Za poduk in kratek čas. GospOski frajmavrar, pa kmcčki kristjan. Mojster predstolnik bere ukaz ^velike deželne lože", ki naroča podružnici pri ,,treb solncih" : 1) Vsi časniki ali cajtinge, ki so v naših frajmavrarskih rokah, morajo ročno začeti žolč in strup bljuvati na papeža nezmotljivca, ga psovati, grditi, napadati na vsak način — pošteno ali nepošteno, to je vse eno. Ljndem se mora nepreneboma razkazovati in gosti, kako da je papež in jegova nezmotljivost nevarna, škodljiva in sovražna človeški ,,svobodi in omiki." To se pa mora tako dolgo ponavljati, dokler nismo papeža ob tla telebnoli in kakor zastarelega malika pobili, zdrobili in pokončali. 2) Vsem državnim uradnikom, kateri so frajmavrarji, ukazujemo, na vse kriplje pripomagati, dasvoj cilj hitrej dosegnemo. Jibova frajmavrarska prisega velja več,kakor prisega storjena deželnemu poglavarju. Pri državni prisegi se gie le za državne namene, pri nas pa za najimenitnišo stvar na svetu: za nluč, omiko iu svobodo!" 3) Po vseh mestih, trgih in vaseh se mora ljud stvo našuntati zoper papeža. Ves narod se ima razdražiti zoper rimskega malika. Kako pa se vse to naj vrši, pripuščanio modri opaznosti posameznih podružnic. Vsakanaj modro ozir jemlje na okoliščine kraja in ljudi. Zlasti se naj gleda na katoliske duhovnikein mcnibe, dajih kolikor mogoče pridobimo iu nalovimo, ter kot najjakše pse na škofe in papeža nahnjskamo. 4) Ukažemo, da se po vseh mestib, trgib in vaseh nabirajo podpisi zoper papeža nezmotljivca. Podpisi se moiajo deželnemu vladarju predložiti, da uas nevarne^a papeža obranL- Sploh se pa ,,velika deželna loža" radostno nadeja, da bodo vse podružnice, vsi mojstri, vsi bratji, pomočniki in učenci ftajmavrarski svoje dolžnos-ti zvesto in nataučao spolnovali, da vzajemno papeža ia jegovo nezmotljivost iz jasnib vedrin ^omike in svobode" trešimo in pahnemo v prepad mračnjaštva ia črnovestuistva, iz katerega se je nesrečno izvalila. V imenu ,,velike deželae lože" pri rtieh solncih'' Elihu*), veliki mojster predotolnik. Nekoliko poskusov Narodove ,,omike" in ,,svobode". Praska nPolitik" je opominjala slorenske narodujake na spravo. ,,Narod" pa je zavrnil ^Pobtik" s tem, da Iist ne ume slovenskih razmei. V dokaz temu opisuje nas kot nesirpne ljudi, ki ,,nastavljamo vero kot pistolo na prsi." — Kdo neki tako turško z Mladoslovenci dela? Mi ne tirjamo ne več, ne manj, kakor da zastopnik kat ljudstva ne glasuje za postave, ki so kat cerkvi in verskemu prepričanju ljudstva naspiotne. Kaj in kako da poslanec sam veruje, tega ne preiskujemo, za to bode on sam Bogu odgovor dajal. Mi sodimo poslanca po tem, kako da se javno, pri glasovanji o tacih stvareb obnaša. V isteru članku piše ,,Nar." nadalje: ,,Naj narodnost, slovenstvo in Slovenijo vrag vzame, 5e ni vse to rimsko in papeško" — rgovori Ulaga in Jeran pri nas." Ker je muhasti ,,Narod" te besede z znamnjem „ — " navedel, si utegne marsikteri bialec ,,Nar." inisliti, da sva s čast. gosp. Jeranom res kdaj tako pisala. Nevredno je take bedarije zavračati, milujemo le bralce,,Nar.", kterim se podajejo taki otrobi! Vprašati pa moramo nNarodovega" cbef-redaktorja ali pa nja pomagača, kje da sta se novičarske šege učila, imena vrednikov v polemiko vpletati, in še v tako švediasko polemiko?! Kdor svojega nasprotnika več ne spoštuje, ni tudi sam spoštovaiija vreden in s pikanjem osob le kaže, da nja stvar na prav slabib nogab stoji. Nam gre edino le za stvar, česar vas tudi dnešnji uvodni clanek uči. Hic Rbodus, bic salta! *) Frajmavrarji imajo med seboj iztuišljena imona, zlasti judovska, da lehkeje pved avetom zakrijejo svoje črne namene. V listu 165. podžiga ,,slovenske študente", da naj ,,Narodovo" politiko proti ,,starokopitaikom" povsod bianijo, razširjajo. Pred vsem: ,,Slovanje smo, to je prvo in najvišje!" Mi bi nasvetovali bolj poljuden poduk. Dijaci naj uč6 8tarše, brate, sestre, žlahto, sosede, da se ima od^lej vsak Slovenec tako-le prekrižati: V imenu Čeha, (Poljak ni za nič) Hrvata in Slovenea! Amen. ^Slovanje smo, to je prvo iu najvišje!" — Dalje: dijaci naj spodbijajo pretvezo, s k*ero bodo ,,starokopitaiki" pri volitvab proti našim lastnim ljudem agitirali, češ, ,,da je vera v nevarnosti, katere se tako nihče ne dotika. Take govorice so sleparjenje itd." Kdor tedaj ljudstvu oči odpira ter mu kaže žalostni sad Jiberalizma, jc slepar; kdor pa ljudem bvali brezversko šolo, civilni zakon, sedanji žalostni stan poglavarja sv. cerkve itd., ta dela pošteno, to so ,,dobre slovenske novine," katere naj dijaci, Narodovi ,,mladi prijatelji", širijo, ,,slabe in nazadnjaške" pa, kakor je n. p. ,,Danica", naj povsod zatirajo! ,,Nar." tedaj hujska zoper k a t o 1 i š k e časnike, braneče sveto stvar, ob enem pa tidi, da ni vera v nevarnosti, da se je nihčer ne dotika! Jarček sosedu Matijašu mejo okoli trarnika razdira, les krade in žge, da vsako živinče na travuik zamore. Ko se pa poškodovani Matijas pritožuje in Juicka zavrača, se ta izgovarja rekoč: Sej se nisem jaz tvojega travnika lotil. Kaj ne, da je Jurček grd zvijačnik ? In slednjič, da še eno povemo. ,,Nar.", ki se nikol vere in verskih reči ne dotakne, poroča, da preč. škof Mermillod protestuje pri dotični Švajcarski vladi proti svojemu izgnanju; ,,Nar." pa psovajč prognanega škofa, da je ,,in partibus", t. j. brez škofije, pristavlja: ,,Ti ljudje ne dajo n i k j e r mirfi!" Če torej škof, katercmu so papež zarad njegovib izvrstnih lastnosti genevsko škofijo izročili, zoper to protestuje, da ga je dotična vlada silovito izgnala, se to pravi uepokoj delati! In tako govori list, ki ima na svojem praporji zapisano: ,,Za omiko in svobodo!" Obrnimo stvar. Če bi n. pr. Eranjska deželna vlada g. dra. Vošnjaka zarad presilne politične sape iz dežele izgnala, on bi pa, čuteč se žaljenega, proti temu protestiral, bi moral ,,Nar." tudi Vošajaku nasproti reci: ,,Ti ljudje ne dajo nikjer miifi!" Oj zlata ,,svoboda", blažena ,,omika", katero ,,Nar." po Slovenskem širi!