Št. 196 (16.233) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu. 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pn Idriji, do 7. maja 1945rx" o*' ■ bojenem Trstu kier izšla znr^ Bilje . Mit:- 1 • <■! rfnionl Evropi. -^07/8630? 24 rrr-'j?- 1 -Tel. 0481 ^382 ČEOAI/ - Ui, Ristori 28 - Tel. 0432 731 IVU__________ S m Al . POSMNA PLAČANA V GOTOVINI I500 LIR Spedlzlone In abbonamento poslale 45% Art 2, comneZMi.legge 66296-Fiate d Tresle POHIŠTVO TRŽIČ tel. 0481/410395 i D O B A V A ČETRTEK, 20. AVGUSTA 1998 Suša tudi v kišimem zelniku Dušan Kalc Prvo avgustovsko deževje je končno ukrotilo neznosno soparo, krepko zbilo živo srebro ter napovedalo, da bo kmalu mimo tudi poletje 98, ki bo najbrž slo v anale kot naj-toplejse v tem stoletju. Kmalu bodo spet s polno paro stekle gospodarska proizvodnja, družbena dejavnost, kulturna setev in politično upravni živžav. Skratka, spet se bomo vpregli v vsakdanje delo in mimogrede razpravljati o posledicah poletne suSe. In ne samo tiste na njivah in v vinogradih. Krepko jo je bilo letos Čutiti tudi na kulturnem polju. Pa ne, da se na tržaškem prizorišču ni nic dogajalo. Prav nasprotno. Lahko bi rekli, da doživlja Trst v tem pogledu pravi preporod. Običajnemu (in tudi že nekoliko zatohlemu) operetnemu festivalu se je pridružilo nebroj drugih glasbenih, gledaliških in predvsem razstavnih pobud. Kulturno revščino žal zaznavamo v manjšinskem zelniku. Ce odštejemo nekaj dolžnostnih prireditev proslavljalnega značaja (beri društvene stoletnice ali spomeniške petdesetletnice), nam je ostalo na izbiro nekaj vinskih razstav in običajnih šager, ki pa ob ponudbi sladke kapljice in plesno-zabavne glasbe v glavnem niso sle preko godbenega, ah redkeje folklornega nastopa (razstava »Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu« je prej izjema, ki potrjuje pravilo). O kakšni gledališki pobudi (vsaj ljubiteljski, Ce že ne pokticni) ne duha ne sluha. Skoda, da bo mavhinjski festival Sele prihodnje leto! Sicer pa si res ne znamo izmish-ti in izvesti Se kaj drugega? Tudi nase občine so letos nekoliko zatajile (v spominu imam na primer Čudovite večere, ki so jih lani prirediti v zgoniski občini). Najbrž bo to pisanje izzvalo kakšno zamerico in očitek, da je seveda veliko lažje opravljati kot pa ukrepati, hkrati pa izgovor, da je premalo ljudi, ki bi bili pripravljeni zavihati rokave, Se manj da je denarnih sredstev, pa Se novi predpisi so takšni, da ohlajajo tudi najbolj razgrete kulturnike. Prav gotovo bo to v veliki meri držalo, toda ko se zgodi, da moramo celo za bežno počastitev Černigojeve stoletnice pokukati k italijanskim sosedom v Mielo, ker sami nismo za to poskrbeli, potem najbrž ne gre samo za pomanjkanje ljudi in denarja, najbrž manjkajo tudi ideje in načrtovanje. ITALIJA / PREDSEDNIK SCALFARO ULSTER / PO RAZGLASITVI PREMIRJA Ne političnemu boju v sodstvu Oceno ob samomoru sodnika Lombordinijo Dublin napovedal hud boj Pravi Iri Sporočilu teroristične organizacije nihče ne verjame - Včeraj pokopali še 16 žrtev RIM - »Sodstvo se ne sme sprevreči v politično bojiSCe, ker bi to bilo skregano z vsako sodno in človeško logiko,« je vCeraj dejal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro v zvezi s polemikami, ki so se vnele po nedavnem samomoru sardinjskega sodnika Lombardinija. V tako bolečih trenutkih, meni Scalfaro, ki bo danes vodil sejo predsedstva Višjega sodnega sveta, je primerna tišina, ne pa Spekulacija. Scalfarovo stališče so različno tolmačili: ugodne so bile ocene v levi sredini, predstavniki desnosredinskega Pola svoboščin pa menijo, da bi stališče bilo sprejemljivo le, Ce bi se prej končali napadi »politizira-nega sodstva.« Na 2. strani DUBLIN - Na Severnem Irskem so včeraj ostro reagirali na torkovo sporočilo Prave Ire, ki je po prevzemu odgovornosti za sobotni atentat v Omaghu razglasila brezpogojno premirje. Predsednik severnoirske vlade David Trimble je napoved premirja označil za »vredno prezira«. Za irski radio je poudaril, da Pravo Iro sestavljajo ljudje, ki so »podtaknili bdmbo v nakupovalnem središču, kjer so vedeli, da bodo tudi ženske in otroci«, in da po njegovem mnenju izjave teh ljudi nimajo nikakršne verodostojnosti. Podpredsednica irske vlade Mary Hamey pa je potrdila odločenost irske vlade, da bo »zlomila« Pravo Iro. Včeraj so pokopali še 16 žrtev krvavega atentata. Na 9. strani KOSOVO / OBISK KOMISARKE EU EMME BONINO Težak položaj beguncev PRIŠTINA - Visoka komisarka EU za humanitarna vprašanja Emma Bo-nino je včeraj dopoldne obiskala občino Mališevo, kamor se je zateklo vec desettisoC albanskih beguncev, ki po njenem mnenju ne bodo preživeli zime, Ce ne bodo dobili pomoči. Boni-nova se je seznanila s težkim humanitarnim položajem v omenjeni občini, kjer je pred dvema tednoma nadzor prevzela srbska policija. EU je odobrila humanitarno pomoč za ogrožena področja Kosova, vendar, kot je dejala Emma Bonino, je pomoč ustavljena zaradi varnostnih razlogov in onemogočenega dostopa humanitarnih sodelavcev EU na to območje. Bonino se je sestala tudi z voditeljem kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo in predstavniki srbskih oblasti na Kosovu. Na 9. strani Danes verjetno prve globe za prostitutke in kliente TRST - Mestni redarji bodo verjetno nocoj zaceli izpolnjevati določila odredbe župana Riccarda 11-lyja za zajezitev poulične prostitucije. Prostitutke v nespodobnih oblekicah bodo kaznovane z globo od 200 tisoč do enega milijona lir, avtomobilisti, ki bodo ustavili vozilo ob prostitutki ali pa bodo sprejeli prostitutko v vozilo, pa bodo morali plačati globo od 400 tisoč do milijona lir. Na 5. strani V Krminu nova gledališka drorana 11. septembra bodo v Krminu slovesno odprli novo gledališko dvorano in s tem se bodo v mestecu ob vznožju Brd ustvarili pogoji za živahnejši kulturni utrip. Dvorano je moCno naCel potres leta 1976 nekaj let zatem pa so se upravitelji lotili celovite prenove. Redna gledališka sezona se bo pričela v drugi polovici oktobra. Na n. strani Gospodarski položaj v Rusiji še zelo negotov MOSKVA - Ruski notranji dolg bo preoblikovan v obdobju od 3 do 5 let, je vCeraj povedal ruski premier Sergej Kirijenko, ki pa ni želel govoriti o podrobnostih. Guverner ruske centralne banke Sergej Dubi-nin pa je povedal, da je banka za ohranitev vrednosti rublja porabila 3, 8 milijarde dolarjev od skupaj 4, 8 milijarde dolarjev, ki jih je konec julija dobila od MDS. Na 9. strani S. Borrelli se poslavlja od tima Čiste roke MILAN - Save-rio Borrelli kandidira za šefa generalnega državnega tožilstva v Milanu. Pred desetimi leti je nastopil vlogo šefa milanskega državnega tožilstva in s tega mesta vodil sloviti preiskovalni tim Ciste roke. »Ladja bo od-« lično plula tudi brez mene,« je dejal Borrelli, ki bo predstavil formalno prošnjo Višjemu sodnemu svetu. Na 2. strani ATLETIKA / EVROPSKO PRVENSTVO Claudia Coslovich sedma BUDIMPEŠTA - Naša atletinja Claudia Coslovich je včeraj na evropskem prvenstvu v Budimpešti dosegla enega svojih najbolj prestižnih rezultatov sploh. V metu kopja je bila namreč sedma S 60, 73 m. Včeraj so podeliti pet kompletov kolajn. Tehnično najboljši rezultat pa je dosegla francoska sprinterka Christine Arron (prva na sliki), ki je zmagala na 100 m z novim evropskim rekordom (10, 73). Italija tudi včeraj ni posegla po nobeni kolajni, toda Tilli je bil odličen 4. na 100 m, Slovenec Gregor Cankar je v skoku v daljino osvojil 6. mesto. Na 13. strani NOVICE RIM / PREDSEDNIK SCALFARO O SAMOMORU SODNIKA LOMBARDINIJA Infrastrukture temelj finančnega zakona RIM - Bitka proti brezposelnosti bo glavno vprašanje, s katerim se namerava spoprijeti vlada jeseni. Pot reševanja bo nakazala v finančnem zakonu, s katerim bo težila predvsem k hitri realizaciji infrastruktur na jugu, k uresničitvi pa bo skuSala pritegniti tudi zasebni kapital. Tako je povedal minister za gospodarstvo Carlo Azeglio Ciampi, ki je dodal, da bo treba težiti k pospešenemu razvoju, ne da bi opustili pot zelo smotrne uporabe razpoložljivih sredstev. Ciampi je dodal, da je vlada že na delu, da bi pripravila vse prijeme za hitrejšo realizacijo infratru-ktur. Zaželel si je tudi, da bi se podjetniki odzvali njegovemu vabilu, naj v večji meri vlagajo v južne dežele, kjer so pogoji zelo ugodni. Gospodarski minister je tudi branil vladin zakonski predlog o 35-umem delovnem Času in reformo pokojnin. Našli Lombardinijev prenosni računalnik CAGLIARI - Policiski agenti so včeraj našli prenosni računalnik sodnika Luigija Lombardinija, ki si je vsel življenje, potem ko ga je kolega Giancarlo Caselli zasliševal več ur v zvezi z ugrabitvijo Silvie Melis. Izvedenci Se niso pregledali računalnika, zdi se pa, da ga v zadnjih Časih Lombardini ni uporabljal in da je bil na razpolago kolegom. Ge je ta domneva resnična, v računalniku naj ne bi bilo nobenega Lombardinijevega arhiva in vsekakor podatkov, ki bi lahko koristili palermskim preiskovalcem. Začetek šolskega leta med 10. in 21. septembrom RIM - Šolsko leto 1998/1999 se bo začelo med 10. in 21. septembrom, odvisno paC od dežele do dežele, za vse pa se bo zaključilo 10. junija. V Furlaniji -Julijski krajini bodo na primer šolarji prestopih šolski prag 14. septembra. Povsod bodo vsekakor morali dijaki preživeti v razredih vec kot 200 dni, kot veleva državni zakon. Male mature bodo po 15. juniju, »velike« pa po 23. juniju. Zasegli poldrugo tononašiša RIM - Na prostranem območju med Rimom in Perugio so karabinjerji izvedli obširno akcijo, ki je sicer še v teku, doslej pa je že zabeležila nekaj vidnih uspehov. Orožniki so zasegli vec kot poldrugo tono hašiša - večjo količino mamila so odkrili v skrivališču v Umbriji. Razpečevalci so hašiš skrili med Zenske in otroške higijenske vložke. Aretirali so tudi nekj oseb. Mamilo je po vsej verjetnosti prihajalo preko Španije iz Maroka. SVP zahteva davčno suverenost BOŽEN - Albert Puergstaller, predstavnik Južnoti-rolske ljudske stranke je predlagal, da bi postala Južna Tirolska davčno suverena dežela, ki bi sama urejala svoje davčne zadeve. To pomeni, da bi bila tudi pristojna, da izsledi davčne utaje in kaznuje morebitne krivce. Predlog je nastal, potem ko je država priznala, da porabi ogromno denarja za davčne kontrole, tako da globe, ki temu sledijo, niti ne krijejo vseh stroškov. Zaprt je bil v hlevu skupaj s konjem MESINA - Osemdesetletni S. D. P. iz Mesine je bil nekaj mesecev zaprt v hlevu skupaj s konjem. Ugrabitev nesrečneža so včeraj po naključju odkrili policisti, ki so preiskali hlev v okviru dokaj mlinske akcije iskanja orožja. Hlev je bil namreC last Salvatoreja Chiareseja, ki je imel že večkrat opravka s pravico in zaradi tega so ga policisti preiskali. SDP, ki je bil pod učinkom pomirjevalnih sredstev, umazan in podhranjen, ni vedel, zakaj je v hlevu. Izkazalo se je, da sta ga Chiarese in njegova žena premamila, naj se preseh k njim, da bosta skrbela zanj. Prepričala sta ga tudi, da jima je zaupal dvigovanje pokojnine. Par je nadalje na Črno prodal znancem starčevo stanovanje. Sodstvo naj se ne sprevrže v politično bojišče Danes bo vodil sejo predsedstvo Višjega sodnega sveto RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je tudi včeraj posegel v polemiko okrog sodstva, ki je še posebej razplamtela po nedavnem samomoru sardinjskega sodnika Lombardinija po zasliševanju kolegov iz Palerma zaradi domnevnih nepravilnosti pri vodenju preiskav o nekaterih ugrabitvah. Na koncu komemoracije ob 44-letnici smrti demokršCanskega voditelja Alci-deja De Gasperija je Scalfaro v razgovoru z novinarji dejal, da se pravosodje ne sme sprevreči v politično bojišCe. »To bi bilo skregano z vsako sodno in človeško logiko,« je pristavil predsednik republike. Glede sodnika iz Cagliariju, ki se je ustrelil med preiskavo kolegov iz Palerma na njegov račun zaradi njegovih domnevnih dejavnosti v zvezi z ugrabitvami na Sardiniji, pa je Scalfaro ocenil dogodek kot »skrajno boleC« iz treh razlogov: ker je sploh bila v teku preiskava na raCun nekega sodnika, ker si je ta sam sodil s strelom v glavo in ker so nekateri sodniki primorani, da preiskujejo delo lastnih kolegov. V tako bolečih trenutkih, meni Scalfaro, ki bo danes vodil sejo predsedstva Višjega sodnega sveta, je primerna tišina, ne pa špekulacija. Po Scalfarovi izjavi se je oglasila vrsta politikov, še zlasti z desnosredinskega Pola svoboščin. Podtajniku Krščansko demokratskega centra Marcu Folliniju se Scalfarov predlog zdi sprejemljiv pod pogojem, da »levica ustavi Di Pietrov bojni stroj« in da »opusti izkoriščanje sodstva v svoje politične namene.« Predsednik senatorjev Forza Italia Enrico La Loggia ocenjuje Scalfarov poziv kot samoumevne besede: »Tako je, kot Ce bi rekel, da vsako jutro vzide sonce...« je pikro pripomnil La Loggia, ki je pristavil, da bi moral Scalfaro predlagati političnemu svetu, naj izdela nova pravila za celotni sodni sistem. Ugodnejše reakcije so Scalfarove besede naletele pri levi sredini. Za predstavnika Zelenih Maura Paissana gre za priložnost, da se enkrat za vselej pojasni, da predmet morebitne preiskovalne komisije o podkupninskih aferah ne sme biti sodstvo, paC pa politika. Borrelli zapušča sodni tim čiste roke MILAN - Sef milanskega državnega tožilstva in vodja sodnega tima Ciste roke Saverio Borrelli bo kandidiral za mesto šefa generalnega državnega tožilstva v Milanu. Borrelli je svoj namen priznal v intervjuju, v katerem pa je demantiral glasove, Ceš da »zapušča barko v nevarnosti.« »Ladja bo odlično plula tudi brez mene,« je dejal Borrelli, nakar je na novinarsko vprašanje, Ce misli, da je sodna nevihta že mimo, odgovoril, da »samo Bog odloča o tem, ker se z viharji ni- SKR / SODELOVANJE ALI RAZBITJE? Vedno ostrejši spopad med Bertinottijem in Cossutto RIM - Odnosi znotraj Stranke komunistične prenove so iz dneva v dan ostrejši in se še poglablja spor med levo strujo s tajnikom Faustom Bertinottijem na Čelu in t.i. desnico, katere najvidnejši predstavnik je predsednik stranke Armando Cos-sutta. Bertinotti je sicer napovedal v intervjuju, da bi ostal v stranki, tudi Ce bi v političnem komiteju porazili njegovo linijo. Torej stranki ne grozi nevarnost razkola, meni Bertinotti, ki je še enkrat poudaril svojo kritiko Prodijevi vladi, kateri oCita, da je sicer dosegla dober rezultat z vstopom Italije v monetarno unijo, povem porazni pa so dosežki boja proti brezposelnosti. Ni-veC Časa za pogajanja o posameznih problemih, meni torej Bertinotti, za katerega je treba izbrati med »preo-kretom in razbitjem«. Del stranke pa se noče sprijazniti z možnostjo razbitja sodelovanja z zavezništvom Oljke, padcem vlade in pred- časnimi volitvami. Predsednik senatne komisije za industrijo Leonardo Capponi je orisal to zaskrbljenost: razbitje je lahko skrajna reakcija, ne pa politična perspektiva, in bi vsekakor pomenilo politični poraz vseh, tudi Stranke komunistične prenove, saj bi na predčasnih volitvah verjetno zmagala desnica, SKP pa bi bila popolnoma osamljena. Capponi se zavzema, podobno kot ekonomist in poslanec SKP Nerio Nesi, za postopnost pri izboljšanju finančnega zakona na podlagi stalnega dogovarjanja o posameznih problemih. Senatorja Capponija je zelo ostro napadel Ramon Mantovani, Ber-tinottijev človek in odgovoren za mednarodne odnose stranke, ki je Capponijevo izvajanje ocenil kot »blodnje«. »Ce bo vladni predlog za finančni zakon v redu, ga bomo glasovali,« napoveduje Mantovani, »sicer pa se bomo poslovili od te večine.« TREVISO / ZUPAN V AKCIJI Morda bo slika učinkovitejša od pozivov k previdnosti TREVISO - Nekatera mestna križišča v Trevi-su so postala prizorišče hudih prometnih nesreč. Ker samo vabila k previdnosti niso zalegla, je Zupan Trevisa Giancarlo Gentilini sklenil, da ukrepa s prijemi, ki bodo po njegovem mnenju učinkovitejši. Zato je včeraj ob spremstvu odbornikov in pred vsakim od sedmih najbolj nevarnih križišč v mestu s sprajem in ob pomoči klišeja narisal veliko belo smrt, kot kaze telefoto Ap. Ali bodo smrti učinkovitejše od drugih prijemov? koli ne ve, kako bo...« Borrelli je dejal, da ni še vložil formalne prošnje, za kar ima Časa do prihodnjega 30. septembra, vendar je nadvse verjetno, je pristavil, da bo kandidiral pred Višjim sodnim svetom za mesto šefa generalnega državnega tožilstva v Milanu, medtem ko je demantiral, da bi nameraval kandidirati za podobno mesto v Rimu ali Benetkah, kot že nekaj Časa govorijo po hodnikih milanskega sodišča. Borrelli je že trikrat bil na tem, da zapusti vodstvo slovitega preiskovalnega tima Ciste roke: dve prošnji na Višji sodni svet je sam umaknil, njegovi prošnji za imenovanje za vsedržavnega protimafijskega pravdnika pa svet ni ugodil in je imenoval Pi-er Luigija Vigno. Tako kolegi kot znaten del javnosti so v prejšnjih primerih skušali vplivati na uglednega državnega pravdnika, da bi ga zavrnili od namena, da zapusti vodstvo najslovitejše italijanske preiskovalne skupine. Tokrat pa kaže, da morebitna podobna prizadevanja bodo neuspešna. Borrelli, ki se je komaj vrnil z dopusta v Dolini Aoste, je na včerajšnjem srečanju z novinarji naglasil, da kljub veliki navezanosti na kolege tima Ciste roke ne bo odstopil od svojega namena. Borrelli je star 68 let, milansko tožilstvo vodi od leta 1988, upokojil se bo Cez 4 leta. Za mesto šefa generalnega državnega tožilstva v Milanu se bo potegovalo poleg Borrellija se sest drugih kandidatov; med temi je tudi njegov namestnik Gerardo D’Ambrosio, ki bi nadomestil Borrellija na Čelu tima Ciste roke v primeru, da imenujejo njegovega nadrejenega za Sefa generalnega državnega tožilstva. 19 AVGUSTI 998 v LIRAH * valuta nakupni prodajni Z < ameriški dolar 1763,00 1789,00 00 N nemška marka 979,00 995,00 funt šterling 2846,00 2901,00 5 0 švicarski frank 1165,00 1190,00 CO N h belgijski frank 46,80 48,80 <£ CO C/) francoski frank 289,00 299,00 CE rn rr danska krona 253,00 263,00 O Um 3 i non/eška krona 225,00 235,00 ^ a- ^ švedska krona 212,00 222,00 Z TJ kanadski dolar 1141,00 1181,00 IM (0 portugalski eskudo 9,13 10,03 2 N nizozemski gulden 859,00 884,00 oc avstrjski šiling 138,08 142,43 c* španska pezeta 11,11 12,21 grška drahma 5,57 6,37 irski šterling 2427,00 2507,00 japonski jen 11,80 12,70 d 89t% avstralski dolar 1010,00 1.080,00 madžarski florint 7,00 8,50 7 ; hrvaška kuna 260,00 285,00 W slovenski tolar 10,25 10,45 19 AVGUST 1998 v LIRAH 19. AVGUST 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1759,00 1789,00 ameriški dolar 1776,840 nemška marka 978,00 996,00 EKU 1945,820 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 986,310 nizozemski gulden belgijski frank 860,00 47,00 885,00 48,80 francoski frank funt šterling nizozemski gulden 294,210 2881,860 874,600 funt šterling 2822,00 2912,00 belgijski frank 47,832 irski šterling 2426,00 2521,00 španska pezeta 11,623 danska krona 255,00 265,00 danska krona 259,030 grška drahma 5,70 6,14 irski šterling 2473,360 kanadski dolar 1142,00 1177,00 grška drahma 5,874 švicarski frank 1164,00 1189,00 portugalski eskudo 9,637 avstrijski šiling slovenski tolar 138,00 10,15 142,50 10,48 kanadski dolar japonski jen švicarski frank 1160,570 12,310 1177,500 hrvaška kuna 260,00 280,00 avstrijski šiling 140,180 norveška krona 230,130 švedska krona 217,660 finska marka 324,390 MILANSKI BORZNI TRG 19 AVGUST 1998 INDEKS MIB 30: -1,08 delnica cena var. % Alleanza Ass. 23.425 -0,98 Bca di Roma 4.285 -0,16 Bca Fideuram 11.577 +2,19 Bca Pop.M 1 15.369 -1,21 Compart 1.636 -0,54 Comit 14.550 + 1,24 Credit 9.731 +1,85 Edison 16.327 -0,28 Eni 10.747 +0,83 Fiat 7.063 -0,16 Generali 66.496 +0,21 Imi 30.510 +0,89 Ina 5.666 +1,08 Italgas 7.903 -0,85 delnica cena var. % La Fondiaria 10.900 -0,74 Mediaset 10.801 -1,46 Mediobanca 24.159 +0,96 Montedison 2.099 - Olivetti 4.162 +1,53 Parmalat 3.020 -0,36 Pirelll Spa 5.688 + 1,10 Ras 26.072 +0,12 Rolo 45.829 -0,52 Saipem 7.421 +2,55 San Paolo To 29.435 +0,89 TIM 12.338 +0,35 Telecom Ita 15.176 +0,31 O ljubljanska banka Podružnica Milano LJUBLJANA / PO SKLEPU VIŠJEGA SODIŠČA LJUBLJANA / NARED BO SEPTEMBRA Krka lahko izdeluje in prodaja preparat Enap Razrešiti pa je treba še civilno tožbo v zvezi z zelo visoko odškodnino, ki jo je zahtevalo ameriško družbo Merck Predlog nacionalnega programa za mlade Dokument noj bi notočno opredelil, kaj morajo državo in »drugi nosilci« nuditi mladim LJUBLJANA - Potem ko je ljubljansko višje sodišče sprejelo sklep, v katerem je zavrnilo pritožbo ameriške družbe Merck, ni več nobene bojazni, da bi lahko do izteka patenta preprečili proizvodnjo in prodajo enalaprila, je za STA povedal namestnik predsednika uprave novomeške farmacevtske tovarne Krka Jože Colarič. S tem je po besedah Krkinega pravnega zastopnika v tem sporu odvetnika Mira Senice postopek v zvezi z začasno odredbo končan, ni pa še končan pravdni postopek zaradi domnevne kršitve patenta in plačila odškodnine, ki ga je Merck sprožil pred štirimi leti. Ta bo, kot je za STA pojasnil Senica, najverjetneje trajal več let. Kot je znano, je višje sodišče v Ljubljani 21. julija zavrnilo pritožbo družbe Merck & Co. Inc. Rahway iz New Jerseyja na ustavitev izvršilnega postopka. Odločitev sodišča, o kateri so javnost obvestili včeraj, je po besedah odvetnika Mira Senice dokončna, saj pritožba zoper sklep višjega sodišča ni mogoča. Ameriška multinacionalka se je namreč pritožila na sklep okrožnega sodišča z dne 22. junija letos, s katerim je sodišče razveljavilo svoj prvotni sklep - začasno odredbo -ter Krki dovolilo nadaljevanje proizvodnje in prodaje kemične snovi enala-pril, ki je sestavina zdravila za visok krvni tlak Enap. Ljubljansko okrožno sodišče je sicer pred tem, sredi maja, izdalo začasno odredbo, s katero je Krki prepovedalo proizvodnjo in prodajo enalaprila, vendar pa je Krka na odločitev sodišča vložila ugovor. V njem je med drugim navedla, da je sklep sodišča o začasni odredbi nezakonit, saj prepoveduje proizvodnjo in prodajo kemične snovi enalapril v celoti, spor pa zadeva le konkretni kemični postopek. Ljubljansko okrožno sodišče je nato 22. junija ugodilo pritožbi Krke in razveljavilo prvotni sklep o začasni odredbi, s čimer je dovolilo nemoteno proizvodnjo in prodajo Enapa. Merck se je na odločitev okrožnega sodišča sicer pritožil, vendar pa je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep okrožnega sodišča. Kot je pojasnil namestnik predsednika uprave Krke Jože Colarič, gre v sporu z Merckom pravza- prav za dve tožbi. Medtem ko se je letos spomladi vložena tožba, v kateri je Merck zahteval preprečitev proizvodnje in prodaje preparata enapril pod imenom Enap, z odločitvijo višjega sodišča končala, pa se glavna, odškodninska tožba v zvezi z domnevno kršitvijo patenta in plačila odškodnine (Merck zahteva približno sto milijonov dolarjev odškodnine) nadaljuje. Vnovič je poudaril pripravljenost Krke, da spoštuje morebitne zahteve oz. predloge sodišča v zvezi z izvedensko preučitvijo postopka za proizvodnjo enalaprila v Krki. Zdravilo Enap je najpomembnejši Krkin in slovenski izvozni izdelek. Krka po patentu, za katerega imajo po besedah predsednika uprave Miloša Ko- vačiča svoj mednarodno priznan, prijavljen in odobren patent, Enap izdeluje že deset let, prodaja ga v 30 državah in z njim ustvari 10 odstotkov celotne letne prodaje. V Krki poudarjajo, da je glavni namen tožbe Mercka, za katerega je to zdravilo prodajna uspešnica (lani je z njim zaslužil 2, 7 milijarde dolarjev), prekiniti priprave novomeškega podjetja, da bi bilo po poteku Mer-ckovega patenta (ta se bo iztekel leta 2000) dve leti med prvimi tekmeci z ena-laprilom na ameriškem trgu. Se zdaj je namreč zdravilo Krke, s katerim se namerava na ameriškem trgu pojaviti februarja 2000, šestkrat cenejše, Merck pa bi bil v prvem letu po lastnih izračunih ob pol milijarde dolarjev. (STA) LJUBLJANA - Urad za mladino Republike Slovenije bo predvidoma že septembra letos vladi predložil predlog nacionalnega programa za mladino, je v pogovoru za STA poudaril direktor omenjenega urada Stanko Salamon. V maju in juniju je potekala javna razprava o delovnem gradivu za ta predlog, in sicer so iz urada poslali predlog različnim nevladnim organizacijam, skupinam, drugim zainteresiranim inštitucijam in različnim ministrstvom, ki so podali svoje predloge in dopolnitve predloga. Zdaj pa v uradu poteka analiza in vključevanje njihovih predlogov v enoten predlog nacionalnega programa za mladino. Direktor urada upa, da bo vlada še letos predala predlog v obravnavo državnemu zboru. Salamon je poudaril, da v Sloveniji ni neke celovite mladinske politike in da namerava to vrzel zapolniti nacionalni mladinski program. To je kompleksen dokument, v katerem je treba natančno opredeliti, kaj morajo država in "drugi nosilci" zagotavljati mladim, s kakšnimi ukrepi in mehanizmi naj to zagotavljajo, pomembno pa je tudi sprejetje ustrezne zakonodaje. Direktor urada je poudaril, da se jim je v tem trenutku zdelo najbolj smiselno pripraviti nacionalni program, ki pa po njegovem mnenju lahko nekoč sproži tudi pripravo zakona, mladinske politike ali pa določene področne zakone. Nacionalni program predvideva urejanje celovitega položaja mladih na vseh posameznih segmentih, kot so kultura, izobraževanje, udeležba mladih v družbenem življenju, socialna integracija in stanovanjska vprašanja. Načelo dela urada za mladino, ki ga uvajajo tudi v mladinsko politiko, je po Salamonovih besedah nenehen dialog z nevladnimi organizacijami. Direktor urada je v zvezi s tem tudi poudaril, da je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki na področju mladinske politike uvaja ti. soodločanje, celo partnerstvo. Znotraj ministrstva za šolstvo je posebej za to ustanovljena mešana komisija za mladinska vprašanja, ki jo sestavljajo štirje predstavniki mladinskih organizacij in dva predstavnika urada. Komisija je pristojna za obravnavo vseh vprašanj, ki se nanašajo na mlade in ki so znotraj pristojnosti urada. Salamon ocenjuje, da imajo nevladne organizacije in še posebej mladinske organizacije v Sloveniji relativno velik vpliv na mladinsko politiko. Direktor urada tudi verjame, da nacionalni program še krepi to partnerstvo in dialog, in sicer s predlogom, da se tovrstna skupna telesa oblikujejo tudi na ostalih ravneh - tudi na lokalni ravni. Salamon je še poudaril, da imajo vse nevladne organizacije možnost participacije pri javnih sredstvih, kar pomeni, da so vsi razpisi urada odprti in so namenjeni izključno le nevladnim organizacijam. Prednost pa imajo kljub vsemu tiste nevladne organizacije, ki se prednostno ukvarjajo z mladinskimi vprašanji. Urad za mladino sodeluje tudi s šolami, in sicer s koordiniranjem preventivnih programov v zvezi z zlorabo drog, z nasiljem in podobnimi problemi. Na uradu skušajo spodbujati Sole, da tudi same izvajajo določene aktivnosti, kar pa je običajno neformalne narave in ne del šolskega obveznega programa. Zelo odmeven projekt je bil na primer Naj pove srce, katerega cilj je razvijati pozitivno miselnost mladih v osnovnih šolah in jih odvračati od negativnih vplivov. Kako veliko je zanimanje za ta projekt, pove tudi podatek, da se je lani na razpis javilo 150 šol, urad pa je bil sposoben financirati le 30 srečanj. (STA) VREME / PO NEURJU Furlanija: oddih po vročini, toča po soncu Največ težav v okolici Premariacca - Ledena zrna močno poškodovala trte VIDEM - V noči na sredo je silovito neurje, ki je zajelo deželo Fulranijo - Julijsko krajino, prekinilo poletni vročinski val. Temperatura je v kratkem času padla za kakih pet stopinj. Poleg dobrodejnih učinkov pa so v nekaterih predelih zabeležili tudi vrsto nevšečnosti in precej škode. Najhuje je bilo v okolici Premariacca, posebno v kraju Ipplis. Toča, ki se je usula, je poškodovala vinsko trto, ki tam uspeva - območje je znano po odličnem vinskem pridelku. Vinogradniki računajo, da so ledena zrna potolkla kakih petdeset odstotkov rastlin, tako da bo letošnja bera grozdja za polovico manjša od načrtovane, temu sorazmerno pa bo upadla tudi produkcija vina. Na nekaterih območjih so že začeli s posegi, katerih namen je zaceliti »rane«, ki so jih padavine povzročile na rastlinah. Sicer pa je hladni val zajel malodane vso deželo. Najo-bilnejše padavine so zabeležili na območju med mestecema Cento in Čedadom, turistom pa je nekaj sitnosti povzročil močan dež v Lignanu, naj večjem turističnem centru naše dežele. Meteorologi menijo, da bo jutri sijalo sonce, s tem pa bo tudi toplo, medtem ko bp v soboto in nedeljo spet hladneje. Neurje v Avstriji LINZ - Hudo neurje je v noči na sredo prizadelo Gornjo Avstrijo, zlasti območje Muehlviertel, kjer je na nekaterih mestih voda prestopila bregove. V občini Reichenau (okrožje Urfahr-Umgebung) je poplavilo kopališča na prostem in Športno igrišče. Gmotno Škodo ocenjujejo na več milijonov šilingov. Kakih 160 gasilcev je moralo izčrpati vodo iz številnih kleti, avtomobile in ceste pa očistiti pred blatom in nanesenim prodom. Tudi v občinah Alberndorf, Altenberg, Schvveinbach in drugih (okrožje Ur-fahr-Umgebung) so bile poplavljene Številne ceste, močan veter pa je izruval številna drevesa. Ranjen ni bil nihče. (STA/APA) Obvezna uporaba klicne številke skrbi Telecom RIM - Firma Telecom, ki ima v zakupu fiksni italijanski telekomunikacijski sistem, je pred dobrima dvema mesecema uvedla nov sistem telefonskih številk - po novem je treba vsaki telefonski številki obvezno dodati še klicno številko, ki je bila prej potrebna le za medrajevne klice. Nov sistem si je omislilo pristojno ministrstvo. Zaenkrat delujeta oba sistema (stari brez klicne številke in novi), kar naj bi uporabnikom dalo možnost, da se na nov sistem, ki ga bodo dokončno uvedli decembra, privadijo. Prav privajanje strank na nove, daljše telefonske številke, skrbi Telecom. Po podatkih, ki so jih doslej zbrali, uporablja klicno številko za klice znotraj istega klicnega okrožja le skupinica ljudi. Še največje probleme - menijo pri Telecomu - bodo imeli uporabniki avtomatičnih aparatov, npr. avtomatičnega faksa, modema, telea-larmov in servisa za pomoč ostarelim, ki deluje preko telefonskih linij. Ce imetniki ne bodo vsem telefonskim številkam dodali klicnih, naprave enostavno ne bodo delovale, opozarjajo odgovorni. Pordenonski vzorčni sejem v znamenju obrtništva PORDENON - Na letošnjem pordenonskem vzorčnem sejmu, ki bo od 5. do 13. septembra, bo več prostora obmerjenega obrtniški dejavnosti. Salon obrtništva Alpe - Jadran so prvič odprli leta 1976, od leta 1994 pa so ga začeli prirejati v sklopu splošnejšega vzorčnega sejma. Resor obrtništva je medtem časom pridobival vse večji ugled, zato so se organizatorji tokrat odločili, da ga začenjši z letočnjim velesejmom pravilno ovrednotijo. Obtrništvo je sicer obširen pojem, saj zajema področja umetne obrti, izdelave, prodaje, dobave, storitev in še marsičesa drugega. Na sejmu se bo predstavilo tudi Združenje obrtnikov pordenonske pokrajne; v središču pozornosti bodo letos računalniške obdelave podatkov, obiskovalcem pa bo na voljo informativno gradivo na CD-ro-mih in nekaj terminalov za internet. Poleg tega bo v sklopu velesejma na ogled več razstav, izvedenci pa bodo spregovorili o problemu varnosti na delovnem mestu. OD PETKA DO NEDELJE Stara Ljubljana bo znova oživela LJUBLJANA - Tradicionalna prireditev Noč v stari Ljubljani bo tudi letos, tokrat že devetič, zvabila Ljubljančane na piano in razgibala opustele ljubljanske ulice. Prireditev, ki bo, kot je na novinarski konferenci povedal Metod Stigl iz Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, potekala tri dni, in sicer od 21. do 23. avgusta, na različnih lokacijah po Ljubljani, ponuja paleto različnih dogodkov za najrazličnejše okuse. V treh dneh dogajanja se bodo na Kongresnem trgu, Mestnem trgu, Čevljarskem mostu, Levstikovem trgu in Trnovskem pristanu v večernih in popoldanskih urah zvrstili najrazličnejši izvajalci. V petek, 21. avgusta, se bo dogajanje začelo ob 18. uri z nastopom skupine Brizani project in nadaljevalo ob 21. uri s nastopom Čukov, Ljubljanske jazz selekcije in Alenke Godec, Miha Jazbinška in njegovih legend in Ibrice Jusiča. V soboto, 22. avgusta, bo Trnovski pristan oživel ob 14. uri z nastopom skupine Babilon, otroke bodo ob 12. uri na Mestnem trgu razveselili Joli & Moli s predstavo »Štirje letni časi«, zvečer pa se bodo od 18. ure dalje na različnih prizoriščih zvrstili Faraoni, Sun art, Make up, Greentovm jazz band, Mia Žnidarič s triom in Alenka Pintarič. Nedeljsko popoldne bo živahno na Trnovskem pristanu, kjer bo od 14. ure dalje igral Avia bend in bodo v vodi potekale športne igre. Zvečer pa bo na Čevljarskem mostu ob 19. uri dobrodelni koncert Jerneja Čopiča, ki bo ob spremljavi flavte igral na čelo, in recital dramskega igralca Alojza Sveteta v okviru projekta S čelom in športom po Sloveniji za pomoč Posočju, odvisnikom od mamil in obolelim za aidsom. (STA) NOVICE Pri Hmšici spet zaplenili marihuano HRUŠICA - Cariniki na mejnem prehodu Karavan-ke-Hrušica so popoldne v dveh tovornjakih albanske registracije odkrili večjo količino marihuane. Podrobnosti o najdbi mamil bodo predstavljene v petek. Po neuradnih podatkih so tokrat zasegli več kot tono omenjenega mamila. V dobrem tednu dni je to že drugo odkritje na karavanškem prehodu. (-STA) Deželna vlada podpira načrt iger brez meja TRBIŽ - Novoumeščena deželna vlada FJK podpira predlog Zimskih olimpijskih iger brez meja in skupno kandidaturo Trbiža, Celovca in Kanjske gore. Tako je poudaril odbornik za trgovino in turizem Se-Tgio Dressi, ki se je včeraj v Trbižu srečal z občinskimi upravitelji in z odgovornimi za turistično promocijo. Dressi je dodal, da bo treba kandidaturo krepiti tako s krepitvijo športnih infrastruktur kot z ovrednotenjem trgovine. Na teh dveh področjih, je dejal odbornik, se bo angažirala deželna vlada. V Velenju izkopali 205.100 ton premoga LJUBLJANA - V družbi Premogovnik Velenje so julija izkopali 205.100 ton premoga, v prvih sedmih mesecih letos pa 2.538.000 ton. Julijski rezultat presegla mesečni operativni načrt za 8, 5 odstotka, vendar zaostaja za letnim delovnim načrtom za 43, 3 odstotka. Tako kot v juliju je bil tudi v obdobju januar-julij presežen mesečni operativni načrt, medtem ko letni delovni načrt ni izpolnjen. Mesečni operativni načrt je presežen za 5, 8 odstotka, za letnim delovnim načrtom pa izkop tega obdobja zaostaja za 1, 7 odstotka. (STA) GLOSA Izrael in njegova protislovja Jože Pirjevec Prvi vtis ko pristaneš na letališču Ben Gurion blizu Tel Aviva je pisana človeška množica. Turisti v kričečih in ohlapnih poletnih oblekah so pomešani z ortodoksnimi Židi z velikimi črnimi klobuki in kaftani, z obrednimi vrvicami okoli pasu in dolgimi zalisci. Potem so tu še razni katoliški menihi v svojih kutah, pravoslavni popi v dolgih haljah in okroglih pokrivalih, arabske ženske zavite v rute... Vsakdo časti Boga s svojo nošo in pričesko, prepričan, da mu bo tako oblečen ali ostrižen še posebej všeč. Nekaj značilnega so tudi obrazi. V prvi vrsti obrazi ortodoksnih Zidov, ki prihajajo verjetno iz New Yorka, pa se zdi, da so pravkar stopili iz kakšnega galicijskega ali ukrajinskega shetla, saj nosijo na svojih bledih licih stoletja molčečega in bogaboječega trpljenja. Izrael seveda ni samo to. V njegovih mestih je še bolj kot sled tradicije čutiti vpliv modeme Amerike, ki se v nenavadni mešanici spaja z včerajšnjo Sovjetsko zvezo. Ruske emigrante, ki se še niso privadili hebrejščine srečaš na vsakem koraku, pa tudi ruske napise in plakate, saj je očitno, da se mnogi ne nameravajo odpovedati svoji moskovski ali petersburški dediščini. Za človeka, ki prihaja iz obmejnega okolja in ima klinično oko za me-detnične probleme, je še posebno zanimiv odnos med Izraelci in Arabci. Judovska država praznuje letos 50-letnico svojega obstoja, kar pomeni tudi pol stoletja spopadov s Palestinci. Bolj kot televizijske novice o napetostih teh dni, ki so posledica odločitve izraelske vlade, da zapre vodo pale- stinskim naselbinam, me o tem prepričujejo strogi varnostni ukrepi, ki jih je opaziti vsepovsod in številni vojaki, oboroženi z brzostrelkami. Latentno nasilje, prisotno v tem prostoru je še kako očitno, saj marsikateri račun med starimi arabskimi prebivalci in židovskimi prišleki še ni in verjetno še dolgo ne bo poravnan. Pri tem se človek znajde v zagati, saj ne ve s kom bi potegnil: z Židi, ki so šli skozi ogenj holokavsta in ki so spremenili mnoge predele skalnate in peščene Palestine v bujno zelenico, ali z Arabci, ki v svoji agresivnosti in zaostalosti ne vzbujajo veliko simpatij, so pa vendarle žrtev zgodovinskih okoliščin, za katere niso odgovorni. Racionalno je lahko reči, da bi se morali sprijazniti s politično danostjo, saj je Izrael ekonomska civilizacijska in vojaška velesila, ki ji ne morejo biti kos, mogoče pa je tudi razumeti njihov nemočni bes in sovraštvo, kljub temu, da se pogosto izražata v dejanjih slepega nasilja. Vsa ta bolečina in napetost pa sta za tujega opazovalca toliko bolj žgoča v krajih, kjer vsak korak spominja na Našega Gospoda in na njegov nauk o ljubezni. MLADI NA POČITNICAH / 1 DEL SKidij in zabava v tujini: Nica in Moskva Dve dekleti poročata o študijskih tečajih jezikov Počasi se bližamo koncu letošnjega poletja...nekateri se Sele pripravljajo na odhod na počitnice, drugi pa so že zdavnaj pospravili kovčke v omaro. Med te sodijo Študentje, ki se pripravljajo na septembrske in oktobrske izpite, potem ko so preživljali poletje tudi ob Studijskem izpopolnjevanju. Gre predvsem za poletne tečaje tujih jezikov, ki jih mnoge organizacije prirejajo širom po Evropi. O francoskih in ruskih Studijskih tečajih poročata sledeča intervjuja. Enaindvajsetletna Študentka francoščine in nemščine o dveh tednih v Nici: Kako si prišla do tečaja? »Obrnila sem se na mednarodno uveljavljen francoski kulturni center Albance fran-caise, ki ima sedež tudi v Trstu. Tu so mi posredovali podatke o raznih variantah. Odločila sem se za šolo v Nici, ki je imela naslov na internetu, tako da sem rezervirala kar prek računalnika!« Kje si stanovala in kako si potovala v Nico? »Tja in nazaj sem se vozila devet ur. Stanovala sem v zelo lepo opremljenem Dijaškem domu, kjer sem razpolagala z enoposteljno sobo s svojo kopalnico in kuhinjo. Kot alternativo bi lahko izbrala bivanje pri družini, v youth hostelu ali hotelu.« Kaj pa lahko poveš o tečaju in obiskovalcih Sole? »Izbirali smo lahko med petnajstimi, dvaindvajsetimi ali tridesetimi urami študija tedensko, poleg tega smo imeli na razpolago jezikovni laboratorij s kasetami in računalniki. Tečaje so obiskovali mladi od osemnajstih do štiriintridesetih let, tako da zabave ni manjkalo. Največ je bilo Poljakov, zelo malo pa Italijanov.« Studijske počitnice niso samo Študij, so tudi zabava, kajne? »Seveda! Takoj sem dobila družbo, vsak večer smo hodili na plažo, ki je bila v neposredni bližini velike ulice s trgovinami, odprtimi do poznega. V diskoteko nismo hodili, ker je bila predraga. Vse je bilo precej drago: za dve kepici sladoleda sem odplačala 5000 lir!« To je Francija. Zakaj si se odločila za Nico? ”Za študij francoščine prirejajo tečaje v Nici in Parizu. V Pariz pa bi rajši šla na počitnice, brez študijskega bremena.” Se priporočilo našim mlajšim bralcem... ”Po eni strani priporočam bivanje pri družinah, kjer si v stalnem stiku z jezikom. Po drugi strani pa v študentskih stanovanjih, v katerih sem bila jaz, nimaš npr. obveznosti, da se vračaš ob določeni uri ipd. Si bolj svoboden ...” Triindvajsetletna študentka ruskega in slovenskega jezika in književnosti o dvotedenskem bivanju v Moskvi: Kako je prišlo do tega, da si se odločila za studijske počitnice v Moskvi? »Tečaj je priredila državna univerza MGU v Moskvi ter poslala vabila na druge univerze, med temi tudi na Iju- Ker bi radi Se naprej poročali o letošnjih počitnicah, predlagamo mladim bralkam in bralcem, ki bi nam radi posredovali svoje izkušnje, dogodivščine in vtise z letošnjih počitnic, da se preko telefona, faksa ali neposredno javijo v uredništvu. bljansko. Profesorica ruščine nas je o tem med predavanji seznanila in prijavili smo se v štirinajstih, večinoma iz prvega in drugega letnika.« Kje ste stanovali in kako je potekal vaš “standardni” dan? »Živeli smo v študentskem domu, v sekciji, kjer živijo študentje, ki prihajajo z Vzhoda, se pravi iz Japonske, Tajvana, itd. Sama sem bila v sobi s prijaznim japonskim dekletom Mijeko in tudi z ostalimi vzhodnjaki smo bili v zelo dobrih odnosih. Učne ure smo imeli od 9. do 12. ure s profesorjem moskovske univerze. Z nami so bili še študentje iz drugih krajev, se pravi iz Firenc, ZDA, Kanade, Španije, itd. Popoldne smo si ogledovali Moskvo, njene muzeje, cerkve in druge zanimivosti. Nekajkrat smo šli po mestu tudi zvečer, večinoma smo zahajali v lokale za študente, ki so nam jih tudi drugi priporočali. Spoznali smo več študentov iz različnih krajev sveta, tako da je bilo družabno življenje še kar razgibano.« Kaj bi od tega potovanja ocenila kot pozitivno izkušnjo, kaj pa kot negativno? »Na žalost je bil pouk ruskega jezika zelo slabo izpeljan, saj se profesorji niso preveč zanimali za naše napredovanje. Mnogo izmed nas se je pred zaključkom tečaja izpisalo in se raje po drugih poteh učilo ruščine. Kot sem že povedala, pa je bila gotovo pozitivna družabna plat. Ljudje, ki sem jih spoznala in dnevi, ki smo jih skupaj preživeli, mi bodo še dolgo ostali v spominu.« Vem, da si pred devetimi leti že bila v Moskvi. Kako bi ocenila sedanje stanje in življenje ljudi v primerjavi s časom, ko je bila tu Se Sovjetska zveza? »Mislim, da je v življenju prebivalstva vidna precejšnja razlika. Pred devetimi leti so bili namreč vsi približno na isti ravni, čeprav je bilo očitno, da niso bili posebno bogati. Letos pa sem opazila, da obstaja majhna skupina ljudi, ki je izredno bogata, kar je razvidno iz oblek, avtomobilov, hiš in trgovin. Po drugi strani pa je naraslo število ljudi, ki prosjačijo po ulicah, med katerimi je največ starih in pohabljenih ljudi ter majhnih otrok. To pa zato, ker je Sovjetska zveza dajala veliko več važnosti socialnim in zdravstvenim podporam, medtem ko se današnja Rusija premalo zanima za žrtve, ki jih povzroča na svoji slepi poti v kapitalizem.« (JPč in BiS) Filmski večer v Revoltelli V okviru poletnih pobud tržaškega muzeja bodo jutri v avditoriju predvajali vrsto kratkometražnih filmov italijanskih avtorjev. Jutrišnji večer sodi v filmski program, ki ga je za družbo Comunicarte osnoval Daniel N. Casagrande. Večer kratkometražnih filmov ni zelo običajen, vendar - kot tudi dokazuje vsakoletni festival Alpe Adria -, se prav s krajšimi, vsestransko manj zahtevnimi filmi, lahko predstavijo mlajši ustvarjalci. Jutri, predvajanja se bodo začela ob 21. mi, bodo predstavili sedem kratkometražnih filmov, ki so jih ustvarili posamezni avtorji ali pa skupine. Tematike so zelo različne, od predstavljanja individualnih usod do prikaza življenja v Albaniji ali pa v povojnem Sarajevu. PISMO UREDNIŠTVU Ob 80. obletnici prve svetovne vojne V Primorskem dnevniku smo prebrali, da za obletnico konca prve svetovne vojne 4. novembra namerava Pokrajina predlagati, da bi se pred kostnico v Redipugli - Sredipolju zbrali predstavniki vseh 16 držav, katerih vojaki so umirali na kraški fronti. Za to je pokazal veliko zanimanje tudi obrambni minister Andreatta Vsa stvar ni tako preprosta, kot se na prvi pogled dozdeva. Sam sem bU pred tem obeležjem velikokrat, saj že več kot deset let spremljam najrazličnejše skupine, ki obiskujejo Goriški Kras in bojišča iz 1. svetovne vojne. Vedno znova prihajam do mučnih spoznanj. Naši slovenski vodiči zelo radi povedo, da je Re-dipuglia »Slovenskih fantov grob«. Drugi sploh ne vedo, da so samo lučaj naprej pokopani tudi naši Janezi na Avstrijskem pokopališču. Mimogrede pripomnim, da gre velika zahvala pokojnemu duhovniku don Ninu Lupieriju, da je pri tem pokopališču večjezični napis. On je nekajkrat posredoval in tudi odločno zahteval, da se je to postavilo. To malokdo ve. Redipuglijska kostnica ostaja krepko sporen spomenik. Se vedno dobimo italijanske vodiče, kot tudi avstrijske, ki povedo, da so od državne ceste, pa do mavzolejev generalov, kjer so samo v italijanskem jeziku napisani slovenski kraji, pokopani poraženci. Tako pridemo po poražencih k zmagovalcem. To razlago sem tudi sam velikokrat poslušal, pa se mi zdi, da bi bilo pošteno in tudi pravično pred zgodovino, da bi se to razčistilo. Kaj je na tem? Kje je resnica? Naj bi naši zamejski zgodovinarji to enkrat za vselej razčistili. So to samo govorice nekega pretiranega spomina, ali pa je to res? Drugače bo ob 4. novembru 15 predstavnikov vlad ali držav stalo na kosteh svojih prednikov in tako kazalo zelo nedostojno pieteto do prednikov. Ambrož Kodelja GLEDALIŠČE MIELA / V PONEDELJEK ZVEČER Černigoj: stokrat vse najboljše! Srečanje prirejajo teater Miela, Bonaventura in Skupina 78 Na stoti Černigojev rojstni dan se bodo lahko njegovi prijatelji, znanci, učenci in tudi vsi ostali zbrati na nekonvencionalni družabnosti, ki jo v gledališču Miela prireja vodstvo teatra v sodelovanju z zadrugo Bonavventura in Skupino 78. Černigoju bodo nazdraviti na razstavi Transformation, s katero so v prvi vrsti spremenili običajno notranjo ureditev gledališča. Kot so napisati na matih vabilih, je umetnika najbolje proslaviti v družbi ostalih umetnikov. Se posebej, ker gre za heterogeno skupino sodobnih ustvarjalcev, ki skušajo v likovno umetnost vnašati nove prijeme in poglede. In Avgust Černigoj, ki se je rodil v Trstu 24.avgusta 1898, je bil velik inovator in večni iskalec nečesa novega. Na osnovi načela, da je umetnost zelo stroga in resna oblika zabave, organizatorji vabijo vse, naj ogled zanimive razstave sodobne umetnosti ustvarjalcev iz raznih držav združijo s sproščenim druženjem. Praznik na stoti Černigojev rojstni dan se bo začel v ponedeljek, 24. t.m., ob 21. uri, medtem ko bodo razstavo Transformation (kot vsak delovnik) odprti ob 18. uri. V ponedeljek se bodo Černigoja spomnili predvsem kot učitelja, ki je znal posredovati ljubezen do umetnosti. Ob tem se organizatorji nadejajo, da bo njegova ustvarjalnost celostno prišla do izraza na dveh pomembnih razstavah, ki sta v pripravL in sicer v tržaškem muzeju Re-voltella in v ljubljanski Modemi galeriji. VEČER V KROŽKU TOMMASEO Kravosov poklon Giacomu Leopardiju V četrtek je Studijski in raziskovalni center Nic-cold Tommaseo pripravil svojim članom in prijateljem zanimiv kulturni večer v kavami San Marco v Trstu. Skoda le, da je bilo tako vroče, da so se udeleženci ob spremljanju programa »hladiti« z mrzlimi pijačami in skušali tako vsaj delno omiliti res neznosno soparo. Večer je odprl Edoardo Kanzian, ki je povedal, zakaj so se odločiti prav za Giacoma Leopardija, za njegovo poezijo, pa tudi za njegove dalekovidne študije s področja fizike in astrofizike. Prav zaradi te raznolike dejavnosti Leopardija je center povabil na večer tudi znano tržaško astronomko Margherito Hack in fizika Stefana Fontano, poleg seveda pesnikov Claudia Grisanci-cha in Marka Kravosa. Prvo gostjo so prisotni še posebno prisrčno pozdravili, saj so bili, kot večina Tržačanov, še pod vtisom gledanja neba v noči med 12. in 13. avgustom, ko se je med padajočimi zvezdami pojavila zeleno-bela svetloba. Hackova je potrdila, da je šlo le za meteorit, ki je bil nekoliko večji od ostalih in se je razblinil v naši atmosferi bliže zemeljski obli. Slediti so posegi ostalih gostov večera, med katerimi se je Marko Kravos spomnil pesnika Gradnika, ki je prevedel dela Leopardija; od le-teh je Kravos izbral in prebral pesem »Infi-nito« v slovenskem prevodu. To je bilo že drugo Kra-vosovo gostovanje na večerih italijanskega kulturnega društva, kar potrjuje pomen naše kulture in ustvarjalnosti, tudi ko gre za prevajanje pomembnih italijanskih avtorjev. Zanimiv večer sta popestrila igralca Luisa Vermi-glio in Elia dal Maso, ki sta prebrala odlomke Leopar-dijevih poezij, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel livio Cechelin. Neva Lukeš ŽUPANOVA ODREDBA / GLOBE ZA KRESNIČKE IN KLIENTE OBČINSKI SVETOVALEC SKR Ukrep proti prostituciji že buri tržaške duhove Po vsej verjetnosti go bodo začeli izvajati nocoj Venier o težkem delu v upepeljevalniku Kritike občinski upravi in podjetju ACEGAS glede pomanjkljivega upravljanja strukture Tržaški mestni redarji niso do včeraj na pod-večer prejeli Se nobenega novega ukaza o »lovu na poulične prostitutke in njihove kliente«, ki jo je izzvala torkova županova odredba. Illy je podpisal sklep, s katerim je na celotnem občinskem teritoriju dejansko prepovedal poulično prostitucijo in odredil kaznovanje tako prostitutk, ki razkazujejo svoje čare na cesti, kot tudi klientov, ki bi jih zalotili, da so ustavili avtomobil kresnički in jo povabili v vozilo. Klienti bodo kaznovani z globo od 400 tisoč do milijona lir, globa za prostitutke pa bo znašala od 200 tisoč do milijona lir. Ob takojšnji poravnavi globe bodo oboji deležni »popusta«: plačati bodo morali 333.500 lir, popust pa ne bo veljal za »povratnike«. Zupan Illy je tudi odredil prepoved vožnje med 21. in 7. uro v ulicah, na katerih običajno poteka opravljanje najstarejše obrti, to je na Trgu Panfili, v Ul. Corsi in v Ul. Trento od Ul. Milano do Ul. Galatti. V odredbi je zapisano, da postanejo ukrepi takoj izvršljivi, kaže pa, da se je pri pripravljanju akcij za zaviranje prostitucije nekaj zapletlo. Po vsej verjetnosti bodo imele prostitutke in njihovi klienti Se nocoj mir, od jutri pa naj bi nadnje udarila »šiba Zupanova«. Objava odredbe je takoj izzvala v mestu vrsto odmevov. Med prvimi je bil že spet tajnik Julijske fronte Giorgio Marchesich, ki je v svojem sporočilu sicer pritrdil županu, češ, da je odstranitev kresničk z mestnega središča pozitivna. Takoj pa je dodal, da bi bilo treba dobiti kako alternativno rešitev, da bi omogočili prostitui-ranje na dostojen, higiensko neoporečen in diskreten način. Marchesich je takoj našel kraj, kjer bi lahko zacvetela taka prostitucija: v industrijski coni. To območje je ponoči samotno, razpolaga z velikimi površinami. Dovolj bi bilo, ko bi uredili primerna stranišča in območje zagradili. Na ta način bi lahko mestni redarji in policisti celo legitimirali prostitutke, in ugotovili, ali je med njimi kakšna nezakonita pribežnica, je ponudil Marchesich roko pravici. Seveda je vprašljivo, kateri klienti bi pristali na skok čez plot v tako zagrajenem in policijsko nadzorovanem okolju... Zupan Illy je v svoji odredbi izrecno zapisal, da je ukrep potreben, ker je postalo v zadnjih mesecih nočno življenje v nekaterih predelih mestnega središča neznosno. Pri tem se je držal poti, ki so jo v preteklih dneh začrtali številni župani drugih severnoitalijanskih mest. Vprašanje pa je, ali je taka pot pravilna. Dvom je izrazil tudi nekdanji predsednik italijanskega ustavnega sodišča, Tržačan Livio Pa-ladin. V radijskem intervjuju je poudaril, da bi moral parlament izglasovati zakon z ukrepi, ki bi veljali za celotno držav- no ozemlje. V primeru samovoljnega ukrepanja občin obstaja namreč nevarnost, da bi prišlo v različnih krajih do različnega tolmačenja (in kaznovanja) za povsem podobne dogodke, kar je s pravnega vidika nesprejemljivo. V Illyjevi odredbi je ob koncu zapisano, da lahko »prizadeti« vložijo zoper globo priziv na Deželno upravno sodišče (TAR), prav v prejšnjih dneh pa je v vsedržavnem tisku znan odvetnik razlagal, da bi upravna sodišča ob prizivih prostitutk in njihovih klientov zelo verjetno zavrgla sedanje ukrepe županov proti prostituciji, ker naj bi vnašali razlike med posameznimi območjij v državi. Uslužbenci upepeljevalnika nadaljujejo svoje delo v nemogočih delovnih pogojih: med podganami, vsakovrstnimi odplakami in velikanskimi kupi odpadkov. Na njihovo nevzdržno delovno stanje je spet opozoril načelnik svetovalske skupine Stranke komunistične prenove Jacopo Venier, ki je pred časom že nakazal pristojnemu občinskemu odborniku Umbertu Fortuni Dros-siju položaj dela v upepeljevalniku, a ni prejel drugega odgovora kot samo ugotovitev, da je za nastalo stanje krivo povečanje odpadkov. Venier želi sedaj izvedeti, kako bodo pristojne službe nadoknadile nakopičeno delo, kako bodo sežgah na tisoče ton nesnage, ki se je nabrala v upepeljevalniku od januarja. Odprtih vprašanj je še več. Predvidena je na primer zamenjava dveh elektrofiltrov, kar pa bo le obliž na veliko rano upepeljevalnika, saj bi bil potreben celovite prenove. Venier zato predlaga resen pristop k stvari: srečanje med Tržaško občino, podjetjem Acegas, podjetjem, ki ima v zakupu upepeljevalnik, uslužbenci obrata in njihovimi sindikahumi organizacijami, da bi se skupno soočib s sedanjim emer-genčnim stanjem in začrtali vzdrževalna dela. Načelnik svetovalske skupine SKP se je obregnil tudi ob podjetje ACEGAS. Občina je oddebla temu podjetju upravljanje upepeljevalnika, da bi si pridobilo potrebne izkušnje pred prevzemom novega tovrstnega obrata, ki naj bi začel delovati leta 2000. ACEGAS pa je oddal upravljanje naprave v podnajem, in sicer podjetju, ki se vse prej kot zanima za vzdrževanje strukture, da bi jo ohranilo v dobrem stanju. Povrhu vsega ACEGAS povsem opušča nadzor nad strukturo, zaradi česar je sploh vprašljivo, kako bo lahko to podjetje prevzelo upravljanje občinske smetarske službe. Venier je v svojem tiskovnem sporočilu zapisal, da občinski svet ni doslej še razpravljal o premestitvi smetarske službe pod okrilje podjetja ACEGAS. Ce bo hotela občinska uprava nadaljevati po tej poti, bo morala dokazati, da je podjetje ACEGAS sposobno upravljati smetarsko službo, kar pa izkušnje z upepeljevalnikom postavljajo pod velik vprašaj, je zaključil Venier. OB DEVETDESETLETNICI Priznanje za pisatelja Giorgia Voghero Tržaški pisatelj Giorgio Voghera je dopolnil devetdeseto leto starosti. Ob priliki ga je obiskal podžupan Roberto Damiani in mu v imenu tržaške občinske uprave izročil srebrn žig iz trinajstega stoletja. S simboličnim dejanjem se je Trst delno želel oddolžiti tudi temu kulturniku, ki v svojih delih podoživlja pestro duSo našega mesta. H DEŽELNI URAD ZA DELO h Sprejemali bodo prošnje za nekatera detovna mesta Deželni urad za delo obvešča, da bodo v ponedeljek, 24. in v torek, 25. tim. na sedežu v Ul. Fabio Severo 46/1 od 8.30 do 12. ure sprejemali prijave za udeležbo na selekcijah za nekatera delovna mesta (predstaviti je treba model C/l ali roza izkaznico ter delovno knjižico). Delovna mesta so naslednja: Deželna zdravstvena služba - bolnišniško podjetje »Ospedah Riu-niti« iz Trsta: 5 pomočnikov za čistilno službo in/ali prevoz bolnikov in materiala (določen čas 6 mesecev); Občina Trst: 1 mesto strojepisca (določen čas od 6.10. do 4.11.1998); 3 dmžbeno-zdravstveni delavci za čiščenje in urejevanje prostorov in nudenje pomoči mladoletnikom (določen čas 6 mesecev, part-ti-me 12 ur tedensko); 1 uslužbenec na pokopališču (pokop in odkop trupel, 'določen čas 6 mesecev). Interesenti morajo imeti diplomo nižje srednje Sole, predložiti morajo dokumentacijo o davčni prijavi za leto 1997 in družinski list. NOVICE Šolski pouk od 14. septembra Na vseh šolah Furlanije-Julijske krajine se bo pouk letos začel 14. septembra. Naša dežela bo prva odprla šolska vrata skupaj s Piemontom, Dolino Aoste, pokrajinama Trento in Bočen, Lombardijo, Markami, Lacijem in Abruoi. Druge dežele bodo pričele s poukom nekaj dni pozneje, po vsej Itabji pa se bo pouk končal 10. junija. Kmalu bodo stekle pobude Pokrajine skupaj Tržaška pokrajina bo priredila tudi letos pobudo Pokrajina skupaj v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, s Fundacijo CRT in z Delavskimi zadrugami. Program bo trajal do prihodnjega oktobra. Osrednje manifestacije bodo v okviru treh obmorskih občin tržaške pokrajine: 11., 12. in 13. septembra bodo priredib v Miljah, Trstu in Sesljanu večerne ognjemete, prihodnjega 29. avgusta pa bo koncert operne glasbe v dvorišču novega sedeža Pristaniškega poveljstva, kjer bo prihodnji torek javna predstavitev celotne pobude. Še vedno na ogled razstava o židovskih družinah v Trstu PROTI JUTRU V ŽAVLJAH PROSTITUCIJA / VEDEL SE JE NASILNO Agenti finančne straže prijeli 9 tujih državljanov Spravila ga je v bolnišnico Mlada prostitutka je nasilnega klienta z nožičem ranila v trebuh Agenti finančne straže iz Milj so ustavili devet makedonskih državljanov, ki so ilegalno prekoračili slovensko-italijansko mejo. Okrog 4. ure so pri avtobusni postaji v Zavljah opazili sumljivo osebo. Medtem ko so jo legitimirali, so za poslopjem bližnje bencinske črpalke zagledali Se nekaj drugih, ki so se nemudoma pognale v beg. Čeprav so bili samo v treh, so se finančni stražniki pognali za njimi in jih prijeli. Vseh devet so odpeljali v urade v Miljah, kjer so jih identificirali. Ugotovili so, da so se z avtomobilom pripeljali preko Hrvaške in Slovenije do meje, ki so jo prekoračili peš, blizu Oreha. Bili so brez vstopnega vizuma, nekateri so pred časom že bili v Italiji, od koder so jih tudi izgnali, iskala jih je kvestura iz Grosseta. Operacija se je zaključila na mejnem prehodu pri Rabojezu, kjer so deveterico izročili slovenski policiji, kateri so tudi uspeli dokazati, da so tujci res prišli preko slovensko-italijanske meje. Ponarejali so znamke na industrijskih izdelkih Kontejnerje so pripeljali iz luk na Bližnjem vzhodu, namenjeni so bili v Albanijo, v njih so bila oblačila in obutev. Agentom finančne straže pa nekaj ni šlo v račun, odločili so se za podrobnejši pregled kontejnerjev in ugotovili, da izdelki nosijo znamke znanih industrijskih hiš, vendar gre le za zelo dobre ponaredke. Tako so zaplenili 34.000 parov copat za plažo (znamke Adidas, Puma, Žico), 7.281 parov telovadnih copat Adidas, Fila, Nike in Reebock ter 1.020 nahrbtnikov Adidas in Nike. Preiskava je Se v teku, saj skušajo ugotoviti, kdo je pri prepovedanem poslu še sodeloval. Na kliente je 30-letna B.S. običajno čakala v Terezijanski četrti, v noči na 9. avgust je z avtomobilom pripeljal mimo približno 30 let star moški in jo povabil, da vstopi, namenila sta se na Kras, na območje pri bazoviški fojbi. Kmalu pa se je"začela hudo kesati, po poti je moškega prepoznala", bil je nasilnež, ki ji je ob neki drugi priložnosti s silo vzel 100 tisoč lir. Zbala se je, da se bo srečanje tudi tokrat zanjo slabo končalo in ga je skušala prepričati, da avto ustavi in da se vrneta v mesto. Neznanec pa ni hotel nič slišati, takoj je pokazal svoje pravo lice, začel je groziti, tako da je ženska odšla z njim na Kras in proti svoji volji ugodila njegovim zahtevam. Običajno se srečanja s prostitutkami s tem tudi končajo, a očitno to ni bilo normalno srečanje. Mlada ženska (ki ima sicer italijansko državljanstvo) se ni mogla znebiti bojazni, da jo čaka še kaj hujšega in je zbežala iz avtomobila, skušala se je skriti v goščavi. Neznanec pa se je pognal za njo in jo dohitel. Tedaj je potegnila nožiček in ga ranila v trebuh, tako da je naposled le odnehal, nakar si je nekako le pomagala do kvesture, kjer je vložila prijavo. Potožila je tudi, da je izgubila nekaj zlatih predmetov: iz strahu, da je nasilnež ne bi oropal, si jih je med odnosom snela in skušala skriti. Moškega je podrobno opisala in povedala, da je vozil avtomobil ford fiesta, ni pa vedela povedati številk registrske tablice. Agenti so uvedli preiskavo, najprej so se pozanimali, če se je kdo zaradi rane na trebuhu zatekel po pomoč v bolnišnico. Ugotovili so, da se je 9. avgusta zjutraj v glavni bolnišnici res predstavil moški z rano na trebuhu. Povedal je, da je rezal kruh, nož pa mu je nerodno zdrsnil. Poškodba ni bila prav nedolžna, sprejeli so ga na zdravljenje, moral je na operacijsko mizo. Agentom se je njegova pripoved takoj zdela sumljiva in medtem ko je bil na zdravljenju, so začeli o njem poizvedovati. Zbrali so neizpodbitne dokaze, bil je prav oseba, o kateri je govorila prijava 30-letne prostitutke. Ime mu je Vit-torio Notarfranco, star je 33 let in je doma iz Genove, živi sicer v Trstu, vendar je brez stalnega bivališča. Sedaj je na razpolago javnemu tožilcu Titu. Za sabo ima že nekaj primerov posilstva, nekaj žensk pa je tudi telesno poškodoval. V muzeju Sartorio na Trgu Papeža Janeza XXIII. je še vedno na ogled razstava o židovskih družmah v Trstu od 1814 do 1914. Razstava je na ogled od 9. do 19. ure vsak dan razen ponedeljkov, vstopnica stane 8.000 lir (znižana cena 5.000 lir). Nastop gojencev Tartinija v Miramaru Danes in jutri ob 21.15 bo v dvorani prestola Mira-marskega gradu nastop gojencev tržaškega konservatorija Tartini. Večera, ki spadata v okvir pobud »Umetnost pod zvezdami - glasba v gradu« pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine, sta posvečena komorni vokalni glasbi: na programu so Mozartove, Schubertove, Rossinijeve, Lebarjeve in druge skladbe. Vstop na koncert je prost za mlajše od 18 let in starejše od 60 let. Možen je ogled gradu od 20.30 do 22.45. Tudi Sap za zaprtje centra za priseljence Avtonomni sindikat pobcistov Sap se je pridružil številnim drugim organizacijam, ki so že zahtevale zaprtje centra za nelegalne priseljence v Starem pristanišču. Med drugimi razlogi, ki jih navaja Sap, je dejstvo, da je to edino središče za vso Severno Italijo, da struktura ni primerna za preživetje več desetin priseljencev in niti za delovanje policistov. Sap predlaga tudi, naj bolj človeško sprejmejo begunce, ki prosijo za zatočišče, nelegalne priseljence, ki ne posredujejo svojih pravih osebnih podatkov, pa naj izženejo v roku 24 ur. Spodletel poskus vloma Karabinjerji so aretirali 33-letnega Micheleja Aido-neja, ki je skušal vdreti v neko tobakamo v mestnem središču. Presenetili so ga prav med vdiranjem, pri sebi je imel izvijač in žepno svetilko. POLETNI CENTER NA OPČINAH / SKLAD MITJA CUK Obisk v tovarni perutnine... Kmečki svet letošnja tema središča __________KNJIGE / »KULTURNA GOLJUFIJA«__ Kupovali enciklopedijo, kupili pa ličila in televizor Nasveti staršem, ki kupujejo knjige otrokom: pojdite v znane knjigarne in trgovine z računalniki, preverjajte cene in ne nasedajte sladkim besedam Prvi teden poletnega središča v otroškem vrtcu na Opčinah se bliža koncu. Obiskovalci središča bodo sicer tu preživeli še naslednji teden, ki se bo zaključil s predstavo, za katero so se začeli pripravljati že prve dni. Opensko središče je, po proseškem, druga tovrstna poletna pobuda za otroke v priredbi Sklada Mitja Cuk. Obiskuje ga trideset malčkov od treh do desetih let starosti, ki v letošnjem središču spoznava kmečki svet in na to temo tudi ustvarja. Načrt za potek centra sta izoblikovali Darja Radetti in Jana Lavriha, dve izmed osmih animatorjev - vzgojiteljev, ki v izmenah spremljajo dejavnosti otrok. Ze v prvih dneh so otroci, porazdeljeni v tri starostne skupine, spremenili večji prostor v vrtcu v tovarno perutnine. Ne gre za klavnico, ampak za proizvodnjo kokoši in petelinčkov, ki bodo naselili kmetijo. V naslednjih dneh bodo zaživele še druge domače živali, za katere bodo izoblikovali oblekice. Največji fantje so že izdelali načrt za kmetijo. Vsak je narisal svojo zamisel, iz vsakega izdelka pa so na veliko polo papirja prenesli najboljši del. Michael je narisal kmetijo, nekateri griče, ostali gore in drevesa. Vzor za svoj kmečki svet bodo lahko dobili pri ogledu kmetije in hleva v Bazovici, kamor se bodo popeljali na izlet. Na krajše izlete, pravzaprav na sprehode v bližnjo okolico, se odpravijo vsakokrat, ko jim vreme dopušča. Od sonca in neprijaznih oblakov je odvisna tudi uporaba bazena, ki stoji na vrtu ob gugalnicah. Sicer so se nekateri kopali že v bazenih drugih poletnih središč. Za desetletno Olgo iz Zgonika je na primer openski poletni center že tretji v letošnjem poletju, obiskovala je center v svoji vasi, nato na Proseku in sedaj na Opčinah. Tudi Kevin je bil že na Proseku, bil je tudi v koloniji v Fiesi, in tudi on je zdaj na Opčinah. Otroci so v glavnem slovenskega materinega jezika; nekateri, italijanskega rodu, pa so tu, da bi se naučili slovenščine. Ob animatorjih, med katerimi je že omenjena Jana odgovorna za petje, Andrej Vremec pa za športne dejavnosti, so otrokom na razpolago še mladoletni prostovoljci in zunanji sodelavci. Tako prihaja v plesno delavnico Petra Križ-mančič, likovno delavnico pa oblikujeta Jasna Merku in Magda Tavčar. Da je tudi ob likovnem ustvarjanju zelo zabavno priča Vesna, ki si je na roke namazala tekoče lepilo in s tem izumila novo igro... JPč Business je trd posel: zato si marsikdo, ki do bogastva ne more priti na pošten način, pogosto omisli »krajšo pot« do težkega mošnjička. Bolj ali manj nasilna reklama spremlja človeka vse življenje. Se pripravljate na poroko? Vaš poštni nabiralnik bo poln reklamnih letakov raznih trgovin oblačil in posode. Se pripravljate na porod? Zasuli vas bodo z nasveti o otrokovi prehrani, vozičkih, oblekicah. Bo vaš otrok vsak čas prestopil prag srednje ali višje šole? Prejeli hoste celo vrsto vabil na »poskusna snemanja«, ponavadi v kak priznan hotel. Obljubili vam bodo, da bo vaš otrok nastopil v reklamnem spotu ah celo filmu. Potem, po snemanju, vas bodo posedli za mizo in vam predstavili novo enciklopedijo, računalniško, seveda. Cena? Od pet do deset milijonov lir. Vključno seveda z računalnikom, printerjem, CD-romom, fenom, video-registratorjem, nahrbtnikom, ličili za mamico in radijskim sprejemnikom za očka. Ugodno, kaj? Seveda. Skoda le, da bo tvrdka, ki vam je predlagala nakup, nekaj tednov za tem izginila s prizorišča, računalnik bo crknil, CD-rom ne bo več berljiv, nahrbtnik se bo raztrgal... vam pa bo ostal samo račun, ki ga boste morali plačevati na obroke še za naslednjih nekaj let. Zgodilo se je že marsikateri družini. »Sin je končal osnovno šolo. Za raziskave potrebuje knjige... Z možem sva mu hotela nekaj nuditi. Pa so nas ogoljufali,« nam je povedala skrbna mamica. »Povabili so nas v eleganten hotel. Človek, ki se je pogovarjal z nami, je bil videti tako prijazen... Zaupali smo mu. Najprej nismo hoteli kupiti ničesar, potem pa smo podpisali. Rekel nam je, da je to ugoden nakup. Mi smo nasedli. Ničesar ne vemo o računalnikih in CD-ro-mih, ne vemo, koliko to stane...« Druga zgodba, na las podobna prvi. Kako se zavarovati pred »kulturnimi« goljufi? Poklicali smo nekaj tržaških prodajalcev knjižnega blaga in z njihovo pomočjo izdelali tale pravilnik: 1. lepo je, da starši svojim otrokom kupujejo knjige. Za nakup pa naj se raje obrnejo na znane knjigarne kot pa na prodajalce, ki obratujejo v hotelskih dvoranah ali hodijo od hiše do hiše; 2. če gre za zajetnejši nakup (npr. enciklopedije, slovarji...), obiščite več knjigarn, primerjajte cene in proizvode. Sele nato se odločite za nakup; 3. če se sami ne spoznate na znanstvene publikacije, vprašajte za nasvet znance, morda profesorje ali starše, ki imajo že odrasle otroke; 4. encikopedije so zadnje čase računalniško obdelane. Toda pozor: v resnih trgovinah vam ob nakupu izročijo pisno zagotovilo, ki vam jamči, da boste dobili kopijo CD-ja, če bo z vašim originalom kaj narobe; 5. za računalniško branje podatkov potre- bujete seveda računalnik. Napotite se v nekaj trgovin, ki so vam jih svetovali prijatelji, prodajalcem pa natančno povejte, za kaj potrebujete računalnik; 6. še besedica o cenah: logično je, da cene proizvodov v določeni meri nihajo. Trgovci, ki smo jih poklicali po telefonu, pa so bili vsi mnenja, da mladinska enciklopedija na CD-ju in temu primeren računalnik staneta manj kot tri milijone lir; 7. in v razmislek: ko kupujete avtomobil, vam prodajalci ponujajo avtomobil - v ceni običajno niso všteti kovčki, igrače, pribor, kozarci, plašč in Brivnik. Zakaj bi torej, ko kupujete knjige, potrebovali zraven še ličila in fen? Matejka Grgič _______OBČINA DEVIN NABREŽINA__________ Tečaj naturalistične fotografije Priredili bodo tudi fotografski natečaj »Od morja na Kras« »Naturalistična fotografija« - to je tema delavnice, ki jo prireja Občina Devin Nabrežina 22. in 23. avgusta. Minitečaj je zamisel, ki sodi v okvir Projekta za gospodarsko spodbujanje, potekal pa bo v bivšem otroškem vrtcu v Sempolaju. Prvi dan bo na sporedu »lekcija«, na kateri bodo obrazložili predvsem pravilno uporabo fotoaparata (značilnosti občutljivih materialov, diafragma in osvetlitev, pravila za ustrezno uokvirjanje kadrov, uporaba fleša), medtem ko bo drugi dan popolnoma namenjen sami naturalistični fotografiji. Govor bo o tehniki fotografiranja dreves in cvetja, pa tudi živali. Posebno pozornost bodo na tečaju namenili etiki naturalističnega fotografa. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na orga- nizatorja vvorkshopa, Laro Vessel in Andreo Trevisija na Občini Devin Nabrežina, tel. št. 0402017217. Tematiki naturalistične fotografije bo posvečen tudi fotografski natečaj »Od morja na Kras - barvitost jeseni«, ki ga Občina prireja v sodelovanju s tržaško sekcijo Svetovnega sklada za naravo WWF in bo potekal od 21. septembra do 4. decembra. Nagradili bodo najboljše naturalistične fotografije Krasa, ki jih bo treba odposlati do 4.decembra letos. Udeleženci morajo material odposlati na naslednji naslov: Fotografski natečaj »Od morja na Kras - barvitost jeseni« - Občina Devin Nabrežina - WWF Trst - Ul. Rittmeyer 3, Trst. Druge informacije lahko dobite na tel. št. 040360551. Nadaljuje se vrsta razstav Trst, umetnost & Parkinson Po krajšem avgustovskem premoru se danes nadaljuje niz razstav Trst, umetnost & Parkinson. Ob 18. uri bodo namreč v razstavnih prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah odprli razstavo del, ki so jih darovali številni likovniki. Na Opčinah bodo slike na ogled do 28. avgusta, in sicer od ponedeljka do petka od 17. do 19.30. Na razstavi bodo na prodaj tudi listki za loterijo, s katero želijo pobudniki nabrati sredstva za raziskovanje Parkin-sove bolezni. Listkov je 10 tisoč, vsak stane 10.000 lir, kupiti pa jih je mogoče v vseh podružnicah Zadružne kraške banke in na sedežu združenja obrtnikov v Ul. Cicerone 9. Žrebanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, ko se bo na tržaški Pomorski razstavi zaključila vrsta razstav. Prvih 45 izžrebanih bo prejelo eno od razstavljenih del. TEKMOVANJE V SACILEJU / NAGRADE ZA FAUSTA SETTIMIJA IN VILIJA HUSUJA Uspehi kraških čebelarjev na deželni ravni »Naš Kras ne razpolaga samo z bogato proizvodnjo vina, pršuta in sira, temveč tudi medu in medenih izdelkov, ki jih je treba ovrednotiti,« trdi Fausto Settimi (na desni sliki), zmagovalec večjega števila nagrad za kakovost svojega medu. Pred kratkim je namreč sodeloval na 12. tekmovanju medu “Mesto Sacile”, ki ga vsako leto prireja združenje Prbsacile. Na tekmovanju se lahko pomerijo čebelarji iz celotne dežele Furlanije Julijske krajine, Trst pa sta letos poleg Settimija, ki je doma iz Trebč, zastopala še Vili Husu od Banov (na spodnji sliki) inVirginio Carbo-ni iz Gročane. Nagrado so prejeli vsi trije, Settimi je prejel dve srebrni čebeli kot absolutni zmagovalec v kategorijah medu iz rešelike in lipe, Husu in Car-boni pa sta bila deležna več odličij za izvrstnost in kvaliteto. Konkurenca je na teh tekmovanjih izredno ostra, predvsem, ker je število čebelarjev iz Furlanije mnogo večje kot v Trstu. Prav zaradi tega je pomembno, da so tržaški čebelarji letos, tako kot druga leta, ne samo prisotni na tekmovanjih, temveč da prejemajo vrsto nagrad in odličij. »Na tekmovanje se najprej prijaviš s četrt kilograma medu,« je povedal Settimi. »Ocenjujejo ga izvedenci Državne ustanove pokuševalcev medu in tisti, ki dosežejo točke od osemdeset do sto, so sprejeti na tekmovanje, ostali pa so izločeni. V naslednji fazi tekmovanja morajo čebelarji poslati deset kilogramov medu v največ petih različicah. Kdor doseže od osemdeset do devetdeset točk dobi odlično, od devetdeset do sto pa izvrstno oceno. Absolutni zmagovalec ene izmed kategorij prejme srebrno čebelo, absolutni zmagovalec vseh kategorij pa zlato čebelo.« Tako Settimi kot Husu sta poudarila, da imamo na Krasu res dober med, predvsem iz rešelike, lipe in mane, ter da skušajo dati vse večjo vrednost kvaliteti, manj pa količini. Čimbolj je treba kulturo medu razširiti med ljudi in jo valorizirati, kar skuša narediti tudi tržaški Čebelarski konzorcij. Slednji skuša pomagati čebelarjem na celotnem območju in je pred kratkim zgradil in dal na razpolago laboratorij za izdelovanje medu, kajti vsi si ne morejo privoščiti lastnega. Svojega pa nam je, poleg panjev in čebel, pokazal tudi Settimi. V njem ima razne naprave in medene izdelke ter veliko slik, iz katerih je razvidno, da je kraški med, medeno žganje in medico ponesel tudi v svet, in sicer v občinske prostore na Dunaju, kjer jih je potom Trgovinske zbornice predstavil raznim javnim osebnostim. Povedal nam je, kako se med pripravlja, da ga iz panjev vzamejo trikrat na leto in da je kakovost odvisna od več vremenskih faktorjev, kot so dež, toča, mraz in poledica. Zanimivo je, da morajo čebele za en kilogram medu srkati cvetlični prah iz dveh milijonov cvetov. Vrsta čebel, ki jih imamo na Krasu, so kranjske čebele, katerih matice prihajajo iz Golega Brda, večina pa jih je mešane vrste. Med dajejo čebelarji JO pred vpisom na tekmovanje analizirati. Na tekmovanju v Sacileju je bila na ogled tudi razstava fotografij, ki jo je uredila Bruna Bulgarelli in prikazuje čebelarstvo v vsej deželi, in seveda tudi na Krasu. Na videmski univerzi pa raziskuje prof. Zoratti čebelarstvo na Krasu, predvsem med iz rešelike. (BiS) ZGONIK Poslopje enoteke je že nared Dotum uradnega odprtja še ni določen Kdor se te dni pelje mimo Zgonika, bo zlahka opazil, da so se končala gradbena dela za stavbo, ki bo namenjena enoteki. Gre za staro Zupanovo hiSo, ki jo je Občina odkupila in prenovila. Načrt zanjo je izdelala arhitekt Mirna Kirac Drabeni, ki je delom tudi vseskozi sledila. Gradbena dela so trajala slabi dve leti in so po začetnih zapletljajih in težavah, predvsem kar se tiče prometa in nepredvidenih popravil zaradi starosti stavbe, nemoteno stekla. Preden bo novo poslopje popolnoma zaživelo, je treba še opremiti notranje prostore, za kar pričakuje občinska uprava denarne prispevke. Prostori bodo služili več namenom. Poleg enoteke bodo tu še laboratoriji za analize vina, razni uradi in reprezentančna dvorana. Hodniki so opremljeni za razstave, dvorišče pa je primerno za razne kulturne prireditve. To pa ne bo samo enoteka, temveč center za razstavo in promocijo tudi drugih kmetijskih pridelkov kmetovalcev iz zgoniške občine. Popravljalna dela je finančno podprla Trgovinska zbornica, ki bo enoteko tudi soupravljala. Obstaja pa možnost, da bi lahko enoteko upravljal tudi privatnik. Za toCno določeni namen prostorov se Občina še odloča in v tej fazi sodeluje s strokovnimi organizacijami, kot npr. s Konzorcijem kraških vin z zaščitenim poreklom. (BiS) VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 20. avgusta 1998 BERNARD Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 20.05 -Dolžina dneva 13.54 -Luna vzide ob 4.21 in zatone ob 19.09 Jutri, PETEK, 21. avgusta 1998 PIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1014 mb raste, veter 15 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 60-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje malo razgibano, temperatura morja 26,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Eleonora Giudici, Samuele Pegan, Arianna Damiani. Umrli so: 87-letna Nives Sersa, 76-letna Irene Bossi, 88-letni France-sco Degrassi, 84-letna Angela Gregori, 90-letna Fausta Zherpirlo, 86-let-na Maria Olga Comin, 87-letna Rosa Aimo, 88- letni Ugo Bertoli, 86-let-na Stana Vercon, 91-let-ni Armando Riva, 92-letna Giuseppina Rabu-sin, 90-letna Annunziata Rinaldi, 74-letni Clau-dio Coloni, 55-letni Gi-no Barut, 100-letna Al-ma Degrassi. M LEKARNE Od ponedeljka, 17. do petka, 22. avgusta 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Unita (tel. 040 365840), Ul. Commer-ciale 21 (tel. 040 421121), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Com-merciale 21, Trg Ospe-dale 8, Milje - Lungoma-re Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozi- vom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. Jj PRIREDITVE GOZDNA ZADRUGA in KD SKALA organizirata 22. in 23. t. m. Vaški praznik v prostorih Gozdne zadruge v Gropadi. Dobro založeni kioski in prijetna glasba. Vabljeni! OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure Danes se sreča z Abrahamom Benjamin Klemše Vse najboljše, predvsem zdravja, mu želi brat Jožko z družino E3 ČESTITKE Danes bo imel »feštin« nas bratranec TADJAN ŠKERL iz Nabrežine. Iz potepanja po Jadranu mu voščimo vse najboljše za 5. rojstni dan Tajda, Aljaž in Nastja z Eriko in Bogdanom. V Nedeljo bo praznoval naš TADJAN 5. rojstni dan. Koš poljubčkov mu pošiljajo in mu želijo vse najboljše nonoti Bruna, Gi-gi, Irena in Stefan. Tudi za SONJO REBULA je prišel dan, ko v polnoletnih stopila je klan. Vsi domači ji bomo danes vse najboljše in najlepše voščili in na njeno zdravje kozarček izpili. V Šempolaju danes se vse vseseli, saj naša SONJA osemnajst let slavi. Osemnajst poljubčkov ji pošilja nona Dani. Draga SONJA bodi srečna in vesela in vse naj naj naj ti voščijo teti Franka in Kristina z Andrejem in Emilianom. SONJA, ob tvojem osemnajstem rojstnem dnevu ti pošilja sestra Erika 18 poljuckov. Moji admiralki SONKI, ki je danes zasidrala v 18. pristanu življenja pošiljam ladjo poljubov. Njen zvesti mornar. Danes slavi 40 let WALTE R ROMANO. Vse najboljše mu želijo vsi ki ga imajo radi. H ŠOLSKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS obvešča, da bo do 31. avgusta tajništvo šole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo do konca avgusta posloval ob sredah, od 10. do 12. ure. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.00 »Sesso e potere« r. Barry Levinson. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZURRA- Zaprto zaradi dopusta do 27. 8. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pioggia infernale« i. Morgan Freeman. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre uo-mini ed una gamba« i. Al-do, Giovanni in Giacomo. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Foto-grafando i fantasmi« i. Ben Kingsley. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »First S trike« i. Jackie Chan. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’isola in via degli uccelli« i. Jack VVarden. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Alcove proibite« - porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »The Jackal« r. R. Cere, B. VVillis in S. Poitier. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta do 26. 8. □ OBVESTILA JUTRI, V PETEK, 21. t. m. ob 21. uri bo v Društveni gostilni v Dolini koncert skupine Kraški ovčarji. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 24. avgusta. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST vabi vse otroke v POLETNO SREDISCE ob morju v Brojnici (pod Križem) od 24. 8. do 4. 9. 1998. Za vse informacije in prijave kličite do 14.8.1998 na tel. 040-360324, ob delavnikih od 9. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 27. avgusta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešCa, da bo tržaški urad zaprt do 28. avgusta. SK BRDINA organizira v soboto, 29. avgusta VIL kraški bike slalom s pričetkom ob 17. uri ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Doberdobska ulica). Vpisovanje za tekmo bo na terenu od 16.15 dalje. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573. KRUT obvešCa, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. URAD ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK bo zaprt zaradi dopusta do 30. avgusta. VZPI-ANPI in ANED-ANPPIA sporočata, da bodo njihovi uradi v Ul. Cri-spi 3 zaprti do 30. avgusta. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z umikom od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA obvešCa, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabreži- NAROCNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure ss ■ BARI 62 83 32 51 86 CAGLIARI 79 60 67 36 44 FIRENCE 15 76 41 20 75 GENOVA 35 22 67 6 79 MILANO 6 47 5 73 38 NEAPELJ 82 69 90 89 83 PALERMO 16 61 68 10 69 RIM 50 48 10 64 36 TURIN 39 60 28 36 89 BENETKE 4 43 24 65 89 H H B H Nagradni sklad En dobitnik s 5+1 Jeckpot 8 dobitnikov z 5 točkami 1.331 dobitnikov s 4 točkami 55,765 dobitnikov s 3 točkami 5.760.361.941,- lir 4.729.987.000,- lir 180.011.300,- lir 1.081.900,-lir 25.800,- lir ni in na Opčinah meseca avgusta zaprte. KNJIŽNICA PENKO TOMAŽIČ EN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). V LONJERJU smo zaceli urejevati staro društveno knjižnico. Ugotovili smo, da so knjige v dobrem stanju, čeprav je občutiti pomanjkanje novejših izdaj. Vabimo vas, da nam darujete ali posodite knjige, ki so vam v napoto in ne veste kaj z njimi (npr. otroške knjige), da bi jih lahko uporabljalo širše število bralcev. Za informacije sta na razpolago Karin Sancin (tel. 040-911198 ) in Breda Močilnik (tel. 040-912787). SKLAD MITJA CUK obvešCa, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni teCaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih teCaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. št. 040-226131. 70-LETNIKI z dolinske občine se bomo zbrali na veseli družabnosti v mesecu septembru. Za informacije pokličite na tel. št. 280810 (Marta Slavec) od 19. do 20. ure ali na tel. St. 228312 (Meri Žerjal - Fic) od 12. do 14. ure. s_____________IZLETI SD MLADINA obvešCa, da je še nekaj prostih mest za izlet v Robanov kot -kmečki turizem Govc (zgornja Savinjska dolina) od 2. do 5. septembra. Za informacije tel. na St. 040-220718 ali 040-215218. MALI OGLASI tel. 040 7786333 IŠČEMO doktorja/ico farmacije oziroma c.t.f. z opravljenimi pogoji za skorajšnji nastop službe part-time. Zahteva se znanje slovenskega jezika in nekoliko prakse. Za morebitne informacije klicati na tel. št. 040/368647 v jutranjih urah. UGODNO PRODAM mladice kraškega ovčarja z rodovnikom. Za informacije tel. na št. 040/228388 ob uri obedov. SAMIČKO francoskega buldoga s pedigreejem prodam. Tel. 040/281244. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. št. 040/208658. NUJNO išCemo prevoznike z lastnim kamionom za dostavo po mestu in okolici. Tel. med 12. in 14. uro na št. 040/383682. TAKOJ zaposlimo šoferja z vozniškim dovoljenjem C ali D. Tel. med 12. in 14. uro na št. 040/383682. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kilogram. Tel. 0481/882413. DOMAČE slive za marmelado prodajamo po ugodni ceni. Tel. na št. 040/420604 v večernih urah. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO so odprli pri Batkovih (Repen 32). OSMICO sta odprla v LakotišCu Pierina in Wal-ter Mocor. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl David Zahar, Boršt 57. OSMICO je odprl Ivan Terčon, Mavhinje 42. Vabljeni! OSMICA je odprta v Dolini pri Marju Žerjalu. SREČKO ŠTOLFA (Sa-lež 46) toči belo in Črno vino. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti Alojza Rogelje darujejo svojci 100.000 lir za Krut, 100.000 lir za SD Konto-vel in 100.000 lir za OD Bor. Ob 11. obletnici smrti Guerrina Husuja se ga spominjajo vsi njegovi in darujejo 100.000 lir za FC Primorje in 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek. Namesto cvetja na grob Kristine Bandi darujejo Meri in Pino Apollonio 40.000 lir, Silvana in Armando Korošec 40.000 lir ter Nina Zonta 20.000 lir za pomoč pri zdravljenju Leonarda Ricciolija. Namesto cvetja na grob Angele Strajn vd. Kocjančič daruje cerkveni pevski zbor s Katinare 80.000 lir za cerkveni zbor iz Doline. V spomin na Snežko darujeta Mira in Darinka Suman 70.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na Snežko darujeta Inči in Doro 75.000 lir za TFS Stu ledi. V počastitev spomina inž. Franca Tratnika daruje Anka Prinčič 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Arcadia Baronija darujeta Olga in Albin 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V počastitev spomina moža in oCeta Bruna Cuka darujejo žena in otroci 100.000 lir za MPZ Lipa in 100.000 lir za ba-zovsko cerkev. Namesto cvetja na grob Bruna Cuka darujejo sosedje Ida, Ladko, Silvana, Štefanija, Fabio, Vinko, Miranda ter Ude 100.000 lir za godbo Viktor Parma, 150.000 lir za MK Bazovica in 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Bruna Cuka darujejo Marija Ražem ter družini Cač-Ražem 50.000 lir za SD Zarja, 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 50.000 lir za MPZ Lipa in 50.000 lir za bazovsko cerkev. 20. 8. 1993 20. 8. 1998 Alojz Rogelja Ob 5. obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi Sempolaj, DevinšCina, 20. avgusta 1998 20. 8. 1987 20. 8. 1998 Guerrino Husu Ob 11. obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi Prosek, 20. avgusta 1998 Ob smrti brata Pepija Žerjala izreka iskreno sožalje elanu Branku in družini KD Fran" Venturini Draga Barbara v tem težkem trenutku sočustvujemo s tabo bivši sošolci 5. B razreda GORIŠKI POKRAJINSKI MUZEJI / POROČNA OBLAČILA MED 19. IN 20. STOLETJEM GLEDALIŠČE / FESTIVAL Cvetje in vse ostalo za »najlepši dan v življenju« Na zanimivi razstavi prikazani meščanski in ljudski običaji Poročni dan je do nedavnega veljal za naj-lepsega v življenju, zlasti ženskam - tej priložnosti so Goriški pokrajinski muzeji posvetili posebno razstavo z naslovom Fiori d’arancio -cvetovi pomarancevca v nevestinem šopku in venčku so namreč tipični simbol poroke v italijanski in mediteranski tradiciji, kamor so prešle iz arabske; v nemškem okolju so bile bolj v navadi vrtnice in mirtine vejice. Priljubljena Elizabeta, nevesta Franca Jožefa, je v svoji poročni obleki združila obe tradiciji; pajčolan je poleg dragocenega dia-dema krasil venček iz popkov pomarancevca in mirtinih vejic, v Šopku pa so bile vrtnice. Do nedavnega je bil poročni dan uokvirjen v zelo stroga pravila bontona, zlasti glede oblačenja. Ta pravila so bila tako trdna, da se je zdelo, da obstajajo od vekomaj; to je veljalo zlasti za meščansko okolje, a tudi bolj ljudski sloji so v posnemovalni vnemi prevzemali običaje, katerih izvor je bil marsikomu neznan. No, ta pravila in ti običaji so osrednja tema zanimive razstave, ki bo do 30. septembra na ogled v prenovljeni palači Morassi na goriškem gradu. Razstavo je postavila Raffaella Sgubin, ki je prava izvedenka za zgodovino mode in noše. Osrednji del razstavljenih oblek in pritiklin izhaja iz bo- gate zbirke M. Verchi, katere del so pred leti odkupili Goriški pokrajinski muzeji. Naj-starejsa razstavljena obleka je iz svilenega atlasa slonokoščene barve, ki so jo med letom 1880 in 1890 seSili za ne ravno vitko nevesto, vendar daje mojstrsko izdelani motiv drobnih navpičnih gubic vtis izredno ozkega pasu, najnovejsa iz zbirke gospe Verchi pa elegantna obleka iz krepa enake barve in z skromnimi, a zelo efektnimi dra-perijami, ki je bila zelo verjetno izdelana leta 1932. Zelo zanimiva je obleka iz leta 1896: neznana nevesta je poleg svoje skrbno shranila tudi moževo obleko in vse pritikline; na podplat desnega čeveljčka je napisala datum poroke in svoje ime, ki pa je žal nečitljivo. Zraven vsega spada Se fotografija iz Zanuttovega ateljeja v Trstu: istega leta sta se v tem ateljeju pred enakim ozadjem slikala tudi Livia Veneziani in Italo Svevo, obleki obeh nevest pa sta si zelo, zelo podobni. Razstava pa ni posvečena le meSCanski poroki, tudi kmečki ohceti na Goriškem je odmerjeno enakovredno mesto. Ce so se meščanske neveste od druge polovice 19. stoletja dalje oblačile v belo, so se kmečka dekleta poročala v oblekah pisanih barv, a iz dragocene svetlikajoče se svile. Goriška je namreč v avstroogrskem cesarstvu slovela po proizvodnji svi- le. Poročni tabin sta dopolnjevala predpasnik in bela vezena ruta iz tila (med razstavljenimi sta tudi dve ruti iz etnografske zbirke Narodne in »Studijske knjižnice v Trstu). Marsikdaj je ruto krasil Se venček iz voščenega cvetja, ki so ga izdelovale goriske urSulinke; voSCeno cvetje so pri njih naročale tudi meščanke, katerim so nune vezle Se balo. Bala je bila poleg dote zelo pomembna tako pri kmečki kot pri meSCanski poroki. Sprehod med razstavljenimi oblekami, čeveljčki, čipkastimi robčki, vezenimi spodnjimi srajcami in krili, majhnimi torbicami, ki jih je prav veliko, Čeprav jih je bonton nevestam odsvetoval, molitveniki, pa tudi poročnimi listi in notarskimi pogodbami, daje celovito sliko tega naj-lepSega dne, ki je bil ključnega pomena v življenju, tako ženske kot moškega, kakršen je bil v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Obenem so prireditelji slovesno resnobnost omilili s pridihom ironične hudo-moSnosti, saj so razne osebnosti in tudi obiskovalce zaprosili za fotografijo z njihove ohceti - marsikdo je njihovi prošnji že ugodil. Razstavo dopolnjuje bogat in zanimiv katalog s kratko zgodovino poročnega obreda, bele poročne obleke in vsega, kar spada k meščanskemu pojmovanju poroke, (bov) Avantgardni »mladi levi« v Ljubljani V Ljubljani prirejajo ob 21. do 29. avgusta festival Mladi levi, t.j. mednarodni festival gledališča in plesa. V sklopu prireditve se bo na raznih lokacijah v slovenski prestolnici zvrstilo vec predstav, ki jih bodo oblikovali mladi odrski umetniki, festival zaznamuje vec značilnosti: usmerjenost v sodobno ustvarjalnost, mednarodni znaCaj, združevanje umetnikov različnih smeri, ki se spajajo v gledališču ob koncu tega tisočletja. Festival Mladi levi je zanka mednarodne mreže kulkturnega managemen-ta Junge Hunde, ki je v zadnjih letih pripravila že vrsto podobnih srečanj po evropskih (sicer v glavnem severnih) državah. Iz vse Evrope prihajajo tudi udeleženci ljubljanskega festivala: zastopane bodo Španija, Belgija, Francija, Italija, Nemčija, Danska, Velika Britanija, Rusija in seveda država gostiteljica, Slovenija. Nevenka Koprivšek, umetniška direktorica festivala, je v intervjuju za ljubljansko Delo označila sodobno produkcijo, ki jo bodo predstavili tudi v okviru festivala, za izredno vitalno. Povedala je se, da se ustvarjalci v glavnem »izogibajo velikih tem, ki so označevale osemdeseta leta.« Nova ustvarjalna težnja naj bi se pomikala proti indivi- dualnim avtorskim projektom, ki jih zbližuje »teža konca naSega tisočletja, ki se kaže v občutkih osamljenosti, komunikacijskih težavah in vidnih povsem individualnih percepcijah nmašega Časa.« Po napovedih se bo festival pričel jutri; na ljubljanskem gradu bo ob 20.30 slavnostna otvoritev festivala, ki se je bosta udeležili pokroviteljica, ljubljanska županja Vika Potočnik, in direktorica avantgardnega gledališča LaMaMa iz New Yorka Ellen Stevvard. Takoj nato bosta nastopili skupini La Trinite in Dertum. Predstave se bodo nadaljevale v naslednjih dneh od 21. ure dalje, nekatere na ljubljanskem gradu, druge v prostorih Mladinskega gledališča,. V sredo, 26. avgusta, bo nastopila italijanska skupina z delom Focus on L. Festival se bo zaključil z vrsto slovenskih produkcij. 28. avgusta bo ob 15. uri v gledališču Glej okrogla miza na temo Kaj lahko povemo o gledališču in plesu devetdestih (let); ob 20. uri bo v Mladinskem gledališču predstava Deklica in kontrabas, ob 22. pa bodo v Plesnem teatru prikazali delo Exah. Naslednjega dne, 29. avgusta, bo festival sklenila postavitev dela Ion, ki bo ob 21. uri v Mladinskem gledališču. POVOLETTO / GUARTE p-AVOST Kitajska v Furianiji: knjige razstave, glasba in... riž Kot v prejšnjih letih, bo tudi letošnji praznik Quar-te d’avost gostil bogat kulturni program. Skupni imenovalec letošnjih prireditev bo Kitajska. Quarte d’avost je značilna vaška »Sagra«, ki jo prirejajo v občini Povo-letto v videmski pokrajini. Tradicija poletnega praznika sega v tem kraju daleč nazaj v preteklost, saj bo letošnja izvedba že 271. po vrsti. V sklopu pobude Srečanja s Kitajsko se bodo letos predstavili umetniki vzhodnega in zahodnega rodu, ki jih druži iskanje podobnih umetniških oblik, tistih, ki se navezujejo na kitajsko tradicijo. Nekateri izmed njih prihajajo v furlansko nižino iz Daljnega Vzhoda: slikar Hsiao Chin, pisec Wang VVang-Sun, Gao Liang, pisateljica kitajskega rodu, ki sicer živi in ustvarja v Rimu. Ostali udeleženci so italijanskega, nemškega, belgijskega rodu, druži pa jih ljubezen do orientalske estetike. Med zanimivejšimi pobudami gre omeniti »orientalski vrt«, okrasen z umetelno izdelanimi keramičnimi stvaritvami, »svetilke iz oblakov«, delo nemških designerjev, prevod kitajske lirike v furlanski jezik in predstavitev romana Vitez oblakov (II cava-liere delle nuvole), prvega italijanskega romana, pisanega v značilnem kitajskem slogu. Predstavitve knjig, debatne veCere in odprtja razstav bodo spremljali glasbeni trenutki. »Evropejci so vedno sanjali o Kitajski,« pravi Walter Schonenberger, umetniški vodja projekta. »Za nas je bila to dežela neizmernih bogastev, svile, porcelana, Čudnih običajev, taka kakršno je opisal Marco Polo. Danes je Kitajska pomemben del svetovnega tržiSCa. Ob koncu lanskega praznika smo se zaceli spraCevati, katera naj bo vezna nit letošnjega. Iz teh razlogov smo se odločili za Kitajsko.« Kulturne prireditve bodo spremljale pobude družabnega značaja. Na informativnih panojih in v preglednem katalogu bodo obiskovalci lahko dobili nekaj osnovnih informacij o kitajski kulturi in zgodovini. Ponoči bo ulice mesteca razsvetljevalo tisoč rdečih lampionckov, na stojnicah pa bodo ponujali kitajsko hrano. Rolling Stones, rock v živo FOKUS Končno Stonesi! Po odpovedanemu koncertu se bodo drevi na odru zagrebškega hipodroma končno predstavili slavni Stonesi. To je nam naj-bljižnji datum svetovne turneje angleške skupine, ki se je letos ponovno odločila, da glasbeno prekorači svet. Skupinska glasbena dejavnost Stonesov je v zgodovini lahke glasbe nekaj enkratnega, saj nobenemu drugemu ansamblu ni uspelo vztrajati toliko plodnih let: skupino so namreč pevec Mick Jagger ter kitarista Keith Richards in pokojni Brian Jones ustanovili leta 1962. To pomeni preko 35 let komponiranja, snemanj, predvsem pa koncertov, kajti Rolling Stones so zasloveli ne samo kot glasbeni nasprotniki Beatlov, temveč predvsem kot najvecji koncertni “shovvmeni”. Kdor jih je letos že slišal v Milanu in v Avstriji, nam je zagotovil, da gre za enkratno doživetje. Bo tako tudi za srečneže, ki se bodo danes podali v Zagreb? NOVICE Po dolgotrajnem zdravljenju se je Ringo Starr, bivši bobnar skupine The Beatles, odločil za snemanje novega solističnega albuma, ki bo nosil naslov “Vertical Man”. Harmonikar Corrado Rojac bo v sredo, 26. t.m., v sklopu pobud Salom Trst in Muzeji nastopil v tržaškem muzeju Sar-torio s povsem prenovljenim sporedom. Predstavil bo tri svoje nove skladbe, za katere je našel navdih pri zidovski glasbeni dediščini, in Zolotarjevo “Sonato St.2”. Pri 64. letu starosti si je konec prejšnjega tedna vzel življenje znani pevec Nino Ferrer. V drugi polovici Šestdesetih let je zaslovel s popevkami “Donna Rosa”, “Agata” in z zabavno “Vorrei la pelle nera”. NOVE PLOŠČE Resna glasba Dir. A.Vlad, “Gaetano Doni-zetti - Musiča da camera vol.3”, Arts Dir. R.Chailly, “Gustav Mahler - Symphonie n.5”, Decca Lahka glasba Eddy Arnold, “The Tennessee Playboy And His Guitar”, Bear Family Bluvertigo, “Metallo non metallo”, Columbia Jimmy Cliff, “Journey Of A Lifetime”, Polygram Marillon and The Positive Lig, “Tales From The Engine Room”, Self Massive Attack, “Mezzani-ne”, Virgin Milva, “Milva canta Thanos Mikroutsiko”, Nuova Carisch Sonny & Cher, “Greatest Hits”, Universal Razni izvajalci, “Barrelhou-se, Blues & Boogie”, Storyville Razni izvajalci, “The Ennio Morricone Songbook - Vol. 1 & 2”, Bear Faftiily Razni izvajalci, “’70 italiana estate”, Diglt Razni izvajalci, “Superestate latina”, BMG PLOŠČA TEDNA Razni izvajalci, “Umbria Jazz - 25th Anniversary”, Verve Med vsakoletnimi tradicionalnimi glasbenimi festivali, ki jih prirejajo v Italiji, pripada reviji Umbria Jazz posebno mesto. S prestižnimi udeleženci, ki odločilno pripomorejo k visoki kakovostni ravni, je Umbria Jazz postal ened izmed najpomembnejših evropskih jazz festivalov. Ob letošnjem 25. jubileju so pri založništvu Verve pripravili posebno antologijo. Na plošči najdemo po en studijski posnetek najbolj prestižnih izvajalcev, ki so nastopili na reviji Umbria Jazz od leta 1973 dalje; zastopana imena so: VVeather Report, Charles Mingus, Bill Evans, Gil Evans Orchestra, Miles Davis, Bobby Mc Ferrin, Joao Gilberto, Shirley Horn Trio, Cassandra VVilson, Michel Petrucciani, Joe Hender- son, Gaetano Veloso, Roy Har-grove’s Crisol in Brad Mehldau. Posnetki zgodovinskega pomena. KONCERTI Danes Rolling Stones, Zagreb, hipodrom Danes Glauco Venier Quartet, gost Kenny VVheeler, Cormons, trg 24. maja, Notti & note Danes 8° festival latinsko-ame-riske glasbe, Verona, trg pred Stadionom Bentegodi Jutri Pitura Freska, Bibione, trg Zenith Jutri Frankie Hi NRG, Lignano Riviera, disko klub Mr. Charlie Jutri The Ventilators, Izola, Manziolijev trg 22.8. I Virtuosi Giuliani -“L’epoca d’oro del Barocco”, Oglej, Državni arheološki muzej 22.8. Elio e le Storie Teše, Lignano Sabbiadoro, arena Alpe-Jadran, Stelle d’Estate ’98 22.8. Por Los Caminos Flamen-cos, Paularo, trg Nascimbeni, Carniarmonie 22.8. Alirio Diaz in orkester Modigliani, Tržič, trg Falcone in Borsellino 23.8. Elio e le Storie Teše, Gra-dež, park vrtnic 23.8. Riccardo Fogli, Bibione, trg Treviso 25.8. Vlado Kreslin, Mali bogovi, Beltinska banda, Ljubljana, Križanke, 46. mednarodni poletni festival - V vročici večera 25.8. Le Orme, Mestre, arena 25.8. Danubia Saxophone Quartett Wien, Nova Gorica, Captain Hook’s Club 26.8. Corrado Rojac, Trst, muzej Sartorio, Salom Trst Aleksi Jercog ULSTER / PO TORKOVI NAPOVEDI »BREZPOGOJNEGA PREMIRJA« Dublin in London odločna, da »zlomita« Pravo Iro Mowlam: Premirje je prišlo prepozno - Teroristom nihče ne verjame DUBLIN - Na Severnem Irskem so včeraj ostro reagirali na sinočnje sporočilo Prave Ire, ki je po prevzemu odgovornosti za sobotni atentat v Omaghu razglasila brezpogojno premirje. Predsednik severnoirske vlade David Trim-ble je napoved premirja označil za »vredno prezira«. Za irski radio je poudaril, da Pravo Iro sestavljajo ljudje, ki so »podtaknili bombo v nakupovalnem središču, kjer so vedeli, da bodo tudi ženske in otroci«, in da po njegovem mnenju izjave teh ljudi nimajo nikakršne verodostojnosti. Katoliški škof Lon-donderryja Seamus He-garty je izrazil dvome v pripravljenost Prave Ire za mirovna prizadevanja. Protestantski poslanec VVilliam Thompson pa je menil, da je organizacija že večkrat izrazila obžalovanje, da pa bo Cas pokazal, ali se je resnično pripravljena odpovedati nasilju. Podpredsednica irske vlade Mary Harney pa je potrdila odločenost irske vlade, da bo »zlomila« Pravo Iro. Britanska ministrica za Severno Irsko Mo Mow-lam pa je dejala, da je premirje, ki ga je organizacija razglasila »premalo in da je prišlo prepozno«. Prava Ira je v torek prevzela odgovornost za sobotni atentat v severnoirskem Omaghu, v katerem je umrlo 28 ljudi, 220 pa jih je bilo ranjenih, nato pa še razglasila brezpogojno premirje. »Na dan, ko bodo pokopali 16 žrtev atentata, menim, da bi bila žalitev, če bi verjeli besedam,« je dejala Motvlamova in poudarila, da sta Dublin in London bolj kot kdajkoli prej odločena, da bosta izsledila storilce atentata. »Zlomili jih bomo, tako preprosto je to, saj je malce prepozno za objavo sporočila z napovedjo prekinitve sovražnosti,« je za radio 4 BBC-ja dejala Harneyjeva pred začetkom izredne seje irske vlade o okrepitvi varnostnih ukrepov na meji z Ulstrom. Povedala je tudi, da bo vlada Republike Irske na seji preučila zelo odločne ukrepe, in izrazila prepričanje, da bo sprejela vse, kar je potrebno za uničenje Prave Ire. »Ne bomo dovolili, da bi majhna skupina uničila mirovni proces in želje Ircev in Britancev,« je Se dodala. Pred tem je še pozvala Irsko republikansko armado in njeno politično krilo Sinn Fein k sodelovanju s policijo pri iskanju storilcev atentata. RUSIJA / PRIZADEVANJA ZA PREMOSTITEV GOSPODARSKE KRIZE Banke zahtevajo jasno zakonodajo Visok zunanji in notranji dolg - Gorbačov: Jelcin ne ve, kaj bi storil za rešitev krize MOSKVA - Jasna zakonodaja je nujen pogoj za stabilizacijo gospodarstva v Rusiji, je včeraj izja-vilpredsednik združenja ruskih bank Sergej Jegorov. V imenu bančnega združenja je poslal pismo ruski centralni banki, da naj cimprej določi potrebne ukrepe. Opozoril je tudi na nujnost ponovne vzpostavitve zaupanja ruskih državljanov v domač bančni sistem. Prihranki ruskih prebivalcev znašajo namreč 80 milijard dolarjev, zato je nujno, da se ta denar vrne v bančni obtok. Jegorov je o sedanji finančni krizi, zaradi katere je ruska vlada devalvirala rubelj, dejal, da bo konec tedna v centralni banki dolar veljal 7, 5 rublja. Rezerve ruske centralne banke so 7. avgusta znašale 17 milijard dolarjev. Vrednost dolarja je včeraj narasla na 6, 99 rublja, kar je 11 kopejk veC kot v torek. Vendar pa to ni dejanski odsev razmer na trgu, saj so v menjalnicah včeraj za dolar zahtevali od 9 do 9, 5 rublja. Na ruskem trgu tudi z negotovostjo pričakujejo pogoje prestrukturiranja notranjega dolga, sestavljenega iz zakladnih obveznic, ki od ponedeljka dalje ne kotirajo veC na borzi. Premier Kirijenko pa je izjavil, da bo ruski notranji dolg, ki je v rubljih in tujih valutah vreden 50, 6 milijarde dolarjev, preoblikovan v obdobju od 3 do 5 let, vendar Kirijenko ni želel govoriti o podrobnostih. »Ne zavračamo plačila dolga. Odplačali ga bomo, toda v nekoliko daljšem Času«, Je pojasnil premier. Kar se zunanjega dolga tiče, pa ta , znaša po zadnjih ocenah finančne agencije Fitch-IBCA 141 milijard dolarjev. Od celotnega ruskega zunanjega dolga je 90 milijard dolarjev podedovanih od nekdanje SZ. Od konca lanskega leta se je zunanji dolg povečal za 11 milijard dolarjev. Nekdanji ruski predsednik Mihail Gorbačov pa je v pogovoru za nemški Časopis Die Welt povedal, da je Boris Jelcin popolnoma zbegan in da ne ve se, kaj storiti. Po mnenju Gorbačova bi za rešitev finančne krize morali zamenjati sedanjo vladajaco ekipo. Težko je sicer napovedati, kaj se bo v Rusiji dogajalo. Gospodarska kriza namreč še ni.dosegla svojega dna, ocenjuje Gorbačov. (STA/AFP) Songhua prebila nasip PEKING - Narasla kitajska reka Songhua je prebila rečni nasip, ki je pred naraslimi vodami doslej varoval milijonsko mesto Harbin. Ob toku reke Jangce je pod vodo območje, veliko kot Portugalska. Od včeraj zjutraj ob zgornjem toku tretje najvecje reke na svetu ponovno dežuje, kar bi lahko povzročilo novi val poplav. Harbin, glavno mesto pokrajine Heilongjiang in pomembno središče težke industrije z devet milijoni prebivalcev, lahko oskrbujejo le še preko edinega preostalega mostu. Ker v petek pričakujejo nadaljnji poplavni val reke Songhua, si veC kot 300.000 vojakov in civilistov prizadeva, da bi okrepili nasip pri Harbinu. V VVuhanu na jugu Kitajske pričakujejo šesti, zelo močan poplavni val reke Jangce. Zaradi katastrofalnih poplav je padla proizvodnja surove nafte za 1, 8 odstotka, je poročal dnevnik China Oil. VVestendorp pri Tudjmanu ZAGREB - Hrvaški predsednik Franjo Tudjman je sprejel visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino Carlosa VVestendorpa in njegovega namestnika Jac-quesa Kleina. Na pogovorih so sogovorniki poudarih odločnost pri doslednem izvajanju vvashingtonskega in daytonskega mirovnega sporazuma. Poudarili so tudi, da so poskusi revizije sporazuma nesprejemljivi, še zlasti tisti, s katerimi želijo spremeniti notranjo ureditev BiH, določeno z washingtonskim in daytonskim sporazumom. Nespoštovanje človekovih pravic na Slovaškem BRATISLAVA - Mednarodna helsinška federacije s sedežem na Dunaju in Helsinški odbor Slovaške sta v objavljenem poročilu izrazila zaskrbljenost glede spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin na Slovaškem. Organizaciji sta izrazili tudi dvom glede poštenosti parlamentarnih volitev 25. in 26. septembra. V poročilu sta organizaciji navedli 14 primerov, ki po njunem mnenju predstavljajo temeljne probleme glede spoštovanja človekovih pravic, s katerimi se mora • soočiti slovaška vlada. Med slednjimi so najpomembnejši sprememba volilnih lističev na referendumu o vstopu države v zvezo NATO ter na predsedniških volitvah leta 1997, svoboda medijev, kazenske preiskave in pravice manjšin. V Švici zahtevajo obtožnico proti Benazir Buto ŽENEVA - Švicarski sodnik Daniel Devaud je formalno zahteval vložitev obtožnice proti nekdanji pakistanski premierki Benazir Buto zaradi domnevnega pranja denarja na podlagi pogodbe z dvema švicarskima podjetjema, je sporočilo sodišče v Senevi. Buto, ki so jo novembra leta 1996 zamenjali na položaju premierke in je sedaj na Čelu opozicije, zanika obtožbe pakistanskih oblasti, da je nezakonito prišla do veC milijonov dolarjev vrednega premoženja in jih je obtožila za klevetanje. Potres v Črni gori PODGORICA - Seizmološki zavod Cme gore je vCeraj okoli 10. ure zjutraj zabeležil potres mod 4, 2 stopnje po Richterjevi lestvici. ZarišCe potresa je bilo okoli 20 kilometrov severozahodno od Podgorice, na območju občine Danilovgrad. Potres so Čutili na širšem območju Cme gore, vendar razen vznemirjenja drugih posledic ni povzročil. r TERORIZEM / ISLAMSKA MEDNARODNA FRONTA- Grožnje z novimi akcijami proti ZDA Preplah na ameriškem veleposlaništvu na Danskem - Talibani zavrnili izročitev _______KOSOVO / DIPLOMATSKA OFENZIVA ALBANIJE_ Albanija pozvala jugoslovanske oblasti na pogovore o incidentih Beograd za zdaj gluh - Albanski predsednik za odcepitev Kosova LONDON, KOEBENHAVEN -Skupina, ki sebe imenuje Islamska mednarodna fronta za boj proti Judom in križarjem, je objavila nove grožnje Združenim državam Ama-rike, piše dnevnik Al-Hajat v arabskem jeziku, ki izhaja v Londonu. Omenjene grožnje, da se bodo »nedavne akcije v okvim svetega boja proti ZDA nadaljevale, vse dokler se ameriške sile ne bodo umaknile z muslimanskih ozemelj«, so prejeli v Casnikovem uredništvu v Kairu. Ob tem je Časopis Al-Hajat prejel tudi tri sporočila t.i. Islamske vojske za osvoboditev svetih mest, ki je prevzela odgovornost za nedavna napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji, v katerih je umrlo prek 250 ljudi, veC kot 5000 pa je bilo ranjenih. Do preplaha je včeraj prišlo v Koebenhavnu, kjer je danska policija obkolila poslopje ameriškega veleposlaništva potem, ko je preje- la sporočilo o podtaknjeni bombi. Talibanska milica je včeraj zavrnila ameriško zahtevo po izročitvi domnevnega sudanskega terorista Usame ben Ladena in zatrdila, da ga bo ščitila »za vsako ceno«. Palestinec Mohammed Sadiq Odeh, osumljen za atentat na ameriško veleposlaništvo v Nairobiju, je namreč po aretaciji v Karačiju dejal, da je Usama ben Laden njegov vodja, in opisal njegovo mednarodno teroristično mrežo. Po pisanju kenijskega dnevnika The Nation pa so agenti FBI v hotelu Hilltop v Nairobiju preiskali sobi 102 in 107, v katerih naj bi po trditvah Mohammeda Sadiqa Odeha pripravili 800 kg eksploziva TNT za atentata v Nairobiju in Dar es Salaamu. The Nation še piše, da so v teh sobah od 3. do 7. avgusta stanovali dva Palestinca, en Savdijec in en Egipčan. FBI je pri tem tudi aretiral menedžerja hotela. TIRANA, BEOGRAD, PRIŠTINA- Albanska vlada je jugoslovanske oblasti pozvala k nujnemu srečanju predstavnikov obeh držav. Sestavili naj bi meddržavno komisijo, ki naj bi preiskala okoliščine nedavnih obmejnih incidentov, potem ko je v torek na albansko ozemlje padlo veC granat, ki naj bi bile izstreljene s Kosova, je včeraj v Tirani izjavil albanski notranji minister Perikli Teta. Omenjeni poziv so na jugoslovanske oblasti naslovili že v torek, vendar pa se Beograd nanj ni odzval. Jugoslovanska stran se prav tako ni udeležila včerajšnjega predvidenega srečanja v Tro-poji, je še povedal Teta na novinarski konferenci. Po mnenju albanskega predsednika Rexepa Meidanija pa je odcepitev Kosova od Jugoslavije jedina možnost za končanje prelivanja krvi v tej srbski pokrajini. »Kosovo pod srbskim režimom ne more veC obstaja- ti,« je v pogovoru za sredino izdajo Časnika Berner Zeitung dejal albanski predsednik. »To pomeni, da je potrebna neka oblika neodvisnosti.« Meidani je še dodal, da ne zagovarja brezpogojno združenja z Albanijo. Rešitev v obliki avtonomije dolgoročno ne more zagotoviti miru, je menil Meidani. Od takrat, ko je jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič leta 1989 odpravil avtonomijo na Kosovu, so kosovski Albanci izgubili zaupanje v to možnost. Konec prelivanja krvi je po besedah albanskega predsednika mogoče doseči z mednarodnim posredovanjem, vaje zveze NATO v Albaniji pa so prvi pozitivni korak. Evropska komisarka za človekoljubna vprašanja Emma Bonino je včeraj med obiskom na Kosovu pozvala mednarodno skupnost, naj pomaga na tisoče razseljenim osebam na Kosovu. Boninova, ki je vCeraj obiskala Mališevo in Drenico, je povedala, da »ti ljudje, Ce ne bo politične rešitve, zime ne bodo preživeli zgolj s človekoljubno pomočjo«. Človekoljubne organizacije ocenjujejo, da je moralo svoje domove na Kosovu zapustiti kar okoli 230.000 ljudi ali več kot desetina prebivalstva. Kljub trditvam Beograda, da so srbske sile minuli teden končale operacije na Kosovu, je albanski tisk vCeraj poročal o njihovem nadaljevanju. Priš-tinski dnevnik Bujku je poročal, da so srbske sile v torek znova bombardirale Prekaze in Lavšo blizu Srbice in pet vasi v občini Klina na območju Dre-nice. V občini Dakovica pa naj bi v torek do tal uničili 30 albanskih vasi. Dnevnik v albanskem jeziku Koha Ditore pa je potrdil, da je blizu Prizrena v spopadih umrl visoki predstavnik Osvobodilne vojske Kosova Remzi Ademaj. Kosovski odbor za zaščito človekovih pravic in svoboščin je včeraj zahteval oblikovanje mednarodne strokovne skupine, ki bi skušala najti morebitna množična grobišča na Kosovu. Odbor navaja, da obstajajo podatki o velikem številu ubitih Albancev na Kosovu, da pa mnogih trupel še niso našli, zato ne izključuje možnosti obstoja množičnih grobišč v Dečanih, Grahovcu, Prizrenu. Iz Prage pa so sporočili, da so v noči na sredo iz vojaške bolnišnice v Tirani s sanitetnim letalom v Prago prepeljali 24-letnega Češkega novinarja Ivana Dekarja, ki je bil minuli petek ranjen na jugoslovansko-albanski meji. Novinar je potrdil, da se je nahajal 300 metrov na albanskem ozemlju, kamor naj bi odšel »iz radovednosti«, ko so ga zadeli streli z jugoslovanske stran. Odstranili so mu ledvico, poškodbe pa ima tudi na pljučih in jetrih. Goveje meso 340 g, 7.324 lir/Kg. »NED BEEF 490 Kompot jabolka/breskev * 00/) 4x100 g, 77V 4.975 lir/Kg. Detergent za keramiko * svetovan za stvari iz kroma ali nikla, učinkovit za čiščenje plošče likalnika Sm. n 990 Fižol v omaki 425 g, 1.153 lir/Kg. 490 ^IHil FAGIOLI Tunina solata martinica/ mehiška 280 g, 6.393 lir/Kg. Riboni sir Grana Podano 100 g, 19.900 lir/Kg. 790 Set vrtnega pohištva 4 zložljivi stoli, mere: 70x60x90 cm., 1 okrogla miza o 150 cm, 1 senčnik h 195 cm. 000 !s3> i Namizni kalkulator * mere: 17x9,2 cm., dela bodisi na baterije kot na sočno energijo, vzdigljivi zaslon z 8 številkami, 4 bazne operacije, tipki za odstotke in za kvadratni koren, spomin, QQA barve: črna # 7/U siva in bron Delilni listi format A4, z 2 kazalnimi listi, v 5 različnih barvah 5 svinčnikov z gumico * 990 mmm OD ČETRTKA, 20.08.98 DO SREDE, 2.09.98 Topljeni sir v rezinah l 4QA 300 g, 4.633 lir/Kg. I •v7V Majoneza 68% JL690 500 ml, I 00A 2.780 iir/i. I # Set kemičnih in nalivnih peres * konfekcijo. na plavega črnila 790 Kemični svinčniki 2 plava, 1 črni 1 rdeči svinčnik 290 Beležni lističi v škatlici * iz plastike 490 Mape v različnih barvah 790 ■i Olje za cvrenje ^290 lahko in hrustljavo cvrtje ■ VAA za vse vrste cvrtja 11 / / V Razkopljiva priprava 400 g, 4.475 lir/Kg. 11/90 Pire ^290 4 vrečke po 125 g, 1 # AA 500 g, 3.380 lir/Kg. | «0 / V Kartotečna škatla * iz lepenke, barve: rdeča, modra in plava 990 f Kipeče tablice -2«990 vitamini/lcalcij/magnezij I gAA 90 g, 22.111 lir/Kg. | ,77U Ugodnejše | ^1 Lepilni trak * 4901 ^mmx^^m Pastelni svinčniki v okrašeni kovinski škatli 900 Blazina anatomska zaradi njene visoke elastičnosti, atoksična, zimska stran zunanjost 100% bombaž; notranjost ovčja volna; poletna stran zunanjost 100% bombaž, notranjost: pena Korekturni svinčnik * s tanko konico seS-o 1 990 ^posus^j h sAiWJ 1 irancV\a Naglaševalci mešani: rumeni, roza, zeleni in modri Markerji z debelo 990 'n ^no ^on'co * mešani v 10 različnih barvah, črnilo na vodeni podlagi 990 Zunanjost iz 100% bombaža Ovčja volna Polieter [poletna stran) zunaniost iz 100% bombaža (zimska stran) C€ Krpa, Kolesce Ženske ki poje prah * za pico * nogavičke * 10 kosov, idealna za iz jekla 18/8, 80% viskoza, pohištvo, telefone, glasbene 0 6,5 cm, 20% poliamnid, stolpe, notranjost avta itd, plastični v 6 različnih barvah mere: 38x40 cm. ročaj in eni sami obdelavi, 2980 j 990 35 42 J 690 LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511 * ARTIKLE DOBITE v POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 20.08.98 DO 26.08.98 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV - VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZN, "GLOBALIZACIJA” SOVODNJE /POLETNO SREDIŠČE NOVICE Kako zaustaviti murvinega prelca Gosenice so se letos pojavile že tudi v krajih na Goriškem Veselo vzdušje ob igri, učenju in zabavi tudi v Sovodnjah V Kulturnem domu do 4. septembra Globalizacija je pojem, ki ga v zadnjih letih uporabljamo zlasti pri obravnavi gospodarskih vprašanj. Dogajanja na področju gospodarstva se odražajo v planetarni dimenziji. Posledice v zadnjih Časih vse pogostejših kriz na azijskih valutnih tržiščih, se z nekajminutnim zamikom občutijo na evropskih in ameriških tržiščih. O globalizaciji, čeprav z negativnim predznakom, lahko govorimo tudi na drugih področjih. Posledice take globalizacije so recimo pojavi prej neznanih škodljivcev in zajedavcev. Koloradskemu hrošču, ki mu ni mogoče odrekati velike sposobnosti prilagajanja in ki je po drugi svetovni vojni pričel uničevati krompirjeva polja na stari celini, se je v zadnjih nekaj letih pridružil murvin prelec (Ifahtria cunea), ki je doma, prav tako kakor koloradski hrošč, v Severni Ameriki. V osrednjem delu Furlanije (okolica Co-droipa) si v teh dneh lahko ogledate škodo, ki so jo gosenice tega metulja povzročile na murvah, javorjih, robidovju in celo soji. Murvin prelec, ki ima sicer najraje liste murve, ki pa se v pomanjkanju loti vseh listavcev, se je letos pojavil tudi že na Goriškem in pristojne deželne oblasti si prizadevajo, da bi sirjenje kar se da zaustavile. Konec julija so v Gradišču pripravili strokovno srečanje o zatiranju go- SOPIŠČE Obsojena ker sta pomagala ilegalcem Na goriškem okrožnem sodišču so včeraj obravnavali primer dveh tujih državljanov, ki sta "pomagala” dvema Makedoncema. Na deset mesecev in 20 dni zapora ter na plačilo globe v znesku 2.660.666 lir ter na povračilo stroškov vzdrževanja v zaporu sta bila obsojena 31-letni Koprčan B.K. ter 22-letni makedno-ski državljan ES.O. Sojenje je bilo po hitrem postopku, obtoženca, sta se odločila za dogovorno kazen. Avtomobil lancia delta so pri Vilešu v nočnih urah, tik pred vstopom na avtocesto, prestregli finančni stražniki in kaj kmalu ugotovili, da sta v vozilu tudi dva ilegalca iz Makedonije. Skupina je bila namenjena proti Mestram. senic. Uspešna se je izkazala predvsem uporaba bioloških sredstev (n.pr. ESacillus thurin-giensis). Za uničevanje škodljivca naj bi poskrbele predvsem občine, vendar se zdi, da je pobuda za letos prišla nekoliko prepozno. Pred koncem avgusta se bodo gosenice zabubile. Upati je le na hudo zimo, sicer bomo poleti spet žrtev prave invazije. Sicer pa murvin prelec ni sam. Iz Makedonije se je tudi v naše kraje razširil molj ( Ca-meraria horidella), ki uničuje nasade turškega kostanja. Prisotnost zajedalca in škoda, ki jo povzroča je letos še posebej opazna. Zlasti v večjih nasadih, drevoredih itd. KRMIN / SLOVESNO ODPRTJE BO 11.SEPTEMBRA V Krminu so dogradili novo gledališče Redna sezona se bo začela v oktobru V Krminu hitijo s pripravami na slovesno odprtje novega občinskega gledališča. Slovesnost bo v petek, 11. septembra ob 20. uri z blagoslovom prostorov, n agovo-rom Zupana in predstavnikov ustanov ter priložnostnim kulturnim sporedom ter podelitvijo priznanj "Acino d’oro” (Zlata jagoda) ter slovesnostjo ob razglasitvi "Vina miru 1998”. Odprtje novega teatra se namreč uvršča v sklop vsakoletnih prireditev v Krminu, v organizaciji Zadružne kleti. Redna dejavnost v gledališču se bo pričela v drugi polovici okro-bra. 23. oktobra bodo v gledališču izvedli opereto E. Kalmana Cardaška princesa, otvoritvene predstave se bo udeležil tudi minister VValter Veltroni. Gledališka dejavnost v Krminu ima bogato tradicijo, saj so prvo dvorano namenjeno predstavam zgradili že sredi prejšnjega stoletja. V začetku 20. stoletja pa je bila zgrajena gledališka dvorana poleg nekdanjega županstva. V teh prostorih so se odvijale tudi gledališke predstave v slovenščini in so se jih poleg rojakov s Krminskega udeleževali tudi gledalci in poslušalci iz krajev na slovenski strani Brd. Potres pred 22 leti je stavbo precej razmajal in nekaj let zatem so se zaceli obnovitveni posegi, ki so zal trajali kar dolgo. Sezonsko znižanje, JP PKil. Carducci 24 tel. 537561 KRONIKA / NA DELU GOLJUFI "Uslužbenec” odšel z milijonom Izginil sveženj bankovcev Goljufi in zmikavti ne gredo na počitnice. Pravzaprav so v tem času še bolj aktivni in skušajo čimbolj izkoristiti okoliščine. Včeraj so v mestu zabeležili dva podobna dogodka: uslužbence mestnega podjetja - kasneje se je izkazalo da gre za goljufa - je dve občanki prikrajšal za okrog milijona lir. Predstavil se je, menda zato da bi bil bolj prepričljiv, kar v delovni obleki. Slo naj bi za moškega starega okrog 50 let, ki je bil v svojem nastopu, kot lahko sklepamo na podlagi zgodbe, zelo prepričljiv. Goričanka, ki očitno ne zaupa bankam in drugim ustanovam in denar raje hrani doma, pa je bila ob čedno vsoto preko deset milijonov lir. Denar je menda hranila na relativno varnem mestu v spalnici, vendar pa so bankovci izginili. Ker je zadeva prišla na dan šele včeraj popoldne, še niso znane podrobnosti. Denar naj bi si menda prisvojila mlajša Zenska, domnevno tuja državljanka, stara od 20 do 25 let. V teku je preiskava. Kljub ponavljajočim opozorilom, da institucije in javna podjetja ne pošiljajo po domovih inkasantov niti kontrolorjev, občani, zlasti priletni, Se zmeraj nasedajo najrazličnejšim goljufom in svoje preveliko zaupanje žal, zelo drago plačajo. Tudi v Sovodnjah so, letos že drugič, na pobudo Sklada Mitja Cuk, odprli otroško poletno središče. Prvo srečanje mladih gostov, mentorjev in vzgojiteljev je bilo 17. avgusta, poslovili pa se bodo 4. septembra. Včeraj smo šli na obisk v Sovodnje in se pogovorili s koordinatorko Damjano Ceščut. Sedež dogajanja je v Kulturnem domu. Trenutno obiskuje središče 31 otrok, različnih starosti. Prihodnji teden pričakujejo dodatnih 20 gostov, ki se bodo vrnili z dopusta in preživeli zadnje dni počitnic pred pričetkom šole v središču. Večina otrok je iz Sovodenj, nekaj gostov pa je tudi iz Rupe, Peči, Vrha, Gorice in celo Doberdoba. Druščina je res kar se da pisana. Ob učenju, igrah, rekreaciji, izletih in neštetih drugih dejavnostih, dopoldnevi zelo hitro minevajo. Starši pripeljejo otroke v središče približno ob 8. uri. Odhajajo pa okrog 13. oziroma 15. ure. Za goste ”s podaljšanim bivanjem” je poskrbljen tudi topli obrok v bližnji gostilni. Dejavnosti v poletnem središču so zelo različne: ročna dela, likovna dejavnost, telesno razgibavanje, glasba in petje; za primer slabega vremena imajo že pripravljen rezervni program predvajanja videokaset v prostorih Kulturnega doma. Dejavnosti so seveda prilagojene starosti, sposobnosti in zanimanju otrok. Najraje pa se seveda zabavajo na odprtem, kjar je v teh poletnih dneh dovolj hladne sence pod košatimi drevesi bližnjega parka. Poletno središče pa ni samo igra in zabava. Cas velja izkoristiti tudi drugače, za učenje in spoznavanje. Prva pobuda v tem smislu je bil torkov obisk občinske knjižnice v Sovodnjah, kjer so si z zanimanjem ogledali zlasti oddelek namenjen otroškim publikacijam. Na sliki: med učno uro v poletnem središču -foto Bumbaca. Prijava zalog vina Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki jih imajo v zalogi dne 31. avgusta ob polnoči. Te obveznosti so oproščeni samo končni porabniki (zasebniki) in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razdeljeno po vrsti in sicer, črna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, neglede na letino prijave. Prijava mora biti predstavljena v petih izvodih na županstvu, kjer se nahaja klet, do 6. septembra (oziroma do ponedeljka 7. septembra). Kmečka zveza Gorica bo izpopolnjevala prijave: na sedežu v Gorici vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure; na sedežu KD Briški grič na Bukovju v četrtek 3. septembra od 12.30 do 14. ure; v podružnici v Doberdobu (sedež godbe na pihala) ob petkih od 8. do 9. ure; Vinogradniki naj prinesejo s seboj zadnjo prijavo vina. Obvestilo pokr. odbora CONI Pokrajinski odbor olimpijskega komiteja (CONI) obvešča, da je višješolski zavod za telesno vzgojo (ISEF) v Firencah razpisal natečaj za sprejem gojencev v akademskem letu 1998/99 in sicer za sedež v Firencah ter za sekcijo v Genovi. Rok za predložitev prošenj poteče 18. septembra. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v tajništvu CONI v drevoredu 24. maja 1. - Delovno mesto Konzorcij za skrbstvene dejavnosti ”CISI” sporoča, da bodo za določen čas zaposlili vodilnega uslužbenca. Rok za predložitev prošenj zapade 11. septembra ob 12. uri. Razpis za delovno mesto in dodatne informacije dobijo interesenti na sedežu konzorcija v Gorici, ul. Palladio 30, telefon 0481/535556-535566, vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Nameščali bodo greznice Iz tehničnega urada županstva smo prejeli sporočilo, da bodo v kratkem pričeli z deli za ureditev nekaterih ulic, oziroma odsekov ulic v mestu in primestnih območjih. Vkopali bodo cevi za greznično omrežje in namestili novo asfaltno prevleko. V Standrežu bodo delali na območju ulic Natisone in v slepi ulici, ki se od Mihaelove odcepi proti šoli oziroma vrtecu. V Ločniku bo namestili cevi na območju ulic Ve-nier, Perco, Višini in Licinio, v Gorici pa na območju ulic Franconia in Bombi. Z deli bodo predvidoma pričeli 24. septembra. Med izvajanjem del bodo na omenjenih področjih nujne omejitve prometa. Priprli vsiljivca Policijski organi v Tržiču so včeraj ponoči priprli 61-letnega Maurizia D. Možakarja je na vrtu stanovanjske hiše presenetil dr. Adriano Se-gatori in obvestil policijo. Segatori je v nočnem obiskovalcu prepoznal človeka, ki ga je pred skoraj dvema desetletjema fizično napadel. s_____________IZLETI SKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na izlet v Gar-daland dne 4. oktobra. Za informacije in vpisovanja pokličite na tel. 419973 ali 419946 (Semolič Giordano, Oretti Bruno). SPDG priredi 13. septembra avtobusni družinski izlet z obiskom GEO-SA (Geografskega središča Slovenije), gradu Bogenšperk ter Šmarne gore nad Ljubljano. Prijave na sedežu društva. V soboto 22. in nedeljo, 23. avgusta društvo prireja izlet na Mrzlo goro. Vodi Miran Cotar. Prevoz z lastnimi sredstvi. Podrobnejše informacije po tel. 30995 v večernih urah. Z! OBVESTILA SZ DOM organizira 2. camp minibasketa za osnovnošolce, ki se bo odvijal od 31. avgusta do 4. septembra v Dijaškem domu v Gorici. Za informacije: tel. 33029 (ZSS-DI) in 30677 (David). URAD SDZPI je zaradi dopusta zaprt do vključno 28. avgusta 1998. ^ RAZSTAVE Kulturni center "Lojze Bratuž” prireja v sodelovanju z muzejem Revoltella, spominsko razstavo ob 100-letnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja. Lastnike Černigojevih del naprošajo, da bi dela posodili za razstavo. Podrobnejše dogovarjanje po tel. 0481/531445 ali 533177, fax 0481/534549. I ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 9.30, Slavica Tomšič vd. Kersevani iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 11.00, Romual-da Folli vd.Grusovin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.30, Alberto Ferligoj iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; 14.00, Ada Dominutti iz splošne bolnišnice v Krmin. OKUPACIJA / V NOČI Z 20. NA 21. AVGUST 1968 JE PET CLANIC VARŠAVSKEGA PAKTA ZASEDLO CSSR Pred tridesetimi leti z vojaško silo zatrli prvi poskus praške pomladi PRAGA - Jutri bo minilo 30 let, odkar je pet držav Varšavskega pakta (brez Romunije) v noCi z 20. na 21. avgust 1968 z vojaškim posegom zatrlo t.i. praško pomlad oziroma »socializem po Človekovi podobi«, ki ga je skušalo vpeljati reformistično krilo Komunistične partije Češkoslovaške republike. Novo češkoslovaško vodstvo s predsednikom partije in vlade Aleksandrom Dubčkom (na sliki) ter predsednikom države, generalom Ludvikom Svobodo, si je namreč prizadevalo za liberalnejšo politiko, med drugim za odpravo cenzure, za javne razprave o državnih zadevah, za ločitev partije od države in za možnost zakonite opozicije; gospodarske težave pa naj bi premagali z uvedbo socialističnega tržnega gospodarstva. Vendar je ta nameravana liberalizacija na Češkoslovaškem, kjer naj bi postopno demokratizirali politični in gospodarski sistem ter vpeljali od sovjetske neodvisno zunanjo politiko, povzročala negotovost vlad v sosednjih državah, še posebej v Nemški demokratični republiki. Ko Sovjetska zveza z diplomatskim pritiskom ni mogla doseči preklica reform, so se države Varšavskega pakta odločile za vojaški poseg z namenom »obrambe komunizma oziroma socializma«. Prvi dan je pri invaziji sodelovalo 165 tisoč vojakov s 4600 tankim Cez pet dni pa je Češkoslovaško dokončno okupiralo 27 divizij s 600 tisoč vopjaki, 6.300 tanki, 800 letali, 2000 topovi. Samo za primerjavo lahko povemo, da je Hitler ob napadu na SZ leta 1941 uporabil 3580 tankov, v invaziji na Francijo pa približno 2500. Ker je Češkoslovaška vlada prepovedala vsakršen oborožen odziv 14 milijonov prebivalcev, odpora zoper invazijske sile (poleg sovjetskih še vzhodnonemški, poljski, madžarski in bolgarski) pravzaprav ni bilo, svoje nezadovoljstvo pa so Čehi in Slovaki izkazali le s pasivnimi demonstracijami; med enimi od njih so na primer v Pragi zažgali sovjetski tank, v znak protesta se je javno zažgal študent Jan Pa-lach. V posegu je bilo skupno 30 mrtvih in 300 ranjenih, po drugih podatkih pa celo prek 90 mrtvih in 700 ranjenih. Tudi Zahod se ni odzval, saj je bil sovjetski voditeljLeonid Bre-žnjev dovolj prepričljiv z zagotovili, da gre za povsem notranje spore v komunističnem bloku PRIMORSKI DNEVNIK - * *»* hr .. ^ i-H« x.\n k m (tim ‘ ^ ■ HUDE, SKORAJ NEVERJETNE, A VENDAR BRIDKO RESNIČNE VESTI IZ PRAGE Tanki iz SZ, Poljske, HDR in Madžarske so včeraj vdrli v CSSR in jo okupirali Pa ms® - Tttj» mt* so v oo 21 na t < Kry. tis <*■ ■ v skhtfa z Atabmmm mč&km odmm* mtd m vse nmtm v-«opecite je f> hmz k- »a KPCt Kzvm# p>m oted p*1*- ^ddjSora vseg* liudšhš vodifon m man. Dubček, Smrkovsky, Kriegel in Spaček aretirani Poziv vlade ČSSR državljanom po tajni postati mlmhcii« pm& sevjeblt« v•*>*«'*, m i«Mj *~+t*J* *** ruzfmtrtp*t# » e : > TASS m> sklicuje na mitih neznanih voditeljev CSSR toke ■ O invaziji čet petih članic Varšavskega pakta je podrobno poročal tudi Primorski dnevnik. Objavljamo posnetek prve strani PD, 22. avgusta 1968 in nikakor ne za dejanje, usmerjeno proti zvezi NATO. Tako je bila Češkoslovaška prisiljena v ukinitev liberalnih reform in v podpis sporazuma o neomejeni nastanitvi enot Varšavske zveze na njenem ozemlju; to je storilo Češkoslovaško vodstvo v zaporu v moskovskem Kremlju. Leta 1969 so Dubčka odstavili s položaja, leto kasneje pa izključili tudi iz partije. Na političnem prizorišču se je znova pojavil leta 1989, leto kasneje pa je bil izvoljen za predsednika nove zvezne skupščine. Sicer Slovak, a kot prepričan federalist je leta 1992 moCno nasprotoval slovaškim zahtevam po neodvisnosti. Vojaški poseg na Češkoslovaškem v poletju 1968 je imel precejšnje posledice za ves vzhodni blok, saj je pregnal vsakršno upanje na morebitno reformo sovjetskega režima. Priprta vrata, skozi katera je skorajda že zaCel veti svež veter, so se za nadaljnjih 20 let znova tesno zaprla. (STA) Kratka kronologija pomladi 5. januar 1968: CK Češkoslovaške partije odstavi Antonina Novotnyja in na njegovo mesto izvoli za sekretarja Aleksandra Dubčka. 23. marec: v vzhodnih prestolnicah zazvonijo prvi alarmni zvonci. Ostali voditelji Varšavskega pakta kličejo Dubčka na posvet v Dresden. 30. marec: za predsednika države je izvoljen gen. Ludvik Svoboda, ki ni ravno najbolj po godu sovjetskim voditeljem. 8. april: predsedstvo vlade prevzame Oldrich Cernik. predsedstvo parlamenta pa Josef Smrkovski. CK potrdi dve osnovni smernici Dubckove politike: nadaljevati po poti demokratizacije in vztrajati v gospodarskem ter političnem programu. 29. maj: CK izključi iz partije Antonina Novotnyja in skliče za september kongres partije. 1. junij: sovjetske Čete pridejo na Češkoslovaško na skupne manevre sil Varšavskega pakta. Enote bo SZ umaknila 3. avgusta. 31. julij: Brežnjev obljubi Dubčku, da sovjetske enote ne bodo posegle. 20. avgust: invazija. Ob 23. uri vojaške enote Sovjetske zveze, Bolgarije, Poljske, NDR in Madžarske vkorakajo v CSSR in jo zasedejo. 21. avgusti ob 6. uri zjutraj okupacijske sile aretirajo Dubčka skupaj še z nekaterimi drugimi voditelji in jih odvedejo iz države. 22. avgust: kongres Češke partije sicer potrdi Dubčka za sekretarja in predsednik republike Svoboda doseže, da Moskva dovoli Dubčku povratek v Prago, kjer se bo Dubček skušal nekaj mesecev zaman upirati restavraciji. 3. oktober: Dubček, Husak in Cernik podpišejo v Moskvi sporazum, s katerim dovoljujejo začasno pristnost sovjetskih Cet na Češkoslovaškem. 16. januar 1969: študent Jan Palch se v znak protesta proti okupaciji zažge na VenCeslavovem trgu v Pragi. Tri dni kasneje umre, na njegovem pogrebu pa se 25. januarja zbere preko 500 tisoC ljudi. 17. april: Dubčka na Čelu partije zamenja Gustav Husak. S tem se dejansko zaCne »nonnalizacija.« ATLETIKA / EVROPSKO PRVENSTVO V BUDIMPEŠTI NOGOMET NOVICE Coslovicheva sedma Aironova (Fra) odlična Tudi včeraj Italija brez kolajne - Gregor Cankar šesti Maradona se že spet vrača na teren Eriksson proti vsakemu jemanju »pripomočkov« RM - Včeraj so se na komisiji antidoping CONIja v Rimu zvrstili prestavniki Lazia. Trener Sven Goran Eriksson je dejal, da je odločno proti vsakemu jemanju pripomočkov, ki izboljšujejo rentabilnost nogometašev. Zanj je dovolj delo na igrišču. Nogometaš Lazia Negro je potrdil, da z Erikssonom niso jemali »creatine«, z Zemanom pa so se posluževalci tega sredstva, Čeprav le za dva dneva. Na zasbšanju je bil tudi tehnični vodja Lazia in bivši trener odbojkarske državne reprezentance Velasco. BUDIMPEŠTA Tržaška Slovenka Claudia Coslovich, bivša borovka, sedaj Članica turinskega Sisporta in državne reprezentance, je vCeraj na evropskem prvenstvu v Budimpešti dosegla odlično 7. mesto v metu kopja. To je tudi eden izmed najbolj prestižnih dosežkov naše aatletike in našega športa sploh. Če bi Claudia včeraj ponovila svoj najboljši rezultat, ko je pred kratkim zalučala orodje Cez 65 metrov, bi na tem EP osvojila bronasto kolajno.Težko pa je doseči najboljše osebne znamke na tako pomembnih tekmovanjih in zato je sedmo mesto naše atletinje še kako pomembno. Italija je tudi vCeraj ostala brez kolajne, Čeprav je bil Stefano Tilli zelo blizu bronastega odličja v teku na 100 m. Tilli, ki je bil v torek zaradi nešportne geste proti enemu izmed sodnikov tlizkljuCen iz tekmovanja, je vCeraj zjutraj organizatorje in disciplinsko komisijo EP zaprosil, da ga rehabilitirajo in tako je 36-letni italijanski sprinter lahko tekmoval. Italijanki veteran je odlično opravil svojo nalogo in s Časom 10, 20 celo osvojil Četrto mesto. Od ostalih Itlaijanov sta se Ottoz in Mori uvrstila v finale na 400 m ovire, že v kvalifikacijah pa je izy-padla Goricanka Barbara Lah v troskoku. Od slovenskih atletov se je vCeraj spet najbolje odrezal Gregor Cankar, ki je v skoku v daljino s točno 8 metri dosegel šesto mesto. Skoda, da Cankar ni ponovil rezultata iz kvalifikacij, kajti z 8, 07 m bi osvojil bron. "V šestih skokih mi niti enkrat ni uspelo, da bi ponovil kvalifikacijski nastop. Skoda izgubljene priložnosti, saj bo naslednja šele Cez štiri leta. Če se ozrem na letošnjo sezono, potem dosežek niti ni tako slab. Na prvih treh tekmah sem imel vnet levi biceps, zdravstvene težave pa so me oddaljile od letošnjih ciljev tudi v nadaljevanju sezone. Se na državnem prvenstvu sem imel težave s krci," je dejal Cankar. Včeraj so podelili pet kompletov kolajn. Tehnično najboljši rezultat je dosegla Francozinja Chri-stina Arron na 100 m, ki je z 10, 73 izboljšala evropski rekord. VČERAJŠNJI FINALI Kopje, ženske: 1. Tanja Damaske (Nem) 69, 10 m; 2. Tatjana Sikolenko (Rus) 66, 92; 3. Mikaela Ingberg (Fin) 64, 92; 4. Trine Hat-testad (Nor) 63, 16; 5. Heli Rantanen (Fin) 62, 34; 6. Za novo nogomento sezono sta v začetku tedna zaCela priprave tudi štandreška Juventina in Sovodnje. Obe ekipi bosta v tej sezoni igrali v 1. amaterski ligi. Juventina Standreško moštvo je v zadnjih dveh letih od elitne lige nazadovalo v 1. amatersko ligo. Tudi lani Juventina ni imela sreCe in je izgubila celo vrst tekem z minimalnim rezultatom. Po koncu sezone je prišlo do sprememb v odboru. Predsednika Daria Perica je zamenjal Marko Kerpan. Pri društvu, ki se sooCa z dokajšnjimi finaCnimi težavami, bodo skušali v tej sezoni z lastnimi močmi igrati v tem prvenstvu in vključiti v člansko ekipo CimveC mladih igral- Steffi Nerius (Nem) 62, 08; 7. Claudia Coslovich (Ita) 60, 73; 8. Nikolett Szabo (Madž) 60, 56. 100 m, ženske: 1. Chri-stine Arron (Fra) 10.73 (evropski rekord); 2. Irina Privalova (Rus) 10.83; 3. Ekaterini Thanou (Grč) 10.87 . Daljina, moški: 1. Kiril Sosunov (Rus) 8, 28 m; 2. Bogdan Tarus (Rom) 8, 21; 3. Petko DaCev (Bol) 8, 06; 4. Simone Bianchi (Ita) g, 02; 6. Gregor Cankar (Slo) 8, 00; 7. Paolo Camossi (Ita) 7, 98. Kladivo, moški: 1. Ti-bor Gescek (Madž) 82, 87 m; 2. Balasz Kiss (Madž) 81, 26; 3. Karsten Kobs (Nem) 80,13. 100 m: 1. Darren Campbell (VB) 10, 04; 2. Dwain Chambers (VB) 10, 10; 3. Charalambos Papadias cev. Dario Kovic bo v prihodnjem prvenstvu igral za Sovodnje, moštvo pa bo okrepil Massimilia-no Faggiani, ki ga je društvo najelo od Itale iz Gradišča. Cilj Juventine v letošnji sezoni je, da bi se uvrstila v zgornji del lest- (Gr) 10, 17; 4. Stefano Tilli (Ita) 10, 20. DANAŠNJI SPORED 9.30:110 m ovire, deseteroboj; 10.00: viišina (ž), kvalifikacije; 10.10: 3.000 m zapreke, kvalifikacije; 10.30: disk (m) deseteroboj; 11.00: 200 m (ž), kvalifikacije; 12.00: 200 m (m), kvalifikacije; 14.00: palica (m), deseteroboj; 17.00: kopje (m), esetero-boj; 17.20: krogla (ž), finale; 17.20: hoja 10 km, finale; 17.30: 400 m (m), polfinale; 18.20: 200 (ž), Četrtfinale; 18.40: 5.000 (m), kvalifikacije; 18.45: troskok (ž), finale; IS.15: 200 m (m) četrtfinale; 19.40: 400 m ovire (m), finale; 19.55: 1.500 m (m), deseteroboj; 20.15: 800 m (ž), finale; 20.30: 1.500 m (m), finale. vice, kar pa, v tako hudi konkurenci, ne bo lahko. Sovodnje Sovodenjci so se za bližnje prvenstvo precej okrepili. Novi trener Gi-no Cossaro, ki je zamenjal Trentina, bo imel na razpolago kar Čedno ekipo. Poleg ogrodja BUENOS AIRES - Diego Armando Maradona, eden najboljših nogometašev vseh Časov, je najavil svoj sedmi povratek na nogometna igrišCa. Nogometaš, ki je poleg svojega nogometnega znanja zaslovel tudi z različnimi aferami, naj bi v naslednji sezoni nastopal za španskega dru-goligaša Badajoz, a zaenkrat le na prijateljskih tekmah. "Prvi korak Maradone na povratku k nogometu, bodo nastopi na nekaterih prijateljskih tekmah, " je dejal menadžer Maradone Guillermo Cop-pola. SodeC po slikah v nekaterih evropskih Časnikih pa bo pot do vrnitve zelo težka, saj se bo moral znebiti odvečnih kilogramov. moštva, ki se je lani zelo dobro obneslo, so ekipo okrepili še Dario Kovic (prej Juventina), srednji napadalec Pierluigi Pole-sello (Audax), napadalec Maurizio Condolf (Itala San Marco). Od Juventine sta se vrnila Manuel Devetak in Marko Flore-nin. Sovodenjsko ekipo pa so letos zapustili Sandi Gergolet (k Mladosti), Businelli (k Aquilei) ter Bastiani, Cecotti in Marino Peteani (vrnili so se k Juventini). Cilj Sovodenj je tudi letos ta, da bi si zagotovile Cimprej zadostno število točk za obstanek v ligi in da bi v člansko ekipo vključili CimveC mladih ngoometašev. Na sliki Bumbaca: z zbora sovodenjske Članske ekipe. NOGOMET / PRIPRAVE NASIIH EKIP ZA NOVO SEZONO Juventina in Sovodnje za miren obstanek Obe ekipi bosta skušali vključiti v svoje vrste mlade igralce - Nekaj okrepitev Tre Valli Varesine: zmaga Davida Rebellina VARESE - Italijan Davide Rebellin je zmagal na včerajšnji mednarodni kolesarski dirki za trofejo Tre Valli Varesine. Za dve sekundi je prehitel rojaka Giuseppeja Di Grandeja. VRSTNI RED: 1. Davide Rebellin (Polti) 4.30'54" povprečna hitrost 42, 569 km na uro; 2. Giuseppe Di Grande +2"; 3. Maximilian Sciandri (VBr) + 4"; 4. Stefano Cattai +28"; 5. Gabriele Missaglia +29"; 6. Mirko Celestino +1'21"; 7. Daniele Nardello +T32"; 8. Pascal Chan-teur (Fra) +1'34"; 9. Davide Casarotto +2'05"; 10. Udo Bolts (Nem) +2'22'. Ženski Tour: Luperinijevi etapa, Edita Pucinskaite še v vodstvu VAUJANV - Včerajšnjo, 9. etapo ženskega Toura je osvojila Italijanka Fabiana Luperini, ki je v sprintu prehitela rojakinjo Alessandro Cappellotto in Latvijko Edito Pucinsakite. Na skupni razvrstitvi je Pucinskaite prva, sledita Luperinijeva po 59 sekundah in Cappellot-tova po 1:42,0. Kofelnikov in Henman naprej NEW HA VEN - Na teniškem turnirju v New Havnu (nagradni sklad 870.000 dolarjev) je v drugem krogu peti nosilec Rus Jevgenij Kafelnikov premagal Avstralca Todda VVoodbridga s 6:0,6:2, šesti nosilec Britanec Tim Henman pa je bil s 6:2, 6:3 boljši od Italijana Vinzenza Santopadra. Izidi, 2. krog: Jevgenij Kafelnikov (Rus/5) -Todd VVoodbridge (Avs) 6:0, 6:2, Tim Henman (VBr/6) - Vincenzo Santopadre (Ita) 6:2, 6:3, GuiHaume Raoux (Fra) - John Van Lottum (Niz) 6:3, 6:4, Davide Sangui-netti (Ita) - Fabrice Santoro (Fra) 6:1, 6:7 (2:7), 7:5, Gu-stavo Kuerten (Bra) - Alex 0‘Brien (ZDA) 6:3,6:2. Pall. Trieste že v formi PORTO SAN GIORGIO - Na prvi tekmi košarkarskega turnirja v Portu San Giorgio je Pall.' Trieste brez vsakršnih težav premagal rimsko Pompeo, ki igra v Al ligi, s 73:48. Najboljši strelci v tržaškem moštvu so bili Alibe-govič (18 točk), VVilliams (19) in Laso (10). Udinese izenačil, Triestina tesno V torek zvečer je v Vidmu Udinese po povprečni tekmi le izenačil z Venezio z 1:1 (0.1). V 31. minuti je za Benečane povedel Scvvoch, 10 minut pred koncem srečanja pa je za gositelje izenačil Amoroso. V Trstu pa je Triestina le s težavo s 3:2 (1:1) premagala moštvo nezaposlenih nogometašev Romagne. Strelci za Triestino so bili Zampagna, Beltgrame in Gubellini, za goste pa Ciocci in Giorgi. Mladi Slovenci izgubili ZALAEGERSZEG -V prijateljski tekmi mladih nogometnih reprezentanc (U-21) je v Zalaegerszegu Madžarska premagala Slovenijo s 3:1 (1:1). Edini slovenski zadetek, s katerim je v šesti minuti povedel svoje moštvo v vodstvo, je dosegel nogometaš SCT Olimpije Boštjan Grizold. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET J02KU BASI V SLOVO Tragična nesreča v stenah Raduhe, ki je terjala življenje Jožka Baše, je presunljivo odjeknila v vsej zamejski skupnosti, v Šolskih, prosvetnih in zlasti v krogih planincev in alpinistov, v katerih je bil Jožko zadnje čase zelo znan in aktiven. Jožko je bil sicer bolj samohodno usmerjeni planinec in je svojo ljubezen do gorskih višav samostojno izpovedoval na gorskih poteh in stezah, ali pa v ožji dražbi planinskih sopotnikov. Gore so ga pritegovale že od nekdaj, najbolj pa so ga privlačevale za Času univerzitetnega Študija v Ljubljani, odkoder so mu bile bližje in bolj dosegljive. Po vrnitvi v rodno mesto, kjer je zaCel službovati kot Solnik, se je zato vključil v vrste tržaških planincev v SPDT in ker ga je v najveCji meri zanimal alpinizem, dejavnost, ki duhovno in telesno krepi Človeka v merjenju svojih moCi in zmogljivosti, je preistopil v alpinistični odsek SPDT, v katerem je nekaj Časa deloval kot odbornik v vodstvu s tedaj priznanimi slovenskimi tržaškimi alpinisti, v družbi katerih je Črpal, vsestransko razvijal in izpopolnjeval plezalne vrline v svoji privrženosti in predanosti tej Športni disciplini drznega pema-govanja navpičnih in previsnih sten. Tedaj je Jožko utrjeval tudi prijateljske stike z alpinisti iz matične domovine in v njihovih navezah plezal zahtevne smeri, ne samo v domačih, temveč tudi v tujih gorah in na pobočju And v južnoameriškem Peruju. Neustavljiva strast po osvajanju alpinističnih smeri ga je to pot napotila pod ostenja Raduhe, v Palckovo smer, ki jo je s prijateljem soplezalcem hotel v lastno zadoščenje in potrditev alpinističnih sposobnosti sovojiti. Usodni zdrs mu je preprečil morda že dolgo gojeno nameno in mu pretrgal nit z alpinističnimi vrednotami plodnega in bogatega življenja, ki ga je v veliki meri posvečal goram in planinam. Omahnil je v praznino, v prepad, v enega izmed tolikih, ki jih je z moCno voljo, zagnanostjo in velikim tveganjem znal premagovati na svojih številnih vzponih in plezanjih na rezlicne gorske vrhove. Usojeno mu je bilo, da bodo prav gore, katerim je Jožko izkazoval globoko spoštovanje in predanost svoje preproste alpinistične duše, za vedno utrnile njegovo gorečo ljubezen do njihovih divjih veticin. Alpinisti in planinci SPDT se klanjajo spominu soplezalca Jožka Baše. Hudo prizadeti družini, ženi Majdi in hčerki Barbari izrekajo iskreno sožalje. L. Abram PRIJAVE ZA DRUŽINSKI IZLET NA GEOSS IN BOGENSERK V nedeljo 13. septembra je razpisan avtobusni družinski izlet v okolico Ljubljane. Program predvideva planinski del (obisk Šmarne gore) pa tudi kulturni in turistični del z obiskom Geossa (Geografsko središče Slovenije) ter gradu Bogenšperk z zanimivimi zbirkami J.V. Valvazorja. Avtobus bo odpeljal ob 6. uri, povratek pa je predviden do 21. ure. Prijave na sedežu društva in pri odbornikih. IZLET NA JEREBICO KLJUB GROZEČIM OBLAKOM Manjša skupina elanov SPDG se je oprejšnjo nedeljo ( 16. avgusta) odpravila na zanimivo vendar bolj slabo obiskano Jerebico nad dolino Možnice, oziroma nad Rajbelj-skim jezerom. Kljub nezanesljivemu vremenu in poletni pripeki so po štirih in pol urah prispeli na vrh. Na pot so šli izpred planinske postojanke v dolini Možnice, kjer so se ob povratku tudi ustavili in primemo odžejali. IZLET NA MRZLO GORO SPDG prireja v soboto, 22. in nedeljo, 23. t.m. vzpon na Mrzlo goro. Podrobnejše informacije pri Miranu Co-tarju tel. 30995. PLANINCI SK DEVIN IN SZ SLOGA NA MANGARTU Tudi pred kratim se nas je zbrala kar lepa skupina in smo se s klubskim kombijem ter osebnimi avtomobili odpeljali na Mangartsko prevalo. V lepem sončnem vremenu smo se po slovenski stezi odpravili na Mangart. Tisti, ki so bili prvi in so gledali v stene, kar niso mogli verjeti, da sploh je mogoče po teh stenah naprej; pa vseeno steza je še kar zahtevna a dobro zavrovana, da ni bilo problema do vrha. Med potjo smo se večkrat ustavili ter občudovali razne gorske pojave, ker na tej poti jih zares ne manjka, da vsak lahko najde nekaj novega da ga privlači, od gorske botanike do raznih kamenin. Na vrhu pa prekrasen razgled na vse strani, da je težko opisati v enem samem Članku. Ko smo dospeli na vrh je kar mrgolelo obiskovalcev te mogočne gore, kakor malokdaj. Tudi mi smo se za vec Časa kot ponavadi zbrali na vrhu, posebno še ker vreme je bilo ugodno ter razgled, da ga malokdaj najdeš. Nazaj smo se vrniti na prelaz po italijanski stezi, ki je sicer malo manj zahtevna, vendar je daljša. ZveCer smo se vračali domov v prav veselem vzdušju, Čeprav še precej opekli od gorskega sonca. Obvestila SD MLADINA obvešča, da je Se nekaj prostih mest za izlet v Robanov kot - kmečki turizem Govc (zgornja Savinjska dolina) od 2. do 5. septembra. Za informacije tel. na St. 040-220718 ali 040-215218. SD KONTOVEL organizira od ponedeljka, 31. t.m. do petka, 11. septembra odbojkarski kamp za deklice letnikov 1985 in mlajše. Kamp bo na igrišču na Kon-tovelu vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9. do 16. ure. Za kosilo bo poskrbljeno. Vpisovanje v ponedeljek neposredno pred začetkom tečaja. Informacije pri društvenih odbornikih. SK BRDINA organizira v soboto, 29. t.m. VII. kraSki bike slalom s pričetkom ob 17. uri ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Do-berdobska ulica). Vpisovanje za tekmo bo na terenu od 16.15 dalje. Informacije na tel. St. 040-212859 in 040-299573. GLEDALIŠČA 1 GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA VERONA TRST 50. Shakespeare festival Dne 28., 29. in 31. avgusta ter od 1. do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noCi«, državna premiera. mladi levi ---•“"'SS* 21. avgust ob 20.30 slavnostna otvoritev festivala / Ljubljanski grad ob 21.00 Latrinite (Francija): Auri sacra fames / Ljubljanski grad ob 22.00 koncert skupine Dertum / Ljubljanski grad (dvorišče) 22. avgust ob 21.00 kinetično gledališče Sashe Pe-pelyaeva (Rusija): The vievv Russian grave from Germany / Ljubljanski grad from Thursday to Friday/ Ljubljanski grad 23. avgust ob 21.00 Les zoms (Francija): Les pointures / Mladinsko gledališče 24. avgust ob 21.00 Shovvcase beat le mot (Nemčija): Radar, radar nicht ist egal / Mladinsko gledališče 25. avgust ob 21.00 Projecte Gallina.(Španija): Los cin-cos se una mano sodra / Mladinsko gledališče ob 22.00 Tomaž Grom & Tao G. Vrhovec Sa-mobolec, koncert avtorske glasbe/Mladinsko gledališče 26. avgust ob 21.00 Rebecca Murgi (Italija): Focus on I / Mladinsko gledališče 27. avgust ob 21.00 Bo Madvig (Danska): Fiat fisch n°8 / Mladinsko gledališče ob 21.45 Kamilla Wargo Brekling (Danska): »Maxine pa farten 1« / Mladinsko gledališče ob 22.15 Jordi Cortes Molina (Velika Britanija /Španija): Lucky/Mladinsko gledališče 28. avgust ob 15.00 »Kaj lahko povemo o gledališču in plesu 90.ih«, okrogla miza: moderatorka Eda Čufer/Gledališče Glej ob 20.00 Museum / Barbara Novakovič Kolenc (Slovenija): Deklica in kontrabas / Mladinsko gledališče 29. avgust ob 21.00 Sebastian Horvat (Slovenija): Ion / Mladinsko gledališče Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noči«, nastopa Carla Fracci. Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v avgustu ob 21.00 in 22.15. V soboto, 22. avgusta, ob 20.30 (ob priliki 100-Ietni-ce smrti cesarice Elizabete), koncert dua Michelazzi - Feri, igrala bosta na flavto in kitaro. V soboto, 29. avgusta, ob 20.30 bo igral ansambel »Lumen Harmonicum« z glasbo iz 17. stoletja. DOLINA Jutri, v petek, 21. t. m. ob 21. uri bo v Društveni gostilni koncert skupine Kraški ovčarji. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. Jutri, 21. avgusta - Ziryab. V soboto, 22. avgusta -1 Point. V nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. VERONA 50. Shakespeare festival Jutri, 21. in 22. avgusta ob 21.00 bo Plesna skupina Arene uprizorila balet »Romeo in Julija«, državna premiera. POLCTJ6 V VILI MANIN Sobota, 22. avgusta, ob 18.00, »Figure nel parco«. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V okviru cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška V sredo, 26. avgusta, Kvartet saksofonov Danubia, Dunaj. V soboto, 29. avgusta, slavnostni koncert 2. Mednarodnega srečanja saksofonistov. HRVAŠKA ZAGREB Hipodrom Drevi bo nastopila legendarna angleška skupina »Rolling Stones« MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Jutri, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) JVLlacli iz konservatorija Tartini v Miramaru Umetnost pod zvezdami - Glasba v Gradu Danes in jutri, ob 21.15: Alexandra Reinprecht, Ilaria Zanetti, Silvia Mosco, Marianna Prizzon, petje, Martina Seleni, Gabriella Fio-rentino, klavir. Petek, 28. avgusta ob 21.15: Alessandra Falciano - Flisa Fratnik, klarinet in klavir, Federico Brumat, Elena Spinetti, Alessia Cividin, flavta. Sobota, 5. septembra ob 21.15: Lorena Allegretto - Gianpaolo Prata, saksofon in klavir, Lorenze Cossi, klavir. Sobota, 12. septembra ob 21.15: Maya Glouchkova, klavir. 46. mednarodni poletni festival Poletise dan zvečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: REGUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 - F. Lehar: DE2ELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 24. avgusta ob 20.30— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI M02JE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje V vročici večera - Križanke 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 22. avgusta - AKADEMSKA FOLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 — DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO poletje v muzeju rovoltella Do 30. avgusta s pričetkom ob 21.00: »Le canal« s Pier Paolom Venierjem. Danes, 20. avgusta ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuliana laschi. Jutri, 21. avgusta, ob 21.00: »Girando: estate in corto«,Guendalina Zampagni. V četrtek, 27. avgusta ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuseppe Culicchia. V petek, 28. avgusta ob 21.00: »Girando: cartoonia«, Bruno Bozzetto. V soboto, 29. avgusta ob 21.00: »šalom Trst glasba«, Corrado Greco, klavir. V nedeljo, 30. avgusta ob 21.00: »Guitar evening«, Sergio Giangaspero, kitara. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: do 28. avgusta bo odprta razstava »4a. rassegna internazionale del bronzetto« s sledečim urnikom: v tednu od 18.30 do 20.30 ob praznikih in ponedeljkih zaprto. Palača Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubblicita e prodotti indu-striali d’epoca«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetih žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4); do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flowers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/Iipuarte. Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zvečer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, poštne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. V občinski galeriji bo do 1. septembra odprta fotografska razstava Gabrieleja Crozzolija »Jobovo oko«. Urnik: od 10. do 14. in od 16. do 20. ure. Ljudski vrt, Ulica Giulia 2: do 30. avgusta bo na ogled razstava država Izrael, petdeset let fotografij agencije Magnum. Razstava je v sklopu pobude Salom Trst. Gledališče Mieia: do 6. septembra v okviru pobude Transformation - Natura Naturans 3 razstavlja enajst umetnikov različnih narodnosti. Mednarodna razstava sodobne umetnosti je odprta od ponedeljka do petka od 18. do 23. ure, ob sobotah tudi dopoldne od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa samo dopoldne. OPČINE Prosvetni dom Do 20. septembra je odprta razstava Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Ogledi ob delavnikih med 16. in 20. uro, po dogovoru možni vodeni ogledi za skupine tudi v jutranjih urah. Rezervacije na telefon 040-213945. SESUAN Sedež APT Do 22. avgusta razstavlja Marina Michehi. Urnik: od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. MIUE Sedež APT Do 25. avgusta, razstavlja svoje slike Fabio Balbi. Na- slov ie-te »Paesaggi istriani« organizira kulturno društvo »Fameia Muiesana«. Urnik razstave je od ponedeljka do nedelje in sicer od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: je ves mesec avgust zaprt. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov čas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. Goriški pokrajinski muzeji - palača Morassi Do 30. septembra, bo odprta razstava z naslovom »Flori d’arancio«. Razstavljene bodo poročne obleke ter poročna oprema prejšnjega in tega stoletja. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure (ob četrtkih do 23. ure) in ob praznikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanFApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dah slikar«. MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - v torek, 22. septembra, ob 18.30 bo otvoritev razstave »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Montenapoleone e Borgospes-so, Milano 1920 - 1940«. Razstava bo odprta do 25. oktobra vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst go-riskih slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. A RAI3 41. slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Televikj Čarovnija TV DNEVNIK Primorske zdrahe -(dramska skupina SKD I. Gruden iz Nabrežine) ® RAI 1 6.00 6.30 9.50 9.55 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.40 18.00 18.10 19.30 20.00 20.40 20.50 23.10 23.15 0.30 0.35 1.05 Euronevvs Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Linea verde - Zelena črta - Zeleni Meteo Film: Zum zum zum - La canzone che mi passa per la testa (kom., It, ’68) Dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: L' imperatore di Capri (kom., It. ’50, i. Toto, Vvonne Šanson) Mladinski variete: Polet-ni«Solletico» (vodita Mauro Serio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Rupert in nan. Se bojiš teme? Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem, 19.00 Gospa iz Westa -Težke izbire (i. Jane Sejmom) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara (vodita G. Comaschi, C. Brosca) Variete: Cocco di mam-ma (vodi Carl o Conti) Dnevnik Poljudnoznanstvena oddaja: Passaggio a Nord Ovest Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai educational: Me-dia/Mente, 1.00 Aforizmi: Louis Althusser Sottovoce - Potihoma RAI 2 7.00 7.45 10.00 11.30 11.45 12.00 13.00 13.30 14.05 18.10 18.50 20.00 20.30 20.50 22.40 23.30 0.20 1.50 2.05 Nanizanka Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Odvetnik za mladoletnike Tg2 - Medicina 33 Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik Popoldanski Go-cart - Risanke Nan.: Hunter (i. Fred Dryer), 14.55 Inšpektor Tibbs, 15.45 Law & Or-der, 16.40 II Virginiano (i. Lee J. Cobb, J. Drury), vmes (16.15, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in Šport EP v atletiki Risanke: Tom in Jerry VeCerni dnevnik Film: Super Mario Bros (fant., ZDA ’93, i. Bob Hoskins, Dennis Hopper) Kronika v živo Dnevnik, vreme, šport TV film: Disposta a ucci-dere (dram., ZDA ’92, i. Tess Harper) Brezdelje utruja? Glasb, oddaja: Mi ritorni in mente replay ^ RAI 3 Jutranji dnevnik Film: Casanova farebbe cosi (kom., It. ’42) EP v atletiki Dnevnik, 12.05 Šport Aktualno: II grillo, 13.30 Italija 70. let Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Report Nan.: Kaj ti roji po glavi? Šport: kolesarstvo EP v atletiki Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti EP v atletiki Film: Legge criminale -Criminal Law (krim., Kan. ’88, i. Gary Old-man, Kevin Bacon) Dnevnik, deželne vesti Glasba: Grammy Avvards I 1998 0.30 1.10 2.15 Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario -Praga, nato film: Praga agitato cuore d’ Europa (r. Vera Chjtilova) Nan.: Miami Vice, 3.00 Spazio 1999 (§3 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 8.30 8.50 11.30 12.20 13.30 14.00 14.30 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.30 0.35 1.00 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Zingara Pregled tiska Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore, 12.40 Edera Dnevnik Kviz: Iva show Dnevnik Tg 4 Dokumenti Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Savannah Film: Buongiorno, ele-fante! - Sabu, principe Jadro (kom., It. ’52) Aktualno: Poletni Chi mi ha visto? Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Totd e Peppino di-visi a Berlino (kom., ’62) Film: Sotto il vestito niente (krim., It. ’85, i. T. Shanley, D. Pleasance) Pregled tiska Film S CANALE5 6.00 8.00 8.30 11.00 12.30 13.00 13.30 13.45 14.15 16.15 18.45 20.00 20.30 21.00 23.00 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Nan.: Družina Hogan, 11.30 Papa Noe (i. S. Collins, C. Hicks) Nan.: Due per tre (i. Johnny Dorelli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 Aktualno: A regola d’ ar-te Nan.: Mr. Bean TV film: La testimone (dram., ZDA ’96, i. Mary Tyler Moore, E. Asner) Nan.: Komisar Scali, 17.15 Detektiv na razpotju (i. Dick Van Dyke), 18.15 Plavolaska za očeta (i. Patrick Duffy) Kviz: Poletni Tira & Molla (vodi Giampiero Ingrassia) Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro (vodita Gene Gnocchi, Tullio Solenghi) Film: Only you - Amore a prima vista (kom., ZDA ’94, r. N. Jevvison, i. Ma-risa Tomei, R. Dovvn^r) Film: Conan il barbaro (pust., ZDA '82, i. A. Schvvarzenegger) Nočni dnevnik Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Hazzard, 10.20 Professione vacanze (i. Eva Lena, Jerry Gala) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Genitori in blue jeans Risanke Risanke: Jetson Variete: Mai dire Banzai! Nan.: Baywatch Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Xena Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.30 Pappa e Ciccia Risanke Nogomet: Deportivo La Coruna - Milan Nan.: Two - Izgubljene priložnosti (i. M. Easton, B. Tyson, H. Hossack) Italija 1 šport, 1,10 Italija 1 šport motorji Aktualna odd.: Le notti deli’ angelo Film: California (vestern, It., ’77, r. M. Lupo, i. G. Gemma, M. Bose) # TELE 4 16.45 16.00 17.00 20.05 20.30 21.00 22.00 23.30 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Veri professionisti Scoop, 18.00 Innamorarsi Konjske dirke Italijanska kuhinja Poletni Musichiamo Nan.: Palm Spring Umetnost in kultura ® MONTECARLO 17.00 21.00 23.30 1.10 19.25, 22.45, 0.30 Dnevnik, 19.15 Šport Nan.: Quincy Film: Squadriglia (vojni, ZDA ’64, i. C. Robertson) Nan.: Trauma Center 20.00 EP v atletiki Nogomet: Lazio - Fioren-tina Cento citta - Potovanje po Italiji Film: Charlie Chan e 1’ occhio d’ oro (krim., ’48) Vremenska panorama - 23.15 Teletekst Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Napovedniki Tedenski izbor: Matineja. Nanizanka: NA Packačkov pisani svet, vasi (Danska, 39. ep.), 9.40 Mlada Evropa poje: 10.30 nan.: Pacific Drive Izrael, 9.50 nan.: Denver, (Avstral., 39. ep.) poslednji dinozaver, Tedenski izbor. 10.25 Afriške korenine Nadaljevanka: Družinski (VB, zadnji del), 11.15 zdravnik (Sp. 11. del) Dok.: Druženje in praz- Koncert skupine Re- novanje (ZDA), 11.45 Ho- quiem mo turisticus Koncert skupine Strogo Nan.: J.A.G. (ZDA, 14.) zaupno Poročila, vreme, šport Naša krajevna skupnost - Zgodbe iz školjke Novoletni pujs (A. Maro- Resna glasba dic) Tedenski izbor: Podol- Euronevvs gem in poCez: VaCe in;.. Svet poroča Nan.: VeCni sanjač (ZDA, TV prodaja 11. epizoda) Nanizanka: Opremlje- Nan.: Inšpektor Morse valke (8. ep.) Obzornik, vreme, šport Nan.: Kdo je glavni (18. Po Sloveniji epizoda) Tedi, oddaja za mularijo TV igrica: Kolo sreCe Parada plesa: Siniša Šport: EP v atletiki (pre- Bukinac nos iz Budimpešte) Dok.: Izzivi prihodnosti Film: Onegavljenje (ZDA, 8. del) (ZDA) Risanka Glasbena serija: Bela so- Oglasi ba III (2. del) Dnevnik, vreme, šport Napovedniki Oglasi Nad.: Naši prijatelji na severu (VB, 2. del) Dobro je vedeti Tednik Odmevi, kultura, vreme Šport Nan.: VeCni sanjač (ZDA, 12. epizoda), 23.05 Inš- pektor Morse (VB, 9. ep.) Brane Rončel izza odra Parada plesa Dok.: Izzivi prihodnosti @5 Koper (ZDA, 8. del) Napovedniki Euronevvs Vesolje je... Risanke TV PRIMORKA Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja Primorska v pesmi in plesu 17.00 Videostrani Primorska kronika Hit šport fest: Košarkar- Vsedanes - Tv Dnevnik ski finale, akrobatske Šport skupine Otroška oddaja: Ecchec- ing Risanka: Hrestač cimanca Videostrani Nan.: Police Nevvs Dnevnik, vreme EP v atletiki Rnffij V hribih se dela dan: TV dnevnik - Vsedanes Košnja po starem na Colu Program v slovenskem je- Pogovor z... ziku: Primorska kronika Nad.: Sosedje (60. del) Milje in vozli Dnevnik TV Primorka Iz prve roke Vsedanes - Tuttoggi Radio Trst A 7,00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni predah; 8.30 Ob Rižani in Rokavi: Ob ognjišču, pravljice in pripovedke slov. Istre; 9.00 Potpuri; 10.10 Koncert komorne glasbe;'11.30 Odprta knjiga: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (int. M. Sardoč, 11. del); 11.45 Glasba; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.15 Made in ltaly; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Slovenci za danes; A. Bernard; 15.15 Zgodbe s Tibetanske planote; 16.00 Popotovanje v svet ameriškega musicala; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album; 18.00 Vladka, Mitka, Mirica (Z. Kvedrova, podaja A. Sosič); 18.15 Hits '90; 18.30 Na počitnice; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-^morska poje; 6.30Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr. ; 22.00 Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intornoj 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniški ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Oprni umetniki; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila. Priimki dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699. fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958. Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG J,. SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA SREDISCE SREDISCE ANTI-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 2S X c . . , ^1 VREMENSKA SLIKA 990 Nad Britanskim otočjem in Skandinavijo je obsežno ciklonsko območje. PUtvo ciklonsko območje je tudi nad Jadranom, nad jugozahodno Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. S šibkimi vetrovi doteka nad naše kraje vlažen zrak. <5 C SH 4 OjM 6 1020 6 DUBLIN o J j ' ^'^ONDONo6,MSTERcDAI STOCKHOLM n/21 6 HELSINKI il/16 1010 MOSKVA 2/21 ° BERLIN 12/26 VARŠAVA 14/27 Temperature zraka $o bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 20.05. Dolžina dneva 13.54. Luna vzide ob 4.21 in zatone ob 19.09. PLIMOVANJE Danes: ob 3.29 najnižje -57 cm, ob 10.05 najvisje 39 cm, ob 15.42 najnižje -21 cm, ob 21.24 najvišje 43 cm. Jutri: ob 3.00 najnižje -60 cm, ob 10.33 najvišje 43 cm, ob 16.15 najnižje -25 cm, ob 21.58 najvišje 44 cm. Morje rahlo razgibano, temperatura morja 26.8 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabo počutili, bodo potrti, razdražljivi, nemirni in hitreje se bodo utrudili. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 23 2000 m 10 1000 m 18 2500 m 7 1500 m 13 2864 m 5 DANES GRADEC 15/24 TRBIŽ CEDi 17/29 O OV1DEM 17/29 CELOVEC O 14/24 ^ 12/22 O KRANJSKA GORA ^ TRŽIČ 14/24 O KRANJ M. SOBOTA O 14/24 O S. GRADEC 13/23 MARIBOR o 15/25 O PTUJ CEUE O 14/25 ^N. GORICA 19/29 GORICA o 19/29 O TRST 19/29 LJUBLJANA 16/26 BT POSTOJNA ^ 14/26 N. MESTO 15/26 O ZAGREB 16/26 O UMAG PORTOROŽ O 19/29 OPATIJA PAZIN q KOČEVJE -\° REKA 19/29 O »»CRNOMEU Danes bo spremenljivo do pretežno oblaCno, občasno bodo Se krajevne padavine, delno kot plohe in posamezne nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: spremenljivo do pretežno oblaCno bo s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. JUTRI TRBIŽ 11/24 o KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 14/26 <5 ELOV 13/2 66 GRADEC 14/25 S CELOVEC o 13/25 66 ' M. SOBOTA O 14/27 9 GRADEC 12/25 MARIBOR O 15/27 CEDAI 17/29 o OVIDEM 17/29 65 CEUE O 14/26 O KRANJ S Si LIIIRUANA V ' .N. GORICA 17/29 GORICA 17/29 O UMAG S LJUBUANA 16/28 gORTOROŽ 19/30 POSTOJNA o 13/27 KOČEVJE 6^ „nx0 N. MESTO O 15/26 ZAGREB 16/26 O V petek se bo postopno razjasnilo. V soboto bo sprva pretežno jasno, popoldne se bo od severozahoda zmerno pooblačilo. Pihal bo jugozahodnik. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Hillary z Billom v sreči in nesreči, v dobrem in.. NEW YORK - Prva dama ZDA Hillary Rodham Clinton ostaja zvesta svojemu možu Billu, kijev ponedeljek pred televizijskimi kamerami javno priznal, da jo je varal z veC kot za polovico let mlajšo Monico Lewinsky. Hillary Clinton je iz razumljivih razlogov javnosti spregovorila preko svoje tiskovne predstavnice Marshe Berry, ki je dejala: »Prva dama Hillary Rodham Clinton ostaja zavezana svojemu zakonu in ljubi svojega moža.« Na vprašanje, ali Hillary Clinton oprošča svojemu možu »neprimerno« razmerje z Monico Lewinsky, je Berryjeva odgovorila pritrdilno in dodala, da prva dama še naprej verjame v uspeh njenega zakona. Za preobrat v moževih trditvah naj bi Hillary Clinton izvedela šele konec prejšnjega tedna, kar verjame le malokdo od Američanov, saj naj bi mu po nekaterih podatkih celo sama pomagala sestaviti priznanje, ki ga je prebral pred televizijskimi kamerami. Hillary Clinton je zdaj, poleg moža seveda, v najbolj neprijetnem položaju, saj je predsednika ZDA doslej vedno ognjevito branila in zavračala obtožbe o ljubezenskem razmerju z Lewinskyjevo, vse od izbruha afere naprej. 27. januarja letos je za vse skupaj obtožila »široko desničarsko zaroto proti mojemu možu, ki poteka od prve objave kandidature za predsednika«. Naslednji dan je za televizijsko postajo ABC dejala: »Lahko le potrdim, kar je dejal moj mož, to je, da so obtožbe lažne«. Najbolj neroden zanjo pa je stavek, ki ga je izrekla isti dan: »Vem, da mi je mož povedal resnico (ko je zanikal razmerje), in vem, da bodo tudi Američani na koncu poznali vso zgodbo.« Iz vsega skupaj najprej pade na pamet sklep, da je prva dama ZDA zvesta soproga, ki se dobesedno drži zakonske prisege in slepo verjame svojemu možu. Vendar v to ne verjame skoraj nihče. Hillary Clinton je izobražena pravnica in trdna osebnost, ki se je odločila izkoristiti predsednikovanje svojega moža pri bojevanju za izboljšanje položaja žensk in druga vprašanja, in nekateri poh-tiCni strokovnjaki celo domnevajo, da naj bi prav ona stala za kopico predsednikovih zakonskih predlogov. Po eni strani je težko verjeti, da bi tako inteligentna oseba, ki ima navsezadnje več kot preveč izkušenj s skoki čez plot svojega moža, sama sebi dovolila nasesti in verjeti zanikanjem moža, ki ga sama najbolje pozna. Po drugi strani pa morda prav v tem tiči odgovor, zakaj je predsednik toliko časa zavajal najbližje sodelavce in javnost, preden je bil prignan v kot, iz katerega se je lahko izmazal le s priznanjem. Žrtvovanje osebne integritete za višje cilje ima svoje meje in tudi predsednik se je verjetno bal, da bo v primeru Monice Lewinsky soprogi morda prekipelo. O tem je zelo zgovorno pričal posnetek na skoraj vseh ameriških televizijskih kanalih, ki je pokazal sprehod predsedniškega para s hčerko Chelsea iz Bele hiše do helikoptreja, s katerim so zaceli potovanje do predsedniškega »počivališča« v Martha‘s Vineyardu, kjer si bo družina skušala zaceliti rane. Med oCetom in mamo je hodila Chelsea, ki ju je držala za roke (na sliki AP). Medtem ko je predsednik dokaj veselo pogledoval naokoli in pozdravljal radovedneže, je Hillary Clinton večinoma gledala v prazno ali v tla. Potem, ko so se iz helikoptreja preselili v letalo, se je Clinton ustavil na koncu stopnic in pomahal, Hil-lary pa je mimo njega z jeznim pogledom na hitro smuknila v letalo. Sodec po tem predsednika v Martha‘s Vineyard ne Čaka nic kaj prijeten dopust. (STA) Število imetnikov prenosnih telefonov se je na Kitajskem v enem letu podvojilo PEKING - Na Kitajskem se je v enem letu število imetnikov prenosnih telefonov podvojilo, zdaj jih je že 20 mihjonov, leta 2050 pa naj bi jih bilo pribbžno 600 mihjonov naročnikov prenosnih telefonov. Sicer pa ameriška družba Motorola pokriva največji del (pribbžno tretjino) kitajskega tržišča. Motorola je na kitajsko tržišče vložila veC kot 1, 2 milijarde dolarjev. (STA/AFP) Tabletke viagra v omaki THONOV-LES-BAINS - Na jedilniku v nekem francoskem hotelu v savojskih Alpah lahko gostje naročijo ‘Viagra-memi. Tabletko, ki povečuje moško spolno moC, se je lastnik hotela Jean-Louis Galland odločil ponuditi v omaki glavne jedi. Gostom želhn povečati užitek, posebej Se tistim, ki so se spoznali v starejših letih. 50-mihgramsko tableto razdehjo na pet porcij govedine, okus pa prikrijejo s figovim kisom in zelišči. (STA/dpa) Bubba - Clinton gre za med NEW YORK - Ob vrhuncu spolnega škandala, v katerega je vpleten ameriški 'predsednik Bill Clinton, je v ameriških trgovinah narasla prodaja igraCe ‘Fond-le me, Bubba' (Pocrkljaj me, Bubba) z likom Billa Clintona. Igrača je velika 41 cm, oblečena v spodnjice s srčki, hlače pa ima spuščene do gležnjev. Ob stisku igraCe je mogoče slišati osem različnih stavkov, kot na primer: »Punci, zaradi tebe se mi šibijo kolena« ali »Oralni seks ni prešuštvo«. (STA/Hina) L________________________________—................. Sadje in zelenjava skoraj zastonj SKOPJE - Neznosna vročina* v Makedoniji vpliva tudi na cene sadja in zelenjave. Tako na primer tovornjak lubenic v Skopju stane le 20 tisoC lir. Kilogram paradižnika stane 140 lir, kilogram paprike pa 200. Skoraj 80 odstotkov pridelka, ki so ga pred leti izvažali na trge bivše Jugoslavije, predstavlja zdaj presežek na trgu. (STA/Tanjug) Vozniški izpit opravila pri 81-ih letih EVREUX - 81-letna Christianne Alexandre iz okolice Pariza je nedavno uspeSno opravila vozniški izpit. Prababica -.ima namreč že 13 let staro pravnuCko - je pojasnila, da se je za opravljanje izpita odločila zato, da bi bila bolj neodvisna od drugih ljudi. Pojasnila je, da je tako pisni kot praktični del opravila že v prvem poskusu, in sicer brez pomoti inštruktorja. (STA/AFP) Frizura pa taka Češki atlet Jan Stefja se je na startu teka na 400 m na EP v Budimpešti pojavil z nekoliko nenavadno frizuro. V kolikšni meri je prispevala k njegovemu uspehu ali neuspehu, ni znano.