. Politična situacija v Beogradu postaja vedno živahnejša, ker je opozicija že pričela s svojo akcijo proti vladi, da najdfe neko novo kombinacijo za izhod iz današnje krize. Vlada je med pripravami opozicije tekom včerajšnjega dne konferi-rala in se pripravljala, da odbije napad opozicije.
izsledena talna komunistična agitacija
Kako delajo komunisti svojo protidržavno propagando.
Beograd, 9. julija. V političnih krogih pričakujejo, da bo vlada proti ra-dičevcem ravnotakc predvzela energične mere, kakor jih je predvzela proti centralnemu odboru nezavisne jugoslo-venske delavske stranke, ker .ie Radič pisal in govoril mnogo huje, kakor so pisane prepovedane brošure nezavisne delavske stranke. Uprava mesta Beograda je izdala komunike, v katerem pravi, da je nezavisna delavska stranka, čije centralni odbor sestavljajo tudi bivši komunistični poslanci, skrivoma izdala brošuro pod naslovom »Macodonija Macedoncem, zemlja zemljoradnikom!« Komunike pravi dalje, da se s to brošuro razpalja plemenska mržnja in da izpoveduje brošura popolnoma komunistična načela. Brošura propagira idejo odcepitve Macedonije potom revolucije
ter javno poziva Macedonce k vstopu v vrste komunistične stranke ter da naj »e bore za avtonomija. V nekem pasusu pravi brošura,, da je Macedonija hirala in propadala, odkar jo je zavzela Srbija. To brošuro,so našli v Kosovski ulici 43 v tajništvu glavnega saveza ob priliki preiskave. Poleg te brošure je izdala komunistična stranka še drugo agitacijsko ped naslovom: »Vloga proletarske omladine«, ki je bila tudi skrivaj natisnjena. Ta brošura priporoča nezakonito borbo. Uprava mesta Beograda je prepovedala obe brošuri, kar je sodišče potrdilo. Uprava Beograda bo na podlagi zakona o zaščiti države in na podlagi materijala, ki ga ima v rokah, takoj obtožila ves centralni odbor neza«. visne delavske stranke Jugoslavije.
svoboda. Naj si ljudstvo olajša srce! Bolje je, da govori, ko da molči in da kopiči v sebi nezadovoljnost, ki mpra končno zavzeti katastrofalne dimenzije. Tudi s tega stališča je treba presojati svobodo tiska in bojimo se, da se je pri nas pričelo to dejstvo omalovaževati. —
Ne cenimo dovolj državne neodvisnosti, ne cenimo dovolj svobode, zato ne cenimo tudi zadostno svobode tiska. Kakor pri vseh drugih stvareh, pa je tudi v tem poglavju greh na obeh straneh. In to bi povdavili.
ATENTAT NA TISKOVNO SVOBODO
V	ITALIJI.
Rim, 9. julija. Na sinočnji seji je ministrski svet sklenil, da se takoj začne izvrševati pravilnik tiskovnega zakona iz leta 1848, ki je bil odobren že julija 1923. Mussolini se je sam nedavno pohvalil, da je on lansko leto spravil omenjeni pravilnik v predal, ker je hotel pustiti listom popolno svobodo. Resnica pa je, da je moral Mussolini spraviti ta pravilnik v predal, ker je takrat vsa javnost, posebno pa novinarsko udruženje, odločno nastopala proti pravilniku. ker je popolnoma odpravil svobodo tiska. V smislu tega pravilnika lahko izreče prefekt (torej upravna oblast) po zaslišanju komisije, ki jo sestavljata po en zastopnik državnega pravdništva in en zastopnik novinarskega udruženja, radi pisanja lista svarilo odgovornemu uredniku, ki sme biti le glavni urednik lista. Prefekt more tudi enostavno odstaviti odgovornega urednika, nadalje ima pravico odgoditi priznanje novega odgovornega urednika listu, katerega prejšnji odgovorni urednik je bil v dobi dveh let dvakrat obsojen radi pregreška potom tiska na šest mesecev ali več ječe a!i ako je bil od prefekta v teku enega leta dvakrat posvarjen. To se pravi, da prefekt tnore po dveh opominih ustaviti list, ker mu noče potrditi novega odgovornega urednika. Ta ukrep seveda odobravajo fašistov-ski listi, češ da je bilo treba zavezati jezik prevratnemu tisku, ki se je posebno šopiril ob priliki uinora Matteottija. Udruženje italijanskega perljodičnega tiska je že energično protestiralo proti dejstvu, da bi o usodi listov odločala politična in ne sodna oblast. Gotovo je, da bo potem ukrepu rta-sprotstvo med opozicijo in vlado še bolj naraslo.
RAZPUST VIDEMSKEGA FAŠIJA.
Rim, 9. julija. Po povratku poslanca Staraze, ki je bil poslan v Videm, da poravna prepire med fašisti v Vidmu, je vodstvo fašistovske stranke potrdilo sklep o razpustu videmskega fašija.
NASTOP NOVIH ITALIJANSKIH DRŽAVNIH PODTAJNIKOV.
Rim, 9. julija. Danes so novi državni podtajniki nastopili svoja mesta. Accerbo je že izročil državno podtajni-štvo ministrskega predsedstva novemu državnemu podtajniku Suardu.
BOLGARSKA — GNEZDO NEMIROV;
NA BALKANU.
Beograd, 9. jnlija. Iz Aten javljajo, da so razbojniške čete Todora Aleksandrova nadaljevale akcijo na jugo-, slovenski, romunski in grški meji. Grški poslanik v Sofiji je dobil nalog, da protestira radi tega, kakor tudi radi prega-i njanja Grkov v Bolgariji. V zadnjih dneh je prišlo nekoliko bolgarskih čet iz Bolgarije na ozemlje grške Macedonije. Zasledovalni oddelki in oblasti pa so jih takoj vrgli nazaj na bolgarsko mejo. Po mišljenju sofijskega tiska pričakujejo revanš od strani Grške in da bo Grška izvajala represalije. Bolgarski avtonomisti so napadli grške kmete v Bolgariji in jim skušali ugrabiti imetje. Pričakuje se kolektiven protest in skupna akcija Rumunije, Grške in kraljevine SHS v Sofiji, da bodo vse te države skupno nastopile proti takemu delovanju Bolgarov iu njih pomagačev. Smatra se. da se bo Bolgarski radi tega zelo slabo godilo, ker ima okoli sebe cel krog držav, s katerimi je v napetih odnošajih. a na Turčijo se ne more nasloniti, ker
ITALIJANSKI POSLANIK V BEOGRADU ODŠEL V LJUBLJANO.
Beograd. 9. julija. Italijanski poslanik na našem dvoru general Bo-drero, ki se je predvčerajšnjim vrnil \z Rima v Beograd, je odpotoval v Ljubljano. Njegov odhod v Ljubljano se spravlja v zvezo s poslednjim incidentom, ki se je pripetil na italijanski meji.
Borzna poročila.
Beograd, 9. julija. Dunaj 0.1207 do 0.1215, Pariz 440—442, Praga 251—251.5, London 369.75—370.25, New York 85.20 do 85.25, Italija 363.50—364, Curih 1522.50 do 1525.
Curlh, 9. julija. Pariz 2845. Londo* 2423, New York 559, Italija 23.80, Praga 16.40, 9unol 0.0079, Beograd 6.60.
Dunaisko pismo.
fNarodni divadlo« iz Prage na Dunaju. — Gledališke novice. — Gospodarske
vesti.
Na Dunaju, 8. julija 1924.
Poročal sera o sijajnem vspehu češke opere iz Olomuca' v tukajšnjem Me-tnopoltheatru. Mesto osem dni je gostovalo to češko gledališče trideset dni in dalo 37 predstav. — Vspeh je bil velikanski, nemška stroga kritika je bila zelo laskava, a ravnatelj Drašler je do-bi*l toliko poguma, da je že najel za prihodnje leto večje gledišče. Dva odlična pevca pa sta angažovana na državno in ljudsko opero na Dunaju. Tukajšnji Cehi so ponosni na vspehe glasbene in operne umetnosti. Ugled češke manjšine v tem jako raste.
Komaj smo se malo oddahnili od vspehov opernega gostovanja iz Olomuca, že se nam pripravlja nov velik užitek češke drame in veseloigre.
Svoječasno sem sporočal o novem Rlsdajišču v središču mesta, v Johan-nesgasše, sredi Karntnerstrasse na ■.tesno. Tu je nastalo v nekaj mesecih pridnega deia zares moderno gledališče. ki nosi tudi po pravici to ime: Mo-dsrnes Theater. Tu je našla svoje zato-či\;?e bolj lahka, mikavna, da ne rečem pianina moderna gledališka umetnost, v jako fini in obzirni opremi...
V	tem gledališču nastopi v petek prvič češko narodno gledališče iz 'Prage pod vrhovnim vodstvom Miloša Novela. Na čelu popolnega praškega osebja je znana umetnica Ana Sedlac-kova. — Na Dunaj torej pride najboljše češko dramsko osobje, prvič v takem številu in s takim nastopom. — Doslej so naznanjene naslednje igre: V petek: vesela igra »Pygmalion«, v soboto: vesela igra »JacqueUne« (La passerel!e),v nedeljo pa komedija »Der Schatlen-fischer«. — Izbrali so torej kakor nalašč za Dunaj in za sedanjo poletniško iobo tri prav primerne in nad vse vesele igre. — Ali bo mogoče podaljšati gostovanje, še ni gotovo. Silno mnogo ljudi je namreč zunaj Dunaja, po Italiji in Jugoslaviji, povsod jih je dosti.
Ker sem že pri gledališču, naj omenim velikanski vspeh, ki ga je dosegel naš dr. Adrian v »Ljudski operi«. Pel je Ramazesa v »Aidi« s tako silo in umevanjem, da je žel ponovno izreden aplavz. In tako nastopa naš rojak čedalje bolj v ospredje in v velikih vlogah, ki jim je popolnoma kos v splošno zadovoljnost. Vspeh v »Aidi« je zanj posebno laskav, ker so ga takoj nato an-gažovali za večtedensko turnejo po Nemčiji, kamor pojde čez poletje.
*
Pred meseci sem poročal o nekaki novi valuti v Avstriji — o šilingu. To bi bila nova denarna edinica v vrednosti sedanjih desettisoč kron. Poleg tega bi izdali tudi dvojnati šiling m pol šilinga, vse tri iz kovine, v kateri je 80 odstotkov pravega srebrai. —- Zraven tega srebrnega denarja pa niklasti drobiž po 1000 in 2000 Ka, a bakren Stubr po 500 in 200 Ka.
Vsakdo je bil prepričan, da bo s tem konec računom in cenam z neskončnimi Itevili in ničlami. S tem šilingom bi se tudi jako približali predvojni valuti, kajti en šiling bi bil vreden nad tri laške lire. Taka edinica bi imponirala in ob enem bi ljudstvo dobilo približno pravo sliko o vrednosti denarja svoje države.
Pred tremi tedni 90 izšli šilingi, dalje drobiž po 1000, 200 in 100 Ka. 2e so se vsi trgovci in posebno kavamarji in gostilničarji pripravljali, da bodo računali v šilingih in štiberjih, kar bi takoj dalo njihovim, danes izredno visokim računom bolj prijazno lice — ali ljudska
kratkovidnost je prekrižala vse take lepe načrte. Šilingi so sicer prišli med ljudi, ali v prometu jih še ni videti, ker so se jih polastili špekulanti. Pravijo, da daje 80 odstotkov srebra tem novcem tako magično moč, da jih skrije vsakdo, kdor jih po sreči dobi v roke. Še več: plačujejo danes že skoro dvojnato vrednost, redno pa po 18.000 Ka za šiling. — Ako greste v delavnik mimo narodne banke v Herrengasse, boste videli daleč okoli palače v Bankgasse nastavljeno vrsto nekaj sto ljudi, ki čakajo na vstop. Vsakdo prejme namreč v zameno po pet šilingov. Nastavljeni so sami brezposelni ljudje in pohajači, po več iz ene družine. Nekdo mi je dejal: »Vidite, tu smo štirje z ženo in dvema puncama, prejmemo vsi dvajset šilingov in zaslužimo pri tem najmanj 160.000 Ka, ali veliko več nego moremo zaslužiti z delom, pa naj gremo kamorkoli. — In tako Narodna banka izdaja vsak dan milijone v šilingih, a v prometu jih ni videti. Vse časopisje se peča s tem nepričakovanim pojavom ljudske psihe in svetuje vsemogoče odredbe proti taki neumnosti. — Ako ljudem pridiguješ, da je skrivanje šilingov neumnost ti prijazno odgovori, da so tudi med vojno govorili tako o tistih, ki so zbirali srebrne krone in stare goldinarje, a se je pokazalo, kako pametni so bili tisti zbiralci. Mnogi so tako obogateli. — Kam pridemo s tem novim slučajem, danes nihče ne ve. Kljub temu država redno izdaja po zakonu določeno število šilingov, in v kratkem začnejo kovati tudi polšilinge po 5000 Ka, ki bodo tudi iz enakega srebra. Ko bo program po prvem zakonu izpolnjen, bedo šele gledali na končne vspehe.
Nepričakovano dobra letina krompirja v Avstriji je popolnoma onemogočila izvoz iz naše Štajerske. V ponedeljek je prišlo le na Naschmarkt čez 2C0 Janetov s polnimi vozovi mladega krompirja, ki so ga ponujali po 1400 Ka in še manj, kar je približno 1.70 Din. Od avstrijske meje pri Špiljah do Dunaja je vozarine 138 Ka od kila, vrhu tega 3 odstotke prometnega davka, od kolodvora na trg je tudi še dovolj kronic na kilo, pa računite, po čem bi morali plačevati krompir v Jugoslaviji, da bi se izplačala ta kupčija z Dunajem. — Dalje prihajajo poročila, da bo letina krompirja prav dobra v Burgenlandu, na Moravskem in Slovaškem, odkoder bo po ceni prihajal na tukajšnji trg. — Cujem, da zahtevajo kmetje na štajerskem po sedem jugokron. Ni gotovo, kako dolgo bo tak naval avstrijskih kmetov, zato je mogoče, da se kaj poleže in takrat bo mogoča kupčija z našim krompirjem. — Verjetno je tudi, da bo mogoče prodajati zimski krompir od novembra dalje.
Z gotovostjo pa pričakujemo^ da bo mogoče prodajati sadje, zlasti jabolka. Najbrže pride na vrsto tudi naš fižol. Vsekako treba imeti pred očmi. da imamo v soseščini veliko konkurenco, ki se zadovoljuje z manjšimi cenami. Ne 'bo drugače: se bo treba prilagoditi cenam konkurence, ako bočno hoteli kaj Prodati na tuje.
Kar se tiče jajc, more čez poletje plačevati boljše cene — Švica. Ko pa poneha tujski promet, bo najbrže zopet boljši kupec sosednja Avstrija, ker nam je bližja in stane prevoz veliko manj.
A. G.
Govor Macdonalda.
V	angleški poslanski zbornici je imel Macdonald pred svojim odhodom v Pariz pomemben govor. Izvajal je.
Za odhod v Pariz se je odločil, ker je trdno odločen preprečiti, da bi nemirni elementi tu in onstran kanala razbili izglede francosko-angleškega sporazuma. Nato je prešel Macdonald na predzgodovino nesporazumljenj. Izjavil je, da je bila na konferenci v Chequersu med Francijo in Anglijo samo ena določno fiksirana točka in sicer sklep, da se povabi zaveznike na londonsko konferenco, ki se ima izključno pečati samo z izvedbo Dawisovega načrta. On je natančno tako postopal, kakor bi postopale vse vlade, če bi sklicevale londonsko konferenco.
Precej nerazumljivo je. če se mu hoče očitati, da ni Herriotu poslal posebnega povabila. Oba zastopnika zunanjih ministrstev, oziroma ministrska predsednika sta vendar program in datum konference skupno določila in vsebino odposlanih povabil predebatirala. Francija je bila torej popolnoma poučena o vsem, kar je nameravala storiti angleška vlada. Zato mora francoski očitek o nepovabljenju Francije odkloniti kot brezpredmetnega.
Enako ne drži trditev, da bi mogle razlage angleškega stališča povzročiti nesporazumljenja. Neposredno po umetnem viharju v Parizu je povabil belgijski minister za zunanje zadeve Hymans >k sebi francoskega poslanika in mu izjavil, da ne razume, kako so mogli v Parizu angleška pojasnila napačno tolmačiti. Ravno tako je izjavila tudi Italija in enako izjavo so podale Združene države. Tudi v tej zfdevi so torej pritožbe proti angleški politiki neosno-vane. Razgovori v Cbequersu sploh niso imeli namena izdelati določne dogovore o posameznih vprašanjih. Pogovori so imeli samo v ta namen darti obema ministrskima predsednikoma, ki sta oba pošteno hotela sporazum, priložnost, da v osebnem razgovoru spoznata, v koliko se moreta v važnih vprašanjih zjediniti, predno sta prisiljena nastopiti na konferenci kot uradna predstavitelja svoiih dežel.
Z ozirom na očitke prikrivanja je izjavil ministrski predsednik, da nima ničesar proti temu, če časopisni pirati delajo zgago, nastopiti pa mora proti njim,
kadar skušajo škodovati na korenini vse zadeve. Velikobritanska vlada je bila obdolžena, da namerava izvesti celo zaroto, da bi se oprostila reparacijske komisije in da bi spremenila mirovno pogodbo. Toda na londonski konferenci se bo ralpravljalo le o poročilu izvedencev in ne o mirovnih dogovorih. Ce se bo dosegel sporazum o poročilu, potem se bo treba sporazumeti tudi za slučaj, če ne bi hotela izpolniti Nemčija svojih obveznosti, ker tedaj bosta stali obe deželi ramo ob rami, da pokličeta Nemčijo na odgovornost. Cas je prišel, ko je treba dobiti od Nemčije dokument, ki jej nalaga moralične obveznosti. Angleški predlog gre za tem, da bo določen gotov dan v avgustu ali septembru, ko mora poročilo izvedencev stopiti v veljavo. Ničesar končnoveljavnega pa še ni bilo v tem oziru sklenjenega.
Nikakor se ni mogel obotavljati sprejeti povabilo na obisk francoskega ministrskega predsednika. »Ce želimo sporazum s Francijo, potem moramo francosko občutljivost in francoske interese razumeti. Absolutno potrebno je, da zgine že enkrat sum, ki je leta dolgo kalil odnošaje med Francijo in Anglijo. Edino tozadevno sredstvo pa ie popolna odkritosrčnost.«
Končno je izjavil Macdonald, da se vrne v sredo zvečer iz Pariza, da bo mogel v četrtek že poročati o uspehih potovanja v parlamentu.
Na vprašanje, katere države da bodo udeležene na londonski konferenci je dejal Macdonald, da bodo povabljene: Francija, Italija, Japonska. Blgija, Jugoslavija, Grška* Poljska^ Romunija in Združene države. Nemogoče mu je izjaviti, če se bo razpravljalo na konferenci o priznanju Rusije.
Na vprašanje poslanca Berkeleya, če ni želeti, da bo zastopana na londonski konferenci tudi Cehoslovaška, je odgovoril Macdonald, da bodo povabljene na konferenco samo države, ki so na reparacijah direktno interesirane.
Končno je podal Mac Donald še sledeča pojasnila:	Konferenca bi trajala
osem do deset dni. Nemčija bo povabljena, kadar bo o izvedbi izvedeniškega poročila dosežen sporazum med zavezniki. Konferenca se bo najprej vršila v delovni sobi ministrskega predsednika, pozneje pa v palači St. James.
Kongres mešiansko-šoSsfeega učiteljstva m razstava v Beogradu.
V	dneh od 19. do 23. m. m. je bil v Novem Sadu kongres meščansko-šolskega učiteljstva iz vse države. Na kongresu so se reševala vprašanja, ti-čoča se razvoja in ureditve meščanskih šol. Tem šolam treba predvsem enotnega zakona. Udeleženci so z zanimanjem sledili razpravam, tudi debata je bila zelo živahna. Po kongresu je bil v oficirskem domu banket, ki je bil verna slika dobrega razpoloženja učiteljstva in bratskega gostoljubja Novosadčanov. Novosadsko vojaško poveljstvo je šlo učiteljem zelo na roko, kar bodi pohvalno omenjeno.
Drugi dan je bilo ogledovanje tovarne za serume, zrakoplovnega‘letališča, rečne flotilje na Donavi ter velike zgodovinske trdnjave v Petrovaradinu. Na razpolago je bilo okoli 30 avtomobilov za ogledovanje vseh teh zanimivosti.
Razstava v Beogradu je bila zelo pestra^ Posebno bogata je bila razstava risb in ročnih del. V risanju ie imela prvenstvo Slovenija, Bosna in Dalmacija pa v prekrasnih ročnih delih. Tu
se je videlo, da živi narodna ornamentika med ljudstvom ter da se tradicionalno izpopolnjuje od roda do roda. Tudi Vojvodina in Hrvatska sta imeli v tem oziru mesto pred nami. Naša narodna vezenina je nastala šele po prevratu. Samo v Belokrajini je živela za sebe tiho življenje. Šele v zadnjem času je našla preko šole in knjige pot v druge slovenske kraje. Zdaj pa je med mladim ljudstvom že zelo razširjena in na ulicah v Mariboru in Ljubljani vidimo več narodnih vezenin, kakor pa v Beogradu ali v Novem Sadu.
Poleg drugih izdelkov so bila na razstavi razstavljena tudi deška ročna dela meščanske šole v Mariboru. Pozornost so tudi vzbujali lično izdelani modeli čolnov iz Primorja. Šola v Bosanskem Vrbasu je razstavila krasno zbirko galanterijskih izdelkov. Skratka, razstava je dokazala lep napredek našega meščanskega šolstva. Upamo zato, da bo vlada v bodeče posvečala razvoju meščanskega šolstva še večjo pažnjo ko doslej.
Prosveta.
RAZSTAVA STERLE - REPIC.
Vodja ljubljanske umetniške šole »Prehuda«, akad. slikar Fr. Sterle in akad. kipar A. Repič, prof. tebn. srednje šole, sta priredila v bivšem Jakopičevem paviljonu drugo umetniško razstavo v tem letu.
Sterle je razstavil 81 slik in risb, večinoma portretov in portretnih študij; krajinski motivi so v manjšini.
Sterle pojmuje svojo umetniško nalogo kot portretist fotografski. Gre mu za čimvečjo zvestobo modelu, kar je tudi vse, kar se mu več ali manj posreči. Danes zahtevamo od portreta dojem značaja, temperamenta, duše upodob-ljenčeve, Sterle nam je predstavil celo vrsto podob ljudi v pozah, navadno en face, v kakršne jih postavljajo amaterski fotografi na deželi: vsakemu se bere z obraza le to, da se krčevito trudi vzdržati se mirno v zaukazani poziciji, o psihi upodobljenca nobene sledi. Pri št. 6. in 29. je skušal slikar poživeti portret s smehljajem (Bitte recht freund-lich!), kar pa je bila zanj težka naloga: dosegel je neprijetno učinkujočo grimaso, samo usta se smejejo, oči so preplašeno resne.
Potem ta starinski interes za kaj, za predmet: Škof sedi cb mizi * knjigami v škofovski obleki pač, roko ima tako položeno, da se določno vidi prstan na njej, knjige so zato na mizi. ker je škof pač pisatelj in gotovo tudi veliko čita.
Pri št. 7 stoji v katalogu »Dr. Ivan Tavčar, dolgoletni župan, poslanec, pisatelj, veliki narodni boritelj-, na mrtvaškem odru.« Dozdeva se, da je Sterletu večje važnosti na modelu to, kaj je oseba po poklicu, kakor pa problem, kako naj model doživi kot optičen in psihičen fenomen in umetniško rekreira na platno to svoje doživetje.
Sterletova umetnost je najmanj petsto let stara, kar se tiče tega* kako on pojmuje svojo nalogo, motti so gotovo še baročni (n. pr. št. 17.: »dvomi svetnik in načelnik ministrstva trgovine in industrije, Šef oddelku v Ljubljani« — primeri sedaij popoln Valvazorjev naslov!). Na umetniške razstave smo se razvadili hoditi gledat slike ne pa šefov oddelkov! Da za tako pojmovanje umetniške naloge ni formailnih problemov, je jasno. Sterle je srednjeizvežban obrtnik, ki je prespal pet sto let kulturnega razvoja.	1
Repič je — še hujši. Le kako je mogoče nositi kravate po okusu dvajsetega stoletja, slikati pa baročno! Le kako je mogoče živeti v reki kot riba, pa ostati suh!	S.	V.
Kar Vi hoiete
to je Ekafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 2Q —v Lekarnar Euff. Peller Stu-bica Donja, ELzatrg 367, Hrvatska
STARI MARIBOR; 12 LESOREZOV.
Fr. S. Stiplovšek L mapa: ulice.
Mladi mariborski akad. slikar Franjo Stiplovšek je ravnokar dovršil svojo prvo mapo lesorezov iz starega Maribora. Mapa obsega 12 del in sicer: ■»Me-sarsko ulico«, »Križišče v Mesarski ulici, »Lekarniško ulico«, »Magdalensko cerkev«, »Splavarsko ulico I.«, »Minoritsko ulico«, »Splavarsko ulico II.«, »Zidovski stolp«. »Volkmerjevo ulico«, »Dravsko vojašnico«, »Jenkovo ulico« in »Hišo v Grajski ulici«. Na ovoju mape se nahaja^ mariborski mestni grb in uvodni napis v baročnih črkah.
»Kaj pa ie tebe treba bilo?« bo vzkliknil morda kdo, ki ve, da sta lesorez starega Maribora izdelala pred Sti-plovškom že dva druga mariborska umetnika, prof. V. Cotič in J. Peteln. Tudi sam sem bil skeptičen, ko sem izvedel za to najnovejšo mapo lesorezov starega Maribora* ko pa sem si jo ogledal, sem takoj spoznal, da ima svoj rai-son d čtre Še več, da je komaj ta mapa res pravo razodetje vse lepote in bogastva starega Maribora. Prof. Cotič, je pri svojem delu posvečal premalo paž-nje umetniškemu stremljenju in doživetju, Pipo Peteln pa je iskal v starem Mariboru germanske slogovne odtise in se tudi v lesorezni tehniki vede ali nevede dTžal čisto starega germanskega stila. Zato pa ti lesorezi ne pomenjajo nič novega in so vse preveč hladni.
Stiplovškovi lesorezi so živi. V njih živi vse: stene, strehe, okna. vrata, tla, nebo. V teh svojih delih je vzrasel Stiplovšek kot grafik visoko nad svoje poprejšnje stanje in stopil na vrhunec, na katerem se pričenja tekma za prvenstvo med Slovenci. Stiplovškove lesoreze so pohvalili že Cehi; ko je razstavil v Hodoninu in ga uvrstili poleg B. Jakca, v teh, ki jih je sedaj izročil javnosti pa je dozorevajoč in vsega vpoštevanja vreden umetnik. Moč njegovih lesorezov leži v oblikovanju, življenskem od-ražanju in duševni miselni globini, pa tudi v sicer svojevrstni, toda dovršeni tehniki moderne smeri.
Niso vsi enako dobri. Najboljše, naravnost klasično delo je gotovo »Dravska vojašnica«, takoj za njo pa se kosajo za prvenstvo »Volkmerjeva ulica«, »Jenkotova ulica«, »Splavarska ulica I « ter »Minoritska ulica* in »Splavarska ulica II.« Manj posrečena je »Magda-lenska cerkev«, ki pa tudi ne pada mnogo pod višino celotne mape. Cena originalni mapi 500 Din, je z ozirom na število lesorezov in prav posebno še na njihovo umetniško kvaliteto, nizka.
Stiplovšek pa ni samo ambicijozen in močan grafik, ampak je tudi agilen. Prvi mapi bosta še letos sledili še dve, vsaka zopet s po 12 lesorezi. V teh dveh bodo obdelani trgi, dvorišča in inter-jerji starega Maribora tako>. da bo celotni Stiplovškov »Stari Maribor« delo, kakršnega doslej še nismo imeli.
Stvriueus.
Radit.
Misterij Radičevega po-tovanja v Moskvo ie sedaj popolnoma jasen. Radie je postal oficljelni komunistični agitator ter Je prejel od boljševiške vlade ogromno denarja za svojo akcijo proti naši državi, sovjeti so dali Radiču na razpolago tudi obniu denarna sredstva, s katerimi bi izdajal Ka-dič na Dunaju list za svojo propagando. Vso akcijo bi vodil Radič na Dunaju tei je bil za to akcijo napravljen to v Moskvi odobren načrt, po katerem bi Radiča podpirali tudi makedonski komitaši (»make* donstvujušči«) ta pa albanski nacijonalisti.
—	Toda Radiču je b:l zopet prekrižan račun in to tam. kjer se je najmanj nadejal. Avstrijska vlada je bila namreč takoj_ poučena o uspehih Radičevega potovanja v Moskvo in je takoj naročila vsem svojini poslaništvom, da Radiču ne smejo izdati potnega vizuma za Avstrijo. Ravno tako je naročila vsem obmejnim stražam, da Radiča ne smejo pustiti preko meje v Avstrijo. Avstrijska republika se je smatrala prisiljeno da to ukrene, keT bi Radičeva akcija kršila nevtralnost republike in bi mogla spraviti Avstrijo v neprijeten mednarodni položaj. Iste mere bodo ukrenile proti Radiču skorc gotovo tudi ostale zapadne države, ker )< Radič kot komunistični agitator nevaren ** red in miT v Evropi Ce bo hotel Radič nadaljevati svoje' delovanje v dosedanjem pravcu, bo moral najbrž ostati edino v Rusiji, ker samo tam ga bodo še nekaj časa trpeli, povsod drugod pa mu bodo pokazan vrata. Sicer pa je dvomljivo, če bo bivanje fantasta Radiča tudi v Rusiji dolgotrajno, ker se ga bodo najbrž tudi boljševiikl kmaJV naveličali.
PoiEtllne vesti.
~ Naša vlada podpira prehrano sl**1'
nih Albancev. Pred letom dni je bila v Ženevi ustanovljena posebna komisija za prehrano gladniii krajev v Albaniji. V ta namen je prejemala komisija prostovoljne prispevke iz vseh dežel. Delegati komisije pa so skrbeli za nakup in razdelitev hrane. Eden teh delegatov, dr. Schlemer, se sedaj naha* ja v Beogradu, da nakupi v naši državi večje količine žita in koruze. Po nalogu komisije iz 2eneve je te dni obiskal dr. Schlemer dr. Ninčiča in ga prosil, da prispeva tudi Jugoslavija za prehrano Albanije, ker so to storile že vse dTuge države. Jugoslovenska pomoč pa naj bi obstajala v tem, da bi vla-da dovolila brezplačen prevoz hrane. Dr. Ninčič je dr. Schlemerju obljubil, da bo naša država v polnem obsegu ustregla njegovi, prošnji. Obenem je odredil dr. Ninčič, da se sme prevoziti hrano v Albanijo, ker je sedaj vsled bolgarskih četašev meja zaprta, to' teresantno je, da je bil dr. Schlemer preprl čan, da ne doseže v Jugoslaviji nobenega uspeha. V Ženevi so mu namreč pravili, da ne bo Jugoslavija dovolila nobene pomoči* ker je nova albanska vlada proti njej.
Izvrševalnt odbor radikalne stranke V Beogradu je v torek nadaljeval svoje predvčerajšnje razprave. Pašič do sedaj še ni .prišel na sejo tega odbora, kakor tudi ne V 'narodno skupščino. Pašič čaka sedaj sklepov opozicije, da postane situacija določnejša in da bo mogel stopiti z dovršenimi fakti, pred klub. Glavni odbor rad. stranke In poslanski klub sta sklenila, da odložita vse važnejše zadeve toliko časa, da pride Pašič in da se potem vse reši sporazumno z njim-
—	Beograjske »Novosti« proti korupciji-Uredništvo beograjskih »Novosti« namerava dnevno objavljati posebno rubriko proti. koTUpcijL »Novosti« izjavljajo, da imajo dovolj dokumentov na razpolago o korupcijskih aferah ljudi iz okolice Pašiča in da bodo vodile borbo proti tej. korupciji. »Novosti« javljajo dalje, da niso resnične govorice, da bi kdorkoli, ki so ga one obtožile korupcije, vložil proti njim toibo. Ce prid« med »Novostmi« in kakim prizadetim do procesa, bo ta zelo zanimiv in največji politični proces v naši državi, ker bodo nastopali kot tožitel]i, obtoženci in priče šefi političnih strank, bivši predstavniki vlade* biVši ministri in celo aktivni člani vlade.
= Akcija državnih uradnikov proti vla-
dL Savez državnih uradnikov je sklenil, d« prične svojo poslednjo akcijo za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Sklenil je, da se priredi v Beogradu velik miting, katerega se bo udeležilo okoli 10.000 dTžavnih uradnikov. To bo poslednji miren korak urad-ništva ta če se ta ne posreči, jim ostane samo še kolektivni štrajk. Vlada se naravno trudi, da do mitinga ne pride, radi česar so bila uvedena ponovna pogajanja m«* vlado ta savezom državnih uradnikov. TU smatrajo ,da se uradništvu njihova akcija ne bo mogla posrečiti, če jim vlada pr*'. pove zborovanje, ker bi uradništvo, ki je n» strani vlade, ne nastopilo proti vladi.
= Češkoslovaško-Italijanska pogodba-Med Češkoslovaško republiko in kraljevino Italijo je bila sklenjena, kakor je naš list *• včeraj brzojavno poročal, pogodba o.PJ’*' srčnem sodelovanju med Češkoslovaško V* Italijo. Pogodbenici pravita v pogodbi, sta jo sklenili zato, da se ohrani mir, da P1^ magata h konsolidaciji razmer in gospodar* ski povzdigi Evrope In da zagotovita z me®' narodnimi pogodbami določeni pravni rea-Pogodba določi defenzivno zvezo obeh at' žav za slučaj ogrožanja ali možnosti °Sri?* žanja ene ali obeh pogodbenic. Sklenjena J za dobo pet let in se eno leto pred poteko® veljavnosti ali odpove ali podaljša ter sto v veljavo takoj po izmenjavi ratifikacij, k se bodo Izvršile v Rimu.
Drobne vesti.
Sovjetsko perzijski trgovinski dofiOVOt je bil dne 3. julija podpisan v Teheranu-
Španski poraz.1 Po težkih bojih so dozi veli Spanci v Maroku težak poraz. Spans^* vojska se je umaknila.	.	,
Madžarski mlinski kartel je Posledica tega bo padec žitnih ceo. .	■
Mac Adoo je v korist senatorja NaMW ne-a odstopil od svoje kandidature za prea sednika Združenih držav.	.	„	l.
Bivši saškl prestolonaslednik Jo™ . dne 15. t. m. na grobu sv. Hedvlge posvec v mašnlka.	..
Po! šilinge izda v kratkem Avstrija. Novi polšilingi bodo iz Iste kovine ko gi. Njihova nominalna vrednost bo *nas 5000 avstr. kron.
Angleški ministrski predsednik inacw nald je prispel v Pariz.	,	v
Zaglul paša odpotuje	dne	U- J
Evropo. V London pride začetkom s v
Uprava državne razredne	loterjjf®	m
povečala prihodnje leto število si
150.000.	,	-jato	Uiti,
Na Grškem se Je. kakor poročajo
pojavila kuga.
Dnevne vesti.
Premog v Savo -Posavju pa pogini
Cenjeni gospod urednik!
V Vašem listu donalate proteste in Sanke uperjene proti nehumanem in drznem postopanju Trboveljske premo, sokopne družbe. Vsem vašim protestom 56 Priključuje prebivalstvo celega Posavja vse doli do hrvaške meje in še dalje in Vas poziva, da z Vašim listom vztrajajte do končne zmage nad vse ®eje presegajočim početjem gotovih krogov.
Nismo tako neumni, da ne bi vedeli, -tam pes taco moli, in tudi »ata — Narod« in stric »Slovenec« se bi lahko potegnila za zadevo celega naroda, če se j|e bi bala Trboveljske klofute. No, enkrat jo bosta že dobila, če že ne od svojih »gospodov in jezičnih dohtarjev«, od nas Posavčanov. Beri sv. pismo:
*- kdor ni z narodom (nami), je proti nam.
V protestu in članku ste zadnjikrat "•Penili, da se dnevno do 30 vagonov Premoga vrže neracijonelno v pogubo.
Pa omenili nekaj ravno tako važ-kakor je gospodarska stran tega Problema, namreč higijenične strani. Odkar meče družba ta premog v Sa-to je po mojem mnenju že nad 10 rj’ ie Sava od Trbovelj pa do Siska j®’0 umazana in črna, da Vam to mo-^Pisati samo tisti, ki je videl prej S&-0 ksno in čisto, do globokega dna.
Sava je sedaj polna premogovega oziroma majhnih delov premoga, da je postala za ljudi in živino ne-itna in iz higijeničnih vzrokov tudi za , °sto kopelj neuporabna. Dokazal Vam svojo trditev in upam, da tu-
in »striček« ne bosta ugovar-p^cjemu dokazu. vs^J smo imeli v Savi od Radeč pa ^ “o Krke najlepši ribolov. Bilo je Vjeh vrst — a sedaj ne vidiš niti naj-
, »anejše belice. Preiskava v Zagre-dognala, da ribe poumirajo od te-J? ker jim ostar.e pri dihanju v Škrlj ".Premog. Premog je škodljiv za živ* |JJJe in zato vidimo tudi propadanje hp* živina ob Posavju je bole-i®va in kmetje po naših krajih in pa na ‘kvatskem pravijo, da je temu kriva “bazama voda »črna voda«.
Ce pa Sava v letu pada in je manj a«roča-, tedaj se šele vidi koliko drob-5*8a premoga je povsodi v njeni strugi, kvasih so vporabljali savski svež pri «danju hiš, danes ga ni več mogoče ra-7®. ker vsled preobilnega premoga v e*u isti več ne veže.
. V kratkem sem Vatn torej pokazal,
•Povso<^ upravičen nastop proti ttef u ^ mžbe in čeravno so bile ž,e ne-,‘c komisije v Posavju in bili protesti j™1 »Premogovega smetja« v Savi, se sedaj ni nič zgodilo in mi vsi trpimo jJjU neenergičnosti višjih mest, ki bi } eno samo potezo narodu več k-vt z vsemi komisijami in ob-°atni. Prav pravijo Hrvati: »Obeča-t** norcu radovanjel« Tako je!
Krškem.
čakal’ v
V naJ-nedeijo
V{trT Povratek kraljevske dvojice na Bled. vratw *ta se Peljala skozi Ljubljano na po-Vrajij s Plitvičkih jezer Nj. Vel. kralj in Kavnem, kolodvoru je pozdravil , dvojico veliki župan dr. Baltič in Pniki vojaških in civilnih oblasti. Priprave za kraljevo kronanie. Vla-Petj 0“obrila kredit v znesku 1 milijon dl-Vrjil 2a Popravo monastira Žiče, kjer se bo »jo” kraljevo kronanje. V kratkem se bo
?®y° pričelo.
v*Čii ke vol,,ve v
na Vzburjenosti smo citata rezultate i2 občine Krško. Re-n,^11 za napredne stranke porazen, ka dobila 19, JDS 9, a Kmetska stran-' vCli|e„ mandatov, Nada Je vse napredne Prevarila, Krivica leži pri obeh na-v J D S ,strankah enako težko. Nesporazum katera je imela jako in močno za-®Š) i « meščanih (skoraj vsi so votli !t*Zni i 46 ^oli neopravičen,-ko so nekateri razborlit ljudje že v naprel svarili nH,'° na nesmiselnost reda kandidatov ie ,,.;0vi listi. Tudi kmetijska stranka, ga Pri njih je bil nosilec liste g. br<>] ** in to bi morali sestaviteljl liste dtn0 reydariti. Bodimo otkritosrčn! in re-toviepi? or le res: Kmetje ne marajo g. *to[a "3 in sicer že iz ča«>v, ko je bil Vol i i	s p er ga
Šilca^JLZaka)
»vervalter« — in to je i’*<t	-	pa niste dali na listo kot no-
L* rnfrtf ^p0c3a Vaniča ali koga dru2ega, ki ?tUD]m. ™meti priljubljen in spoštovan. Med ye Izvoljen tudi dekan Leskovški g. ‘n sicer kot 18. na listi SLS. Oospod Cavno i , Izvolitve gotovo ni pričakoval, “o sniov, J ,alco bo novi odboT deloval, če . — S« ^2TTlo4en *n kdo mu bo župan.
!« aoj.8^**Vr*titev uredništva v ministrstvu !*formn i° re!ormo. Ministrstvo za agrarno jjikovar,' pzlPtavilo ukaz o nameščanju, £*tvu ,JU ln razvrstitvi uradnikov v mini* “'lložfč, .ag(arno reformo. Uka2 bo te dni ih - \vk,ral.iu v PodPis-4» Prt .civilni zakonik. Posebna korai-2? oni	Pravde bo dovršila te
ki e«1 na^rta novega civilnega zakonika. nanaša na vprašanje civilnega zajeli |fclož?nj Izlet »Jadranske Straže«. Kotor?« »Jadranske Straže« od Sušaka
S^VIienfe	premajhnega števila
5»s. ionih izletnikov preložen na poznejši
S?
Direktna pomorska zveza Mareejlle*
Francoska parobrodna družba ■isK« i maritime« je vpostavila redno l Vsak it? «V??°n1IIlt}0 Marseille-Dubrov-P°vn v ini1fOt0Va.nle 12 Marseilla v ^ Je direktno n traia 3 ln pol dne.
alkoholnih pijač. Meseca ^*fava ,1,0 v Ber'inu mednarodna alkoholnih pijač. Razstave se bodo
udeležile vse države, kjer se goji vinogradništvo. Pripravljanj odbor te razstave je povabil tudi našo državo k udeležbi.
— Veroučitelje-dušne pastirje učitelje na ekskurendnih šolah, na oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nastavljene učiteljice žen. roč. del vabim, naj predlože tekom meseca julija t. 1. izkaze o dejanskih učnih urah v zmislu razpisa višjega šolskega sveta z dne 16. jan. 1923, štev. 467, Ur. 1. št. 8 s to razliko, da navedejo učne ure posebej za čas od 1. do 30. aprila 1924 in od 1. maja do 30. junija (event. za ekskurend. šole do 31. julija 1924.) — Izkaze je predložiti čimprej. toda vsaj do 15. avgusta 1924. Dalje naj predlože na posebnih izkazih učitelji na ekskurendnih šolah, veroučitelji-dušni pastirji in učiteljice ženskih ročnih del, k: uče izven svojega bivališča, izkaze za potnine in prehrano v zmislu razpisa prosvetnega oddelka za Slovenijo z dne 7. aprila 1924, štev. 4832, Ur. 1. št. 31. za čas od 1. aprila do 30. junija odnosno do 31. julija 1924. Prijave naj se vlagajo na način, ki ga predpisujeta navedena razpisa. Obenem obveščam vse one prizadete učne osebe, ki še niso prejele nagrad, potnta in prehrane za čas od 1. julija 1923 do 31. marca 1924, da jih prejmejo, kadar bodo dovoljeni za to potrebni krediti. — Sef oddelka: dr. St. Beuk. s r.
Za Matteottijevo truplo razpisana nagrada. Vodstvo stranke Italijanskih socijali-stov-unitarcev Je razpisalo za najdbo Mat-teottijevega trupla nagrado 25 000 lir.
— Stavka črnogorskih duhovnikov. Vsled. nevzdržljivih materijalnih razmer so stopili črnogorski svečeniki v stavko. Nočejo vršiti nobenih cerkvenih opravil tako dolgo, dokler vlada ne ustreže njihovim zahtevam po Izboljšanju položaja. Vlada je pcdvzela korake, da se željam črnogorskih svečenikov ugodi. —
— Odlikovana kmeta. Koncem preteklega meseca sta bila odlikovana z redom sv. Save 5. vrste medjimurska kmeta Stje-pan Faužal iz Krištanovca ta Franjo Novak iz Zižkovca. Odstopila sta namreč prostovoljno svoje hiše za šolo. kjer sta poučevala otroke namesto učitelja. — Odlikovanje se je izvršilo ob veliki navzočnosti ljudstva med pokanjem možnarjev in svitanjem godbe.
Bivši princ — duhovnik. Dne 15. t. m. bo posvečen v duhovnika bivši saški prestolonaslednik princ Georg. Posvečenje se bo Izvršilo v Trebnitzu ob grobu sv. Ludvika. Bivši princ je star 31 let. Njegov stric Maks je že od lota 1896 duhovnik in profesor na univerzi v Freiburgu.
— Samomor defraudantinje. V Sombo-ru se je z opijem zastrupila tartmšnia predstojnica pošte Jelka Mandarin. Revizija poštne blagajne je ugotovila velik primanjkljaj, katerega je zakrivila poštarica. Iz strahu P"ed aretacijo se jeTrsmrtila.
— Samomor Iznajditella. V Bostonu se je ustrelil 86 letni^ Jovel W. Smith, izumitelj amerikanske pisave za slepe In profesor na Perkinovem zavodu slepih v Bostonu, Kjer je deloval 35 let. Leta 1861 se je po-nesreči! z neko raketo in je bil od tedaj slep. —
— Sin ameriškega predsednika Goolid-ge.ia je te dni v šestnajstem letu starosti umrl vsled zastnipljenja krvi.
— Pogled v bodočnost — en miiiion. Dunajsko policijsko ravnateljstvo je izdaio razglas o prepovedi prerokovanja o bodočnosti (čitanje z dlani, grafologijo, pomen zvezd, vedeževanje s kartami). Prepoved se ne nanaša samo na one, ki se z vedeževanjem pečajo, temveč tudi na tiste, ki si dajo .prerokovati. Prestopek te prepovedi se kaznuje z globok 1,200.000 kron, oziroma z zaporom.
— Dva brata za eno žensko srce. V vasi Sviniarjevci blizu Vukovara se Je te dni dogodila sledeča drama: Brata Josip ta Franjo Pfaifer sta se zaljubila v istega dekleta, vsled česar sta se jela sovražiti. Mlajši brat, ki ima komaj 17 jet ie sklenil ustreliti dekleta, brata in sebe. F^zno zvečer je odšel na dekletov dom, kjer je našel brata z njegovo oboževanko v intimnem razgovoru. Mladenič potegne samokres in pomeri. Slučajno pa ie odpovedal petelin, tako, da se revolver ni sprožil in ie bila nesreča preprečena. Nesrečni fant je nato sko-č 1 v vodnjak, poln vode. odkoder so naslednji dan potegnili njegovo truplo.
— »Rdeča roka« v Subotici. »Črna roka«, »Zveza petih«. »Znamenje štirih«, »Gorski ptič« so šifre, ki človeka navdajo s tajinstveno grozo. Hvala Bogu, da se je v Subotici pojavila za izpremembo te dni še neka druga »roka« in sicer »Rdeča roka«. Toda nehote se spomniš zopet z grozo, da utegne »Rdeča roka« biti rdeča od krvi, kajti kri je rdeča. Buum... Na pomoč, policija, kje si?! Jih že imajo, to se pravi, na sledu so jim. Kdo so, kakšni so? Čitajte poročilo! Policija je prišla na sled dobro organizirani zločinski družbi, ki se je v glavnem pečala z izsiljevanjem. Žrtve so prejemale grozilna pisma, ki so bila pisana v takem tonu, da so naslovljenci nemudoma poslali tolpi zahtevane zneske. Neki Lazar Dulič, ki je tudi prejel tako pismo, podpisano od »Rdeče roke«, pa je stvar prijavil policiji, ki je takoj uvedla preiskavo, ki pa dosedaj ni imela uspeha. —
Barovanje nog. V Pragi imajo zopet novo modo. Neki žid si je izmislil in odprl v nekem kopališču salon za barvanje ženskih nog. Tu riše na noge nogavice v raznih barvah, do različne višine, večkrat še višje, kakor bi smelo biti, kakor pač dovoli kakšna dama. Radi tega žida ie nastala v Pragi manija, da na ulici vse gleda po ženskih nogah ako imajo prave ali samo naslikane nogavice. Zid pa si poln! žepe.
— Od pasje ljubezni — zastrupljena. Nedavno je umrla v Westmlnstru na posledicah dolge In skrivnostne bolezni neka 35 letna gospa. Po zdravniški ugotovitvi so se nahajali v njenem telesu parasiti, kakršni so v drobovju vseh psov. Iz tega Je razvidno, da je žena umrla vsled prevelike ljubezni do svojega P9a. Imela je namreč malega kužka, katerega je zelo ljubila in ga Cesto poljubljala.
— Pomoč našim dijakom jz RockfeOer-jevega fonda. Iz tega fonda je določena vsota v znesku 9 milijonov dolarjev za na-obrazbo medicincev. Kakor poročajo sedaj Iz Beograda, dobe naši medicine! iz tega fonda pol milijona dinarjev. S pomočjo tega denarja bodo mladi zdravniki poslani na študijska potovanja v tujino, da se specializirajo za kožne in venerične bolezni. Izbira zdravnikov se bo vršila na podlagi skušenj.
— Nemci In Madžari za srbsko gledališče v Novem Sadu. Novosadsko gledališče je prišlo v tako težke stiske, da se more vzdržati samo s pomočjo mestne subvencije v znesku 4 in poj milijona dinarjev. Mestna občina je zato pozvala meščanstvo, posebej .
Nemce in Madžare, da s prostovoljnimi prispevki omogočijo to subvencijo. Nemci so na poziv mestne občine pristali, Madžari pa pod pogojem, da se igra enkrat na teden v madžarskem jeziku.
Smrtne obsodbe v RusijL Po vesteh iz R:ge je moskovsko vojno sodišče obsodilo sedem oseb na smrt radi protiboliševiške propagande. —
— Koliko uradnikov je v Rusiji? Število sovjetskih uradnikov v Rusiji znaša 460.000. Leta 1922 jih je bilo 1 milijon.
Ljubljana.
1— Francoski narodni praznik. V ponde-ljek dne 14. julija sprejema francoski vicekonzul oficielno od 11. do 12. ure dopoldne. Vhod vrata I a Ljubljanske Kreditne banke (vzpenjača). Ta dan se za stranke ne uraduje.
— Razstava. V umetniškem Jakopičevem paviljonu ostane razstava slik in kipov od Sterleta in Repiča še čez nedeljo 13. julija odprta. Priporočamo, da poseti cenjeno občinstvo razstavo, ker nudi veliko zanimivega.
„ 1— Trpinčenje živali. Dne 7. t. m. je pripeljala Cecilija Dermastija, mesarjeva žena Iz Šmartnega pod Šmarno goro št. 56 na takozvanem »lojterskem« vozu sedem telet po Gosposvetski cesti v Ljubljano. Teh sedem telet je bilo na vozu, kjer bi bilo prostora samo za štiri, tako stisnjenih, da so jim visele noge skozi »lojtrce« navzdol. Ležala so na golem vozu. Kako se je žival mučila, je razvidno najbolje iz dejstva, da je bilo eno tele na sprednji nogi do kosti odrgnjeno in to vsled teg-i, ker je ležalo na povprečni deski, ki se mu je med vožnjo v meso zadirala. Občinstvo se je glasno zgražalo nad neusmiljeno kmetico
1— Tatvina kolesa v D. M. v Polju. 2an-darmenjska stamca Vevče je obvestila tukajšnjo policijo, da je bilo v noči na 7. t m. ukradeno Jakobu Dimniku v D. M. v Polju staro dvokolo, belo-rmeno pleskano, brez znamke in številke, vredno 250 Din.
T, ,o ic,is,ke ?r>iave od včeraj na da-n:s: 2 tatvini, 1 pijanost, 3 kaljenja nočnega miiu, 8 prestopkov cestnopolicijskega reda, 1 prestopek pasjeg" kontumaca, 2 prekoračenji policijske ure, 1 beračenje, 1 poškodba tuje lastnine, 1 godba brez dovoljenja, 3 prestopki zglaševalnlh predpisov, 1 pobeg od 001718 in 1 neaostojnrv vedenje.
't,.^“ril v Ljubljani: Alojzij Šorli, posestnita 52 let, Karol Biirger, zasebnik 58 let, Angela Humar, prodajalka slaščic, 41 let.
1— Grda nehvaležnost, Ivan Pavšič, delavec, je človek dobrega srca. Meseca februarja t. I. ga je naprosil takrat brezposel-delavec Smeravc na dvorišču Crnetove gostilne, naj mu podari srajco. Šmeravc je namreč ^Pazil, da je tmel Pavšič dve srajci na sebi, dočim on sam ni imel nobene. Pav-šu. je slekel kar na licu mesta .eno izmed $ria- , i° Pobril iz usmiljenja Šme-j v pa ,!e t0 Priliko porabil, ter svo-jmu dobrotniku ukradel iz suknjiča 55 Din. ri jL, . £?• sta so imenovana zopet srečala m Pavlič je dal Šmeravca aretirati.
Huda ženska. Neka Matilda P. iz Sv. Marjete ob Pesnici je včeraj popivala v Kostum »Pri Grozdu« in se odstranila, ne aa bi plačala. Ko jo je hotel stražnik v Sodni ulici aretirati, je razgrajala in kričala. Dobua je 48 ur policijskega zapora.
Mssibor.
Danes je dospel v Maribor g. minister za izenačenje zakonov Trifkovič in je pose-tii velikega župana. Obedoval je v »Grajski kleti«. Popoldne ob pol 4. uri pa se zopet odpelje.
Pretep za kadetnico. V neki gostilni za kadetnico so se v nedeljo v pijanosti stepli neki delavci in je pri tem eden odgriznil uho zidarju Ivanu Moušeku.
Naraščanje Maribora. Tekom prvega letošnjega polletja se je v Mariboru rodilo 468 otrok ta sicer 238 moškega in 230 ženskega spola. Istočasno je umrlo 369 oseb,
moških in 171 ženskih. Porok je bilo 177. Ker je treba od skupnega števila rojenih odšteti 23 mrtverejenih, je v teku letošnjega prvega polletja narasel Maribor naravnim potom le za 23 ljudL Pri mestu z nad 30.000 prebivalci je to število skrajno nizko In prav malo razveseljivo.
Obrtno gibanje v juniju. V mesecu juniju je bilo podeljenih 8 novih obrtnih koncesij. izbrisanih pa 6 starih.
Razpis občinskih volitev. Veliki župan je razpisal občinske volitve za mesto na dan 21. septembra. Čas za reklamacije poteče dne 22. t. m.
Banjalušk! dijak) so prispeli v Maribor v nedeljo popoldan. V pondeljek zvečer so priredili v kazinski dvorani koncert.
Prihod poljskih oficirjev. Dne 14. t. m. prispe v Maribor 73 poljskih oficirjev in krog 30 dam, soprog itd. Oficirji se odpeljejo iz Maribora v Beograd in v druga jugo-slovenska mesta. Izlet bo vodD prof. akademije v Modlinu, major Lam.
— Požar v Kamnici pri Mariboru. V
Kamnici pri Mariboru • je v soboto krog 23. ure izbruhnil na še nepojasnjen način po-r„v .5osPodarskem poslopju posestnika Jurija Moškona. Zgorela je vsa letošnja žetev, spravljena par dni prej in velik del poslopja samega. Drugo so očuvale požarne brambe iz Maribora in okolice.
Skrunilec otrok. Včeraj je bil aretiran delavec g. K., ki je že poročen, ker Je Izvabil v svoje stanovanje neko 10 letno deklico ta jo skupno z enoletnim otrokom oskrunil. Hrf tem se je tudi Izvedelo, da je pred enim letom istotako zlorabil neko 12 letno deklico.
Aretiran ie bfl neki Orlokov Albert ker se potepa okrog brez dela. Sumi se, da mora biti madžarski ali pa komunistični špijon.
Aretirana je bila radi prostitucije neka Hongračfč In izročena sodišču, odkoder bo najbrže oddana v Begunje.
Celje.
Izprememba Imena: g. prof. Slavku Reich na tukajšnji realni gimnaziji in vsej njegov! rodbini Je ministrstvo dovolilo iz-Premembo Imena v Raič.
Strog pasji kontumac v Celju in oleolicl ie glasom mestnega razglasa v toliko »miljen, da smejo psi hoditi prosti z nagob-cmkom ali pa morajo biti vodeni na vrvici.
Tukajšnji živilski trg je dnevno dobro založen z vsakovrstnim sočivjem, zelenjavo ta drugimi poljskimi pridelki ter sadjem. Cene niso ravno preveč pretirane. Edino mesne cene 9o previsoke, kajti kljub temu, da je dobre goveje živine vsled slabega izvoza povsod dovolj na ponudbo — in so vsled tega cene padle — so celjski mesaril v ceni pri mesu poskočili.
Kopalna sezona. Zadnji vroči dnevi 90 zvabili veliko in malo v Savinjo. V mestnih kopališčih, kakor tudi v privatnem kopališču »Diana« in tudi izven teh mrgoli v vodi od jutra do večeia vse polno kopalcev. Tujci — gostje, ki posečajo razna zdravilišča v okolici, kakor Dobrna, Laško, Rimske Toplice in Rog. Slatino se radi za več dni ustavljajo v Celju, da se navžijejo zdravega zraka — In ohladijo v biserno čisti bavinji. — Mestni vrt je pod vodstvom vrtnarja Martina dobil praznično lice. Na nekem praznem prostoru dela športni klub marljivo na postavitvi »tenis-prestora«, ka-taresa smo v Celju že več let pogrešali in ki bo v najkrajšem času izročen svojemu namenu. _ Ostala mladina pa po večernih urah pridno brca žogo na GlasijL Prav hvaležni moramo biti vsi podružnici Slov. Plan. Društva, katero nam je preskrbelo v osebi gda. Seljaka vrlega upravitelja »Celjske koče« — kamor se že ob 9obotah zatekajo ljudje, ki sede ves teden v pisarnah ra trgovinah, da se tu razvedrijo preko nedelje. Postrežba je izborna — cene skoraj iste kakor v mestu. Obisk koče je stalno mnogobrojen tako da sta lahko oskrbnik, KaicoT tudi društvo 23. dovolj n .
Svinjski sejmi ob sobotah so stalno dobro obiskani: prižene se vedno mnogo blaga, cene so primeroma zelo nizke — proda se pa dosti, ker kmetje imajo črez svojo potrebo dosti živine —- na drugii strani pa rabijo denar.
Dopisi.
Iz Mute. Svet se je zares zeta spremenil, ker država dandanes plačuje ljudi, od katerih nima koristi. Pri nas namreč imamo večkrat priliko opazovati nekatere starejše orožnike, ki se med izvrševanjem službe pečajo — z ribolovom. Toliko za danes, drugič pa več. —
Iz strankarskega življenja.
Zaupni shod NSS se vrši nocoj ob 8. uri v veliki dvorani Mestnega doma, na kar opozarjamo vse naše zaupnike ta soinlšlje-nike. Na tem shodu ki je velevažen za naš razvoj, naj nihče ne manjka. Vsi in točno. Tajništvo NSS.
Svojo nevetto iivo zakopal.
V selu Sieprava na Poljskem so tamoš-nji prebivalci našli nedavno na nekem mestu pred kratkim narejen grob, ki se jim je zdel sumljiv. Začeli so odkopavati In v veliko presenečenje so našli kak meter globoko v grobu sedeče mlado žensko truplo. Policija je bila o tem takoj obveščena in je dognala sledeče:
Mlad kmet Aojzij Baron je gojil do krasne, a siromašne deklice ljubezensko razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Baron se je bil medtem seznanil z nekim drugim dekletom, ki je bilo bogato. Vsled tega se je hotel na vsak način odkrižatl svoje prve ljubice in je v ta namen zasnoval strašen načrt. Nekega dne ji Je dejal, da jo bo spremljal v Krakovo, kamor je bila ona namenjena na sejem. Med potjo pa jo je nenadoma napadel, Jo udaril po glavi, da se je onesvestila, nakar jo je vrgel v že poprej izkopano jamo. Ko je zasipaval jamo, je prišla deklica k sebi, a zverinski Baron jo je zopet udaril PO glavi, da je sirota ponovno omedlela in se zgrudila v jamo. Zločinec je nato jamo popolnoma zasul. Zdravniki so dognali, da udarci, ki jih je dobila po glavi, niso bili smrtni in da je nesrečna deklica umrla vsled zaaušenja. Morilec je svoje dejanje prizna! ta izpovedal, da je celo noč čakal ob grobu svoje žrtve, boječ se, da ne bi morda pri-rila fz zemlje ta se tako rešila smrti
To in ono.
ZagovorCa se je.
— Ali je vaš mož doma?
»Ne. Danes je odpotoval za tri tedne.«
— Vsaj mi je še včeraj dejal, da misli odpotovati šele čez en teden.
»Tako je tudi nameraval, pa so ga že danes odvedli.
Čistim je vse čisto.
Katehet: »Ali 1e res, da so se včeraj kopali dečki ta deklice skupaj?«
Deklica:	»Ne vem, ker ni imel nihče
obleke na sebi.«
Resnična zgodba.
V beograjski »Politiki« piše naročnik iz Južne Srbije:
Vso zimo smo z užitkom čitali v časopisih, da dobi Južna Srbija nove In moderne poštne avtomobile. Koncem leta smo jih v resnici tudi dočakali. Od Velike noči dalje prejemamo, bogme, tudi resnično tri- do štirikrat na teden pošto. Samoposebi se razume, da ne prihaja poštni avtomobil nikdar točno.
Danes pa smo se razveselili, zakaj poštni avtomobil je prišel prvič točno po voznem redu. Prinesel nam je mnogo potnikov ln videli smo tudi novega sprevodnika pošte. Ampak pošte nismo videli, zakaj vso pošto so pozabili v Bitolju.
:	Ponesrečen	shod proti draginji. V
beograjski kavarni »Jagodina« bt se imel vršiti te dni protestni shod proti draginji, zlasti proti visokim hišnim najemninam. Vsa okol ca kavarne Je bila z letaki ta vabili na shod naravnost preplavljena. Toda vse zaman. Ko se Je imel namreč pričeti shod, ni bilo v kavarni nobenega poslušalca. Samo predsednik shoda, referent in pa kavarnar 90 prišli na shod. In dočim je v kavarni referent jezno premišljeval o trudu, ki ga Je Imel s sestavljanjem referata, 90 sedeli hišni posestniki, preti katerim je bil v prvi vrsti namenjen shod. lepo v gostilni ta se brezskrbno zabavata
Naročajte in Sirit« »NAR. DNEVNIK".
Gospodarstvo
X Cene v Mariboru v preteklem tednu.
Goveje meso kg 19—27 Din, telečje 19— 28, svinjina 22.10—25, slanina, sveža 30 mast 37.50, kozlički 60—100 Din, konjsko meso 10—17 Din, konjska koža 150—215, goveja koža kg 15—20, telečja kg 30—33, svinjska kg 12.50, piščanec 15—30, kokoš 37—50, raca 35—40, gos 80—100, puran 90 —120, dom. zajec 15—30, 1 1 mleka 3—4, 1 1 smetane 12—16, 1 kg sur. masla 44, 1 kg kuh. masla 50; 1 jajce 1.25—1.50: 1 kg čre-šenj 6—12; 1 kg suhih sliv 8—12, 1 kg pšenice 3.50, 1 kg moke »0« 6, »1« 5.50, »2« 5.25, »5« 5. »6« 4.50, 1 kg koruzne moke 3.50, stot sladkega sena 50—60, 1 kub. m trdih drv 200; 1 solata 1—1.50 Din, prašiči 5—6 tednov 200—250, 7—9 tednov 275—300, 3—4 mesece 400—625, 5—7 mesecev 750— 900. 8—10 mesecev 1000—1250 Din, kg žive teže 15—16.25, mrtve 17.50—2125 Din, koz« 225—250 ena, ovce 187.50—200 Din.
X Madžarska preprečuje prevoz jugo* slovenske živine. Na dunajskem trgu se je že opetovano ugotovita, da zavira ta preprečuje Madžarska z vsemi sredstvi prevoz živine iz Jugoslavije in Rumunije. Te dni so bili zopet veliki transporti naše živine vrnjeni. Treba je, da naša vlada energično proti temu nastopi, ker drugače b' Jugoslavija utrpela občutno škodo.
X Kmetijska razprava v Prijedoru. Srbsko kmetijsko društvo piiredi v zmislu svojih pravil vsako leto kmetijsko razstavo to sicer vedno v drugem kraju. Letos jo priredi v dneh od 12. do 20. outobra v Pri-jedperu. Za razdelitev nagrad je določena večja V9t>ta denarja. Nagrade pa ne bodo obstojale v denarju, ampak v kmetijskih potrebščinah.
X V Novem Vrbasu v Banatu priredi trgovci, obrtniki in industrijah v dneh od 10. do 20. avgusta Industrijsko obrtno razstavo.
X Fuzija nemškega kmetijskega društva 3 srbskim. V Kovmu v Banatu je bita pred vojno Nemško kmetijsko društvo, ki jt pripadalo centrali v Temešvaru. Ie dni pa je imelo društvo svoj občni zbor, r-a kate rem je bilo soglasno sklemern, la se pretvori društvo v podružnico srbskega kmetijskega društva v Beogradu. Srbsko društvo Je na to pristalo, nasar je ir.la furt!» takoj Izvršena.
DOBAVE
X Dobava raznih kemikalil. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 28. Julija t. 1. ourtama licitacija glede dobave raznih kemvatij. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornue v Ljubljani Interesentom na vpogled.
X Dobava žične vrvi. D',rekci’a državnih rudarskih preduzeča v S-trajtvu sprejema do 20- julija t. L ponudbe riede dobave 1600 m žične vrvi. Predmetni cg!as ? natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljuoijani interesentom na vpogled.
X Oddaja del za razširjenje postaje Sebešič. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 28. julija t 1. ofertalna licitacija glede oddaje del za razširjenje postaje Šebešič. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Oddaja gradbenih del pri ureditvi magactaa za oves v Zagrebu. Pri inžener-skem oddelenju Komande savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 24. Julija t. I. ofertalna licitacija glede oddaje orad-benlh del pri urediti'! magacina za oves v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki ie v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava raznega materijala. Pri ode-lenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 28. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave kovinskega materijala, usnjatih jermenov, elktričnega materijala, azbestnega škriljavca In raznega gradbenega rnaterlja-la za pomorski arzenal in gradbeno upravo v Tivtu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Sokolstvo.
Jugoslovanska sokolska tekmovalna vrsta na Olimpijadi v Parizu. Jugoslcvenska sokolska tekmovalna vrsta, šestoječa iz 8 telovadcev In 4 namestnikov, se odpelje v soboto 12. t. m. ob 524 v Pariz na tekmo, kamor dospe v nedeljo 13. julija ob 14.45, Ž njo potujejo starosta JSS br. Gangl, trije sodniki br. Smertnik, Jeras, Kuščer in br. profesor Juvančič kot tolmač. Ta vrsta telovadcev, ki so vežbali vstrajno In požrtvovalno skozi dva meseca, bo reprezentirala v Parizu našo državo pred množico drugih držav in skušala doseči častno mesto sokolski telesni vzgoji.
Drugi udeleženci člani in nečlani sokolske organizacije, ki potujejo v Pariz na Olimpijado kot gledalci, odpotujejo skupno s tekmovalno vrsto. Da se ugotovi točno število udeležencev, naj se prijavijo v pisarni Jug. Sok. Saveza. — Potovalo se bo čez Trst Milan, Vallorbe.
— Naši na pariški olimpijadi. V soboto, dne 12. t. m. ob 5. url 24 minut zjutrai odpotujejo naši Sokoli-tekmovalei na pariško olimpijado, katere se udeleže sledeči Sok ii: Štukelj (Novo mesto), D r g a n c (Ljubljana I), Porenta (Ljubljana I), O s \v a 1 d in Z i 1 i č (Ljubljana), Primožič (Ljubljana II), Hlastan (Trbovlje), Jeršek (Ljubljana II). Kot namestniki potujejo': Poljšak (Celje), Roknič (Zemun) Lovšin (Ljubljana I), Zupan (Ljubljai.a I). Tekmovalce spremljata v Pariz savezr.l starosta Gangl In savezni podnačelnik PoženeL Za sodnike so določeni: Smrtnik, Jeras in Kuščer, a kot tolmač gre z njimi profesor J u v a n Č f č. Sokoli! Rešite čast države in naroda. Na pot-ZdravoJ
Zlet Celjskega sokolskega okrožja v Rogatcu. V nedeljo dne 6. t. m. se je vršil v Rogatcu letošnji zlet Celjskega sokolskega okrožja, ki je btl prva res velfka in veličastna narodna manifestacija v tem še danes poneračurjenem kraju. Zleta so se udeležila več aU tnanjštevilno vsa društva okrožja. Dopoldan so se vršile vaje, po vajah obhod Po Rogatcu, popoldan javen nastop, po tern Pa veselica. Telovaden nastop je bil jak- > dober; vse vaje so pokazale, da naše Sokolstvo v celjskem okrožju pridno vadi In tudi pozna disciplino. Tudi nastop vojaške čete z orožnimi vajami Je bil zelo precizen In zasluži istotako pohvalo. Zlet je napravi' tudi na nemčurje velik vtis ta je tudi gmotno dobro uspel,
Bikoborba v Španiji.
2e eno uro pred pričetkom dogodka je senčna stran arene gosto zasedena. Pred vratini hrupna zmešnjava avtomobilov, vozov, izklicateljev časopisov in prodajalcev vstopnic; pri blagajni se drenjajo ljudje vseh starosti, iz vseh slojev.
Skozi vrste sedežev se zvijajo prodajalci okrepčil — zlasti pečeni mandelni so '»riljubljeni.
Nenadoma utihne šum, bučna godba na pihala zaigra koračnico in na krasnem belcu pridirja jezdec v stari noši španskih traagi-strathih uradnikov pred častno ložo, ki jo zaseda visok mestni uradnik, kak visok dostojanstvenik, včasih pa tudi sam kralj. Pred leseno steno se ustavi, se odkrije s svojim trovogalnikom in prosi za dovoljenje, da se «me bikoborba pričeti.
In že vkoraka v svečani procesiji bojna četa v areno, od navdušenega kričanja in ploskanja pozdravljena. Pisane barve plaščev borilcev, ki jih nosijo nemarno preko ramen, se zasvetijo, biseri in bogate zlate vezenine se leskečejo v solncu. Dostojanstveno korakajo — mladi, vitki mladeniči — v kratkih suknjičih in dokolenskih hlačah, v vseh barvah, razveseljiva barvna orgija, k temu bele nogavice, vezene čevlje in majhne trovogalnike —_ ozki, trdi obrazi, ki so nekoliko bledi od' razburjenja.
Tedaj — zadoni tromba — prvi bik galopira v areno. V par divjih skokih je v sredini arene. Tedaj se vstavi, zakoplje noge v pesek, se ozre začudeno naokoli in uporno gleda v novo okolico. Aplavz ga pozdravi: »Bravo toro (bik)! Bravissimo!« V tem zaplapolajo plašči in mogočno telo plane nanje. da bi uničilo zasmehujoče plapolajoč plašč. Capeador teče pred njim, vleče sukno po tleh; sedaj ga je bik dosegel, hoče skočiti nanj, ga poteptati — tedaj se razvije plašč, dvigne v zrak ko ogromna zanjka — bik povesi rogove, sune v prazen plašč: plašč je šel preko njegovih rogov, capeador se je umaknil.
Krik in vik: »Hala, bravo!« Bik nima časa, da bi se od začudenja opomogel. 2e ga draži druga barva. Divje se zakadi tja, toda :apeador je v bajnem skoku skočil čez dva metra visoko leseno steno, dočim zagrmi težko telo ob steno, da lete trske naokoli.
Zopet signal trompete: plašči padejo na tla. Prične se drugi del, »Suerte de bande-rillear« Tu stoji eden, kliče bika, ga zasmehuje, dviguje dvoje s trakom okrašenih palic, dokler ga ni bik opazil in se proti njemu zakadil. Še par psovk, zabavljic — pa leti banderillero nasproti in — v trenutku skrajne tišine, ko bi ga ravno rogovi morali vreči v zrak — se skloni čez nagnjeno glavo in zasadi z železnimi kavelni opremljeni palici, v upognjen tilnik bika — obenem pa skoči v sijajnem skoku preko živali.
Bik divja preko arene ko splašen konj, skače in otresa ogromno telo v razkačenem basu — toda banderilleri so trdno zasajeni
v meso. 2e stoji tretji banderillero in vihti svojo sulico. Za njim stoji capeador in vihti svoj piašč. Bik plane nanj. Bliskovito odskoči banderillero — toda premalo. En rog ga je pograbil in vrgel ob tla. Takoj zaplapolajo pisani plašči in odvrnejo bika od na tleh ležečega. Komaj je bil par korakov stran, se dvigne blesteča postavica. Iz razparanih hlač pa teče za pest debelo — vata. Viharen smeh buči po areni.
Toda v tem zadoni tretjič trompeta. Plašči padejo na tla — vse se obrne k predsednikovi loži — nihče se ne meni za bika.
Pred ložo stoji vitek, mlad, divno lep fantič — ozka obleka kaže dobro izvežbano telo. Maha s črnim klobukom, se globoko prikloni in prosi, če sme ubiti bika. Potem pomigne najbližje sedečemu gledalcu in mu vrže klobuček: »Če bi me bik ubil — vzemite si ga v spomin na me.« Prikloni se in se obrne v areno.
V	desnici ima meč, okoli kline pa je ovit muleto, škrlatasto sukno: samo on sme nositi škrlatasto barvo. Zopet se prične igra capeadorov — toda ono vodijo matadorji. Ta pokazuje svoje najsmelejše spretnosti, pokleka pred besnečim bikom, ga prisili, da desno in levo divja mimo njega in vihti meč z muleto ko da bi bil zmagoslaven prapor.
Vedno znova uide bik, vedno znova ga priženejo pisani plašči nazaj. Brez sape od ^prestane gonje; kri pronica iz majhnih ran, v katerih vise banderilleri. Sedaj stoji pred capeadorom (matadorjem). Tedaj utihne hrup množice — smrtna tišina zavlada, da se zdi slišno bitje src gledalcev: Muleta se je odprla, vodoravno zaleskeče meč v desnici torera, kot svetal srebrn žarek plava pred njim. Levica potegne muleto skozi meč, višek trenotka zatrepeče gledatee. Bik mo-r a mimo iztegnjene roke torera — tedaj se bliskovito nagne in potopi v temno telo — toda odbita pade v pesek; grozovit udarec zadene matadorja v prsa, da odleti par korakov daleč.
Samo hip in že se capeadori na drugem koncu arene rujejo z bikom, brezzavestnega torera pa nesejo iz arene. Par minut kasneje vemo: nobene rane nima, nobeno rebro mu ni zlomljeno, noben notranji organ ni ranjen.
Med tem je zagrabil solreseljente, njegov namestnik, meč in muleto in vabi bika. Tudi on mora pokazati svojo spretnost — o —ravno tako dobro se na to razume ko matador. Parkrat visi blesteči meč vodoravno namerjen v zraku — toda bik se izogne. Zopet se postavi pred njim espada — vsak živec, vsaka žila do skrajnosti napeta, vsaka mišica iz prožnega jekla, ena sama živa postala misel: zadeti ko iglo špičasto sijajno klino suniti med lopatice tja v srce. In
— sedaj — prisili bika z muleto desno mimo sebe — edinstvrtio ugoden trenutek, odlomek sekunde trajajoč — bliskovito udari — vzdignjene roke navzdol in iz črnega tibu-stra moli ročaj meča. Bik se opoteka še par korakov, se sesede v kolenih, pade na stran
— stegne noge.
Bučno zaigra godba in besno odobravanje jo pogoltne. Slavljenec se skloni po svojem meču, očisti z muleto klino, se prikloni in pozdravlja, pozdravlja. — Z druge strani pridirja par mul s kraguljčki, vrv zavežejo okoli rogov bika in temno telo vlečejo iz arene Sluge poravnajo pesek in kletka se odpre — drugi bik zagalopira v areno. Igra se pričenja znova.
Sodišče.
SOPROGA UNIVERZITETNEGA PROFESORJA OBTOŽENA HUDODELSTVA JAVNEGA NASILSTVA IN PRESTOPKA POSKUSA LAHKE TELESNE POŠKODBE.
Na ordinarni zatožni klopi sedi jako rezolutna dama srednje velikosti, krepke rasti. Starost: »Das sogenannte gefahrliche Alter,«. Obtožena je, da je razbila svojemu soprogu, univerzitetnemu profesorju, devetinštirideset šip, mu izpulila iz njegove dolge brade nekaj las in metala kamenje za njim.
Predsednik: »No, ali ste čuli obtožnico?«
Obtoženka: »Da.«
Predsednik: »AH je res, da ste pobili šipe?«
Obtoženka: »Res!«
Predsednik: »In zakaj ste to storili?«
Obtoženka: »Zato, ker je sodnija mojemu možu otroke prisodila, ter je moj mož Peska naščuval, da me je iz stanovanja VTgel. — Bila sem deložirana. Prenočila sem pri gospe dr. Z. Celo noč nisem spala. Zjutraj ob šestih sem vstala kakor blazna, šla sem pred »njegovo« stanovanje in sem mu pobila šipe. — Kaj sem hotela storiti: dokler jaz nimam stanovanja tudi on ne bo imel šip!...« V blagodoneči ljubljanski nemščini dostavi: »Er chat sich die Kiindr rschliiichn!«
Predsednik: »Koliko šip ste pobili?«
Obtoženka:	»Olv	kaj jaz vem?...
Kolikor sem jih dosegla!«
Predsednik ugotovi, da je bilo glasom policijskega poročila pobitih 49 šip,« v stanovanju Je ležalo 50 kamnov...«
Predsednik: »Ali priznate tudi to, da ste izruvali soprogu nekaj las iz brade in metali kamne za njim.«
Obtoženka: »Priznam! — Sicer pa: Dne 7. oktobra mi je dal moj mož »en tak bokser« v nos, da me je cel teden bolelo ... Sploh me Je že dosti pretepaval; že ubil bi
me, če bi se ne branilal------------Irmr	mus
ich den Priiiglknabn abgebn!!-------«
Dokazovanje.
Predsednik pokliče obtoženkinega soproga, ki je v obtožnici predlagan za pričo.
Priča se po postavnem pouku posluži dobrote zakona in se pričevanju odpove. Tega pa ne stori kar brez premisleka, temveč z rezervo, »da se mogoče ne bo to tako tolmačilo, kakor, da bi se tem priznal kako krivdo od svoje strani...« —
Nato ugotovi predsednik, da Je obtoženka po mnenju zdravnikov sicer nevraste-nična, vendar pa odgovarja za svoje dejanje, ter da je sodni izvedenec prof. G. pismeno prosil, da se ne zasliši kot izvedenec, ako se bo zahtevalo zdravniško mnenje in izvid sodnih izvedencev, ker se boji, da bi ga ne napadla.
Zagovornik predlaga, da se na vsak način preišče in sodnijsko ugotovi duševno stanje obtoženke. To pa obtoženki nikakor ni všeč. Z odklonilno gesto proti zagovorniku zakliče v iritiranem tonu: »Ah, pustimo to; z blaznostjo nočem imeti jaz n'česar
opravili! Da, da, moj mož bi me rad
proglasil za blazno, in familija!«
Prečita se policijsko poročilo, iz katerega povzamemo, da trdi obtoženkin soprog, da je obtoženka »sposobna blaznih ekscesov«, dalje, da zadnji čas svojega soproga n'ti v stanovanje ni pustila, mu ni dala perila itd. —
Zaslišani izvedenec za šipe visokosti škode ne more ugotoviti, ker si je treba ogledati škodo na licu mesta in izmeriti šipe. V svrho, da se to zgodi, je bila obravnava o tragikomični zadevi preložena na nedoločen čas.
§ 335 K. Z.
Kakor znano, je svoječasno, ko se je prenavljala fasada »Trgovske banke« na vogalu Dunajske ceste in Frančiškanske ulice padel z odra delavec Ivan Milič in se tako poškodoval, da je med pfctjo v bolnico umrl. Miliču je namreč spodrsnilo, zaletel se je v ograjo, ki se je odtrgala in tako Je \del z višine druzega nadstropja na cesto, ^radna preiskava je dognala, da je bila ograja na dotičnem mestu nesolidno in ne-strokovnjaško napravljena. Pribita je bila namreč mesto na notranji strani na zunanji, in to celo ne da bi bili ukrivljeni žeblji na notranji strani, temveč so moleli enostavno iz desk.
Vsled te nesreče je dvignilo državno pravdništvo med drugim tudi zoper Ivana Svetino, stavbenika v Ljubljani, obtožbo radi pregreška zoper varnost žvljenja in zdravja po § 335 k. z. češ, da ie »opustil potrebno nadzorstvo« in s tem zakrivil Miličevo smrt.
Svetina se zagovarja s tem, da se Je zanesel na svoje delavce. SiceT pa, da so vsi taki odri »narejeni samo zaradi očesa«. (S tem je hotel S. reči, kakor se je izkazalo, »zato, da se človeku ne zvrti v glavi, če pogleda v globočino, kar bi se eventu-elno zgodilo, ako bi ne bilo sploh nobene ograje.) — Obtoženec pravi, da si je ogledal odre samo od spodaj.
Zagovornik dr. Puc dokazuje v temeljitem govoru, da Svetina kot stavbenik kazenskopravno za to nesrečo nikakor ni odgovoren. Zanesel se ie na starega polirja Dragotina G., ki je stavbo vodil in ki ga pozna
kot izkušenega in vestnega delavca. Ta je odgovoren, ne pa stavbenik. Stavbenih aza načrte, proračune itd., ne more pa biti njegova dolžnost, da nadzira odre, sicer di niu pri velikem obratovanju sploh ne preosta-jalo prav nič časa za njegovo delo ko stavbenik, oziroma pri večjem obratovanj bi mu bilo fizično nemogoče nadz.rati vse stavbe.
Sodišče se je zagovornikovemu mnenju pridružilo ter je obtoženca oprostilo.
ŽELEZNIŠKE TATVINE V ZALOGU.
V	dvorano prikoraka 12 obtožencev jt obtoženk in sicer železničarji Ivan JanKOT« Ludovik Pajnič, Ivan Lukač. Martin Mihe ■ Ivan Robida, Anton Brajda, Ludo Šmuc, Jože Sirnik in ženske Marija branjevka, Katra Bajda, _ branjevka, »V«8* Pajnič in Frančiška Pajnič. •
Obtoženi so: moški, da so v družbi P®*; kradli iz zaprtih vagonov v Zalogu ne ševijota, nekaj barhenta, veliko kM0111'., sladkorja, nekaj sira, riža in šunke. Zens so blago deloma kupovale in dalje Pr0j‘* . le, deloma (one, ki so žene ali soroTj|£ železničarjev) — obdržale zase in Pora?t„.’ Istotako so delali železničarii sami z d gorn. ki so ga ukradli iz vagonov: Ne So prodali, nekaj pa pojedli.
Od 23. oktobra 1923 do aprila ga leta je bilo na primer samo sladso j ukradenega iz 45 tih vagonov 2114 kg-
Za vso škodo zahteva železnica 25.000 Din odškodnine.
Obtožence zagovarja, kar šest advokatov. Govorili so vsi dobro. Najbolj tem ljit in stvaren pa je bil govor dr._ r? Dr. Puc je namreč po<bijal za več 9 cev kvalifikacijo tovarišije in zaprtih Pr metov.
»Odnesli so jo« obtoženci prav Samo Jankovič, Pajnič, Lukač, ^hf^tva Ro'b'da so bili obsojeni radi hudodeis tatvine v smislu obtožnice. Dobili 5 lenkostne kazni po 6, 4, 3,	3 in po'
mesecev težke ječe poostrene z 1 te!fln J 1 postom in 1 trdim ležiščem na mesec... Anton Brajda je bil obsojen radi prestop^ deležnosti tatvine na 1 mesec zapora-.., Marija Marn je dobila radi hudodelstva _ ležnosti tatvine 3r mesece težke jece, ostrene z 1 postom in 1 trdim ležišč^.tfj mesec. Vsi ostali, namreč	Šmuc,	«e
Bajda, Ivana Pajnič, Franca	Pajnič in	■
Sirnik pa so bili oproščeni.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnik8** Glavni in odgovorni urednik! Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v LJubli8 _
49
CDGARMClBUmiGHS:
TARZAN
SIN OPICE.
D’Arnot se je smejal in rekel.
»Vaše mnenje o človeku se bo izboljšalo, ko boste videli enkrat njegove armade in ladje, njegova velika mesta in mogočna industrijska središča. Potem boste spoznali, da dviga človeka razum nad žival džungle, ne pa sila mišic. Poedin človek se sam in neoborožen ne more spustiti v boj z velikimi živalmi, toda deset mož lahko združi svoje znanje in svojo moč in se ubrani everi, dočim divje živali nimajo razuma in ne znajo združiti svojih moči. Ce bi ne imeli razuma, Tarzan — kako dolgo bi pač vztrajali v tej pušči?«
»Res je, d’Arnot,« je odvrnil Tarzan. »Ce bi prišel Keršak pri dum-dum gostiji Tublatu na pomoč, bi bilo po meni; toda Keršak ni mislil tako daleč. Tudi moja mati Kala ni znala ničesar vnaprej zamisliti. Jedla je, kadar je bila lačna in čeprav ni bilo včasih mnogo, ni nikdar mislila na to, da bi si oskrbela zalogo, kadar je živela v izobilju. Spominjam se, da se ji jc zdelo vedno odveč, kadar sem na potu vzel kakšen živež s sAoj in vendar je bila vesela, če je lahko jedla z menoj, kadar ni sama ničesar našla.«
»Torej ste poznali svojo mater, Tarzan?« je začudeno vprašal cTArrjot.
»Da, bila je velika, lepa opica, močnejša od mene in dvakrat težja «
»In vaš oče?« je-poizvedoval d’Arnot.
»Njega nisem poznal. Kala mi je pravila, da je bil bela opica in neporaščen, kakor jaz. Zdaj vem, da je bil najbrže bel mož.«
D’Arnot je dolgo in resno motril svojega spremljevalca.
»Tarzan,« je dejal nazadnje, »nemogoče je, da bi bila Kala vaša mati. Ce bi to bilo mogoče — o čemur pa dvomim — bi vi gotovo podedovali kake opičje posebnosti. In tega niste. Vi ste pravi človek, in mislim celo, da ste sin plemenitih in inteligentnih starišev. Nimate nobenih podatkov o svoji preteklosti?«
»Niti najmanjših.«
»Niste našli v koči nobenega pisanja, ki bi govorilo o prvotnih prebivalcih te kolibe?«
»Vse. kar je bilo v koči, sem prebral, razven neke knjige, ki je kakor sedaj vem, pisana v drugem jeziku in ne v angleščini. Morda jo vi lahko preberete.
Tarzan je potegnil črno knjižico iz tula in jo dal svojemu spremljevalcu.
D’Arnot je prebral naslovno stran in rekel:
»To je dnevnik Johna Claytona, lorda Grey-stoke, angleškega plemiča in je pisan francosko.«
Potem je pričel brati dnevnik, ki je bil pisan pred več kakor dvajsetimi leti in ki je vseboval povest o nesrečnih doživljajih Johna Claytona in njegove žene Aliče, od njihovega odhoda iz Anglije pa do ure, predno ga je ubil Keršak.
D’Arnot ie bral na glas. Včasih je prenehal, ker so bili zapiski preveč žalostni in brezupni.
Od časa do časa je pogledal Tarzana, toda rpičji človek je čepel pred njim kakor iz lesa izrezana podoba in gledal v tla.
Le zapiski o malem otroku so nekako ogreli cel dnevnik, ki ni bil potem več tako brezupen.
Neko mesto je celo izdajalo pogum:
»Danes je naš dečko šest mesecev star. Poleg mize sedi na Alicinem naročju — srečen, zdrav, krasen otrok.
Vidim ga že — kljub vsem možnostim — kot odraslega moža, ki stopa v svet na očetovo mesto in venča kot drugi John Clayton hišo Greystoke z novo slavo.
Kakor bi hotel potrditi moje slutnje, je prijel s svojimi okroglimi ročicami moje pero in pustil na tem listu sled svojih, s črnilom pomazanih prstkov.«
In res so bili na robu polzabrisani odtisi štirih malih prstov in malega palca.
Ko je d’Arnot prebral dnevnik, sta oba moža molče obsedela par minut.
»No, Tarzan kaj menite?« je vprašal d’Arnot. »Kaj ne pojasnjuje ta dnevnik skrivnosti vašega sorodstva? Glejte vi ste lord Greystoke!«
Tarzan je zmajal z glavo.
»Knjiga,« je dejal, »govori le o malem otroku. Njegovo malo okostje je ležalo v zibelki, kjer je umrlo od gladu. Odkar sem ga našel, je ležalo tam, dokler ga ni profesor Porterjeva družba pokopala skupno z očetom in materjo. To je bil tisti otrok, o katerem govori dnevnik, in skrivnost mojega rojstva je še boli temna kakor prej, dasi sem sam že večkrat mislil na možnost, da sem bil rojen v koči. Bojim se da je Kala govorila resnico,« je pristavil žalostno.
Tokrat je d’Arriot /majal z glavo. Bil je prepričan. da je razrešil to skrivnost in nameraval je dokazati pravilnost svojega mnenja.
Cez teden dni sta dospela oba moža naenkrat na rob gozdne jase.
Ne daleč je stalo več hiš, obdanih od polj, kjer so delali zamorci. Krog in krog je bil močan plot.
Oba sta se ustavila na robu džungle.
Tarzan je napel svoj lok z zastrupljeno puščico, toda d’Arnot ga ie zadržal.
li. I in i
Ljubljana
Gosposvetska c. St. 2
priporoča svojo bogato zalogo
pisalni strojev
„nHLER“ in jmr,
šivalnih strojev
za rodbina In obrt tar
voznih koles
Styrla — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad).
GeniM zastonj in Mo.
FRANC CERAR,
druiba z o. z.
v Domžalah pri Ljubljani
tovarna
slamnikov in klobukov
zaloga v Celju, Gosposka 4.
Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ul. 5. na dvor. Kovačič&Tršan.
Pohištvo
vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah
Josip Andlovič,
strojno mizarstvo Karlovška casta Stav. 22.
ZALOGA POHIŠTVA. Komenskega ulita Itav. 21
»Kaj nameravate,« je vprašal.
»Hoteli bodo naju ubiti, če naju ugledajo,« je odvrnil Tarzan. »Torej jih ubijem rajši jaz.«
»Saj so lahko nam prijazni,« je menil cTArnot.
»Crni so,« se je glasil kratek Tarzanov odgovor.
In zopet je napel lok.
»Ne tega, Tarzan!« je vzkliknil d’Arnot. »Beli možje ne ubijajo nikdar nepremišljeno. Bože. česa vsega se morate še naučiti. Ce vas vzamem s seboj v Pariz, bom imel polne roke dela, da vas obvarujem pred giljotino.«
Tarzan je povesil svoj lok in se smejal:
»Ne razumem, zakaj lahko ubijem črnce tam v svoji džungli, teh tukaj pa ne smem. Recimo, da bi nama pritekel lev Kuma nasproti. Kaj mu
morem reči: »Dobro jutro, gospod Kuma, gre vaši gospej?«
»Ce vas črnci napadejo, jih smete pobiti>‘.
odvrnil d’Arnot. »Toda nikdar ne smatrajte
Slo-
veka svojim sovražnikom, dokler vam ni dokazal.«	/j.
»Torej pojdiva tja,« je dejal Tarzan, »da, n ubijejo.« In šel je naravnost čez polje, z vis® dvignjeno glavo, dočim je sijalo tropično s0 na njegovo temno kožo.
Za njim je šel d’ Arnot, ki je imel claTf0f5 obleko katero je ta odložil ko so ga častniki » coske križarke boljše opremili.
Tedaj se je neki črnec ozrl, ugledal Taf; zakričal in zbežal proti plotu.
S
mu DG us
In
v trgovino z mešanim blagom se sprejme pri Martin Pleterski, Cerklje. Zasap
11
1(9
Bosendorferjev se proda Cena po dogovoru. Ponudbe na: M. Zois. Brdo pri Kranju.
r
17 let stara, revnih, a poštenih starišev želi vstopiti v kako trgovino kot učenka. Hrana in stanovanje v hiši. Cenj. dopise pod ,.Učenka“ na upiavo lista
sobo in kuhinja ali 2 prazni sobi v okolici mesta se išče za 1. ali 15. avgust. Ponudbe na upravo lista pod „ Cisto stano-vanje1*.
ki ie vešč montaže Francisovih turbin, generatorjev, transformatorjev daljnovodov visoke napetosti in motoijev išče za centralo v Zireh ing. A Štebi, Ljubljana, Dunajska e. 1/IV.
Sil
pravi V, Emendolc (Bohinjski) Groyer I.a polnomasten, trapist in čajno maslo. Najceneje v mlekarni Ivan Kos, Ljubljana, Bohoričeva ul. 28.
Modni iasopisi,
„Record, schon« VVitnerln, — Perfekt Mode“ — novo došli. Zvezna knjigarna. Ljubljana, Marijin trg 8.	_______
V najei
se oddajo 4 stavbe, pripravne i za skladišča ali delavnice na prostoru bivšega^peruntinskega zavoda v Spod. Siški.P ojasnila daje lastnica ..Kmetska posojilnica" v Ljubljani.
[KI VOZ,
navaden, nov se proda po ugodni ceni Anton Rožmane, kovaški mojster. Vrhnika št. 134.
došli. Cena od 180 Din višie. Minka Horvat, modistka, Ljub-lajna.
še dobro ohraniena, se ugodno proda. Naslov pri upravi lista.
zmožen reprezentacije z večletno prakso v importnt in eks-portni stroki z dobrimi referencami perfektno zmožen sloven-kega, srbohrvatskega (cirilice), nemškega, italijanskega, francu-sega in angleškega v konverzaciji tudi češkega in ruskega jezika, dober knjigovodja in kontorist išče nameščenja v trgovskem ali denarnem zavodu. Dopise se prosi pod ..Ljubljana" na Aloma Company. Ljubljana.
g poiobnim vhodom, v mestu, m odda dvema gospodoma. Naslov prt upravi Usta.
Prvovrstne
premoge
na drobno in debelo za Industrijo in domačo kurjavo
dobavlja
po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih
Dom. Čebin
trgovina s premogom Ljubljana. Wolfova ul 1/11.
Vse vrste reklamnih napi#
za Ljubljanski velesejem, bodisi na zunanji ogj® notranjih prostorih dobavlja še vedno, kakor tvrdka	<
PRISTOU & BRICf*';
A	.	6
Aleksandrova c. 1. Ljubljana, Selenburgova ulic* \ pv kovno izučena špecijalista za črkoslikarstvo v v* nog8h te stroke.	AriS^
Špecijaliteta: steklene napisne firme, slikanje in drugih grbov po predpisih. Izvršitev od najen°s šega do nainrerznejšega modernega sloga.	n0, d*
Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravoc« nam bo mogoče iste točno dobaviti.	^
Telefon 908	Ustanovi}**
MERAKL
BODE, MASTILA. LAKOVE, $TUK, KISTOVE I 3AMAČNO ČISTI FIRNIS NA3&°
KAKVOČE NUDI
MEDIC-ZANkL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA	-	.
MARIBOR!	NOV1JM
PODRUŽNICA	SKLADB"
TVORNICE:	^-e
L3UBLJANA-MEDVOD5
;ad
Prvorazredni moderni brzopisalni stroi
iStiiEinrer-Hecorg
Vrhunec finomehanikel Zastopstvo
Lud. Baraga,
Ljubljana, šelenburgova
ul« 6/1*