ftev. 11. Leto LXV.
V UublJanl. 19. marca 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno podane knjige itd. je pošiljati na orednifitvo — naročamo, reklamacije in vse administrativne stvari pa n. upravnlštvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska nI. 6/L Vse pc-Sljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UCI10JSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiSko glasilo UJU. - PoverleniStvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Nn-ročnina znaša za neorg* nizvane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima ■ članarino že plačano naročnino za Hst Za oglase in reklamne notice vseh vrat je plačati po Din 2" 50 od peti* vrste. Inseratni davak posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Pošljite zanesljivo do 25. t. m. prijave naročnikov za 7. in 8. številko Zvončka
Stanovište k načelnim pitanjima predloga zakona o narodnim školama.
(Iz ankete UJU - Pover je ništvol Ljubljana.)
Lučenje Škotske uprave od polit reke.
Lučenje prosvetne uprave od poli-tičke državne uprave je tako opčenito pozn&ta i hitna potreba, da je ne treba Još posebice na dugo i široko dokazivati. To pitanje je i zakonito moguče, jer takvo lučenje predvidja čl. 88. zakona o opštoj upravi.
Povest školstva jasno nam dokazuje, da je bilo spajanje školske uprave s po-litianom državnam upravam uvek na štetu školstva i prosvete. Moderne težnje prosvetne uprave svih država idu za trm, da se uvede školska i prosvetna samouprava, t. j. da njome upravljaju organi, koji su namešteni kod te struke te je potanko poznaju s obzirom na sve ne-prilike i unutarnji ustroj, s kojim Lmaju operirati. Moderne težnje kiu i za tim, da se kao deo školske samouprave uve-du i učiteljske zbornice kao savetodavni iniciativni organi nadležnih upravnih prosvetnih faktora.
Spajanje dviju ili više manjih prosvetnih oblasti.
Po čl. 88. zakona o opštoj upravi neka se dozvodi spajanje dviju ili više prosvetnih oblasti u jedrni prosvetnu oblast, jer veče jedinice kulturno lakše dduju i prospevaju nego premalene kojima je osobito teško nači gospodarski temelj za kulturne institucije, koje je potrebno stvarati za čitavu prosvetnu oMast. Pa i zbog opštih gospodarskih i personalno - ekonomskih razloga taj če princip pospešiti i omogučiti dobru prosvetnu upravu.
Sreski školski odbori.
Analogno mesnom i oblasnom škol-skom odboru, koji su predvidjeni u predlogu školskoga zakona neka se osnuje kao posredovno savetodavno te3o sreski školski odbor.
Svaki srez ima svoj sreski školski odbor, koji sačinjavaju:
a)	sreski školski nadzornik,
b)	4 učitelja, koje bira sresko na-stavničko veče.
c)	3 zastupnika sreske skupštine, koje ona bira iz svoje sredine.
d)	1 školski lekar (sreski sanitetni referent),
e)	jedan ekonomski stručnjak, koje-ga odredjuje oblasna uprava,
f)	jedan inžener (sreski tehnički referent).
O sastavu i svakoj promeni u sre-skom školskom odboru dužan je ovaj iz-vestiti oblasni školski odbor. 01. čl. 8 6.
Predsednik je sreski školski nadzornik, zamenika bira sreski školski odbor iz svoje sredine.
Sreski školski odbor ima svojega poslovodju, koji je upravitelj pisarne sreskog školskog nadzornika a mora biti iz prosvetne struke.
Za sreski školski odbor vrede sve tačke čl. 87. i 88. izuzevši tačke 6., dalje čl. 90.. 91. in 92. Propisi za blagajnika su isti kao i za mesni školski odbor. U blagajnu sreskog školskog odbora idu sve novčane kazne, koje izriče oblasni škoiski odbor te po ovome zakonu ne pripaidaju blagajni mesnog škol. odbora.
Sreski školski referent treba da posveti osobitu brigu školskom vrtlarstvu i podupire materijalno njihovo ustanavljanje i staranje.
Školski nadzor.
O školskom nadzoru zauzelo je učiteljstvo več ponovno svoje stanovište, a zanimalo se osobito s tim pitanjem na svojim zborovima, te ga je i preciziralo. Osnovno - školskom učiteljstvu treba da je otvoren put do svih položaja u pro-svetnoj upravi, a nadzor osnovnog školstva neka vrši učiteljstvo samo. Izrekli smo se za učiteljske zbornice. Ministar
Prosvete gospodin Pribičevič istaknuo je sam, da moraju stupiti na snagu ti principi i u prosvetnom zakonodavstvu što je i opetovano naglasio. Kao glavnu pogrešku predloga smatramo, da ne predvidja navedeno načelo te da ie i školski nadzor osnovnih škola poverio srednješkolskim profesorima. Imamo mnogo dokaza iz prošlosti kako je šte-tilo, kad se je nadzor osnovnih škola po-veravao profesorima, kako malo su se oni znali udubiti u ustroj i metodu po-učavanja na osnovnoj školi ili je uopšte nisu poznavali te kakve pogreške su ra-dili zbog toga kod nadzora i kako ie slabo napredovala osnovna škola pod njihovim nadzorom i upravam.
Nadzor nad osnovnom školom neka vrše oni, koji poznavaju unutarnji ustroj i obučavanje te škole i koji su delovali u njoj.
Naš največ^" glavni zahtev je, da se nadzor nad osnovnim školama mora poveriti isključivo u ruke priznatih struč-njaka iz redova osnovno - školskog učiteljska.
Nekvalifikovano učiteljstvo.
Načelno smo za to, da se ispuste iz predloga sve takve odredbe, koje se tiču nekvalifikovanog učiteljstva. Ministar Prosvete več je izdao odluku. na temelju koje mora učiteljstvo, koje nema kvalifikacije, odnosno ispita zrelosti, da dobije još tokom ove školske godine a najkasnije do 1. septembra propisanu kvalifikaciju. Ako je g. ministar prosvete več izdao takvo naredjenje, zato nikako ne spadaju odredbe o nekvalifikovanom učiteljstvu u zakon.
Disciplinski propisj za učiteljstvo.
I.	Naročiti disciplinski propisi za učiteljstvo neophodno su potrebiti i u smislu čl. 170. zak. o činov, takodjer moguči; zato zahtevamo za učiteljstvo naročiti disciplinarni postupak, koji mora da se temelji na školskom zakonu.
II.	Naši najvažniji zahtevi su:
1.	Učiteljstvu neka sudi disciplinski senat, koji sastoji iz stručnjaka, a kojega članovi su:
a)	šef prosvetnog odeljenja ili njegov zamenik;
b)	prosvetni inšpektor (višji školski nadzornik);
c)	sreski školski nadzornik ili njegov zamenik;
d)	dva izabrana zastupnika učiteljstva;
e)	disciplinski tužitelj iz redova osnovno - školskog učiteljstva, koji je stalno dodeljen prosvetnom odeljenju.
2.	Prizivna vlast neka bude Mini-starstvo Prosvete. Upravni Sud i Državni Savet neka presudjuje jedino u slučaju. ako se kod istrage kršio zakon.
3.	Novčarje kazne neka sasvim ot-padnu.
4.	Disciplinska istraga ne sme se započeti na osnovu anonimnih kleveta i nepotpisanih novinskih članaka.
5.	Svaku klevetu neka primi optu-ženik odmah u ruke, da se o njoj izjavi treba da ima pogleda u sve akte pred disciplinskorn istragom.
6.	Istragu vodi sreski školski nadzornik uz pomoč izabranog učiteljskog zastupnika.
7.	Istrage se imaju smatrati kao hit-ne i rešiti redovito najkasnije u roku od 3 meseca.
Komisijska «odišnja ocena.
Kao što je u predlogu zakona pred-vidjena komisijska ocena za stalnost, takva neka bude i godišnja ocena komisijska, koja neka bude na temelju modernih načela ocenjivanja. Ta načela su:
Ocena mora da ie javna i komisijska. Učitelj ima pravo, da pogleda oce-nu, on se može proti nepovoljne ocene žaliti j u slučaju potrebe zagovarati.
15% ubrojenih u penziju.
Načrt zakona odredjuje, ( da se 15% ubraja istom nakan 35 godina službe u penziju. Na taj način postane potpuno iluzorna 32. godišnje službeno doba, koje predvidja školski zakon za penziju. Več je i Državni Savet izdao presudu, da se mora učiteljstvu uračunati 15% s 32 godine službe u penziju.
Stanovi u naravi.
Stanovi učiteljstva u naravi, osobito upraviteljev stan, neka se ne odbijaju od stanarine, jer školski upravitelji često primaju stanove u naravi od opštine kao otštetu za upravu školskoga imanja i za razne druge poslove, koje on obavlja u korist opštine. Pa ni država nije u pravu, da odbije taj iznos za stan, jer školske zgrade večinom nisu državna svojina, nego svojina dotičnih opština i prema tome ima učiteljstvo neko izuzeto pravo u tom pitanju osobito s obzirom na drugo državno činovništvo, koje ima od države stan u naravi.
Novčane kazni
Neka se uopšte otprave iz zakona novčane kazne, koje se malažu učiteljstvu u disciplinarnim pTopisima s odbitkom izvesnog dela plate, jer več sadaš-nje službene prinadležnosti i tako ne za-dovoljavaju eksistenčni minimum i jer ostale moderne države ne poznaju slič-nih odredaba.
Komisionalni iekarski pregled.
Državna uprava predvidja besplatno lečenje državnoga činovništva u bolnicama, te time olakšava socialni položaj činovništva u slučaju bolesti ali na dru-goj strani predvidja takse za Iekarski pregled u slučaju bolesničkih dopusta i prilikom penzionisanja, što nikako nije u skladu. Več do sada bili su svi pregledi činovništva i lekarska uverenja davana s strane državnih lekara besplatno, zato neka i školski zakon predvidja besplatan pregled i izdavanje uredovnih lekarskih uverenja za bolesnički dopust i penzio-nisanje.
Stečaj za uprav iteljska mesta.
Čl. 67. ne obzire se na stečaje upraviteljskih mesta. Pošto je teško koga siliti za administrativne poslove, za koje nema svaki volje, sposobnosti ni ambicije, da bi radio kao pretpostavljeni svojim drugovima, moramo otkloniti po-deljivanje upraviteljskih mesta bez stečaja. Zato neka se i službe školskih upravitelja raspisuju i podeljuju stalno po načinu kao i stalna mesta za učitelje.
Sreske učiteljske knjižnice.
Načrt školskog zakona potpuno pra-pušta s vida sreske strukovne učiteljske knjižnice, koje su za daljnju izobrazbu učiteljstva neophodno potrebite i koje več postoje u mnogim krajevima naše države.
Analfabetske škole.
Načelno moramo se izreči protiv uredbe analfabetskih škola i tečajeva, jer to na vanjski svet, koji dobije zakon u ruke, čini skrajnje neugodan utisak. Sve odredbe, koje se tiču analfabetskih tečajeva i škola. neka se unesu u pre-lazma naredjenja. da se tako ublaži slika analfabetizma u našoj državi i jer se na-damo, da če u doglednom času biti sasvim nepotrebno ustanavljanje analfabetskih tečajeva i škola u našoj državi, pa več radi toga spadaju ove odredbe
medju prelazna naredjenja a ne u ooaj deo školskoga zakona, koji odredjuje stalnu upravu i uredjenje našega školstva.
Pripravni razredi za narodne manjine.
Načelno moramo se izreči protiv pripravnih razreda za narodne manjine, jer se time ograničava osamgodašnja obaveznost i stvara se neko posebno pogodovno pravo za narodne manjine.
Monopol školskih knjiga.
Odlučno odbijamo monopol na školske knjige, jer se time ograničava slo-boda agilnim piscima školskih knjiga i preči slobodna konkurenca, što bi sva-kako bilo na štetu sadržaja školskih knjiga, a često na štetu i vanjskoj opremi.
Država ima dovoljrto prilike, da štiti nacionalnu i državnu tendenc u udžtoeni-ka te upliva na njihovu unutrašnju smer aprobaciom, koju ima potpuno u svojoj vlasti kao i uredjenje samo odobrenih udžbenika u škole.
Pa i sa stanovišta, da država ure-djenjem monopola na školske knjige konkurira tiskarskim i trgovačkim poduze-čima, koja za svoj promet plačaju visoke namete, bilo bi uvedenje potpunoga mo-nopolrziranja i tiskanja udžbenika sa strane države, nemoralno.
Prehod nesposobnih u cenik a u više razrede.
Apsolutno se mora otkloniti princip, da se nesposobni učenici prepuštaju na-kon jednogodišnjeg ponavljanja razreda u viši razred, pre no steku potrebno znanje, s kojim bi mogli slediti poučavanje u višem razredu. Na taj se način može utuči učenikova individualnost i volja, jer je apsolutno isključeno, dia bi deca mogla slediti poučavanje u višem razredu, ako neinaju za to dovoljno temelja u predjašnjem razredu. Iluzorno postane kod toga i ocenjivanje, koje time kao učevno i vaspitno sredstvo potpuno izgubi svoju svrhu. Deca. koja sa dvogo-dišnjim ponavljanjem ne uspevaju. spadaju u školu za manje nadarenu decu, da se s njima postupa po posebnim pedagoškim načelima, jer je uzrok njihovim slabim uspesima bez sumnje kriv kakav psihični defekt. Ali apsolutno mora biti isključeno, da se detetu, koje se usprkos ponavljanja razreda u I. razr. ne nauči citati i pisati svih slova i ne svlada operacije u brojnom opsegu do 10, dozvoli prehod u viši razred. Takvo dete neče nikada napredovati u višim razredima, zato apsolutno spada u školu za manje nadarenu decu. Iz tih razloga mogao bi se prehod nesposobnih učenika u viši razred dozvoljavati najviše od 3. razr. dalje.
Iskoriščivanje dece za obrtne i industrijske svrhe.
U čl. 46., 3W odlamak potrebna je jasni ja definicija izrazu »radionici«, jer na-staje opasnost, da se ne bi na temelju te odredbe izrabljala deca za rad u obrtnim i industrijskim poduzečima. Najzgod-niji izraz za to bio bi »uposlivanje dece za kučne radove«. ako se več dozvoljava školska polakšica s potrebnim prekinu-čem pouka, proti kojemu smo principi-elno u interesu školstva, kao što smo proti svakoj polakšici pouka.
Svečani ¡spiti koncem školske godine.
Sa stanovišta modernog vaspitanja treba nastupiti proti svakojakim ispitima, te treba i delovati na tome, dia ih se otpravi. Tako treba smatrati i svečane i spite za zastareo uzgojni način, odnosno sredstvo, koje se ima prema zahtevima modernoga vaspitanja odlučno otkloniti.
Stran 2.
»UČITELJSKI TOVARIŠ« dne 19. marea 1926.
Stev. it.
Takve su ispite več davno otpravile sve moderne države kao Francuska, Švica, Engleska, Čehoslovačka itd.
Odlikovanje odnosno kažnjavamje škol-»	ske dece
Odredbe či. 61., 1. i 2. odlomak uzgojno su reakcionarne te nikako nc spadaju u ziakon, jer moderne države i moderno uzgojoslovje ne pozna sličnih sredstava, a najmanje pak, da bi se ona zakonom propisivaia.
Dolgo so cvrli in pekli materijal ljudskega štetja v letu 1923., končno je rezultat po občinah objavil časopis »Ca-rinthia«. Naravnost gorostasne so številke, ki jih je zmrcvaril »Državni urad za Statistiko na Dunaju« na podlagi napačnih podatkov, ki so jih dognali števni komisarji. »Politično in gospodarsko društvo« v Celovcu je svoječasmo proti postopanju števnih komisarjev protestiralo in »Koroški Slovenec« je objavil nekaj tako drastičnih slučajev, da se nam sedaj ni treba čuditi nad rezultati.
Potvarjanje je tako očividno, da do-gnane številke vsak človek domačin ovrže z lahkoto.
Vzemimo »Podjunsko dolino«. . Bistrica 474 Nemcev, Libuče 567, Blato 300, Zrabek 54, Potoče (Libeliče) 151, Bela 345, Žitare vas 273, Škocjan 384. Rikarje vas 898, Olobasnica 490, Galicija 424, Doberla vas 1876. Kje so se ti Nemci vzeli? Pred in med vojno jih ni bilo in tudi sedaj jih ni! Če se najde v kaki občini kak Nemec, tedaj je to uradnik ali p r i s e 1 j e n e c , ali pa orožnik. Niti vsi učitelji niso Nemci, saj se jih je mnogo priselilo iz Jugoslavije. Domačini niso Nemci! Rajna Avstrija je pri vsakem štetju pogoltnila nekaj tisoč Slovencev, a sedaj pa ima še vse drugačen apetit. Dobro da ni vseh pojedla — ker tedaj bi ji gotovo obležali v želodcu.
Ce je slovenski živelj že v ti dolini, ki je popolnoma kompaktno slovenska, tako decimiran, kako šele izgleda severno Drave. Le občina Sv. Peter na Vaši-niah. kjer je kakih 20 Nemcev, je še osta-
Neodrešena domovina in obmejno šolstvo.
—r Minister prosvete g, Pribičevič o nemškem šolstvu v Jugoslaviji. Povodom govora avstrijskega zveznega kan-celarja g. Rameka v avstrijskem parlamentu, nam je dal g. minister prosvete Pribičevič nastopno izjavo: Avstrijski zvezni kancler Ramek je v dunajskem parlamentu pa interpelacijo poslanca Hampla o zatvoritvi neinšklih paralelnih razredov na nižjih srednjih šolah izjavil, da je naročil avstrijskemu odpravniku poslov v Beogradu, naj vloži protest za slučaj, ako sem jaz to zatvoritev obrazložil s postopanjem avstrijskih oziroma koroških šolskih oblastev napram slovanskim manjšinam na Koroškem. Povodom tega govora avstrijskega g.
LISTEK.
Vtisi in reminiscence z učiteljskega zborovanja.
Naš branik ni morda še nikoli zahteval toliko odločnih borcev, kot danes, ker ni bil naskok na vezi, ki nas družijo in vežejo, še nikoli tako ljut, kot sedaj; in; morda ni bilo še nikoli toliko pasivnosti in toliko galerijsko razpoloženega občinstva med nami, kot v teh dneh. Dobršna polovica je doma, da izza za-pečka kuka, kako se bo kaša skuhala! »Saj skuhala se bo tudi brez nas, — in če bo prevroča, si usten, mi zapečkarji, ne bomo oparili; če bo pa užitna, je bomo deležni! Saj smo tovariši — za vse enake pravice!«
Na skupnem ognjišču vre. In v loncu se nekaj smodi. Kdo neki je kriv? »Lonec,« pravimo mi in vihamo nosove, pa
loncu vode ne dolijemo.
*
Ce riba pri glavi smrdi, ni riba nič dragocenejša od njene glave. Za ceno hlastanja po dobrem prigrizku, smo pozabili dihati s škrgami. Ideal, naš najdragocenejši nakit, je otopel v borbi za kruhek. Nezaupanje in nevera pa ne veže!
Kažnjavanje škotske dece za izostajanje.
Zakonom čl. 55. odredjuje se, da tiovčanu kaznu za izostajanje školske dece izriče mesni školski odbor. Ta duž-nost nek se prenese na sresku školsku oblast, jer bi kažnjavanje sa strane mes-nog školskog odbora, kojega je član ta-kodjer školski upravitelj, bilo na štetu na-klonosti pučanstva prema školi i učiteij-stvu te bi to rodilo lokalnim nezadovoljstvom, dapače i ličnom inržnjom.
la s 50%! Povsod drugod pa že Slovencev skoraj ni. In vendar so tudi tu Slovenci kompaktno naseljeni in se o tem vsak lahko prepriča. Nemškutarija na tem vsem ne spremeni ničesar.
Druga enako velika lunuparija pa je, da je izdelal v propagandne svrhe največji Slovenožerec, zgodovinar dr. Martin Wutte, na podlagi novega ljudskega štetja ročni jezikovni zemljevid Koroške (merilo: 1 : 400.000). Mesto da bi kot strokovnjak nastopil pfoti taki potvorit-vi — jo sam širi. To pač zgodovinarju ne dela časti!
Zemljevid je tehnično dobro izdelan in zelo pregleden, ker kaže vse meje posameznih občin na slovenskem ozemlju. Poleg imena občine je z raznimi rudeči-rni (nemški) in modrimi (slovenski) pikami na enostaven način označeno število Nemcev in Slovencev. Po ti risbi so Slovenci, kot kompaktno naseljen narod, na svoji zemlji manjšina! Novo je, da so gore in večji gozdovi zaznamovani z zeleno barvo, to pa le v slovenskem ozemlju južno Drave, dočim je severno označena le z malo liso Svinska planina, tako da ie naseljeno slovensko ozemlje močno okrnjeno.
Iz vsega tega, iz pisave časopisov in intervencij poslancev je razvidno, kako smotreno delajo složno vsi faktorji, društva, osebe in oblasti, bodisi na šolskem, političnem in gospodarskem polju, da predočijo svetu hitro umiranje Slovencev.
Kakšno pa je naše propagandno delo?	N.
zveznega kancelarja Rameka moram -predvsem izjaviti, da so bili nemški paralelni razredi na nekaterih naših srednjih šolah zatvorjeni zato, ker število šolske dece ne odgovarja .zahtevam naših šolskih zakonov, ker nemško prebivalstvo želi pouk v državnem jeziku, da bi se nemška deca na ta način prej naučila državnega jezika, kar je našim nemškim sodržavljanom tudi iz gospodarskih razlogov nujno potrebno. Tudi mi z ničemur nismo obvezani, da vzdržujemo srednje šole z nemškim učnim jezikom. Te zatvoritve nisem jaz nikdar prikazal kot retorzijo radi neugodne situacije, v kateri se nahajajo slovanske manjšine v Avstriji glede javnega pouka, dasi bi se taka retorzija mogla pojasniti z dosedanjimi razmerami slovanskega šolstva v Avstriji. Nikako čudo torej ni. da se je pojavilo v naših novinah tako
»Hočemo zastopnika pri oblasteh!« V tem »hočemo« je izražena vsa naša šibka odporna sila! Naše roke so proste, naša muskulatura prožna: ko bi se le enkrat napela za vse kar je resnično in pravo, bi spoznali vso nevrednost in nepotrebnost tega vzklika!
*
Prvi molči zaradi izkušenj: kdo je za njimi in kdo ni? — drugi molči, ker sc boji, da se mu beseda ne prenese in preobrne, da je več ne spozna, ker je za-dobila nasproten pomen itd. Vsi so dobri s katerimi govoriš in vsi slabi o katerih govoriš!
*
Največja naša dobrina je bila, da smo soodločevali, ko so nam rezali kruh. Pri tem pa smo izgubili razum, srce in pa ljubezen, kajti vsi bi radi rezali!
Naše perilo se kaj rado pere v neprijaznih vodah. Ce ni umazano, se pa prej umaže! Senzacije in pikanterije žejna publika pa stoji ob bregu in se gustira. Kar je vode potrebnega, naj se pere, a pere naj se tako, da ne bo še bolj umazano! In pere naj se v lastnem potoku, ki imej vsak stezo izhojeno vanj.
J. R.
*
Ocenjivanje školske dece.
Cl. 56. spada više u naredjenje nego
u zakon.
Celpdnevna škotska obuka.
U čl. 47. otpade prvi odlomak s obzirom ria one škole, koje imaju nedeljerio dopoldnevno poučavanje.
Kazne za školskog upravitelja.
Čl. 60., 5. odlomak spada u disciplinarne propise u koliko se tiče školskog upravitelja.
pojasnjevanje. G. zvezni kancelar Ramek je sicer izjavil, da imajo naši rojaki na Koroškem okoli 80 utrakvističrrih šol. Kdor pa pozna značaj teli šol, je na čistem glede tega, da so te utrakvistične šole, proti katerim so se že v bivši av-stro-ogrski državi vršile tolike borbe, pravzaprav nemške šole, na katerih uče nemški učitelji v nemškem jeziku, da se slovenščina uporablja samo pri prvem pouku, kolikor je potrebna, da se šolska deca nekoliko sporazume z učitelji. Tudi učne knjige so na teh šolah, razen ene predvojne dvojezične, sestavljene izključno v nemškem jeziku. Značilno je, da je nemški Schulverein, ki deluje za germanizacijo proti narodnim manjšinam, za svoje šole uvedel iste utrakvistične šole. Položaj nemške manjšine v naši državi je glede javnih šol tak, da ne more biti boljši. V vsaki občini, v kateri živi nemški element, posluje osnovna šola v nemškem u<^iem jezlkji z učitelji nemške narodnosti. Vse te šole vzdržuje država, ki tudi obenem plačuje učne moči, kakor ostale državne učitelje. V naši državi je okoli 220 nemških osnovnih šol s 623 oddelki, pet srednjih in meščanskih šol s 53 oddelki (po zatvoritvi nemških višjih razredov v Vrš-cu. Novem Vrbasu, Novem Sadu in Pan-čevu) ter 49 otroških zabavišč. Na teh zavodih deluje 797 učiteljev in 62 vrtna-ric. I>očim ie nemško šolstvo v naši državi tako, pa Hrvati v Burgenlandu in Slovenci na Koroškem nimajo pravzaprav miti ene osnovne šole v maternem jeziku. G. zvezni kancelar Ramek izjavlja, da so naši rojaki v Avstriji s stanjem javnih šol lahko zadovoljni. To pomeni, da bi tudi naši Nemci bili zadovoljni, ako bi jim mi namesto osnovnih šol z nemškim učnim jezikom dali utrakvistične takega tipa, kakor obstoje za Slovence v Avstriji. Jaz se bom za to vprašanje zanimal in sem odločen zadostiti potrebam naših državljanov nemškega jezika, da se jim kot državljanom skoro čisto jugoslovenske države omogoči popolnoma se priučiti našemu državnemu jeziku, ki ga v življenju neobhodno potrebujejo. Tega v popolnoma nemških šolah ne morejo doseči, ker se v njih poučuje državni jezik samo kot obligaten predmet. Ta argument, s katerim g. zvezni kancelar Ramek opravičuje utrakvistične šole za Slovence v Avstriji, se popolnoma lahko porabi tud>-za Nemce v naši državi, katerim je na*-jezik prilično toliko potreben, kolikor avstrijskim Slovencem Nemški.
—r Članek v pomoč narodnim manjšinam je napisal v milanskem »Corriere della Sera« senator Luzzatti. Poziva Društvo narodov, da naj pomaga preganjanim narodnim manjšinam. Posebno
Aforizmi in rekla iz življenja.
Kdo je kriv in kdo ne, se vprašamo! Med krivimi je večina, ker kriv je vsakdo, ki nemo stoji ob strani in se okorišča le od dela svojih tovarišev in jim ne pomaga ter dovoljno ne podpira skupnih stremljenj. Ti vsi so krivi ravno tega — čez kar največkrat zabavljajo! Zato: delajmo pozitivno in skušajmo ustvariti, kar manjka in dopolniti, česar pogrešamo!
*
Vprašajmo se vedno: delamo li pozitivno ali negativno — zidamo, ali podiramo?
*
Nekaj bo pa le organizacija kriva: preveč se je ozirala na zadeve in koristi osebnega značaja, v katerih so se obračali člani do nje; pri tem je večina pozabila na splošne, vsem skupne interese in zadeve, kar je pravzaprav prva in
prava ter glavna naloga organizacije.
*
t
Vsakdo vidi le pravice, a pozablja
na dolžnosti, ki naj bi veljale le za druge.
*
Poglejmo v notranjost, če ni ego-istični materializem prevladal altruizma, ki bi moral vladati v naših vrstah.
Netačni izrazi u načrtu zakona.
Izrazi »itd.« .... . i dr. ... . nek se ispuste iz zakona, jer mogu zavesti na razna tuj načenja, koja zakonodavac nije nikad predvidao. To. se može nadomestiti tako. da se navedu zaanišljeoe uredbe i izrazi, jer smatramo stilizaciju zakona za nešto stalno, izvesno. s mate-matičnom taČnosti.
zatiranje manjšin vidi Luzzatti na Balkanu in v Nemčiji. Tej krutosti treba narediti konec, tajo izvaja italijanski gospod senator. Voditelji Društva narodov bi morali pomisliti, kaj se lahko izclmi iz narodnega in verskega zatiranja. Ko senator Luzzatti, v javnosti sicer zelo čislani mož, tako deklamira o potrebi varstva za manjšine po Evropi, se pa prav nič ne zmeni za krivice in ti ran -stva, katerim sta izpostavljeni jugosdo-venska in nemška manjšina v Italiji! Položaj narodnih manjšin v italijanski državi je mnogo slabši nego položaj manjšin v marsikaki drugi evropski državi. Dejstvo je, da Slovani najbolj upoštevajo varstvo manjšin in dejstvo je dalje, da se v Jugoslaviji celo z renitentnimi manjšinami kulantno postopa. Italija si je nadela madež, da je zaprla manjšinam šole v njihovem materinskem jeziku in jim odprla potujčevalnice; iz vseh uradov ie pregnala jezik manjšin in izganja ga celo iz cerkve. Ali gospod senator Luzzatti morda nič ne ve o tem? O, dobro ve vse, toda enako trdijo fašisti in nefašisti, da uživajo manjšine vse pravice in da ie šolska politika državna potreba. Nič ni vreden Luzzattijev članek, ker se ne ozira na krivice, ki jih trpe manjšine v Italiji. Iz inozemstva mu doni na članek odgovor: Luzzatti, pometa« pred svojim lastnim pragom!
Splošne vesti.
—	Naše dopisnike opozarjamo, če bi
se ponovil slučaj, da bi jih kdo uradno zasliševal zaradi nepodpisanih ali šifri-ranih dopisov v Učiteljskem tovarišu naj izjavijo, da se je v tem slučaju obračati edino le na uredništvo Učiteljskega tovariša, ki je po zakonu odgovorno za dopise. in se nahaja v Ljubljani Odklonijo naj izjavo, da bi bili v kaki zvezi z dopisi. Uredništvo bo v vsakem slučaju čuvalo uredniško tajnost, posebno pa proti tako reakcionarnemu postopanju, ;kakor so uradne poizvedbe za dopisniki nepodpisanih dopisov-.
—	Nekaj o možatosti ter stanovski zavednosti in disciplini. »Jutro« je prineslo v svoji 59. številki kratko poročilo o zborovanju mariborskega učiteljskega društva. To poročilo pa ni imelo namena informirati javnosti o našem strokovnem in kulturnem delu, kakor bi pričakovali, ampak je bil zgolj nemožat izpad, najbrž plod onemogle osebne mržnje napram našemu občespoštovartemu in zaslužnemu tovarišu Hrenu. Najbolj žalostno na celi stvari pa je dejstvo, da je izšla ta notica nedvomno iz naših vrst, kajti kdo bi sicer vedel, kaj se razpravlja na naših zborovanjih. Opetovano smo že naglašali, naj se strogo stanovske in strokovne zadeve ne objavljajo v političnih časopisih, kajti javnost ne razume naših teženj vselej
Cinizem je poteza značaja — je znak razkrajajoče se notranjosti, razvalina na kateri ne bo kalilo dobro seme. Cinik-učitelj ni sposoben za ustvarjanje in pozitivno delo; za dušo otroka je — slana. *
Ne ruši starega, obstoječega, dokler
nisi na isto mesto postavil novega, boljšega!	'
Pravega idealizma, požrtvovalnosti ni več, tožijo stari tovariši; to je znak dobe — kuga, ki bo rodila spoznanje, ko
bo še slabše kakor sedaj.
*
Včasih so bila idealna stremljenja organizacije najvišja, danes so materialna. in to je zlo, ker se že v dušo novinca vseje materializem mesto idealizma.
—k.
Ošabnost in prezirljivost med tovariši in tovarišicami je znak plitvega uma ali visoke domišljavosti.
G.
Mi ne maramo onih, ki pristopajo v našo organizacijo zavoljo tega, da bi dobili kako boljše mesto, pa tudi ne tistih, ki izstopijo iz organizacije, če mesta ne dobe. Načela naj veljajo!
L. J.
Koroško ljudsko štetje — velika uradna
sleparija.
pravilno in se mnogokrat še tako lepa stremljenja tolmačijo čisto napačno. S posebno naslado se pa sprejemajo od nasprotnikov napadi tovariša na tovariša. Ni menda še dovolj, da se moramo boriti z vsemi mogočimi protivniki, začnimo se še med seboj, člani iste organizacije, jemljimo si še sami ugled, ker nam ga ubijajo najbrž drugi še premalo.
Ako dotičnemu tovarišu oziroma to-varišici ni po volji delovanje tov. Hrena kot zastopnika našega društva pri šolskih oblastih in pri UJU, ako ne soglaša z resolucijami, ki so se sprejele na njegov predlog, zakaj svojega mnenja in razlogov ne pove pri zborovanju, ki je edini pravi forum za to. No seveda, streljati izza plota je vsekakor bolj varno in ni treba toliko sposobnosti. To netaktnost mara obsojati vsak količkaj objektiven in discipliniran član naše organizacije brez razlike strankarske pripadnosti. V stanovskih in strokovnih zadevah ne sme biti političnih diferenc, ako se hoče kaj doseči. Najmanj pa je strankarska prenapetost, kakršno je pokazal avtor omenjene notice, na mestu pri učitelju. Mi smo učitelji naroda, ne pa priganjači te ali one stranke in nobeni politični stranki ne priznavam monopola nad nami. Prvo je pošteno, vestno delo v šoli in narodno-kulturno delo izven nje, kar pa se tiče strankarskega naziranja, naj se milostno dovoli, da ima tudi. učitelj svoje mnenje. Povedal sem te svoje misli le radi načelnosti in skupnih interesov. Ne bom branil tov. Hrena kot osebo, ker ga takšen napad sploh ne more žaliti. Vsi, ki ga poznamo, vemo, da bo šel mirno preko tega in delal i v bodoče z dosedanjo vztrajnostjo in nesebičnostjo. —an.
—	Po zborovanju mariborskega učit. društva je izšla pretekli teden v »Jutru« zelo neokusna notica. Ta notica se namreč več peča z že pred več letnim političnim udejstvovanjem tov. Hrena, kakor pa 7, zborovanjem samim. Iz nje lahko sklepa nepoznavalec razmer, da mariborsko učiteljstvo ni enotno glede smernic naše stanovske organizacije in v šol. vprašanjih ter ima v svoji sredi nelojalno članstvo, katero pri zborovanjih ne postopa odkrito, v javnosti pa ne tovariško. Nasproti temu ugotavljamo dejstvo, d a so bile sprejete dotične resolucije soglasno. Za nje je glasovala tudi tovarišica, ki je s posredovanjem iznesla zadevo v »Jutro«. Za pro-staškj napad na našega tovariša ne zadene torej učiteljstva nobena krivda. Ob naši stanovski solidarnosti so se do sedaj razbile vse nakane naših dolgoletnih na-protnikov. Ako pa se sedaj upajo nekateri naši »prijatelji«, da nas bodo oni na ta ali oni način razdvojili, potem jim povemo lahko na ves glas, da se zelo motijo
—	Seja narodno-prosvetnega odseka Pov. UJU se vrši 25. tm. ob pol 9. uri dopoldne v pisarni strok, tajništva. Na dnevnem redu je poslovnik prosvetne organizacije Pov. UJU in načrt socialno izobraževalnega počitniškega tečaja, ki ga namerava prirediti Pov. UJU. Ožji sosvet je dal nalogo odseku, da mu predloži načrt predavanj za ta tečaj. Opozarjamo člane, da o tem razmišljajo in pripravijo predloge. Posebej vabi» za sejo ne bomo razpošiljali.
—	Pošljite prepise in partituro »Čudežnih gosli«. Vse one, ki smo jim izposodili proti prepisu glasbeni del »Čudežnih gosli« prosimo, da nam čimprej pošljejo partituro in prepise, ker sicer ne moremo ustreči mnogoštevilnim novim povpraševalcem, ki se oglašajo za glasbeni del »Čudežnih gosli.«
—	Predsednike ali tajnike okrajnih učiteljskih društev prosimo, da nam pošljejo v zmislu zadnje okrožnice izvoljene in konstituirane okrajne narodno prosvetne odseke.
—	Za podporno društvo za učiteljski naraščaj je zbrala tovarišica Relči Schil-ierjeva na zborovanju Belokranjskega učiteljskega društva 7. marca 1925. Din 200. — Posnemajte!
—	Ljubljanski Dnevnik, najbližji idejni in delovni sorodnik »Slovenca« in najintimnejši njegov prijatelj, kadar je treba udariti po čem, kar je učiteljskega; potomec tako slavnih in mnogoštevilnih »neodvisnih listov«, kratke slave in še krajšega življenja in zastopnik tako mnogobarvnih in izpreminjajočih se frakcij in strank, ki govori samo v visokem »tonu«, striže sedaj kakor tista stara baba, ki se je potapljala. Kakor čujemo, bo kmalu konec tudi tega potomca slavnih prednikov, tedaj bo vzel s seboj tudi tajnosti, ki smo jih baje mi. izdali. Izgubili bomo zastopnika javne morale in nad vse vzvišenega, pravičnega sodnika, ki mu ne bo kmalu para. Naj počiva v miru. — Amen!
t Šol. ravnatelj Anton Leban. V četrtek 12. t. m, je umrl v Stični na Dolenjskem g. Anton Leban. šol. ravnatelj v
pokoju. Pokojnik je bil eden od agilnih in zavednih stanovskih tovarišev, ki je zasledoval naše kulturno in stanovsko življenje do zadnjega z mladostno prožnostjo in zanimanjem. Bil je sotrudnik »Učitelj. Tovariša«, »Slovenskega Naroda« in tudi drugih listov, kot mladinski pisatelj se je udejstvoval pri »Zvončku« in drugje. Anton Leban je bil rojen 30. nov. 1849. v Kanalu pri Gorici. Služboval je v Komnu in je med vojno prišel v zaledje, kjer se je po prevratu naselil v Stični, kjer je umrl. Pričakujemo od ožjih prijateljev in poznavalcev pokojnika, da se ga spomnijo s podrobnejšimi podatki iz njegovega življenja in delovanja.
—	Par besed o imenovanjih. — Imenovanja so za nami. Vračajo se prošnje brez vsakih opazk. Kaj ne bi bilo bolje, da bi se imenovanja objavila — ker tako, se marsikomu zdi, da se mu je napravila krivica. Prizadeti so nekateri učitelji, brez stalnega mesta, z 10 in še več let službe, ki so že nekaj pretrpeli in žrtvovali za našo jugoslovansko misel, danes pa stoje strti in razočarani nad vsem dobrim in lepim. Tudi taki zaslužijo po zakonu srca in razuma vsaj trohico zadoščenja!
—	Usposobljenostni izpiti za osnovne in za meščanske šole pred izpraševalno komisijo v M a r i b o r u (na državnem moškem učiteljišču) se prično dne 27. aprila ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo potom šolskega vodstva srezkemu poglavarju, da bodo najkasneje do 19. aprila 1925. v rokah izpraševalne komisije. Posebna obvestila o pripustu k izpitu se ne bodo razpošiljala. — Predsednik.
—	II. književna tombola Jugosloven-ske Matice, Do 7. t. m. so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74, 42, 57, 62, 27, 54. 75, 33, 77, 46, 49, 36, 79. S temi številkami so bili zadeti vsi dobitki za ambe. terne, kvaterne, in činkvirte. Danes se je vršilo žrebanje za tombolo in so bile izžrebane sledeče številke: 70 (sedemdeset), 37 (tridesetsedem), 44 (štiridesetštiri), 5 (pet), 64 (šestdesetštiri), 24 (dvajsetštiri), 73 (sedemdesettri), 83 (osemdesettri), 76 (se-demdesetšest), 8 (osem), 10 (deset), 60 (šestdeset), 15 (petnajst), 69 (šestdeset-devet), 6 (šest), 85 (osemdesetpet), 18 (osemnajst), 28 (dvajsetosem), 16 (šestnajst), 53 (petdesettri), 55 (petdesetpet) in 80 (osemdeset). Kdor je s temi in prejšnjimi številkami zadel tombolo, naj pošlje svojo tablico pokrajinskemu odboru Ju-goslovenske Matice v Ljubljani, in sicer najkasneje do 21. t. m. Tega dne se bo za slučaj, da bo zadetih več tombol, nego je dobitkov, vršilo podrobno žrebanje.
—	Usposobljenostne preizkušnje za osnovne in meščanske šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 1. maia 1925 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu sreskemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. aprila v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitu se ne bodo pošiljala. — Izpraše-valna komisija za osnovne in meščanske šole v Ljubljani
»Radio-Balsamica« in sodba angleških oblasti o tem teku proti revmatizmu. Na podlagi mnenja višjih oblasti o tem leku je bil izdan patent v imenu angleškega kralja Jurija V. s pozdravom izumitelju dr. Ivanu Rahlejevu. V tem patentu je to zdravilo pohvaljeno kot posebno koristno za zdravljenje revmatiz-ma ter ie zato dovoljena prodaja tega zdravila po vsej Angleški. Tem povodom so bili d^Äi iznajditelju dr. Iv. Rahlejevu vsi zakoniti privilegiji in je v povelju izrečno zagroženo, da se bodo strogo kaznovali vsi poizkusi falsificiranja ali ponarejanja tega zdravila. — Osobito je važno, da izdeluje to zdravilo vedno iznajditelj dr. Rahlejev sam v svojem moderno urejenem laboratoriju ter se ta lek more dobiti v dobro očuvanem stanju iz samega laboratorija, kateri se nahaja v Beogradu v Kosovski ul. št. 43. V tem laboratoriju se sprejemajo in izvršujejo hitro in natančno vsa naročila tega zdravila ter se odpošljejo na dane naslove. Do sedaj doseženi uspeh zdravljenja s tem zdravilom je zelo velik, ker so mnogi revmatični bolniki v naši domovini ozdraveli po uporabi dveh do treh steklenic tega zdravila. Vsled tega to zdravilo ni patentovano samo pni nas, ampak je patentovano tudi v devetindvajsetih drugih državah, v katerih se istotako prodaja.
— »Welche Folgen hat die Heranziehung des weiblichen Geschlechtes zum Lehrberufe«? Knjigo te vsebine je poslal tov. Porekar na naše uredni-
štvo za centralno strokovno knjižnico UJU. Ker bo knjiga izpopolnila našo knjižnico mu kličemo: Hvala! in živeli posnemovalci, ki vam marsikatera knjiga plesni v podstrešju, lahko bi pa izpopolnjevala našo strokovno knjižnico!
Kdo proda 10. zvezek Štrekljevih Narodnih pesmi: Ponudbe E. Tiran, učit. Moravče.
Nekaj zanimivih serij o postanku roč. zemljevidov Pohorja in Slov. goric
ima v zalogi Učit. dom v Mariboru. Vsaka serija obsega 15 listov, iz katerih je razviden tehnični postopek pri tiskanju zemljevidov in je torej zelo priporočljivo učilo zlasti za višje organizirane osnovne in za meščanske šole. Ena serija stane 75 Din. S traki obrobljena in na palicah, da se jo lahko kar obesi na šol. hodnike ali učilnice pa 150 Din. Dotične šole, ki reflektirajo na to učilo, naj se zglasijo čirnpreje, ker je število serij nizko.
Kupim »Ljubljanski Zvon« letnike
1886, 1888, 1895, 1896, 1898, 1916. — — Ponudbe na Upravništvo »Učit. Tovariša.« r
Kulturno gibanje.
—	Pedagoško didaktiški krožek v Mariboru. Prinioran sem ponovno apelirati na uvidevnost in kolegijalnost članov našega krožka, osobito onih izven Maribora, naj ne zadržujejo knljig brez potrebe po več mesecev ali celo vse leto. Neverjetno je, da je mogoče pri nas tako omalovaževanje in neumevanje napram knjižnici, ki naj bi bila glavni vir naše nadaljne izobrazbe. Kakšno korist ima učiteljstvo oz. krožek od knjige, ako jo preštudira v teku enega ali dveh let samo eden. Skoro bi bilo bolje, da knjižnico ukinemo in knjige kratkomalo razdelimo. Prav posebno pa prosim za tovariško podporo glede vračanja knjig radi sklepov letošnjega občnega zbora našega krožka. Prodrl je namreč predlog, ki še bolj omiljuje že itak liberalne predpise glede izposojevanja. Odpravljena je globa in knjige se izposojujejo za neomejeno dobo oziroma za toliko časa, dokler kdo drugi ne zahteva dotične knjige. Sedaj je odvisno vse od vestnosti izposojevalcev, da bo knjižnica uspevala in da ne bo staia nekega dne popolnoma prazna. Če se sedanja pravila ne bodo obnesla, je lahko mogoče, da pridemo s strožjimi ukrepi v nasprotni ekstrem. Da olajšamo poseča-nje knjižnice članom izven Maribora, posluje knjižnica razun vsakega četrtka (od 16. do 18. ure) tudi ob dnevih zborovanja mariborskega okoliškega društva, in sicer od 15. do 17. ure, kakor se je to izvajalo tudi doslej. — Knjižničar.
—	Občni zbor Slov. Šol. Matice. Ker
poteka sedanjemu odboru SŠM poslovna doba, je treba misliti na nujne osebne iz-Dremembe, ki se bodo morale izvršiti na obč. zboru. Ker je dosedanji zaslužni predsednik dr. Pivko izvoljen za poslanca, iz praktičnih razlogov ne bo mogel dalje zavzemati predsedniškega mesta. Iz razlogov ekonomije dela bo radi tega treba misliti tudi na drugega tajnika. Ker bo kazalo sklicati občni zbor za veliki teden in nas od tega loči le še kratek čas, priporočam interesi ranemu članstvu, naj pripravi za občni zbor predloge, godne že za sklepanje, da se bo izčrpaval dnevni red brez zadrževanja. — Tajnik.
Učiteljski pravnik.
—§ Brezplačno zdravljenje velja tudi za porod. Neki tovariš nas vpraša: »Ali veljajo ugodnosti čl. 112 čin. zak. tudi za drž. uslužb., kadar gredo porodit v bolnico? 2. Ali je ljubljanska žen. bolnica državna? — Informirali smo se telefonsko o zadevi v bolnici in prejeli sledeč odgovor: Državne uslužbenke imajo tudi za slučaj poroda brezplačno lečenje v bolnici. Izkazati se morajo s posebnim uradnim potrdilom, kje so nastavljene in katere kategorije plačo dobivajo. Žen. bolnica v Ljubljani je državna.
Književnost in umetnost.
PriporoCamo vse spodaj navedene knjige v nabavo učiteljstvu in iolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim ljudskim In društvenim ter u<lteljskim>strokovnlm knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom učiteljske knjigarne v Ljubljani, FranClikanska ulica, itev. 6.
Ocene.
»ZVEZDICE« se zove lična in moderno opremljena mladinska pesemska knjižica, katero je izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. — Na prvi hip nisem vedel, zakaj naj bi imela knjižica ravno to ime. Ko sem jo pa prebiral, sem se prepričal, da je naslov prav primeren, kajti njene pesmice so prav tako srč-kane, kakor zvezdice, čim dalje sem po knjižici listal, tem bolje sem bil razpoložen. Prečital sem jo že ponovno, a še mi ne da miru; še jo moram listati in listati. — Enak vtis je napravila knjižica tudi na moje učence. Ljubijo jo tako. da jo nosijo vedno s seboj in nekateri starši so mi pripovedovali, da jo nosijo s seboj tudi v posteljo. Reči moram, da je tovariš J e k 1, ki je pesmice zbral, opilil in priredil, dober poznavatelj otroške duše. Knjižica je dosegla tudi uspeh, kakršnega še ni dosegla do sedaj nobena mladinska knjižica, kajti tekom treh tednov se je morala ponatisniti že v tretjič. Želim. da bi ne bilo tovariša ali tovarišice, ki bi ne privoščil(la) svojim učencem in učenkam »Zvezdic«. Knjižica vsebuje duševne bonbončke. Učitelj mora podajati učencem dan na dan navadno cmoke. Naravnost krut bi bil, ako jim ne bi privoščil in preskrbel enkrat za spremembo tudi malo bonbonov. Prav na ta način bodo učenci uvideli, da jim želi uči-telj(ica) dobro. Knjižica pouk zelo. pospešuje in lajša učitelju delo. Pesmice se čitajo gladko in so po vsebini tako zanimive, da si jih vdolbe otrok nehote. Vsak učenec si izbere to, kar ga zanima najbolj in nastane ti v razredu pri de-klamovanju prava tekma. Tebi ni treba itič drugega, kakor poslušati in se veseliti. Otroci delajo sami. Knjižica je poceni. da si jo more kupiti tudi najrevnejši otrok. Stane samo 7 Din. Vrh tega se dopošljejo knjižice franko in dobijo uči-telji(ice) — razpečevalci(ke) na vsakih 5 izvodov po 1 izvod v nagrado. Na ta način ostane založbi le po 5 Din za knjižico in menim, da mora imeti podjetje pri današnjih visokih tiskovnih troških na vsak način izgubo.
Ivan Matičič: »V robstvu«, roman tuge in boli. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1925. Strani 255. 8°. Cena trdo vezani Din 46.
Avtor znane knjige »Na krvavih poljanah« je napisal roman, v katerem je
T/ HUMEKOVA ROČNA SOLSKA KNJIGOVEZNICA
je pravkar izgotovljena in opremljena z vsem orodjem in pripomočki, ki so potrebni za vezavo knjig.
Ročna ŠOfSka knjigoveznica je zložljiva v malem ročnem zabojčku
in je zato posebno primerna za prenašanje iz kraja v kraj: Ročna šolska knjigoveznica je opremljena v prvi vrsti za vezavo
knjig v šoli, potom šolske dece, za rokotvorni pouk. Ročna šolska knjigoveznica služi lahko tudi za rokotvorni pouk v lepenkarstvu, ker ima vse potrebno orodje tudi za to panogo rokotvorbe. Knjigoveznica vsebuje: stiskalnico, šivalnico, žlebila. ravnila,'deščice za stiskanje, vijake, vreteno s sukancem, trakom in blazinico za šivanke, oblic, vložek za lepenko, platno in papir, dva noža, škarje, žagičo, gladila, železno in leseno kljuko in brusni kamem.
Cena kompletno opremljene knjigoveznice z ličnim ročnim zabojčkom je
^tf Din 1150*— Tvornica učil in šoisKih potrebščin v Ljubljani ima nove
suhe preparate:
zeleno žabo.............Din 45'—
sekuljo (Rana muta)..........Din 45'—
simbolizirana pretresljiva tragika suženjstva: plamen in bič, škrtanje zob, jok, obup, gnev, ljubezen, sovraštvo, usmiljenje, nasilje, kletev, molitev, tai «ost goščave, umorstvo, strahovi, grobovi, brlogi, zverine. Glavna zamisel drame je obupna, a trda borba Človeka proti Zlobi, pravice proti nasilju ter iskanje resnice, živo prikazana trda borbu ■eoboroženih in slabotnih proti oboroženim in nasilnim. Izviren simbol jadneg;< naroda, ki potrebuje utehe in ljubezni, katerega treba prikovati na rodno grudo, pojekleniti mu voljo ter ukrepiti in poglobiti značaj. V knjigi je tragično izražena strahota suženjstva, tega naj. eč .lega zla na svetu. Dejanje ie skozi in skozi skrajno napeto, kar čitatelja vz^e in priklene nase. Zato bo prodrla knjig i v najširše sloje in srca našega naroda.
—k »Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Izdaja, zalaga in lito-grafira pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Celoletna naročnina za Jugoslavijo Din 20, za Italijo 10 Lir, za Ameriko 1 dolar. Prvi dve številki ste izšli. Delavno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« namerava z izdajo »Zborov« nuditi pevskim društvom nove, še ne objavljene pesmi za moški, ženski in mešani zbor a capella, težke in lahke, da bo vsakdo za svoje koncertne priredbe kaj primernega dobil. Ker je naročnina zelo nizka, upamo, da ne bo nobenega zbora v Jugoslaviji, ki se ne bi naročil na »Zbore«. O izdaji še izpregovorimo.
—k Henrik Sienkiewicz: »U pustinji i prašumi«. Preveo Julije Benešič. Izda-vač: Knjigara Z. i. V. Vasica, Zagreb, Akademički trg 8. Cena 50 Din, na naj-finijem papiru u elegantnom uvezu Din 65.
Posebno za našo mladino, ki se uči srbohrvaščine, je ta knjiga zelo priporočljiva in se z njo lahko priuči igraje jezika, pri tem pa ima še prav prijetno zabavo. Vsebina pripovedke je zgodovina dvoje otrok, ki sta bila ugrabljena in odvedena na Gornji Nil, k velikemu muslimanskemu proroku. Otroka sta prepotovala z velikimi napori in mukami pot od Port Saida do Mombasse, ne daleč od Zanzibara. sta se srečno otresla in prestala vse zapreke in se vrnila domov. Pisateljeva fantazija triumfira tudi v tem delu, kakor v Sienkiewiczevih romanih sploh. Opisuje grozote in lepote zemlje in ljudi. Knjigarna ima v pripravi še sledeča dela za izpopolnitev ilustrovane mladinske literature: Bul wer: Posljedni dani Pompeja ... Malot: Bez porodice (Sans famille). Hauff: Priče (Šeik Ali-ban, Karavana, Krčma u Spesartu). Bridges: Inkino blago (The Hidden City). Scott, Walter: Quentin Durward. Mark Twain: Doživljaji Tome Savyera. De Foe; Robinson. Slavenske mitološke priče. Cooper J. F.: Posljednji Mohikanac. Grčke i rimske mitološke priče. Sven Hedin: Kroz Tibet. Scott, Walter: Talisman. Servantes: Don Quixotte. Verne J.: Djeca kapetana Granta I. Cook: Put oko s vi je ta. Verne J.: Djeca kapetana Granta II. — Izšla so pa že sledeča dela: Sienkiewicz Henryk: Kroz pustinju i prašumu. (U žarkoj Africi) preveo Dr. Julije Benešič. Din 50, vezan Din 65. Verne Jules: Carev glasnik od Moskve do Irkutska, dio I. preveo prof. Julije Adainovič. Din 50, vezan Din 65. Verne Jules: Carev glasnik, dio II., preveo prof. Julije Adamovič. Din 50, uvezan Din 65. Wallace Lewis: Ben Hur, preveo Iso Velikanovič. Din 50, vezan Din 65. Wallace Lewis: Ben Hur, preveo Iso Velite-novič. Din 50, vezan Din 65.
—k V založbi knjigarne Ign. Kleinmayer & Fed. Bamberg, d. z o. z. v Ljubljani je pravkar izšla sledeča važna knjiga: »Obrtno knjigovodstvo« za umetno, stavbno in strojno ključavničarstvo in za železolivstvo«. Knjigo je s sodelovanjem veleindustrijalca Avgusta Ž a b k a r j a spisal profesor Henrik P od krajše k. Izvod stane Din 62.
Med kovinskimi obrti je danes zlasti ključavničarstvo tako razvito, da je bilo treba za knjigovodstvo te stroke na vsak način posebne knjige, ki ji je dal veleindustrijalec Avgust Zabkar s svojim sodelovanjem krepko in v vsakem oziru strokovno brezhibno podlago. Teoretik in praktik sta pri zbiranju materi-jaJa in pri ustvarjanju zgledov in nalog mislila na potrebe našega malega obrtnika, poleg tega pa tudi na vse, kar je treba upoštevati pri knjigovodstvu za srednje obrate te vrste. V knjigi so zgledi za enostavno in za tabelarno knjigovodstvo, za male obrtnike z enim, odnosno z dvema in več pomočniki, potem pa tudi zgledi in naloge za stavbno, umetno m strojno ključavničarstvo in za železolivstvo. Pri vsakem zgledu in pri vsaki
naiogi je najti v knjigi tudi vse podatke, ki jih mora dober obrtnik poznati pri določevanju procentov za upravne stroške in za dobiček. Pri zgledih so na podlagi teli podatkov procenti za upravne stroške že izračunani, pri nalogah pa dobi knjigovodja potrebne podatke, da izračuni procente sam. Tudi ni v knjigi nobenega naročila, ki bi zanje ne bile navedene porabljene pisovine in pomočne tvarine
Lepo opremljena knjiga je velika pridobitev za naše obrtne šole. Brez nje naj bi ne bil noben učenec in noben absolvent višje strojne in strojne delovod-ske šole na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Po njej naj bi segli zavedni mojstri in ukaželjni pomočniki, z njo naj bi razpolagala vsaka šolska knjižnica. Imeti bi jo morali tudi učenci obrtnih nadaljevalnih šol. osnovnošolski učitelji pa vsi od kraja. Šele ko se bodo poglobili v materijo. ki jo podaja ta knjiga, bodo iz-prevideli, kako vestne priprave je treba za pouk v knjigovodstvu na obrtnih nadaljevalnih šolah in kako brezuspešno je tisto poučevanje brez knjige, ki učenca odtujuje predmetu.
—k Damir Feigel: »Domače živali«. Splošna knjižnica zvezek 37. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 72. Cena broš. Din 10, vez. Din 15.
Rado Murnik — Fran Milčinski (ali Fridolin Žolna) — Damir Feigel: to je triperesna deteljica naših priznanih slovenskih humoristov. Spisi vseh treh pisateljev so v našem narodu kaj priljubljeni: vsi se odlikujejo z lepim, čistim, gladkim jezikom in z zdravim pristnim humorjem. Posebne vrste humorističen spis je zadnja Feiglova knjiga »Domače živali«, ki je pravkar izšla kot 37. zvezek »Splošne knjižnice. V obliki prirodo-znanske knjige opisuje naš goriški rojak Damir Feigel v tej knjigi domače živali na' posebno šaljiv in šegav način. Vsled duhovitih besednih iger in vsled presenetljivih zvez resnega s šaljivim, ne pride bralec iz smeha. S skromnimi sredstvi, opisujoč domače živali, brez pretirane drastike in neokusnih burk, zabava ta knjiga od početka do konca. Kdor ima zdrav humor in bere rad gladko slovensko besedo, ta naj seže po tej knjižici — cena je izredno nizka: 10 Din broš., 15 Din vez.; nikomur ne bo žal, da je to storil. Večkrat bo potem še rad zopet vzel knjigo v roke in jo zopet in zopet prebiral; vsakokrat mu bo nudila neskaljen užitek
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljska društva Mariborske oblasti opozarjamo na občni zbor »Učiteljskega doma«, ki se vrši na praznik 25. marca 1925. ob 10. uri v deški meščanski šoli v Mariboru. Zastopstvo učiteljskih društev pri tem obč. zboru ni velike važnosti samo za lepo se razvijajoči UD, ampak tudi radi tega, ker se bode po obč. zboru razpravljalo o ukrepih, katere mora podvzeti učiteljstvo že v najbližji bodočnosti v podporo našemu naraščaju.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina in darila: Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah 50 Din; učit. društvo za marenberški okraj 350 Din; učiteljstvo v Petrovčah 30 Din; učiteljstvo deške osnovne šole IV. v Mariboru 100 Din; Mikuš Karolina, učiteljica v Mariboru 20 Din; učiteljstvo v Ižakovcih (Prekm.) 40 Din; učiteljstvo v Grižah (Voglar Alojzij, Runovc Ivana, Razpot-nik Fran, Kraševec Danica, Škerjanc Metod) 50 Din; učiteljstvo v Selnici ob Dravi (Majcen A., Črnko J., Konečnik Fr., Macarol P., Zoher H., Kotnik Ida) 60 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! M. Kožuh, blagajnik.
— Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je vplačalo učno osobje I. dekliške osnovne in' meščanske šole v Ljubljani po strokovni učiteljici Mariji Sodnikovi 140 Din letnine in sicer po 10 Din: a) učiteljice osnovne šole: Blagajne Matilda, Dostal-Lun-der Avgusta, Franke Helena, Likozar Ana, Lunder Frančiška, Mazi Olga, Piller Ivana, T r a m p u š Mara in b) učiteljice meščanske šole: Mehle Marija, Palme Marija, Saršon-Spetzler Frida, Sodnik Marija, Trdina Jožica in Wascht e-B u r g e r lika. Za Ganglov kamen je darovalo »Učiteljsko društvo za kranjski šolski srez v Kranju« 200 Din. Prisrčna hvala! Letošnja darila znašajo 3309.50 Din. S tem zneskom je načet četrti tisočak. Po-
trudite se ga kar najpreje dopolniti tem načinom, da zbirate ietnino po )vzorcu gdč. Marije Sodnikove.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev ▼ Sloveniji.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ je imelo svoj redni občni zbor v soboto, dne 17. januarja 1925 v Konjicah.
Tov. predsednik je uvodoma pozdravil najprisrčneje navzoče članstvo, ki se je k izrednemu društvenemu slavlju zbralo v najčastnejšem številu, kajti od 58 članov je bilo prisotnih 52. Pozdravil je posebe nove člane tov. Iv. Pavlica, tovarišico lrmo Mežanovo in reaktivira-ni učiteljici ženskih ročnih del tovaršici Saibino Serajmkovo hi Josipino Pauser-jevo ter se spominjal pred malo dnevi umrlega tov. nadučitelja v pok. R. Ko-serja, ki je dolga leta služboval v Vitanju, kjer je deloval najmarljiveje v šoli in izven nje pri narodnih društvih. Bodi mu lahka žemljica, v katero so ga položili dne 8 januarja ob obilni udeležbi učiteljstva, občinstva in šolske mladine. V znak sožalja vstanejo navzoči s svojih sedežev. Iskreno je tov. predsednik pozdravil gospo Scheilovo, soprogo tov. obl. inšpektorja in srezka šolska nadzornika tov. M. Lichtenwaillnerja in H. Šu-merja kot drage nam goste ter ljuba slavljenca g. obl. inšpektorja tov. H. Schella in srezkega šolskega nadzornika v pok. R. Jurka.
Zapisnik, dopisi Zapisnik zadnjega zborovanja in došli dopisi so se vzeli na znanje. Izmed slednjih je omeniti okrožnico »Slomškove zveze«, ki je prišla »tri« mesece prepozno. Takrat Slomškova zveza ni našla izraza zoper nečuvena preganjanja učiteljstva po vladi »zakona, reda in pravice«; sedanja prosvetna uprava popralvlja po možnosti le nepostavnosti klerikalnega režima nad šolstvom. Za stalnost učiteljstva se pa itak bori UJU že ves čas svojega obstoja in je vzpodbuda Slomškove zveze v tem oziru brezpredmetna.
Poročila društvenih funkcionarjev so se vzela istotako odobruje na znanje.
Volitve niso prinesle nikakšnih sprememb, izvoljen je ves dosedanji odbor.
Članarina v letu 1925. znaša: a) za redne člane 160 Din, b) za z učitelji poročene učiteljice 80 Din, c) za učiteljice ženskih ročnih del 120 Din in č) za upokojenca, ki prejema tudi »Popotnika« 110 Din. V teh zneskih so všteti prispevki v smislu sklepa zadnje pokrajinske skupščine, nadalje članarina za Učiteljski dom v Mariboru in za Jugoslov. Matico, prispevek za rezervni sklad in prispevek, za ostale društvene potrebščine.
Vsled pičlo odmerjenega časa se predavanja odlože na prihodnje zborovanje, ki se vrši v marcu v Konjicah.
+ BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj letni občni zbor dne 14. januarja 1925 v Metliki.
Predsednik pozdravi tov. nadzornika Lukežiča, predavatelja Albina Čebular-ja. nove člane in ostale tovariše.
Tajnica prečita zapisnik o zadnjem zborovanju. Se odobri.
Poročila. Predsednik se spominja vseh onih, ki so v tem letu zapustili naše društvo, osobito tov. Lovšina. ki je stopil v pokoj. Društvo ga izvoli častnim članom.
Dopis »Slom. zveze«, da protestirajo vsa okrajna društva proti premestitvi stalnega učiteljstva. ni našel odmeva.
»Podpornemu društvu za učiteljski naraščaj« se odpošlje znesek 1000 Din. Za planinsko kočo na Mirni gori. Planina, daruje društvo 250 Din.
Tajnica poda pregledno letno poročilo o delovanju društva, istotako blagajnik.
Članarina se zviša na 12 Din mesečno, odteguje jo šolski upravitelj.
Volitev. Volitev se izvrši s predlogom. Izvoljeni odbor se konstituira. Predsednik Barle K.; tajnica Završano-va; blagajnik Zalar; odborniki in namestniki; Vrezec. Kos. Gruden. Dolinar. Go-stiševa in Zornova.
Predavanje. Tovariš Čebular nam je v svojem temeljitem predavanju pokazal najlepšo in najlažjo pot, po kateri pridemo do gotovega in in lepega uspeha v risanju. Da je to možno, smo videli na izdelkih njegove šole. Zanimanje na-
vzočih je bHo dokaz, da stremimo dalje k napredku v risanju. Priznanje, ki ga je dobil, je bilo zaslužena
Prihodnje zborovanje bo 7. marca v Črnomlju.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj redni občni zbor v sredo, dne 11. februarja 1925 ob 10. ori v šolskem poslopju v Kamniku. Od 73 članov je bilo navzočih 47.
Otvoritev in poročila. Tovariš predsednik je otvoril občni zbor in pozdrava navzoče, posebej navzočega srezkega poglavarja in predsednika okrajnega Sorskega sveta g. dr. Ogrina, novo imenovanega okrajnega šolskega nadzornika g. Matko Kanteta. Zahvalil se je nadalje vsem, ki so mu osebno m pismeno čestitali k odlikovanju. Srezki poglavar g. dr. Ogrin je nato še enkrat čestital obema odlikovancema. V kratkih besedah je povedal, da je to odlikovanje izraz zaslug, ki sta si jih tovariša- Petrovec in Toman pridobila na šolskem in kulturnem polju. Šolski nadzornik g. Pretnar se je potem zahvalil za pozdrav. Tudi on je še enkrat čestital odlikovancema in zaključil svoj nagovor: vse za narod, dom in očetnjavo! Nato se je oglasil k besedi šolski nadzornik v pokoju gosp. Matko Kante. Povdarjal je, da je bil vedno z nami in hoče tudi ostati do zadnjega diha. Tudi on je čestital tovarišema Petrovcu in Tomanu. S tem, da sta bila onadva odlikovana, je bilo odlikovano celokupno učiteljstvo. Želel jima je, da bi še dolgo časa delovala v prid šolstvu in učiteljstvu. Z oziram na častno odlikovanje, ki sta je prejela tovariša Petrovec in Toman, je pozval nato tovariš Šmajdek učiteljstvo k delu, h kateremu bosta za vzgled tovariša Petrovec in Toman. V ponos sta nam ta dva kulturna delavca, v ponos moramo biti njima tudi mi!
Nato se je prečital im odobril zapisnik zadnjega občnega zbora. Tajniško in blagajniško poročila sta se vzeli na znanje. ■Pregledovalcem računov sta se določila tovariša Stenovec in Majer, ki sta pregledala račune, jih našla v redu in predlagala, da se da tovarišici blagai-ničarki absolutorij.
Članarina se je določila na letnih 160 Din, upokojenci plačujejo letno 100 Din, učiteljice ženskih ročnih del 120 Din in z učitelji poročene učiteljice pa 90 Din. Članarina se plačuje četrtletno po 40 Din, in sicer 1. marca, 1. maja, 1. septembra in 1. novembra.
Volitev odbora. Na predlog tovariša Šmajdeka se je volil z vzklikom sledeči odbor: Tomo Petrovec, predsednik; Julij Majer, predsednikov namestnik; Gi-zela Ušeničnik, tajnica; Ela Tavčar, bls-gajničarka; Anton Arrigler, Zinka Bde, Ante Namut, Viktor Sotenšek, odborniki; Miroslav Praprotnik, Anka de Toni, namestnika.
Slučajnosti. Za nagrobni spomenik pokojnemu tovarišu Jordanu se prispeva 500 Din. Tovariš Tiran je stavil sledeči predlog:
Ker nam je Banja Koviljača za zdravljenje nekoliko preveč od rok, smo pa glasom sklepa glavnega odbora UJU v Beogradu z dne 27. decembra 1'924 dolžni, da prispevamo za zgradbo ta-mošnjega Učiteljskega doma po 40 Din, se predlaga:
1.	Učiteljsko društvo za kamniški okraj se pozivlje, da se potom poverjeni-štva UJU Ljubljana in glavnega odbora UJU v Beogradu pobrigaj za enak prispevek za Učiteljski dom v Kamniški Bistrici. Ko se to izvrši, naj društvo takoj delegira pripravljalni odbor za zgradbo istega
2.	V slučaju, da bi se tei zahtevi ne ugodilo, naj društvo izposluje, da bodi tudi prispevek za Učiteljski dom v Banji Koviljači samo prostovoljen.
Sklep. Sklenilo se je, cLa se vrši prihodnje zborovanje meseca marca v Radomljah. Nato se je občni zbor zaključil.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
^ «t^j	»A. tA» «-sv* »A. iA< «Ai uL fA» «AJ »AI e^.* > ^
mr na obroke
Mannf»htnro In konfekcijo ete. h obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
1
dmiba z o. z. MARIBOR, Tattenbachova ul. 2 Pisarna: Gregorčičeva ul. 1.
B)W Zahleralte vzorce!
»'n^t	i-j.-.-	i-rf^	«vi/. «"V^	r-Sfšt
K