Leto VII, štev. 229 Ljubljana, torek 5. oktobra 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din a Ithaja ob 4. »jutraj. aa Stane mesečno Oin »5 —•; ra inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 71, ponoči tudi štev. it. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: LJubljana, PreSernora ulica St. 54. — Telefon St. 36- Inseratnl oddelek: LJubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 492 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. RaCun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-jana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien. Nr 105.141 Ljubljana, 4. oktobra. Člani češkoslovaškega parlamenta se nahajajo na posetu v orestolici naše kraljevine. Formalno je češkoslovaški poset vrnitev obiska jugoslovenskim parlamentarcem, ki so bili v Pragi leta 1922. Ali težišče češkoslovaškega poseta gotovo ni na formalni strani, marveč obisk ie izraz prisrčnih odnošaiev, ki vladajo med ČSR in Jugoslavijo, izraz iskrenega prijateljstva in zavezništva, ki je vladalo v preteklosti med Čehoslovaki in Srbi, Hrvati ter Slovenci, manifestacija bratske ljubezni in solidarnosti med obetna osvobojenima narodoma, ki sta si zgradila lastne države ter se zavedata, da ie niuna usoda v mnogi meri odvisna od izpolnjevanja častitljive prisege izza suženjskih dni: Zvestoba za zvestobo! Obisk zakonitih zastopnikov češkoslovaškega naroda je hkrati pogled v bodočnost, njih triumfalen sprejem v Beogradu je prepričevalna manifestacija trajnosti intimnega prijateljskega razmerja med obema narodoma, obema državama. V pozdravnih govorih ob sprejemu v državni prestolici so se mnogi govorniki spominjali najslavnejših dni skupne borbe v preteklosti in so naglašali slovansko skupnost in solidarnost. Če ie le kdaj ta politični in kulturni poim umesten, ie to o priliki, kadar se govori o iugoslovensko - češkoslovaških odnošajih. Razmerje med Čehi in Slovenci, Hrvati in Srbi v prvi dobi političnega preporoda v Avstriji je že ustanovilo temelje, na katerem so se kmalu našli v skupni fronti proti skupnim nasprotnikom slovanski narodi: tu so se razvile one ideje, ki so brzo našle vnetih pristašev pri vseh slovanskih narodih in jim kmalu nudile krepko oporo v boju, jim jačile samozavest in upanje ter voljo do dobre bodočnosti. V vsej zgodovini vseslovanskega gibanja je zavezništvo med Čehoslovaki in Jugoslovenj najlepše poglavje; bodisi v skupni obrambi proti nakanam habsburškega nemškega Dunaja, ali v skupni borbi zoper oholi in p.asilni šovinizem madžarskePešte. vedno se je pokazalo, da so si čehoslovaki in Jugosloveni dobri bojni tovariši. Prav tako se je češkoslovaški narod vedno pokazal prijatelja svobodni Srbiji in ie to izvajal praktično tudi v oni dobi. ko so bili drugačne okolnosti nego dandanes. Češkoslovaški politiki so nastopali proti nakanam habsburške agresivne politike napram Srbiji pred evropsko, pred svetovno javnostjo; priča temu so potovanja sedanjega našega gosta Klofača po Balkanu in njegovi govori so iz dunajskega parlamenta odjeknili daieč po svetu. Masaryk, sedanji državni poglavar češkoslovaške republike, je s tako vnemo in s toliko nesebičnostjo posegel v mrežo intrigantskih črnožoltih spletk v Beogradu in Zagrebu, da je bil njegov uspeh hkrati uspeh vsega srbstva proti habsburškim faizi-fikatorjem in Masarykovo ime ostane takorekoč organično zvezano z jugo-slovensko zgodovino, iz katere ne izgine nikdar. Med veliko vojno, ki ie prinesla našo in češkoslovaško osvoboditev, smo si postali sobojevniki in vojni tovariši v najdobesednejšem pomenu. V črnožoltih kasarnah, v marŠbataljonih in bojiščih so šle naše in češke želje paralelno in naše in njihovo delo je zdaj na tihem, zdaj javno izpodiedalo staro osovraženo habsburško državo in razkrajalo njeno oboroženo silo; v tajnih krogih in krožkih je stopilo v kontakt z inozemstvom in po skritih kanalih služilo osvobodilni akciji. Ta čas so češkoslovaški legijonarji in naši dobrovoljci skupaj stopili zunaj v vrste aktivnih borcev za svobodo in politični predstavniki Srbije, nesvobodnih jugoslovenskih in češkoslovaških pokrajin so se našli na skupnih diplomatskih toriščih v delu za skupne cilje. Vse to, kar se je ustvarilo s skupnim ali vsaj s paralelnim delom v oni najtežji dobi, je treba očuvati v mirnih časih, ko so stare ječe sicer razdejane, ali ko bj ipak od tu ali od tam mogla zapre-titi opasnost. In s tvorila se je Mala antanta. Češkoslovaška in Jugoslavija pa sta njeno ogrodje ter ji dajeta smer in vsebino. V njej se v velikih potezah izvršuje ono isio, za čemer je šlo stremljenje nekdaj, v dobi drobnega boja in majhnih razmer. Nemogoče je, da bi po tolikih preizkušnjah skupnosti in tovarištva ne sprejeli na osvobojenih tleh Jugoslavije češkoslovaških gostov z največjim entu-ziazmom. To so prekipevajoča čustva ob posetu najboljšega prijatelja, to je obnova najlepših spominov in to je veder pogled v bodočnost, obema prijateljema jasno, vse obetajočo. Dragim gostom želimo vsi na svojih tleh kar najprijeinejše dneve in se še posebej veselimo, da jim bode mogla tudi naša bela Ljubljana, ta preizkušena pijonir-ka češko-jugoslovenskega bratstva, izkazati svojo ljubezen in svoje spoštovanje. Darujte za dijaške kuhinje Panevropski kongres na Dunaju V nedeljo je bil otvorjen na Dunaju prvi panevropski kongres, ki se ga udeležujejo zastopniki 28 evropskih držav. gresa. Dr. Anton Korošec in don Sforza prispeta danes na Dunaj. Zlasti navdušes no je bil pozdravljen govor grofa Couden= hovc*Kalergija. Madžarski zastopnik Lu= kacs je pričel govoriti o trianonskem miru, a ga je podpredsednik opozoril, da nima pravice za politične opazke. Dunaj, 4. oktobra, s. Prvi panevropski kongres je imti danes svoje gospodarsko zasedanje, na katerem je poročal Delaisi (Pariz) o temi >"zirav v Pašičevu, kjer je našel,enih precej Sliva-kov. Vsi so se zbrali na postaji in z godbami pozdravili rojake. Na postaji slovaške vas. Kisač, docela odeti v zelenju in okrase.'i z velikanskimi poidravuimi napisi, jc pozdravil g06te zastopnik aašili Slovakov g. Mišaiek. Odgovoril ma Je v slovaščini se-rs:rr g. Blaho. Tudi - Novem Sadu je bi! spri leui izredno prisrčen. Geste je pozdravil t-aČeinik grada dr. Milovanovič, zahvalil se mu je predsednik senata Klofač V im;nu Orjune je govori š« g Jevdjevič, v hrenu novosadskeg* vlaiike pa prota Gju-rič Na mnogih pos'ajali pred Ke; gradom s a se udeležili sprej-j-ma !uii Sokoli s svojimi pevskimi zbori iii godbami. Jugoslo venska prestolica sprejema Čehoslovake Eno uro pred napovedanim prihodom češkoslovaškega posebnega vlaka se je pričela zgrinjati pred kolo tvorom ogromna množica meščanstva, ki je hotelo iz cči v oči od blizu pozdraviti Čehoslovake. Na peronu to že čakali oficijelni predstavniki, vsi ministri, predsedniki Narodne skupščine, osobje češkoslovaškega poslaništva, na čelu s poslanikom Janom Šebo, komandant Beograda, predsednik občine, predsednik glavne kontrole in narodni poslanci. Cb točnem prihodu vlaka je vojaška godba zasvirala v pozdrav češkoslovaška narodno himno. V imenu naše Narodne skupščine je pozdravil drage goste predsednik g. Marko Trifkovič, čigar govor je bil pogosto prekinjen z oduševljenim odobravanjem. Potem ko je vojaška godba zaigrala češkoslovaško himno, je odgovoril v imenu češkoslovaških narodnih poslancev predsednik parlamenta g. Malvpetr. Ni se še poleglo burno klicanje Beograjčanov na lepe besede g. Malvpetra, že je zasvirala godba jugosloven-sko himno. Besedo je povzel predsednik senata g. Vaclav Klofač, ki se je v svojem govoru spominjal svojega bivanja pred 13 leli v Beogradu, ko so Čehoslovaki skupno z Jugosloveni iz bivše Avstrije pripravljali veliko delo osvobojenja. Potem, ko je vojaška godba ponovilo zaigrala jugasiovensko himno, je čsl. poslanik Jan šeba gospode medsebojno predstavil, nakar so se gostje v spremstvu naših parlamentarcev odpeljali v hotele. Po vseh ulicah so jih množice občinstva burno pozdravljale. Narodna skupščina, beograjska občina ia hote- li, v katerih stanujejo gosti, so okrašeni t preprogami in državnimi zastavami ČeUo-slovaške in Jugoslavije. Danes dopoldne se je vršila svečana seja Narodne skupščine. Ob 10.20 so vstopili v dvorano Narodne skupščine Čehoslovaki iu se pomešali z našimi poslanci. Vse galerije in diplomatske lože so bile nabito polne najodličr.ejšega občinstva. Vihar navdušenja je zaoril po dvorani, ko je predsednik Trifkovič a predsednikom Malvpetroui in Klofačem stopi! na predsedniško tribuno ter otvoril sejo. Po prečitanem zapisniku je g. Trifkovič sporočil v izbranih besedah smrt ministra Marka Gjuričiča, kateremu so vsi navzoči stoje zaklicali cSlava!>. Predsednik Narodne skupščine je še sporočil smrt bivšega narodnega poslanca Dragoljuba Radoj^viča, nakar je prečital tajnik g. Kobasica adreso delegacije češkoslovaškega parlamenta in senata naši Narodni skupščini, ki se glasi: s Ko so člani Narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vodstvom prvih mož svoje države posetiti češkoslovaško republiko in njeno zbornico, jim je ves čas narod izrekal navdušeno dobrodošlico. Z globokim zadovoljstvom nas je navdajala zavest, da je ta izredni obisk svečana manifestacija globokih čustev in izraz odkritega bratstva med zastopniki obeh bratskih slovanskih narodov in držav Bratje so bratom podajali roke. Mi vam danes vračamo vaš nepozabni obisk. Storimo to z ono ljubeznijo, ki je vkoreninjena globoko v dušah in srcih naših narodov, ki ju vežejo tesnejše vezi, kot pa pogodbe in pismeni sporazumi. Naši očetje, naši pradedje so že dolgo opazovali z največjim občudovanjem vaše herojske borbe in so stali česio z najboljšimi sinovi vašega srbskega, hrvatskega in slovenskega plemena v eni vrsti. Naša generacija je bila v svetovni vojni priča junaštva, ki ga Ie redkokdaj beleži zgodovina. Z zastaiajočo sapo in z nepopisno tesnobo smo zasledovali vaše boje, najtežje, pa tudi najslavnejše v zgodovini Evrope. Istočasno pa so ustanovili tudi naši politiki v skupnem prizadevanju s politiki vašega naroda bojno armado za naše osvobojen.ie. Danes, ko stopamo prvič kot državljani svobodne češkoslovaške države na sveta tla vaših očetov, se vam zahvaljujemo za vaše junaške vzglede in za zvesto prijateljstvo v najtežjih urah usode našega naroda. Vi ste, bratje, uavdušeiio pozdravili prapore naše republike v Pragi. Srečni smo, da se lahko danes tudj mi poklonimo praporu vaše s slavo ovenčane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V spominu čutimo šele svoio pravo odgovornost pred bodočnostjo. Zopet prihajamo do spoznanja, da navdajajo vas in nas ista čuvstva in iste misli in da pojmujemo vsi naše slovanstvo kot meseBoj.no ljubezen in skupno dolžnost, da smo na preži za našo svobodo in za samostalnost obeh narodov in držav, ustvarjajoč obenem trden temelj iu garancijo miru, redu in demokracije v Evropi. Vaše Kosovo, naša Belagora. Oba sta maščevana. Naša skupna naloga bodi čuvati in delati na to, da se Kosovo in Belagora nikoli več ne ponovita. Trdno verujemo v srečno iu mirno bodočnost, odločeni vsak čas braniti, kar ie naše, ne da bi pri tem pohlepno stremeli za tem, kar ie tuje in ne da bi kedaj druge ogrožali. V znak teh skupnih visokih m plemenitih ciljev si podajamo še enkrat roko k ua-daljnemu skupnemu delu. Naj živi bratska kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev! Čast, procvit in slava skupščini kraljevine SHS!« Proglas čsl. Narodnega sveta Češkoslovaški Narodni svet spremlja obisk češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji s sledečim proglasom: ^Dragim jugoslovenskim bratom! Povodom obiska češkoslovaških parlamentarcev v kraljevini SHS pošilja.! češkoslovaški Narodni svet v Pragi kot staro središče narodne samoouTane najprisrčnejše pozdrave in izraze bratske ljubavi in spoštovanja. Naš narod se je vedno zvesto oklepal slovanske misli in to tem boli, ko je slovanska ideja najizdatnejše sodelovala pri našem narodnem preporodu od začetka 19. stoletja do obnove naše narodne države po končani svetovni vojni. Posebno jugoslovenski bratje, ki so jih nekoč tako dolgo, težko in brezobzirno tla. čil Turki, Nemci in Madžari, so vedno vži» vali najiskrenejše simpatije češkoslovaške, ga naroda. Hrabre in zmagovite svoječasn. borbe za svobodo srbskih dežela so spojila nai« srca s srbskimi brati in enako je učinke« valo tudi težko trpljenje hrvatski in slo. venskih bratov. Zato spremljamo sedaj, ko češkoslova« ški narod lahko zopet svobodno diha in lahko hodi tja, kamor ga vabi zvestoba slo« vanskega srca in nezmotljiv glas krvi, z enoglasnim sklepom češkoslovaškega Nas rodnega sveta v Pragi, v duhu češkoslovas škc zastopnike naše Narodne skupščine na njiho vem osebnem potu k dragim bratom Srbom, Hrvatom in Slovencem v njihovo lepo domovino tci jim kličemo čez hribe in doline iskreni . Nato je posl. dr. Jovan Radonjič podal referat o gospodarsko-kulturnih vprašanjih med obema državama. Navajal je v daljšem govoru naše prejšnje zveze s Čehoslovaki, posebno kulturne zveze, ki so zbliževale naš in češkoslovaški narod. Potegnil je paralelo med čsl. in našo zgodovino od češkega Kosova na Beli gori 1. 1620 sem. Na-glešal je. v kolikem oziru so nam bili Čehi učitelji. Tudi sedanjost nas kar najožje spaja. Obe državi sta po tvoji strukturi navezani druga na drugo. Naša je v prvi Trsti rzrarno-knlturna s tendenco razvoja domače industrije. Češkoslovaška pa je industrijska država s tendenco ojačanja poljedelske produkcije. Ta nas vodi k temu. da težimo zs izmenjavo gospodarskih dobrin obeh držav. Dr. Radonjič predlaga obširne ukrepe za poglobitev stikov med obema narodoma. češkoslovaški referent Uhlif je podal podoben temeljit referat. Govoril je nadalje poslanec dr. Bas ari ček o gospodarskih vprašanjih. Čsl. poslanec Černy je povdarjal potrebo čim intenzivnejšega sodelovanja ca gospodarskem polju, da bo političnonarod-na zveza imela svoje logično in trajno upravičenje. Mirovna pogajanja so načeia vprašanje koridora, ki pa se ni uresničil. Obojestranska gospodarska prizadevanja kažejo napredovanje aktivno=4i, iz katerih je mogoče razvideti smernice vzajemnega sodelovanja. Dunav spaja Čehoslovaško z Jugoslavijo ter je treba storiti vse, Ua se izkoristi ta situacija. Njegov govor so prisotni burno pozdravljali. Za njim je poslanec Šalih Bajič prečitsl resolucije, katere se glasijo: Smatrajoč, da so dobri intelektualni od-nošajj osnova dobrih političnih in gospodar skih odnošajev, predlagamo radi boljega vzajemnega spoznavanja našima vladamž, da podpirata kolikor je mogoče vse institucije, ki so v staniu, da zbližajo intelektualne od noša.'e med nami to je univerze, strokovne in specijalne šole; dalje smatramo za potrebno izmenjavo profesorjev, ierijaine kur-ze za učitelje, vzajemno podpiranje študentov na visokfn šolah s podeljevanjem štipen dijev in raznih bonifikacij, tako, da študenti enega naroda ne bodo tujci v šolah drugega naroda, potem v tej zvezi tudi nostriiikacijo diplom; na obe strani spopolniti informativno službo v kulturnih stvareh in (»odpirati to sluibo potom predavanj in knjižnic, izmenjavati ne samo dijake na šolah temveč tudi poljedelski naraščaj, obrtniški in sploh delavski, podpirati ierijalna potovanja, strokovne ekskurzije, vzajemno bivanje dece v družinah, izmenjavo učencev in mladostnih delavcev radi izpopolnjevanja v posameznih strokah, izvesti organizacijo prevajalno literature in izmenjavo publikacij; najvažnejša stvar je organizirati jezikovni pouk, ki radi pomanjkanja učiteljev, učnih knjig in besednjakov trpi na ožji koiaboraciii naših znanstvenih akademij glede izvedbe velikih naučnih del; potem .smatrajoč, ea je neobhodno potrebno za ojačitev sedanjega stanja pridobitev miru in vzdrževanje trajnega miru v Evropi zbližati narodno eospo-darstvo vseb narodov, posebno pa Češkoslovaške republike in kraljevine SHS. Konferenca parlamentarcev Češkoslovaške in kraljeviče SHS. ki se ie vršila 4. oktobra v Beogradu smarra: 1.) ca se narodno gospodarstvo in ekonomska struktura Češkoslovaške reDublikt in kraljevine SHS popoin.iuieta ter ua s tem omogočita čim tesnejše in intenzivnejše ekc nomsko sodelovanje in trgovino med obema bratskima državama: 2.) da .ie dosedanje gospodarske in trgovinske zveze treba razvijati dalje in ocpruv jati vse zapreke, ki bi bile na potu izvedbi intenzivnega ekonomskega sodelovanja. 3.) da treba delati na to da se v cilji. o!a:šanja izmenjave dobrin in trgovine deluje in ustvarja pri detinitivni valutami re-iormi za čim bolj enocbrazno valutarnc edinico in da se v isto svrho izdajo čimprej enako se glaseči predpisi, ki regulirajo trgovinske in devizne odnošaje. Da bi se čimprej udejstvil tukaj naznačeni cil:, je potrebno. da se od obeh parlamentov sestavita dve komisiji: kulturna In ekonomska. Vsaka od teh komisij naj bi imela po 20 članov, to je od vsake strani no 10. Ti dve komisiji naj se v najkrajšem času sestane-ta v Pragi. Resolucija je bila od naših in češkoslovaških parlamentarcev soglasno sprejeta. Mar ko Trifkovič se ie nato reierentom m poslancem zahvaiil ter zaključil sejo ob 19.20 ob burnem pozdravljanju češkoslovaških gostov. Kraljev pozdrav Beograd, 4. oktobia. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander je brzojavno odgovoril na telegrafski pozdrav delegacije češkoslovaških parlamentarcev predsedniku s. Malv-petru s sledečimi besedami: r-Priletnc ginjen po telegramu delegacije parlamenta :'n senata češkoslovaškega naroda se iskreno zahvaljujem za njihov topei pozdrav, veseleč se nad niihovim prihodom v naše zemljo, kier jih pričakuje najsrčnejši sprejc-n — Aleksander«. Mučen incident Beograd. 4. okt r. Beograjska policija je sinoči prepovedala vstop novinarjev ua peron in tako preprečila, da bi bili zabeleženi pozdravni govori, katerih današnje b »grajske novine ne prinašajo. Razume se, da ie napravil ta nerazumljiv nastop policije aa goste prav mučen vtis. Kriza v slovenski UJU Kranj, 4. oktobra. Danes se ie vršilo v tukajšnjem Narodnem domu zborovanje učiteljskega društva za kranjski okraj. Udeležba ;e bila obilna. Po poročilih društvenih funkcijonarjev je prišel na dnevnijed referat v pokrajinski skupščini UJU v Celju. Reierent je tolmačil celjsko zborovanje in njega sklepe s staiišča »de-klarašev*, stališče «antidek!anšev» je obrazložil g. Rant. V živahni debati so antideklaraši obžalovali, da je bi' na pokrajinski skupščini odklonjen nrediog. ki ie imet edinoie namen obeiežiti in po-vdariti neporušljivo osnovo eksistence jugoslovenskega učiteljskega U druženja, idejo narodnega in državnega edinsi\a. Stavljen je bil predlog, da društvo odobri stališče, ki so ga njegovi delegati v Celju zavzeli proti deklaraciji, kakršna je bila sprejeta od večine o >kraiinske skupščine UJU. Po vsestranskem izmikanju je končno predsednik zborovanja g. Lapajne izjavil, da predloga ne da na glasovanje. To je izzvalo velik odpor in v znak protesta je 40 članov društva (navzočih je bilo okrog SO) zapustilo zborovanje z izjavo, da bi ne mogH ostati dalje v društvu, ki bi odklanjal3 kot svojo temeljno programsko točko državno in narodno edinstvo. Razbit dr. Korošcev shod v Brežicah Radičevci so v nedeljo razbili dr. Korošcu t Brežicah shod. — Med velikim vriščem je orožništvo razgnalo udeležence. V nedeljo sta se vršila v Brežicah dva politična shoda, katerih potek kaže, da sta bila med seboj v recimo harmonični zvezi. Najpreie se je vršil radičev-ski shod. nato pa klerikalni, na katerega so prišli tudi udeleženci prvega. Med Koroščevim govorom je začelo vršati po zborovališču. tako da govornik ni mogel nadaljevati in da tudi poslanec Sušnik ni več prišel do besede. Direndaju je napravilo konec orožništvo. ki je zborovalce razgnalo. O obeh shodih smo dobili naslednje poročilo: Shod SKS ie otvoril ob 1-0. uri bivši posl. Ureh, ki je povdarjal da je shod sklican z namenom, da SKS vpraša voditelja SLS. dr. Korošca, kako dolgo še hoče njegova stranka ljudstvo varati z avtonomijo in zakaj vedno vpijejo, da sta vse nesreče za slovensko ljudstvo kriva Pucelj in dr. 2er.iav. Za njim so govorili še gg. Keiemina. dr. Novačan. ki je zlasti žigosal klerikalce, češ. da delajo politiko po nalogu iz Rima ter g. Koren, pri čegar govoru se je ljudstvo že začelo odstranjevati. Shod je bil precej klavern. Na koncu je g. Ureh pozval navzoče, da gredo skupaj na shod SLS. Ob 11. se je vršil klerikalni shod na dvorišču pri Druškoviču. Udeležilo se ga je do 300 ljudi. Kot prvi in zadnji govornik je nastopil dr. Korošec, ki ie začetkoma razkladal, kako silijo klerikalce v vlado, oni pa da ne gredo, dokler ne izvojujejo avtonomije . . . (Vese-lost.) Glede volitev v Trgovsko zbor-iiico ie dejal, da klerikalci niso propadli. Če tudi nimajo mandatov, ie SLS zmagala, ker ima številčno več glasov. Med tem so prišli na shod udeleženci radičevskega shoda. Ko ie dr. Korošec napadal radičevce in g. Puclju očital, da se preveč okoli vozi in veliko potuje, so začeli pucljevcj hudo kričati. Doktor Korošec je poskušal ubrati milejše strune, a vihar se ni hotel poleči in doktorju Korošcu ni drugega preostalo, da ie pustil shod zaključiti. Poslanec Sušnik sploh ni prišel do besede. Ker je nastalo med zborovalcj burno prerekanje in prerivanje, je vdria na zborovalni prostor žandarmerija, ki je udeležence shoda razgnala. Brežiška zbora sta zelo karakterističen zaključek nedavnega bratskega zavezništva SLS in SKS pri zborničnih volitvah ter enako častna za obe stranki. Z demagogijo in nestrpnostjo se ljudstvo pač ne bo dalo politično vzgojiti. Afera Mohorjeve družbe »Slovencu« se je zdelo potrebno, mesto da se SLS opraviči radi posku-sa poneveriti premoženje naših rojakov v Avstriji, priobčiti karikaturo, v kateri se pritožuje, da sv. Mohor ne sme v Celje. Sv. Mohor je sicer na slovenski kulturi precej nedolžen, ali to pot je klerikalna karikatura zadeia v črno. Tisti namreč, k: se ie ob vhodu v Celje predstavil kot sv. Mohor, ni bil ta gospod, ampak preoblečen kranjski klerikalec, ki ie okradel sv. Mohorja in se hoče pod njegovo krinko vtihotapiti. Straža, ki je tega laži-Mohorja preiskala, je imela prav lep uspeh. Naša razkritja o nečuvenem izdajstvu SLS in tatinskem poskusu polastiti se za strankarske namene premoženja Mohorjeve družbe, so vzbudila v najš:rš:h krosih mučno presenečenje. Za tako izprijeno in ničvredno niti najhujši nasprotniki SLS niso smatrali. Z gnusom se obrača vsak dostojen in naroden človek od te družbe, in ti ljudje nam pridigtijejo o Slovenstvu! Iz primorskih krogov nas opozarjajo. da v slučaiu de':.tve premoženja Mohorjeve družbe treba ve!:-k del podeliti Slovencem, ki so ostali v Ju'. ski Kraiini. Samo dve stališči sta mogoči: ali odloča o premoženju Mohorjeve družbe sedež ali pa se mora de-!:ti sorazmerno. To noslednie staMšče ni vzdržljivo niti pravno. niti no pravilih Mohorjeve bratovščine. Doslej se ea ni uoorabilo pr nobeni drugi obče stanovski instituciji. A ako se ga vzame. treba oremo-ženie pronorcijonal^o deliti na vse. Vrhu tega člani n:so bili samo klerikalci. Nasprotno, napred-^ Nečuveno hinavstvo klerikalnih avtonomistov «Slovenec» pravi, da so volilci kandidatov trgovskih ia obrtniških organizacij izročili zbornico centralizmu, obenem pa zahteva od tega centralizma, naj volitve razveljavi. To ie pristno klerikalno: avtonomisij so vedno takrat, kadar jim prija. kadar pa jim ne priia. pa kličejo centralne oblasti na pomoč. Seveda se pehajo, da bi s pomočjo centralistične vlade ubili avtonomijo in redno poslovanje zbornice ter samoupravo in samoodločbo volilcev in to samo radi svojih strankarsko političnih nagibov. Pri tem itm prav nič niso mar splošni interesi Slovenije, kakor tudi ue slovenski gospodarski interesi. Niti to iim ni mar. da veljajo zbornične volitve okoli 500.000 Din ter zahtevajo, da se malone pol leta vse uradništvo zbornice peča samo "ž njimi. Vse to gre na račun trgovskih in obrtniških žepov, ne pa na račun ljubljanskega škofa in njegovih agitatorjev. Pa se motijo klerikalci. če menijo, da bi jim mogle nove volitve prinesli boljše rezultate. Baš nasprotno bi se zgodilo! Pri sedanjih volitvah so volile e še lahko varali, da bo njihova zmaga gotova, ker se pet koalirancev bori proti enemu. V prihodnje bo to njihovo edino in najmočnejše geslo od muh. ker se je krepko pokazalo. da zavesten, hraber in dobro organiziran bojevnik tudi pet in še več pro-tivnikov lahko nabije. Pri sedanjih volitvah se ie tudi dovolj jasno pokazalo, kako klerikalni vpliv rapidno pada. Ljudje so siti klerikalne politike, ie več ne marajo in zato ii obračajo hrbet. Cisto gotovo je. da bi klerikalci pri novih eventualnih volitvah izgubili še tiste omahljivce, ki so jih znali sedaj ustrahovati. Pomen teh voiitev leži tudi v tem, da sedaj vsakdo lahko vidi. da se da i klerikalce premagati in ugnati v kozji rog. Ta fakt pa je dal ljudstvu novega poguma in samozavesti. Zgodovinska resnica je. da po prvem porazu sledi vedno tudi drugi poraz. In tako bo tudi pri klerikalcih in naj se še tako ogrevajo za nove volitve. Tem manj uspeha pa more imeti Jutra« od 23. 7. 1926 smo objavili pod naslovom: »-Nov radičevsko-radikalski škandal« notico, v kateri ie rečeno, da je nadzornik g. Josip \Vester posta! žrtev nizkotnih intrig in da se je baš v dneh, ko je bil ukaz podpisan, mudil v Beogradu prosvetni šei g. dr. Lončar, :katerega bo treba v javnosti poklicati na odgovor za ta čin aajgrše j partizanske korupcije.c Ker smo se prepričali tekom tiskovne pravde, ki jo je g. dr. Lončar naperil zoper nas, da smo biil napačno informirani, izjavljamo, da je do-tičaa notica brez vsake osnove ia jo lojalno prekllcnjemo ter obžalujemo. S. :cm dajemo g. dr. Lončarju popolno zadoščenje- — V Ljubljani, dne 5. oktet);a 1926. — Uredništvo. Nedosledni dr. Korošec Nedeljski »Slovencct je priobčil predavanje g. dr A. Korošca o »Jugoslaviji :n njenih sosedih*, ki ga je imel dne 1. oktobra t. L na nekem prosvetnem večeru v Ljubljani. Ni naš namen, da bi se spuščali v podrobnosti teh izvajanj, vendar moralno ugotoviti, da g. dr. Korošec ia njegova stranka ne izvajata konsekvenc iz tega predavanja. G. dr. Korošec je kritiziral fašistični imperijalizem in o vzhodni politiki Italije povedal tudi siedeče: »V tem ozira r.am pove vse, kar nam treba, mani Mus-soliaijev izrek: »Italija lahko koraka samo proti vzhoda! .. .« Govornik se je dotaknil tudi italijanskih pogledov na našo državo in je rekei: »Glede Jugoslavije pa iredentistični krogi v zvezi z vojaškimi govore n pišejo jasneje, konkretneje, nego Mussolini: Proti severu sanjajo in hrepenijo preko zagorsko-trboveljsko-hrastni-škega premogovnega revirja do Zidanega mosta . . .« H koncu svojih izvajanj pa prav! naš predavatelj: »Sklepni račun obiskov naših sosedov se glasi: Nikjer vdanega, odkritosrčnega prijatelja.« Sedaj pa vprašamo g. ar. Korošca, ali je uravnal politiko SLS, katere voditelj je vsaj na zunaj, po teli svojih ugotovitvah o Jugoslaviji ia sjesih sosedih? Aii ce vidi, da se- parutizem, avtcooaija in saaaslovenstvo SLS stoji v kričečem nasprotju s temi ugotovitvami rjejiega voditelja? Ali saj ljubljanski škof ce vidi, da bi izpolnitev fašističnih sanj o zagorsko-trboveljsko-hrastr.!-škem premogovnem revirju do Zidanega mosta zapečatila njegovo vladikovanje v Ljubljani in da bi ga zadela ista usoda kot njegove kolege Karlma ia drage? Zato priporočamo g- dr. Jegliču, naj Boga hvali, da je v Jugoslaviji, g. dr. Korošec pa, naj izvaja konsekvence svojih ugotovitev o Jugoslaviji iu njenih sosedih, kajti rešitev Jugoslavije je samo v narodnem in državnem edinstvu, to jasno izhaja iz predavanja g. dr. Korošca na prvem prosvetnem večeru v Ljudskem domu v Liubfclar.!. «Jalovo zmagoslavje« Nedeljski »Slovenec* je objavil pod tem naslovom članek, ki s svojimi psovkami 'n zavijanji dokazuje, koliko je razcraraaje med klerikalci nad zmago kandidatov trgovskih in obrtniških organiz-acij pri volitvah v trgovsko zbornico, »Slovenec« skuša omalovaževati to zmago, da bi javnosti, zlasti pa svojim obupanim pristalem vsaj nekoliko prikril velikansko klerikalno blamaio, kar pa seveda ne more ničesar izpremeniti na izvršenih dejstvih. V koliko je zmaga kandidatov trgovskih in obrtniških organizacij jalova, pove pač dejstvo, aa se ie pro:: njim združilo pod klerikalnim vodstvom pet političnih strank in grup. ki so že naprej napovedovals sigurno zmago in bi bile silno zadovoljne, če b! mogli prodreti enako »jalovo« njihovi kandidati. -Slovenec* se zgraža, ke; je.naš iist ugotovil, da so zmagali napredni kan-iidati in jezi ga, da nismo prepustili zborničnih volilcev klerikrlcem na milost in nemilost. Ugotavljamo, da ni nikoli nihče trdil, stanovskih kandidatov rudi samostojni stanovskih kandidatov tudi samostojni demokratski stranki, so baš klerikalci največ sami krivi, ker so proglasili te kandidate za njene pristaše, ter nepres-a-no naglašali, da gre za boj proti SDS. Klerikalci so proti volji SDS vsilili zborničnim volitvam politično olnležje. Ko so z vsemi svojimi topovi navali!; na obrtnike ia trgovce, ie bila naša drlinost, da jim pn najboljših močeh pomagamo. To svojo pomoč sn:o javno razglasili in kdor je zasledoval volilni boj, si s tem ni mogel ostati na nejasnem. In če ;e za »listo SDS-, kakor imenuje »Slovenec« listo stanovsk i organizacij, glasovalo 3242 trgovcev in 7204 obrtnikov, pri čemer niso všteti glasovi industrijcev, potem je videti, koliko stvarnosti ima »Sloveučeva« fraza o »propadajoči samostojno demokratski kliki-. G propadanju se da govorit: samo pri kic-rikabi stranki, ki je vodila fco; v svojem strankarskem imena — smatrajoč trgovce in obrtnike samo ra svoje poniagače — in ki kljub svoii obširni organizaciji, cerkvenemu aparatu ln dolgotrajnemu časopisnemu hujskanju ter osebnim napadom proti naprednim trgovcem in obrtnikom, kij* pomoči vlade, njenih strank ia Ncmcev. z'. ssogla poraziti niti kandidatov stanovski, trgovskih in obrtniških organizacij, niti --kandidatov propadajoče samostojno demokratske klike«. Klerikalci prihajajo v svojem razočaranju oo pamet in postajajo naravnost smešni. Odtod rudi njihovo zmešano pisanje o »jalovi zmagi«. Kakšen volilni red za Zbornico bi klerikalci radi imeli? tSloveneci trdi, da je zmaga kandidatov £'ano"> . Svoj neuspeh naj klerikalci pripišejo le izgubi vpliva na volilce, evoii brezplodni politik:, bo tudi zanjo stvar v redu. Sklicevanje ua to, da so klerikalci, ki imajo v Sloveniji 20 poslancev, s pomočjo radikalov, radičev-cev. Nemcev ter Jelačinovo v-neopredelje-aostjo> dobili v 4. trgovski in 4. obrtniški kategoriji par sto glasov več kak >r kandidati trgovskih in obrtniških organizacij, je smešno, ker dilerecca glasov niti zdaleka ni enaka diferenci v politični moči, ki jo po številu skupščinskih poslanskih mau ia-tov predstavlja na zunaj politična moč SLS napram drugim strankam v Slo-entji. Baš tudi to dejstvo več kot dovolj jasno govori, da zgublja klerikalna stranka v Slcveniji na terenu in pove, da jo 'udi nobena podpora vladnih strank ne bo mogia rešiti propada. Mi samo obžalujemo, ds so radikali, radičevci in drugi enem jciii s svo- podpoio, oa se to prupu Lm;e Klerikalne e»ianke ni pokazaio v s* bslj očitni iuči. če tudi je bilo dovolj jasni, da jih je zvabila k skupnemu nastopu samo sato, ker se SLS Bi peintila sama dovolj močno. Z ->zirom na navedeno je popainoma naravno, da klerikalcev noben volilni red oe ciore rešiti, p3 nai bi dr. Krajač na njihovo željo izdal takega, po kaiei-pni bi ljubljaTrki škof sair direktno razdeljeval zbornične mandate kar moramo smatrati pač m najtekrenejše zahtevo vodi ca SLS. Kralj za poplavljence v Sloveniji Takoj po svojem povratku iz Pariza se je kralj natančno informiral o katastrofalni nesreči, ki je zadela prebivalstvo Sorške, Poljanske in Žirovske doline. Poročila o strahovitih opustošenjih so napravila na našega vladarja globok vtis. Kralj je daroval za prvo pomoč težko prizadetim poplavljencem v Sloveniji 25.000 Din. Velikodušnost našega narodnega vladarja bo gotovo napravila v vsej javnosti globok vtis, ker je nov dokaz, da kralj iskreno sočustvuje s težko prizadetim prebivalstvom. Naj bi bil ta velikodušni kraljev čin najlepša spodbuda k požrtvovalnosti vseh onih, ki se še niso odzvali pozivu na pomoč poplavljencem. Prebivalstvu mariborske oblasti Vremenska katastrofa dne 27. septeiru bra t. 1. je težko prizadela prebivalstvo so* se dne nam ljubljanske oblasti, zlasti ljub' Ijansko okolico samo. Tik pred zimo so ljudje prišli ob vse pridelke, voda jim je epustošila domove ter odplavila živino in les. Znaten del ljudskega premoženja je poslal žrtev valov. Obračam se predvsem do tistih delov mariborske oblasti, ki so doslej ostali od elementarnih nezgod obvarovani ali ki se dosedanjim pozivom za pomoč poplavljeni cem še niso primerno odzvali, naj žrtvam katastrofe od 27'. septembra t. I. v bratskem požrivovanju prihltite na pomoč s prosto* voljnimi denarnimi prispei'ki. Organizacijo pomožne akcije prevzat mejo že postoječi Narodni krajevni odbori Rdečega križa po vsej oblasti. Nabrani zne* ski naj se z označbo "Za poplavljence v ljubljanski okolici 27. septembra 1926» poš* Ijejo bodisi neposredno blagajni velikega žu» pana mariborske oblasti v Mariboru, bodisi pristojnim srezkim poglavarjem. Celokupna nabrana svota se bo po pre* g ledu poslovanja po Narodnem krajevnem odboru Rdečega križa v Mariboru dala na razpolago velikemu županu ljubljanske ob* lasti, da jo sporazumno z oblastnim narod* nim odborom Rdečega križa porabi tam, kjer je pomoč najnujnejša. V Mariboru, dne 1. oktobra 1926. Veliki župan: Dr. O. Pirkmajer s. r. Na Lovčenu Banket cetiniske občine. — Črnogorski problemi. — Trg. — Šole. — Vrh Lovčena. — Kongres. Cetinje, 29. septembra Danes sc jugoslovenski novinarji končali oficijelni del svojega kongresa na Cetinju. Jutri se nekateri že vrnejo preko Kotora v domovino, drugi nadaljujejo z avtomobili študijsko potovanje po Črna gori, v Nikšič. Danilov grad, Podgorico ta na Skadrsko jezero. Včeraj je priredila v čast novinarjem cetinjska občina velik banket v Grand hotelu, katerega se je udeležilo nad 160 oseb. Banket je bil zelo zanimiv po vsebini številnih govorov, ki so se vršili brez presledka do polnoči. Prvi je pozdravil novinarje cetinjski predsednik občine Matušič ki je takoj prešel v jedro. V jedrnatih stavkih ie voditeljem jugoslovanskega javnega mnenja naslikal sedanjo bedo Črne gore in njene glavne življenjske probleme: Cefci-nje mora dobiti na progi 27 Jem železniško zvezo z morjem v Budvo. Skadrsko jezero, kjer so bila še pred par stoletji za vladarja Stevana CrnoJeviča rodovitna polja, se mora izsušiti in kolonizirati. Črna gora je ponekod bogata na šumah, ki pa so mrtvi kapital, ker ni prometnih zvez in sredstev. Črnogorci so siti praznih obljub beograjskih ministrov, ki jih trosijo po Cetinju, kadar prihajajo pred volitvami na agitacije. Vsakdo je obljubljal, izpolnil pa še nobeden ničesar. Poleg umljive not-anje boli za izgubljenim slovesom Cetin,a je iz vseh govorov Cetrajlčanov odsevala skrb pred bodočnostjo. Mnogo govornikov, bolje rečeno skoraj vsi, so govorili o jugosloven&kem narodu. Jugoslovanska ideologija ima ravno v Črni gori svojo pravo življenjsko eksistenco. Posebno mlajša generacija ne vidi drugega izhoda. Pa tudi cetinjski starešine so s ponosom povdarjali, da so radi žrtvovali vse, celo svoje ime, samo da smo končno ujedinjeni. Banket je bil v »Lokandi«, sedaj modernem dvonadstropnem Grandhotelu, kjer so se vršile že važne politične in diplo-matične konference. Govoril je tudi veliki ižupan Djakovlč imenom vlade, ki je napil — slobodni štampi. Opažala pa se je odsotnost divizijskega generala, ki ima svoje urade v palač: bivšega avstrijskega poslaništva. Za novinarje jc govoril predsednik ljubljanske sekcije Stanko Virant. Dame so bile navzoče v svojih dragocenih z zlatom obšidh narodnih nošah. Bile so tipične Črnogorske krasotice. • Danes zjutraj je bi! zlet v avtomobilih pod Lovčeo, odkoder so krenili novinarji na 1750 m visoki vrh Lovčena po kamenih poti, ki je bila lansko leto pred kraljevim obiskom na novo zgrajena in na več mestih izsekana v skale. Na vrhu so zgradili kupolo, kjer počivajo v kameniti grobnici kosti največjega črnogorskega duha, Petra Petroviča Njegoša. Bil je veličasten tre-notek, ko so novinarji v solnčnem dnevu in žvižganju viharja čez pečine položili na grobnico ob pesniškem govoru tovariša Gjure Viloviča srebrn lovorjev venec. Visoko nad Lovčenom je baš tedaj majeste-tJčno krožil ponosni orel. Obupne borbe za goli Lovčen smo mogli šele prav doumeti, ko smo stali na njegovi višini, od koder je mogel cetinjski viadika pregledati celo svoje kraljestvo. Na eni strani počiva tiho Kotorski zaliv, čez katerega so letele drzne misli jugoslovenskih junakov v Jadransko morje, na desni pa svetlika modrina Skadrskega jezera s Tara-bošem v ozadju. Tudi Podgorico vidimo z njenim rodovitnim poljem, drugače pa ogromni valovi kamenja in zopet kamenja. Pod vznožjem Lovčena sc nam pri Ivanovih Koritih pripravili ob robu gozda kosilo s črnino in rakijo. Tudi na to stran Lovčena vodi cesta po nevarnih vijugastih serpentinah. Sreča-vali pa smo rudi tu, kot na kotorskih br-dih, skoro na vsakih 100 m orožnike, celo na konjih. Eden je bil celo Slovenec, Melanšek iz Lokovice pri Šoštanju, katerega je spoznal naš tovariš in njegov rojak Tine Ravljen. Šele danes smo zvedeli, da so orožnike pomnožili radi nas, ker sta se začela potikati krog Cetinja dva nevarna hajduka, ki sta pred dnevi pobegnila iz zaporov v Kolašinu. Ob cesti je precej kamenitih hiš, kjer žive svoje trdno in borno življenje kmeti, ki imajo tu še nekaj mladega bukovja, katero obseka-vajo, delajo drva ali pa odnašajo hosto z mezgami na cetinjski trg. Goloto okrog Cetinja je menda zakrivilo ravno to neracionalno gospodarstvo po šumah, kjer se še sedaj pasejo ovce, krave tn koze. Čisto pod vrhom Lovčena smo med pečinami srečali mladega pastirja, ki je v viharju čuval večjo čredo koz. * Zjutraj smo si ogledali tržni dan, ki ga imajo na Cetinju trikrat na teden. Cetinje ima novo moderno tržnico, kjer so koncentrirani mesarji in branjevci. Trg pa se polni precej pozno, ker prihajajo kmetje z natovorjenimi osli in mezgami od morja čez visoke hribe. Medpotoma na Lovčen smo jih srečali dolgo vrsto, med njimi zelo mnogo lepih žensk, ki so ponosno in gibčno sedele na mezgih med dvema tovoroma, in katere so nas tudi ljubeznivo pozdravljale, kmetje okrog Lovčena pa vsi z glasnimi: Živeli iugoslovenskj novinarji! Cene na trgu so nekaj višje nego pri nas. Naravno, saj prinašajo na trg iz Kotora. Jajca so po 1.50 Din, piške par po 30 do 35 Din, liter mleka po 5 Din, medtem ko ie --rm^nn > '.'nma'ji sir zone t zelo po- ceni, zlasti poceni pa je sadje. Drva, ki jih baje porah; Cetinje okrog 15.000 m letno, pa stanejo meter okrog 100 Din. • Šol ima Cetinje dovolj. Zanimale so nas študentke, ki nosijo po predpisu vse črne plašče, kar jim prav lepo pristoja. Učiteljišče je skupno, prevladujejo pa dekleta 25 proti 15 Cetinje ima tudi svojo bogoslovno šolo, kjer se vzgajajo pravoslavni popi. Na učiteljišču poučuje pedagogiko bivša slovenska učiteljica, ki pa je sedaj profesorica, ker je dovršila pedagogij v Zagrebu V Nikšiču, kamor odrinemo jutri, pa imamo dva slovenska profesorja na gimnaziji, gg. Zupana in Vavkena. Na vrtu kavarne smo se seznanili z učiteljico, ženo kapetana, s katero sva si še pred dvema letoma dopisovala radi ustanovitve knjižnice v Prekmurju, kjer je takrat poučevala Novinarski kongres je popoldne razpravljal o važnih vprašanjih, položaju tiska po novem tiskovnem zakonu, oskrbi preganjanih novinarjev, amnestiji novinarjev, obsojenih radi političnih deliktov in perse-kucijah naših novin / Italiji. Tozadevno jc bila na predlog tov. Viranta sprejeta resolucija, ki zahteva od zunanjega ministra, da ščiti interese naših novln, eventualno z retorzijo Za novinarje, obsojene po tisk. zakonu, je kongres odobril na predlog centralne uprave postavko 80.000 Din za bodoči letni proračun. Proti persekucijam novin in novinarjev s strani upravnih oblasti je bil sklenjen odločen protest. Kongres je nadalje odcbril vstop Udruženja v internacijonalni sindikat. Zvečer so priredili novinarjem pevsko društvo »Njegoš« in gledališko društvo skupno akademijo, pri kateri so zapeli tudi slovensko Adamičevo »Večerno pesem«. Cetinje je izkazalo novinarjem vse tri dneve neobičajno gostoljubnost in to pri-prosti narod kot tudi meščani, vladni organi pa ravno tako vso svojo pozornost Slovenski novinarji so stanovali vsi v intimnem hotelu »Pariz*, ker je bilo ves čas tudi precej letoviščarjev, Čehov in Nemcev. Postrežba je bila vzorna. Gazda je bil zelo ponosen, da smo odhajali zadovoljni Dr. Avgust Refeman Požar za požarom Kranj, 3. oktobra V okoliških vaseh Kranja zopet beleži kronika vrsto požarov, podtaknjenih od zločinske roke, ki nemoteno že nekaj let sem bega tamošnje ljudstvo ter spravlja številne posestnike skoro ob gmotno eksistenco. V svežem spominu je še ostal iz lanskega leta cbupen položaj prebivalcev vasi Primskovo, ko je neka oseba zanetila v tedenskih presledkih vrsto požarov. Slično letos v ŠenCurju. V noči od pretekle sobote na nedeljo so nastali v okolišu vasi Predaselj, pol ure od Kranja, v dveurnih presledkih na treh različnih točkah požari, ki so uničili do tal trem posestnicam četvero gospodarskih poslopij. Malo pred polnočjo so zapazili sosedje ogenj v gospodarskem poslopju posestnice Marije Ahlin, ki se nahaja sredi vasi. Le hrtri in izdatni p o molči domačega gasilstva in gasilcev iz Kranja, Šenčurja in Primskovega se je zahvaliti, da je bil ogenj lokaliziran in tako rešena vas hujše katastrofe. Kranjski gasilci so se že okrog dveh zjutraj vrnili v mesto. Kar so jih alarmirali v drugič. Sedaj je gorelo dvoje gospodarskih poslopij posestnice Zergaj, komaj par sto metrov nižje od prvega pogorišča. P.-i dveurrem gašenju so se zasvetili v Josip Šolar (kol. Ilirija) gorski kolesarski prvak Slovenije za leto 1926. v krogu naših najboljših dirkačev. Danes 2 urne predstave ob pol 4., pol 6., pol 8. in čeirt na 10: Veliki razkošni velefilm: Salon zouoUnlce nadurne Kemp Tragedija lepe Dunajčanke, ki zaide v krempije zloglasne newyorške zavodmee, t> dejanj razkošnosti, ljubezni, napetosti. Poleg tega: Pogrebne svečanosti j- Rudolfa Valentina in gostovanje slovitih pariikih plesnih umetnic iz .Folies Beigere* „Casino de Pariš" .Mouin Rouge' Videli boste ^animive plesne točke. Kino „DV0B" najboljši kino v Liubljani. Telefon 730. Predproda a vstopnico d 10. do 12 in od 2. dalje tretjič ognjeni zublji par minut vstran obeh pogorišč. Goreti je pričelo gospodarsko poslopje posestnice Kveder, kjer so pozno v jutro (kranjski 'gasilci prepreičili razširjenje požara Vse tri posestnice, ki so vdove, imajo veliko škodo, ker jim je ogenj uničil vse poljske pridelke Le uspešnemu gaševalne-mu delu, zlasti gasilcev iz Kranja pod vodstvom R. Mayerja in pa sadnemu drevju se je zahvaliti da ni zadela vas popolna katastrofa. V zadnjem trenotku so rešili gotove smrti pri Zergaju dva fanta, ki sta spala v zaprtem gorečem poslopju. Preplašeno ljudstvo je trdno prepričano, da je vse tri požare podtaknila zločinska roka in s strahom gleda v bodočnost. Velik požar v Šmartnem pod Šmarno goro Izletniki, ki so se vračali v nedeljo z večernim vlakom v LJubljano, so imeli priliko opazovati na nebu nad šmarno goro mogočen ognjen odsvit V Šmartnem pod goro je že precej pozno zvečer nastal iz doslej še nepojasnjenih vzrokov ogenj v gospodarskih poslopjih posestnika Ivana Gregorca Požar se je razširil v kratkem času na celo gospodarsko poslopje, ki je ni bilo mogoče več rešiti. Bati se je bilo celo, da ne preide ogenj tudi na hišo in sosednja poslopja. Kakor nalaSč pa je privozil zvečer mimo zastopnik tvrdke Rosenbauer, g. Pachlel-ter, z malo motorno brizgalno, ki jo Je dobil pred dnevi z Dunaja v reklamne svr-he. Prišel je iz Domžal, na Posavju pa je zapazil ogenj in takoj hitel na pomoč. Njegova motorna brizgalna se je izvrstno obnesla in brizgala mogočne curke vode v goreče poslopje. Z združeno močjo se je kmalu posrečilo ogenj omejiti in končno požar popolnoma zadušiti. Zahvala, da ni prišlo do hujšega, gre v prvi vrsti tacenskim in vižmarskim gasilcem ter motorni brizgalni g Pachlei terja, , ki je v vsakem oziru zelo praktična ter zahteva pri delu za strežbo le dva moža. Ogenj je napravil posestniku Gregorcu okrog 150.000 Din škode, ki je krita le deloma z zavarovalnino. Vlom v pošto Slatina-Radenci V noči od 30. septembra na 1. oktobra so neznani vlomilci vlomili v pošto Slati-na-Radenci. Z drogom so iztrgali železno palico iz križa na oknu in potem skozi odprtino splezali v poštni urad. V poslopju stanujejo tudi orožniki. Kako predrzna postaja vlomilska sodrga, dokazuje najbolj dejstvo, da jih ni prav nič motilo, da se niti 10 korakov od prostora, kjer ie bil izvršen vlom, nahaja orožmaška kasarna. Vlomilec se je po prihodu v urad lotil najprej miznice pri pisemski pošti, iskaje denar. V trenotku, ko je brskal za denarjem, mu je zakričal pomagač: »Zbeži, orožniki so nas slišali in naredili luč!« Ob 2 ponoči je namreč neki orožnik vsial in prižgal luč ter se odpravil v službo. Vlomilec je v naglici pobral za 75.50 Dtn znamk in 6 priporočenih pisem, med katerimi ie bilo tudi pismo za poštno hranilnico. Očividno je mislil, da se v pismu pošilja denar hranilnici, a se je kruto varal. Napraviti je moral kisel obraz, ko je za- Danes gostovanje slovitih pariških plesnih umetnic iz Folies-BerJžre. Oanes! Cosino de Pariš. Danes! Moulin Rouse pazil prazne lističe, ki so za pošto vrednostni, za druge pa kvečjemu za v peč. Poštna direkcija bi storila zelo dobro, ako bi poštni urad v Radencih bolje zavarovala proti vlomu. 6 dejanj razkošnih plestv in les h žen. Pulcg drugega snoreda!!1 Kino ..DVOR" Samomor llletnega dečka Na Obrhu pri Toplicah se je obesil v četrtek llletni dečko Joško Besal, in sicer iz strahu pred kaznijo, ker je z dežnikom udaril po glavi svojega sošoica, da se mu je pocedila kri. Dečko ima namreč stroge starše. — Lansko leto se je v bližini obesil vojak domačin, kasneje nato starček, ki se je navelfčal prenašati bridkosti tega sveta. Sploh se je v tamkajšnji okolici izvršilo zadnje čase mnogo zločinov. Svetovna vojna z vsemi zlemi posledicami vpliva strašno na nedoraslo mladino. Starši, pazite na svoj zaklad, da ga ne okuži povojna gnusoba izprijenega sveta, da se ne pripeti več noben tak grozen čin mladega bitja. Najdeno truplo novorojenčka Dne 27. septembra popoldne je Sava naplavila na desni breg v Radečah truplo novorojenčka, dobro razvito dete ženskega spola. Trupelca so se držale še iztreb-nine ter je bila popkovina še popolnoma sveža. Sklepa se, da je bilo dete takoj po rojstvu vrženo v Savo ter je ležalo v vodi le 3 dni Bestijalno mater zasledujejo sedaj orožniki. Danes pogrebne svečanosti ljubljenca žen RUDOLFA VALENTINA v kinu „DVOR" Pred sodnikš - O, ta Martin, ta je pravi zvijon. Petnajstkrat je bil kaznovan radi divjem lova. Pa se je zaklel, da ne bo nikoli več in res se ie to pot izlizal. Ampak zapisan je pa dobro: enkrat je najel značko, da mu je nesla ribe, ki jih je nalovil v Savi, kar v ierba-(,-u, a vrhu jerbasa je pa imela velik pokrov in na njem maslo. Znano je, da je Martin najhujši divji lovec, čeprav pravi, da zna komaj streljati. Zadnjič se je nekdo spravil kar v revir našega kralja. Lovski čuvai je pok puške spozual, moža pa ni videl in Tine je tajil. Orožniki so pa na?li vojaško puško strokovnjaško predelat o. Tine jo je lahko v sredi odvil in jo zložil ter jo kar v nahrbtniku nosil. Pred sodnim senatom je imel polno mizo rogovja in tr lil, da ni njegovo, da ga je zapustil njegovi ženi njen dobri stric, ki je lani umrl. Rogovje še ni staro in marsikaj se da sumiti, a dokazov ni bilo. Ker je pa posedoval Tine že večkrat orožje, bo zato 14 dni prenehal z lovom. * Matija je imel svoj les zarubljen. Ker je pa povedal eksekutorju, da je les že prodan, je misli, da ga le-ta ni zarubil in odposlal ga je svoji tvrdki. Moral je pred sodnike in zagovarjal se je, da ni imel zlega namena, češ da je bil prepričan, da eksekutor lesa ni zarubil. Zato je oproščen. * Rudolf je zelo strog možakar. Ko je šetal s paznikom po jetniškem dvorišču, se mu je le-ta zameril in takoj mu je prikopal zaušnico, češ, da je treba gospode arestante drugače rešpektirati. V kamrico je pa prišel prav iz Italije, kjer so se ga naveličali. Delal je celo leto v Trstu kot fakin v pristanišču. Ko se je pa navel i' V! popivati in kmalu se je znašel na naših tleh. Neki mlad fant ga je na poti iz Logatca preizkušal, kakega kova je in tudi sam lagal, da je vlomilec. Rudolf je rekel, da bi tudi on kaj vzel. ker je lačen, a spremi!?-, 'lec Tone je že šel k orožnikom. Zdaj ho Rudolf mesec dni zaprt, a samo, ker je paznika udaril. S sodbo je bil zadovoljen, zadrgnil si je pas, češ, da rad malo strada, da mu je slabo, če količkaj jž. Ko je odšel, se je klanjal na vse strani in se liuboznivo smejal. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Torek, 5.: Zaprto. Sreda, 6.: « Doktor Knock ali Triumf medi« cine». Satirična komedija. Premijera. E. Četrtek, 7.: v režiji g. Knittla in pod taktirko kapelnika g. Neffata. Premijera se vrši kot izven predstava. Iva Setinska — članica Narodnega gledališča ▼ Sarajevu. Ga. Iva Setinska, ki je nastopila nekaikraj v Ljubljani, Mariboru in Splitu, je letos angažirana kot članici Narodnega gledališča v Sarajevu ln nastopi prvič v naslovni vlogi francoske komedije , v francoski predelavi za oder. Naslovno vlogo te drame bo igrala zopet ga. Mansvjetova. Repertoar beograjske opere in drame beleži ta teden poleg koncerta vijolini-sta Zlatka Balokoviča, ki se je vršil v ponedeljek zvečer, nastopna dela: Prodana nevesta, Gentleman, Lohengrin, Plrovanje, Onjegin, Pot okoli sveta, Kamela skozi uho 5Ivanke, Vozel in Osma žena. Dva odlična gosta Nemške opere v Pragi. Ta teden gostujeta v Pragi v Nemškem gledališču dunajska pevka Rosetta An-dayeva in italijanski baritonist Zaleechi. Violinist Saša Popov, ki je lani x velikim uspehom koncertiral tudi v ljubljanskem dramskem gledališču, je imel te dni lepo uspel koncert v Gradcu. Na programu ie imel Brahmsovo sonato za gosli v A-duru. Respighijev Gregorijanski koncert, Chaus-sonovo Poemo op. 25, Debussyja in Kreis-lerja. Umetnika je spremljal na klavirju pianist dr. Poschacher Operni pevec Leo Sleeak je imel v soboto zvečer na Dunaju svoj prvi letošnji koncert z liričnim in dramatskim programom. Osiješko gledališče pred deložacijo. Lastnici zgradbe osiješkega gledališča ge. Marija Jankovič in Matilda Hengel sta vložili zoper upravo osiješkega gledališča tožbo in zahtevata, da se gledališče delo-žira, ker že 6 let ne plača ie .najemnine, ld znaša mesečno 8000 Din = "iJUTROš št. 229 4 Torek 5. X. 1926 s Domače vesti Položnice smo priložili zadnje idni naročnikom, katerim je naročnina potekla. Prosimo jih, da jo nakažejo takoj prve dni meseca oktobra radi reda v uprav-iništvu. Ker stopamo v zadnje četrtletje, naj cenjeni naročniki po možnosti plačajo list do konca leta. Upravništvo «Jutra». ■t + Kraljev in kraljičin venec na krsti Smi-Ije Pribičevič. Kakor poročajo iz Pariza so ipckojno hčerko g. Svetozarja Pribičeviča Smiljano, pokopali v kriptj pariške ruske cerkve. Pogrebni svečanosti v cerkvi je prisostvovalo veliko število naših rojakov. Kralj in kraljica sta dala izraziti g. Pribi-<;evjču svoje iskreno sožalie ter sta poslala 3c pogrebu posebnega zastopnika, našega voj. atašeja v Parizu polkovnika Dimitrije-;viča. Navzoči so bili tudi zunanji minister idr. Momčilo Ninčič, poslanik dr. Miroslav Spalajkovič, bivši minister dr. Voja Marin-ikovič in mnogi naši pariški dijaki. Polkovnik Dimitrijevič je v imenu kralja in kraljice položil na krsto pokojne Smilje krasen venec. Venec so položili nadalje zunanji minister Ninčič, jugoslov. kolonija v Parizu, poslanci SDS in mnogi prijatelji družine Pri bičevičeve, ki ie prejela iz domovine nebroj sožalnih brzojavk. * Rumunska kraljica na potu skozi Ljubljano. V pondeljek ponoči, ob 3.30, se je na potovanju v Pariz pripeljala v Ljubljano rumunska kraljica Marija. Do Vinkovcev se ji je peljala nasproti naša kraljica v spremstvu •dvome dame in ordonančnega oficirja in jo spremila do Rakeka, nakar se je ob 6. zjutraj vrnila na Bled. Rumunska kraljica Marija odpotuje, kakor znano, v Ameriko. * Izpremembe v državni službL Imenovana sta: umetniški kottzulent Dri velikem županu ljubljanske oblasti Fran Tratnik za restavratoria v narodnem muzeju v Ljubljani, Ana Novak pa za stalno strokovno učiteljico na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Profesor realne gimnazije v Celju dr. Nikolaj Omer-sa je pomaknjen v 4. skupino I. kategorije. Strokovni učitelj na srednji tehnični šoli v Ljubljani Josip Baran je upokojen. + Medmurje pod kompetenco češkega konzulata v Ljubljani. Češkoslovaško poslaništvo v Beogradu razglaša sklep ministrstva za vnanje zadeve češkoslovaške republike, da se teritorij Medmurje izloči iz kcmpetence češkoslovaškega konzulata v Zagrebu ter dodeli kompetenci konzulata v Ljubljani, ker je Medmurje administrativno izločeno iz kompetence zagrebške oblasti ter prideljeno mariborski oblasti, ki pripada po kompetenci češkoslovaškemu konzulatu v Ljubljani. * Obletnica kmetijskega šolstva. Dne 30. septembra je poteklo 40 let, odkar se je zaključila vinarska ju sadjarska šola na Slapu pri Vipavi, ki se je potem preselila na Grm pri Novem mestu. Od učnih moči, ki so delovale takrat na zavodu, živi še tedanji adjunkt na Slapu in poznejši ravnatelj na Grmu, g. Viljem Rohrmaa, sedaj kmetijski ■svetnik v p. in urednik »Kmetovalca« v Ljubljani. * Mednarodna konSerenca za nov vozni red se bo vršila od 9. do 16. t. m. v Baden-Badnu. Naša delegacija, ki jo tvorijo delega ta generalne direkcije drž. železnic in po en delegat oblastnih direkcij beograjske, zagrebške, ljubljanske jn subotiške, odpotuje danes zjutraj na konierenco. Ljubljansko direkcijo zastopa načelnik oddelka za izdelavo voznega reda g. Milan Petek. + Elizabeta Petovar t- V Ivanjkovcih pri Ormožu je te dni umrla gospa Elizabeta Petovar, žena bivšega poštarja in veleposestnika g. Leopolda Petovarja ter,jnati Sirom domovine znanega rodoljuba in narodnega borca g. Lovra Petovarja. Pokojnjca ■je bilo doma iz Središča iz ugledne Koče-varjeve rodbine. Bila je tiha, blaga in dobra duša ter je v njeni hiši bil marsikateri popotnik izborno postrežen in preskrbljen. Imela je odprto srce tudi za vse reveže daleč na okrog. Kot zavedna Slovenka je vse svoje otroke vzgojila v narodnem duhu. Bolehala je dalie časa na sladkorni bolezni, kateri vsa zdravniška veda ni mogla odpomoči. Od tedna do tedna je hirala ter končno podlegla zavratni bolezni. Njen pogreb je pričal o njeni priljubljenosti. Iz Ormoža in Ljutomera, kakor bližnje in daljne okoljce je prihitela dolga vrsta ljudi, da spremi pokojmeo na njenem zadnjem potu. Na svetinskem pokopališču so jo položili v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Blaga duša. spavaj mirno sen večnosti! * Himen. Dne 6. oktobra se poroči g. dr. Robert Zaloker z gdč. Mileno Mazelle. Bilo srečno! Domske plašče za jesen in zimo zadnje mode pariških in dunajskih modelov nudi cenj. damam izredno ugodno tvrdka FBAN LDKIČ, Pred škofijo 19. * Povratek naših letalcev iz držav Male antante. V nedeljo so se vrnili v Novi Sad •iz Bukarešte naši avjjatiki, ki jim je bil na aerodromu prirejen svečan sprejem. Iz pre-stolice Rumunije do Novega Sada so prileteli v dveh uralt in petih 'minutah. * Avijatični dan v Skopliu. V nedeljo se je zbralo ob priljki avijatičnega dneva v Skopliu okrog 20.000 gledalcev, ki so občudovali manevriranje skopljanske zrakoplov-ne grupe. Izvajali so tudi bombardiranje položajev iz aeroplanov. Ruski pilot Mihaj-to Jorašenko je pokazal nekaj prav akrobatskih vaj. Vseh pet poizkusov spuščaaia ■ pomočjo padala je lepo uspelo. * Vojaški gojenci medicine in farmacije. Ministrstvo vojske in mornarice je sprejelo med drugimi naslednje prosilce kot voj-nodržavne gojence za študij na naših univerzah: Ivana Gantarja, Stanislava Kolar-ja, Avguština Rutarja, Milana Keslerja, Ve-koslava Valentinčiča in Marka Korošca. Za študij farmacije pa sta bila sprejeta Stanislav Rak in Josip Kranjc. * Občinski svet v Splitu podal deinisijo. Občinski svetniki v Splitu so se vsled nesoglasij, ki so onemogočili redno delovanje te korporacije, vsi odpovedali svojim mandatom. * Usposobljenostni izpiti v jesenskem roku za osnovne in sorodne šole se prično na drž. moškem učiteljišču v Mariboru v sredo, dne 3. novembra. Pismene prijave naj dospo predsedniku uradnim potom najkasneje do dne 20. oktobra. Vsak kandidat dobi pismeno obvestilo o pripustu. * Lovski kongres v Splitu. Prošlo nedeljo se je vršil v Splitu kongres delegatov jugoslovenskih lovskih udruženj. Ude ležencem na čast je bil zjutraj prirejen lov na Marjanu, na katerem ie bilo ustreljenih 30 zajcev, 26 jerebic in 20 fazanov. Po lovu je bil diner v hotelu »Bellevue«, popoldne pa kongres v gledališki restavraciji. Razpravljalo se je o raznih strokovnih vprašanjih, koncem pa je bila izvoljena nova uprava. * Urednik »Borbe« izpuščen na svobodo. Iz zaporov sodnega stola v Zagrebu sta bila izpuščena urednik »Borbe« Kamilo Hor-vatin in Vekoslav Kranjc, ki sta bila pred tedni aretirana zaradi znane afere, v kateri se ie trdilo, da je Mikolji — ki je ogoljufa! poštno hranilnico za dva milijona dinarjev komunističnemu fondu izročil 500.000 dinarjev. Ugotovilo se je, da Horvatina iu Kranjca ne zadene nikaka krivda. * Razpis natečaja. Razpisuje se služba starešine pri poštah Ljubljana 7 (IV). in Javornik (II/„). Rok za natečaj je 14 dni. Prošnje je treba vlagati na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani. * Poštno poslovanje s kovanim drobižem. Glavna poštna blagajna je tako založena s kovanim denarjem po 0.50, 1 in 2 Din, da že nima več prostora, kamor bi spravila ta drobiž, ki se ga ie nabralo že za več milijonov. Ker pa je izdala država ta denar zato, da pride med ljudstvo, ni dosegla svojega namena, če leži ta drobiž mrtev v državnih blagajnah. In ker ponekod kovanega drobiža primanjkuje, dočim ga je pri pošti toliko, da ovira promet, je jasno, da ta denar ne kroži med ljudstvom tako, kakor je nameravala država, ko ga je izdala. Vsled tega je izdala poštna direkcija naslednjo odredbo- Od nobene stranke se ne sme sprejeti več kovanega drobiža ko za 100 Din po 50 par. za 200 Din po 1 Din in za 500 Din po 2 Din. Pri vsakem izplačilu do 100 Din mora pošta izplačati stranld ves znesek v kovanem drobižu, pri večjih zneskih pa najmanj 100 Din. Če ji vzlic temu še preostaja preveč kovanega drobiža, mora izplačati strankam pri večjih zneskih do 200 Din drobiža po 1 Din in do 500 Din drobiža po 2 Din. Ako bi stranka ne hotela prevzeti drobiža do teh zneskov, ie to toliko kakor da odklanja sprejem nakazanega denarja. Vsi so poklicani a nihče me nemere prekositi ne z boljšo kva-1 teto, ne z nižjimi cenami pri pravkar došl bogati izberi angleškega in češkega blaga za moške obleke in površnike, raglane itd. Josip Ivančič Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4. * Mladinske knjižnice, ki jo izdaja v Celju prof. Pavel Holeček, je pravkar izšel 3. zvezek. Vsebinsko je nadaljevanje prvih dveh zvezkov in obsega tri zanimive in živahne živalske povesti ameriškega pisatelja E. S. Tohmpsona. Opremljen je zelo lepo in cena mu je nizka (s poštnino 12 Din). Naroča sc pri izdajatelju. Prihodnji zvezek izide za Božič in prinese Jacka Londona povest »Klic iz gozdov«. * Pevski kongres v Novem Sadu. V r.e-deljo se je vršil v Novem Sadu letošnji kongres Saveza jugoslovenskih pevskih društev. Zastopanih je bilo 180 pevskih društev z SO delegati. M. dr. je bil navzoč upravnik Matej Hubad. Ob pol 9. dopoldne se je vršila spominska svečanost na gTobu skladatelja Ise Baijča. Kongres je otvoril baški episkop dr. Irenej Cirič. Za predsednika kongresa je bil izvoljen vseučiliški pro fesor dr. Viktor Novak, nakar je podal glavni tajnik Kosta Manojlovič poročilo o delovanju zveze v preteklem letu. Opoldne sc udeleženci kongresa prisotvovalj glasbeni akademiji v Narodnem gledališču, na kateri so sodelovala vsa novosadska pevska in glasbena društva. Na popoldanskem zborovanju so bila odobrena poročila zveznih funkcionarjev ter se je razpravljalo o osno vanju podsaveznih žup. Za župe, ki se bodo osnovale, je bil sprejet pravilnik ljubljanske župe z nekaterimi dopolnili. Kongres je zaključil ob 20. Danes so udeležniki kongresa posetrli grob skladatelja hrvatske himne Josipa Runjanina in posetili bodo tudi grob Zmaja Jovana Jovanoviča v Kamenici. * Najdeno. Dne 3. t. m. pri večernem vlaku proti Mariboru se je našla na postaji Fa-la manjša denarna svota, ki je deponirana pri postajnem načelniku v Fali. * Poneveril državni denar. Mostarska policija zasleduje 23 letnega Rudolfa Beltrama bivšega blagajnika na železniški postaji v Mostaru, ki je poneveril okrog 50.000 Din državnega denarja, nato pa neznanokam pobegnil. * Smrtna nesreča lovca. Lovec Canzer iz Skok pri Hočah se je predvčerajšnjim smrtno ponesrečil. Ko je držal puško na tleh, je pritekel mimo pes, ki ga je hotel Canzer brcniti od sebe. Pri tem pa se mu je sprožila puška in strel mu ie šel skozi trebuh. Takoj ko ga je rešilna postaja pri- peljala v mariborsko bolnico, je težko ranjeni umrl. * Nezgoda v kamnolomu. 18 letni Friderik Rosck je pri Sv. Florjanu pri Rogatcu streljal v kamnolomu. Pri tem delu je bil tako nesrečen, da mu je odtrgalo tri prste leve roke in si je ranil še desno roko in des no oko. 4 Ciganska nadloga. Kakor poročajo iz Konjic, se v zadnjem času v tamkajšnjem okraju neprijetno pojavlja ciganska nadloga Tako so cigani te dni posestniku Sodinu na Stranicah iz zaprtega lrleva ukradli 6500 Din vredr.o kobilo, posestniku Josipu Volčiču v Konjicah pa nov voz. * Sedemletna deklica padla v morje in utonila. V Tijesnem pri Splitu se ie 7 letna deklica Ivanka Čorkalo te dni oddaljila od doma. Starši so jo iskali iu našli v soboto mrtvo v morju. Domneva se, da je v mraku zašla in padla v morje ter utonila. * Tramvajska nesreča v Zagrebu. V Zagrebu je prišel v soboto na Jelačičevem trgu pod električno cestno železnico mizarski vajenec Martin Stiberski iz Kraljeviče. Kolo mu je zlomilo desno nogo nad kolenom; tudi ma glavi in prsih je bil znatno poškodovan. Na srečo se je vajenec pograbil za os, na kateri počivajo kolesa in obvisel na njej. Ako bi ubogi vajenec ne bil imel toliko prisotnosti duha, bi bila nesreča še večja. * Nova aviiatična nezgoda v Novem Sadu V Novem Sadu se je pripetila v soboto nova avijatična nezgoda. Aparat tipa Breguet 19 je takoj, ko se je dvignil ua aerodromu iz neznatne višine padel na zemljo. Pilot je lahko ranjen, aparat pa znatno poškodovan. Izvolite sesti in čitati sledeče: jesensko ali zimsko suknjo iz težkega double angleškega blaga bosfe lahko že ia 800 Din kupili pri Drago Schwab, Ljuoljana. * Goljufija s pomočjo ponarejene štam-piljke. Scljak Stjepan Dolenec je prijavil nedavno žandarmeriji v Gjurgjevcu, da je prejel od Katoliške banke v Zagrebu pismo, naj dvigne gotovo svoto denarja, ki mu je podeljena kot posojilo. Ker Dolenec sploh ni prosil za posojilo, se je uvedla preiskava, pri kateri se je ugotovilo, da je nekdo Dolenčevo posestvo obremenil z dolgom 35.000 Din. Kot krivci so bili aretirani občinski pisar Redjep, odvetniški soljcltator Stjepan Soštarec ter Ivan in Marta Sivoš iz Gjurgjevca. Priznali so, da so ponaredili podpise na treh menicah ter se pri svojih manipulacijah poslužili ponarejene štampilj-ke javnega bilježnika dr. Peršiča v Gjurgjevcu. Posojila so dvignili pri Katoliški banki v Zagrebu in pri hranilnici v Suhem polju. * Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju in bledoličnosti, bezgavkah in izpušča iu povzroči Franc Jožefova grenčica dobro prebavo. Strokovnjaki so ugotovili, da tudi najslabejšim otrokom Franc Jožefova gren-čica pomaga. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Najnovejše bluze, obleke, batistno perilo in otroške oblekce priporoča Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9. * Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenali v veliki izberi pri Karlu Prelogu Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4. * Tkanine »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manufaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. prlmarij ženske bolnice v Novem mestu zopet ordinira. L_121!_>3 lz Ljubljane u— Po poplavi oškodovano prebivalstvo ljubljanskega mesta na Mir ju, ob Tržaški cesti, pod Rožnikom in ob poti v Rožno dolino se poziva, da se zglasi v sredo, dne 6. oktobra točno ob 8.30 dop. pred poslopjem obrtne šole ter se tamkaj javi komisiji, ki bo potem popisovala škodo od hiše do hiše. Na vse eventualne poznejše prijave, bodisi iz trnovskega aij kakega drugega mestnega okraja, razen Ljubljanskega barja bi se komisija ne mogla ozirati in prepozno prijavljene škode ceniti. u— Spomenik padlim vojakom iz šentpe-terdte fare v Ljubljani. Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom iz šentpeterske iare v Ljubljani je na svoji nedeljski seji oddal kamnoseška dela za ta spomenik najcenejšemu oierentu kamnoseškemu mojstru Kunaverju ter obenem sklenil, da se temeljni kamen za spomenik na svečan način položi na praznik Vseh svetih ob desetih dopoldne. Odkritje spomenika pa se bo vršilo prihodnjo pomlad. Spomenik bo stal ob severni strani šentpeterske cerkve na Zaloški cesti. Ob priliki polaganja temeljnega kamna se priredi na Vseh svetih v področju šentpeterske župnije cvetlični dan. da se na ta način ojači podpore še nujno potrebni fond za postavitev spomenika. u— Koncerti muzike Dravske divizije, ki so bili vedno priljubljeni, se bodo nadaljevali tudi v letošnji sezoni. Prvi koncert se bo vršil v drugi polovici meseca novembra, drugi sredi januarja in tretji sredi marca 1927. Na prvem koncertu se bo izvajal izključno Beethovenov program in sodeluje pianist Anton Trost. Drugi koncert prinese slovanske skladbe, ki so za Ljubljano novitete. Najveličastnejša proslava Beethove- Samo smeh in krohot — brez konca In kraja. Predstave ob 3., pol 5.j 6.« pol 8. in 9. EINO IDEAL Vseh vrst blaga za dame in gospode za jesen in zimo boste nedvomno najbolje kupili v najcenejši družinski oblačllniei Besi leva cesta štev. 7 pri drž. učiteljišču. novega spomina ob stoletnici njegove smrtj pa bo tretji koncert, ko se bo prvič v Ljubljani izvajala njegova IX. simfonija z mešanim zborom Glasbene Matice v Mariboru. u— Ustanovni občni zbor streljačke družine za Ljubljano. Ustanovitelji streljačke družine za Ljubljano so obveščeni od »Saveza streljačkih družin v Beogradu«, da jih je sprejel v svojo sredo. Glede na to se pozivajo vsi priglašeni člani in občinstvo, ki bi želelo vstopiti v novo osnovano streljačko družino na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v soboto dne 9. t. m. ob 20. uri na Bellevue. Streljački Zdravo! — Za pripravljalni odbor: Joco Kostanjevec. u— Klub esperantistov v Ljubljani otvori dne 5. oktobra v šentjakobski šoli tečaj za začetnike. Kdor se želi v štirimesečnem tečaju priučiti velevažnega mednarodnega pomožnega jezika. Esperanto, nai se priglasi navedenega dne ob 19. uri Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din. 899 u— Izgubljena sablja. V noči med 3. in 4. t. m. se je izgubila za kurilnico glavnega kolodvora sablja. Najditelj naj jo vrne proti nagradi v štabu 16. art. polka na Dunajski cesti. u— Zaplenjen zavitek. Dne 27. septembra ob 19. uri je bil zaplenjen na Ambroževem trgu zavitek z raznobarvno svilo in nogavicami. Kdor ve kaj o tem, naj javi preiskovalnemu sodniku v Ljubljani (deželno sodišče soba št. 94). Pri nakupu zim>ke suknje, obleke, ženskega plašča in vsega drugega blaga obišč te novo manntakturno trgovino H. Potokar, Liflbliana, llodnikou trg 2. Najnovejše blago ! Na nižje cene! u— Drobne policijske vestL Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka nedostojnega vedenja na ulici. 2 izgreda v gostilni, 3 presiopki kaljenja nočnega miru, 4 prestopki pijanosti, 5 prestopkov pasjega kontumaca, 1 zatekel pes, 6 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prijava glede naplavlienih predmetov. Izvršena je bila dalje 1 aretacija radi hudodelstva posilstva, 1 radi pijanosti, 1 radi tatvine in 1 radi vlačugarstva. u— Neznana tatica na trgu. Na Vodnikovem trgu je bila že teden dni opazovana mlada, nemški govoreča, še dokaj čedno opravljena ženska, ki se ie pridno sukala okoli kupovalk in prodajalk, posebno kjer ie bila gnječa. Vedno, kadar je izginila je zmanjkalo komu kai iz žepa. V nedeljo dopoldne se je neznanka zopet pojavila na trgu in hodila za soprogo delovodje Marijo Sirco, stamiiočo v Kosezah. Prišedši na Po-gačarjev trg pa je Sirca nenadoma opazila, da ji je zmanjkala iz ročne torbice denarnica z 200 Din gotovine jn dokumenti soproga. u— Ukradena hranilna knBžica. Pred nekaj dnevi je nekdo ukradel v Ljubljani posestniku Francetu Kočevariu iz Dornic pri Smledniku hranilno knjižico z vlogo 12.000 Din. Predrzni žepar je nato v par dneh dvignil iz Jugoslovanske hranilnice na več imen znesek 4160 Din, ker ni mogel dvigniti naenkrat vsega zneska. V nadaljnih dnevih pa bi gotovo izčrpal vso vlogo, da ni medtem Kočevar tatvine opazil in obvestil orožnike v Smledniku, ki so opozorili nato hranilnico. Tat pa ie moral nevarnost izvohati kajti odtlej se ni pokazal v prostorih hranilnice. ABONENTI dobijo dobro in poceni hrano v restavraciji pod .Skalco*. Mestni trg 11. Gostom se lahko postreže z domačo, srbsko, dunajsko in francosko kuhinjo. Za jedila in vina preko ulice poseben popust Vsak daa se vrši od 20 do 24. ure KONCER F Z radostjo pr čakujem moje goste. Josip Uran, restavrater Iz Maribora a— Izlet ljudske univerze v Falo. V nedeljo je priredila mariborska Ljudska univerza članski izlet v Falo, ki se ga jc udeležilo nad 200 udeležencev. V Fali jim je ravnatelj elektrarne z inženierskim zborom razkazal vso elektrarno. a— Ustanovni občni zbor mariborske Streljačke družine. Na iniciiativo mariborske Orjune se je vršil preteklo soboto v Mariboru v hotelu Kosič v Vetrinjski ulici ustanovni občni zbor družine Streljačkega saveza. Na občni zbor je prišlo jako veliko interesentov. Otvoril ga je g. Perhavec Jakob, tovarnar v Mariboru, ki ie prečital sta tute saveza. Po poročilu in debati ie bi! izvoljen sledeči odbor: predsednik Perhavec Jakob, podpredsednik Ogrizek Srečko, tajnik Ogrizek. Mirko, blagajnik Vrisk Ivan. Odbornikom so bih" izvoljeni še sledeči go- spodje: dr. Kovačič Makso, kapetan II. ki. Čubrio Mirko, Ogrizek Dolfe in Obersnel Milko. a— Prosta stanovanja. Stanovanjsko razsodišče v Mariboru razpisuje sledeča prosta stanovanja. 1.) Orožnova ulica štev. 11, pritličje, 3 sobe, kabinet, kuhinja in pritikli-ne od stranke Josip Grgič. 2.^ Aleksandrova cesta št. 24-1, 2 sobi kuhinja in pritikline od stranke Božidar Veselinovič. 3.) Aleksandrova cesta štev. 48-1. na dvorišču. 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Simon Detiček. 4.) Koroška cesta štev. 76-1, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Juril Blaschitz. 5.) Studenci, Kralja Petra cesta št. 14, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Pavel Lupret. 6.) Studenci, Jurčičeva ulica štev. 15, pritličje, 1 soba. kuhinja jn. pritikline od stranke Jakob Čelofiga. 7.) Krčevina, Sernčeva ulica štev. 120, podstrešje, 1 soba s štedilnikom od stranke Helene Vouk. a— Vetrinjska ulica je že gotova in izročena prometu. Ulica ima sedaj popolnoma drugo lice, kakor poprej. Sedaj še asfaltirajo trotoarje. u— Intimna večerja na čast nizozemskim gostom se je vršila snoči v prostorih Ljubljanskega kluba. Potekla je izredno animirano in prijateljsko. Tekom večera je bilo izmenjanih več prisrčnih govorov. Goste ie pozdravil kot domačin univ. profesor dr. Vidmar, v imenu velikega župana načelnik dr. Mam, za Zvezo industrijalcev predsednik Drag. Hribar. Senator Thvssen se je za vse izraze simpatij iskreno zahvalil, pov-darjajoč da nizozemski privTedr.iki odnesejo iz Ljubljane in iz Slovenije kar najlepše utise. Šei uradov Trg. zbornice dr. Windi-scher ie izročil gostom opis o gospodarskih prilikah v Sloveniji ter seznam slovenskih eksporterjev in importerjev. V prijateljskih razgovorih so gostje ostali v Ljubljanskem klubu do polnoči. Posebno pohvalo si ie stekel restavrater »Zvezde« g. Krapeš, ki je pod svojim osebnim vodstvom serviral izredno fin in okusen tnenu. Nizozemski gostje se odpeljejo danes zjutraj. Iz Celja e— Redna sestanka članov krajevne organizacije SDS za Celje in celjsko okolico v sredo in četrtek odpadeta. — V sredo ob 8. zvečer se vrši v hotelu »Balkan« seja širšega odbora krajevne organizacije SDS za mesto Celje. Seja je za vse odbornike, namestnike, zaupnike in občinske odbornike obvezna. — V četrtek ob S. zvečer se vrši v Permozerjevi gostilni seja širšega odbora krajevne organizacije SDS za celjsko oko-lico. Tudi ta seja je obvezna za vse odbornike, namestnike jn zaupnike ter občinske odbornike SDS okoliške občine. e— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo v torek 5. oktobra v pisarni Prevozne dTužbe (carinarnica). Referent zbornice je strankam na razpolago cd 8. do 12. dopoldne. e— Smrtna kosa. Na Ostrožnem vrhu pri Celju je umrl dne 1. i. m. g. Mihae! Mlaker, vpok. jetniški paznik in posestnik v 80 letu starosti. Dne 4. t. m. je umrla v Gaberju pri Celju ga Katarina Skale, žena jetniškega paznika v 51 letu starosti. N. v m. p.! e— Umrli so v mesecu septembru v mestu Celju 3 osebe, v celjski javni bolnici pa 13 oseb. e— Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Celju razpisuje v smislu zakona prosta stanovanja v mestu Celju in v celjskem srez-kem poglavarstvu. Stranke, ki so po stanovanjskem zakonu zaščitene se pozivajo naj do 8. oktobra t. L ob 12. dopoldne na-znanijo v pisarni stanovanjskega sodišča, za katero izmed navedenih stanovanj prosijo. e— Sprememba posestL G. Hano Ogorevc ravnatelj celjske podružnice Slavenske ban ke ie svojo še-le pred kratkim od se. Jar-merjeve kupljeno vilo prodal tvrdki Ra-kuseh. - Jarmerjeva žaga s skladiščem pa je bila prodana g. Blažu Sodinu na Čretu. __ e— Iz poslovnega sveta. Zaradi preureditve prostorov v druge svrhe je zaprl svojo kavarno »Central« g. trgovec Kos v Prešernovi ulici. Kakor znano, namerava kupid poslopje g. Kosa Mohorjeva družba ter uporabiti spodnje prostore za tiskarno, medtem ko bi se v zgornjih prostorih nahaiajo-čim se strankam stanovanja odpovedala. e— Kmetijska nadaljevalna šola v Celju. V nedeljo, dne 3. t. m. se je sestal pripravljalni odbor za kmetijsko nadaljevalno šolo celjske okolice v okoliški osnovni šoli'da izvrši vse priprave za njeno otvoritev' Ta sola bo za kmetijski naraščaj v okraju izredno velikega pomena, ker bo kmečkim sinovom dana prilika v nadaljevalnih tečajih razširiti znanje iz osnovne šole in pridobiti strokovno znanje za praktično življenje. Pripravljalni odbor je prišel v vseli vprašanjih do soglasnega zaključka ter pred loži! prošnjo za otvoritev kmetijsko nadaljevalne sole velikemu županu, ki io bo gotovo ugodno rešil. Na to se bo izvolil šolski odbor, ki bo imel med drugim težko nalogo s pomočjo merodajnih faktorjev skrbeti tudi za gmotno stran te nanovo otvoriene šole, ker država odnosno današnja vlada nima dovolj smisla, da bi z vso vnemo podpirala strokovno nadaljevalno šolstvo. Sola bo Imela s preselitvijo v nove šol. prostore na Dolgem poliu tudi primerne učilnice. e_ Maščeval se je. V nedeljo ob pol 11. zvečer se ]e pripeljala z avtomobilom pred Gsundovo gostilno neka družba. Pustila je avto brez nadzorstva in se zabavala v gostilni. V gostilni je bil neki vinjen moški, ki je postal napram damam vsiljiv in žaljiv. Ko je postal preveč neroden, ga je postavila dražba na sveži zrak. Iz maščevanja je prerezal gumijeve cevi. Trije pasanti so to opazili in ie eden izmed njih to naznanil v gostilni. Šofer, ki ie skočil takoj na cesto, Je mislil, da sta povzročila škodo zunaj stoječa pasanta. Zagrabil je oba in poklical stražnika, ki je bil tudi takoi na mestu. Seveda ie med tem časom, predno sc ie pcmota pojasnila, imel zlikovec dovolj časa, da se je zgubil. Pravijo, da dotičnega tJčka poznalo in da ne bo ušel zasluženi kazni. e— Vlom in tatvina. V nedeljo je vlomil neznan uzmovlč v stanovanje trgovca Flor-Jančiča v Razlagovi ulici št. 1 in pokradel večje število obleke in perila. Ker ni odnesel zimskega kožuha, vrednega 5000 Din. sumijo, da je moral biti kak znan celjski postopač, ki si ie hotel prilastiti le tako obleko, ki ga ne izda." e— Sedaj jim tudi to nI prav. Kino Ga-berje predvaja od nedelje do srede lepo fiimsko delo »Čarovnice in inkvizicija«. Klerikalci, ki sicer niso tako občutljivi, so pri besedi inkvizicija seveda takoj zelo nervozni. Tako se je zagnal nedeljski »Slovenec« v ta film in kliče proti njemu na pomoč okoL občino. Pa kaj hoče? Inkvizicija je bila. čarovnice so pa ustvarili srednjeveški klerikalci, da so se naslajali na njihovih mukah Danes! DanesI Danes! N icevo Senzacijonelni Rusko-fran-coski velefilm Elitni kino Matica. Iz Trbovelj t— Živinski in kramarski semenj. Včeraj se je vršil na Dolu živinski in kramarski semenj. Udeležba je bila srednja. Živina je šla zelo poceni, tako da bi se sklepanje dobrih kupčij smelo v prid konsumen-ta poznati tudi pri prodaji mesa. t— Nadure v separaciji odpravljene. V svrho omiljenja brezposelnosti so na se-paraciji v Trbovljah ukinili delavcem nadure, katere je TPD plačevala s 50% doklado. t— Nedovoljeno krošnjarenje v Hrastniku. Hrastniška sekcija Obrtnega društva Trbovlje-Hrastnik-Dol se je obrnila na pristojno mesto s posebno vlogo, v kateri popisuje nevzdržen položaj, ki je nastal, kar »e krošnjarenje skoraj nemoteno vrši. Pri kemični tovarni in steklarni se je posrečilo prodati agentom znane posavske tvrdke SO oblek. Čevljarji iz Radeč pri Zidanem mostu, iz Litije in od drugod prihajajo ob plačilnih dneh v Hrastnik, kjer si iscejo dela in odjedajo na ta način zaslužek domačemu obrtništvu. Hrastniški obrtniki trpe ogromno škodo radi pomanjkanja dela; zato je skrajni čas, da poseže vmes politična oblast. Krošnjarenje je prepovedano po § 59. obrtnega reda. Izrecno prepovedano pa je tudi še z odlokom okrajnega glavarstva v Laškem z dne 5. decembra 1925. Domače re-darstvo je sicer pridno na delu, da bi za-Rledilo delinkvente, zdi se pa, da je komaj kos dalmatinskim krošnjarjem, katere je kljub najstrožjim odredbam še vedno videti vsakega 1. in 15. v mesecu. t— Uradni dan okrajnega glavarstva sp bo vršil v Trbovljah v sredo 6. t. m. t— Tombola Narodnega doma v Hrastniku se bo vršila nepreklicno 25. t m. Tablice po 3 Din komad so povsod na prodaj. t— Gasilsko drnštTO t Trbovljah je napravilo v nedeljo skupno z rudniškim gasilskim društvom poučni izlet k napravam občinskega vodovoda. Po ogledu se je vršila vaja gasilskega odseka «Klek> z vso pripravo. 3)oxa-ure F. Čuden Prešernova ul. 1. Ml onstran sranic p— Ob času nesreče brej tupanov. Nalivi in povodnji so posebno hudo prizadele naše gore iu kraje ob reki Idrijci. Idrija je popolnoma odtrgana od ostalega 6veta. Dolgo časa bo trajalo, preden bo promet omogočen. Skoda je velika. Nekateri ljudje so vsled te povodnji prišli na beraško palico. Za ponesrečence že nabirajo. Tudi vlado pozivajo, naj priskoči na pomoč. Videmski prefekt se je nahajal v tistem trenutka, ko so se nesreče vršile, že na mestu in je na lastne oči videl vse. Kako se mu je godilo pri Maru-škovcu, smo že poročali. Tam se je stisnil k peči in se grel in sušil. Baje je bil nevoljen in razočaran, ker so imeli pri hiši samo tri jajca, lačni pa so bili štirje možje. Lahko 6e je prepričal, da je naše ljudstvo ubožno in posebno v tej nesreči podpore potrebno. Iz zagate so rešili prefekta ravno isti c-gnje-gasci, katerim je prefekt prejšnjo nedeljo prepovedal prireditev. To so si ognjegasci zapomnili, naj si zapomni še g. Prefekt 1 Par dni pred nesrečo je izšel odlok, da preneha oblast dosedanjih »upanov in razrešilo vreme, da ni bilo treba ne eniii ne drugih Manj parade, pa več resnega dela bi bilo pdr<'ba; dane* pa še kmetje opazijo kontradilccije, '<1 iih delajo gospcuje v Vidmu. p— Italijanska uredite* jugoslovenskih priimkov. Tržaški . Vspostavi naj se ta pisava, ki je bila po župniščih odpravljena potem, ko je Lju-devit Gaj dal nov alfabet hrvatsko-sloven-skemu ljudstvu. Včasih »o pisali Zottich, sedaj pišejo CotiČ. Gherlanz je Gerlane, Starz je Stare itd. Zadošča kolektiven dekret, ki ukaže uradom, da rabijo odslej za slovenske priimke staro obliko. Kjer so pri-taknjeni 'oi^rga idrijskega ljud« stva p— Videmski prefekt med Slovenci Dne 26. t m je posetil Kobarid videmski pre« fekt Spadavecchia Italijansko poročilo pravi, da je bil sprejem prefekta sijajen, po vaseh so zastave in slavoloki Na žu» panstvu v Kobaridu so se zbrali vsi okoli, canski občinski naMniki Prefekt je v svo« jem govoru naglašal, da hoče nacijonalna fašistovska vlada vpoštevati in podpirati drugorodno prebivalstvo, »katero ima ena. ke pravice in enake dolžnosti kakor itali. jansko ljudstvo® Prefekt obišče tudi Tol« lr.in in Idrijo. Na psiho moderni in fine dame spada CREMEM0US0N Vremensko poročilo ttatconrioški uuoliam i oktoora 192-. Višina barome'ra -S08,- Krai Cas opazovanja Ljubljana .( (dvorec) j Maribor ... Zagreb ... Beograd . . . Sarajevo ... Skoplje ... Dubrovnik . . SpHt .... Praha .... t. 8. 14 19 21 & 8. i 8. 1. 7 7. iarum 772-1 772-6 77M 7/2 0 773-4 772 6 772-1 770-5 771-2 768-7 766 8 773-8 Temoei 8-S 80 15-8 141 11-3 11-0 1K 10-0 10-0 14-0 17-0 7-0 > ter se popoldne istega dne odpeljali obenem z nizozemskim konzulom v Zagrebu, gen. ravn. Prve hrv. štedio-nice g. Crnadkom na Bled. Spremljala sta goste zbornični tajnik g. dr. Pless in tajnik Zveze za tujski promet g. Pintar. Na Bledu je pozdravil goste tamošnji župan g. Ken-da. Po vožnji na Blejskem jezeru, katerega lepota (n .romantičoa lega je napravila na geste ugoden utis, je bila mala zakuska v hotelu fjelder>. Zatem sa se vrnili Nizozemci v Ljubljano in si včeraj dopoldne ogledali ljubljansko tobačno tovarno, kjer jim je ravnatelj g. Tomec razkazal vse naprave. Nizozemci «o internirani, kakor so v razgovorih z beograjskimi gospodarskimi krogi ponovno poudarjali, na nakupu naših tobačnih izdelkov ia kot naši dobavitelji, kolu-nijalnega tobaka. Po ogledu tobačne tovarn« sa gostje poseffli Osrednji zavod za ženske domaČo obrt Posamezniki so cbiskali tudi svoje poslovne zveze. Zanimali so se predvsem za veletrgovino z vi-nem, destilacije, živilno industrijo, dalje za uvoznike kolonijalnega blaga, zdravilna zelišča in oljarsko industrijo Včeraj popoldne to Nizozemci pod vodstvom generalnega tajnika g. dr. Cirila Pavlina ogledali tudi vevško papirnico, nakar se je od pol 18. do okrog 19. are vršilo v kinu kombinirana, 3 vagoni 425; srem6ka. cOg>, 1 vagon 435; baška. 2 vagona 260; baška, <7», 1 vagon 165. Tendenca nespremenjena. = Voznoredna konferenca na Sušaku. Letošnje voznoredne konference, ki se je vršila na Sušaku, so se iz Slovenije udeležili višji revident g. Petek, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Mohorič ter tajnik Zveze za tujski promet g. Pintar. Med raznimi drugimi važnejšimi predlogi z raznih strani je predlagal zastopnik ljubljanske zbornice g. Ivan Mohorič predvsem skrajšanje vožnje pri brzovla-kih med Beogradom in Ljubljano ter zboljšanje zvez pri dnevnem brzovlaku v smeri proti Trstu, ki so 6edaj zelo neugodna. Dalje je zahteval, da se deluje na to, da se dnevni brzovlak z Jesenic preko Avstri- je v Nemčijo ne ukine, ker ta zveeI m tujski promet zelo važna. Dalje se je ra& pravljalo o zboljšanju sezonskih zvez za promet iz Slovenije in Hrvatske na Sušafc in Split. Pri razpravi o potrebah lokalnega prometa je bila stavljena eela vrsta želj glede krajevnih zahtev posameznih prog. Med drugim se je govorilo tudi o nepri-likah, ki jih povzroča neprfklndna izmenjava garnitur pri osebnih vlakih med Ljubljano. Mariborom in Zagrebom, zaradi česar mora večina potnikov pri vežernih vlakih prestopati v Zidanem mosta. Sav-Ijen je bil predlog, da naj večerna garnitura vozi iz Ljubljane do Maribora. = Lastniki posojil nemških deiel, •fftia in občinskih zvez, ki imajo te vrednote y posesti neprestano od 30. junija 1920. doslej, morajo, da ne izgubijo svojih pravic, prijaviti te papirje za valorizacijo najkasneje do 1. novembra 1926. pri Netnškl eskomptm banki in kreditnem zavodu. Nemški agrarni in industrijski banki ali pri Centralni banki nemških hranilnic r Češkoslovaški — vse v Pragi. Potrebni obrazci in natančnejša pojasnila se dobe pri nemškem poslaništvu v Beogradu ter pri nemških konzulatih v Zagrebu in Sarajevu. = Okrajna sadna razstava r Ptuju prekaša vse dosedanje enake prireditve v Sloveniji. Razstavljeno blago bi se prav lahka poslalo tudi na večje razstave v inozemstvo. Obisk je bil dosti povoljen. Razstave si je ogledalo dnevno povprečno 1000 ljudi. Oglasili so se tudi tuji kupci iz Francije, danes prispejo Nizozemci. Radi tega se podaljša razstava za 5. in 6. oktobra. Danes si ogledajo razstavo tudi šole. Vse razstav-ljeno blago je že prodano. Cene so poskočile za prvovrstno blago za 100% od 2 as 4 Din, drugovrstno se prodaja po 8 Din. V okraju že ni več dosti 6adja na razpolage, dobiti ga bo še kvečjemu okoli 50 vagonov. = Stanje vinogradov na Štajerskem. Pišejo nam: Zadnji dež je vinogradom mnogo škodil. Grozdje poka in gnije. Količina vina bo zato letos manjša kakor lani, dočim bo kakovost boljša. = Potrditev pravil Državne obrtne bas kc. Kakor smo že poročali, je minister za trgovino in industrijo dr. Kraja č potrdil pravila Državne obrtne banke. Potrdila s« bodo obenem z vabilom na podpis delnie poslala v kratkem med obrtništvo. Da pa bi našemu slovenskemu obrtništvu ta zavod v zadostni meri ustregel, bi bila predvsem potrebna ustanovitev podružnice v Ljubljani in ekspoziture v Mariboru. Z zakonom je zagotovljeno, da se bosta takoj, ko se bo pokazala potreba, ustanovili podružnici v Ljubljani in Sarajevu, v drugih mestih pa ekspoziture. Možnost je torej dana, da dobi Ljubljana podružnico, ako bo naše obrtništvo s podpisovanjem delnic dokazalo, da ima zadostno zanimanje za ta denarni zavod. Če bo odziv vabilu za poJ-pisovanie velik, je verjetno, da bo Slovenija poleg podružnice v Ljubljani dobila v doglednem času tudi ekspozituro v Mariboru. = Likvidacija. Prva jugoslovenska tovarna igralnih kart. družba z o. z. v Ljubljani, ie prešla v likvidacijo. Družba poziva upnike na priglasitev terjatev. = Odpravljen konkurz. Konkorz, ki ja bil razglašen nad imovino Alberta Kopača, trgovca v Slovenjgradcu, ie odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. = Zboljšanje industrijske konjunkture i Avstriji, ki se opaža v zadnjem času, je dovede do nadaljnesia zmanjšanja nezaposlenosti. Samo na Dunaju je na novo doEila delo okrog 3600 delavcev. Z mnogih strani p? se smatra to zboljšanje samo momentano, češ da Se ni znakov za trajno izboljšanje, l.-er je baš to jesen začela zastajati trgovina z Rusijo. Borze LJUBLJANA. CPrve številke poivpra. Sevanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-eijski zaključki). Vrednote: investicijsko 71—72, Vojna škoda 305—309, zastavni iu komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—194 (194), Ljubljanska kreditna 155—0. Merkantilna 93—98, Prašte-diona S65—868, Kreditni 165—175, Strojne 0—110. Vevče 102—0, Stavbna 55—65, Še-šir 104—0. — Blago- Zaključki: bukova drva, cepanice, suhe, 1 m dolžine, ogleda-na, fco nakl. post., 30 vagonov 18—18 (18); drva, mešana hrastova, bukova in gabrova z okroglicami. ogledana, fco nakL poet, 2« vagonov 16—16 (16); trami merkantilni, 8/10—18/24, 4—10 m. po kupčevi noti, fee vag. nakl. postaja. 8 vagonov 245—250 (245). Drugače nespremenjeno. ZAGREB V zasebnih papirjih ni bil<» posebnih sprememb. Trbovlje so se dane« zaključevale koncem sestanka po 305. Vojna škoda, promptna, se je trgovala po 905 —307 in je bila malo čvrstejša. — Dinar v Curihu nespremenjen. Pariz je za malenkost oslabel, dočim je Italija nespremenjena. Na zagrebškem deviznem tržišču s« tečaji napram petku v glavnem nespremenjeni. Le Italija ie malo čvrstejša, dočim je Pariz slabši. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 796.5—790.5. Berlin izplačilo 1845 —1348. Italija izplačilo 211.5—213.5, London izplačilo 274.35—275.15. Newyork kabel 56.45—56.fi5. ček 56.375—56.575, Pariz izplačilo 158.5—160.5, Praga izplačilo 167.M —108.15. Švica izplačilo 1092.75—1095.75: valute: dolarji 55.775—55575, nemške marke 1337.5—1340.5, šv. franki 1089.5— ir-SO.5, efekti bančni: Eskomptna 100— j 00.5, Jugo 91.5—92, Praštediona 870—S75, Srpska 130—131, Ljubljanska kreditna 155 —0; industrijski: Eksploatacija 6—9, Gut-mann 240—260, Trbovlje 300—305, Vevč« 102—0, Našička 1095—1150; državni: investicijsko 71—72, aerarne 42.25—43, Vojna škoda, prointna 300.5—307, ultimo oktobra 0—309, ultimo novembra 310—812, kasa 306.5—307. BEOGRAD. Devize; Amsterdam 2274. Dunaj 795—795.5, Budimpešta 0.0794 —0.07955, Bukarešta 28 75—29.3, Italija 213.5—214. London 274.75—274.8, Newvork 56.48—56.49, Pariz 157—159. Praga 167.7— 167.75. Švica 1093.75—1094.25. CURIH. Beograd 9.145, Berlin 123.225, Nevrvork 517.375. London 25.1075, Pariz 14.4625, Milan 19.46, Praea 15.325, Budimpešta 0.007245. Bukarešta 2.725, Sofi-a 3.7375. Dunaj 73.—, Varšava 57__ DUNAJ. Devize: Beograd 12.60-12.54. Berlin 168.41—168.9' Budimpešta 99.07—99.37, Bukarešta 3.7^_3.74, London 34.3225—34.4225, Milan 26.65—26.75, Nrw Vork 707.15—709.65, Pariz 19.88—19.98. Praga 20.9475—21.0275, Sofija 5.1050-5.1450. Varšava 78.15—73.65. Curih 136.71— 137.21; valute: dinarji 12.53—12.59, do-larji 704.25-708.25. DeTiza Beosrad na ostalih borzah: j Pragi 59,585, v Berlinu 7.415, Iz življe 25.00 angleških milj v letalu Angleški letalec Allan Gobham se je 1. oktobra vrnil iz Avstralije v domovino in se je spustil na tla med navdušenimi ovacijami tisočglave množice pred angleškim parlamentom ob Temzi Letalca, ki je izvršil že toliko uspelih poletov in se pokazal pravega mojstra v moderni aeTonavtiki je sprejelo angleško občinstvo s takim entuzijazmom, kakršnega ne pozna zlepa Britanija. Na stopnišču parlamenta je sprejel Cobhama britanski minister za zrako-plovbo, ki je opozarjal na veljke zasluge, katere si je stekel letalec za očet-njavo. Cobham je odrinil iz Londona dne 30. junija. Moral se je radi slabega vremena ustaviti na poti in se spustiti na zemljo pri Basri, kjer je njegov mehanik umrl. Mašinista je namreč ranil neki Arabec s strelom iz puške in mož ie umrl radi zastrupljenja krvi. Potem je Cobham letel dalje in srečno dosegel cilj. Vsega skupaj je premeril s svojim letalom 25.000 angleških milj, za katere je potreboval skupno 321 ur časa. Kakor splošno znano, prireja Cobham polete po nalogu britanskega ministrstva za zrakoplovbo, ki raziskuje v sporazumu s trgovinskim ministrstvom, katere zračne črte bi se trenutno najbolj obnesle. Poleti imajo torej izrazit špekulativen značaj. Tega se angleška javnost dobro zaveda in odtod veliko navdušenje za moža. ki preiskuje nove dobavne vire za angleško trgovino. Ko je Cobham pristal, je takoj stopil k me-gaionu ter je vanj izpregovoril: «Sem zopet doma in pošiljam pozdrave na vse strani». Potem je navdušena množica naložila letalca na rame ter ga nosila po londonskih ulicah. tiska pa so najbolj trpele ženske. Višek je dosegel prizor, ko je bandit Spruch stopil iz vagona. Imel je ukle-njene roke, ki so bile pritrjene za vrat, okoli rok pa je imel privezani dve vrvi, za kateri sta ga držala dva detektiva. Zločinci so hoteli prodreti do Sprucha. Policija jih je neprestano zavračala, bandit pa se je ves čas oziral naokrog in se je skušal tuleči sodrgi zahvaliti z glavo. Pri izhodu so morali postaviti posebno stražo in ko so zločinca spravili v voz za kaznjence, je tolpa še dolgo tulila in vpila, potem pa se potuhnjeno razšla na večerni lov. Berlin že dolgo ni videl tako burnega sprejema kakega roparja, Nova ameriška modna manija V Zedinjenih državah slavi orgije nova modna manija. Nobena Američanka, ki hoče veljati za moderno, ne vodi več s seboj na promenado psičkov, tudi ne papig in belili podgan, nego — čujte in , strmite! — aligatorja. Da dostavimo ta- j kojf ti modni aligatorji niso niti najmanj nevarni, ker niti še niso aligatorji, nego prav majčkeni aligatorčki, ki so se jedva izluščili iz lupin. Pravijo, da so živalice zelo prijetne in zabavne. Odlikujejo se po svoji uprav neverjetni spretnosti v lovljenju muh — lastnosti, ki je pač ni zametavati. V Los Angelesu (Kalifornija) so se prav resno vrgli na prekupčevanje z mladimi aligatorji, ki baje dobro nese. V nekaterih podjetjih ne vidiš drugega kakor kopico mladih ljudi, ki ves dan odpravljajo majhne škatljice iz lepenke, v katerih se nahajajo mladi krokodili. Odpošiljajo jih na vse strani Severne Amerike. Aligatorčki so, kakor zatrjujejo, zelo trdoživi in z lahkoto prenesejo pardneven post na vožnji v železniških vagonih: tudi jim baje tesna ječa v lepenkastih škatljicah ni baš neprijetna. Španska infantinja Beatrice, ki se bo v kratkem zaročila z angleškim prestolonaslednikom princem \Va!eškim. Buren sprejem bandita Sprucha v Berlinu Koncem prošlega tedna je nemška kriminalna policija prepeljala v Berlin bandita Sprucha, ki je pred kakimi desetimi dnevi ob 15. uri oropal veliko draguljarno na enem najprometnejših mest v nemški prestolici ter potem brez sledu izginil. Pri tem prihodu so se odigravale neverjetne scene. Več ur pred prihodom vlaka, s katerim se je bandit vozil, so poplavili kolodvor na Alexanderplatzu kinoopera-terji in iotograii. Kmalu se je množica še bolj zgostila, kajti pridružilo se jim je v velikanskem številu radovedno občinstvo, med katero so se pomešali tudi zločinci. Začelo je naposled neusmiljeno deževati, a publika je kljub nalivu vztrajala na svojem mestu in pričakovala, kdaj se pripelje vlak na kolodvor. Ko je lokomotiva prisopihala na postajo, je začela množica vpiti na vse grlo in se je z glasnim tulenjem vrgla proti vagonu, v katerem je bil Spruch X detektivi Nastala je strahovita gneča in več ljudi je bilo zmečkanih. Od pri- Varijivi glas srca Bilo je pred več leti. Mlad angleški častnik, ki ga je usoda zanesla v daljno Indijo, je porabil kratek dopust, da se je vrnil v domovino. Prilika je nanesla, da se je seznanil z neko mlado damo in med oberna se je razvila ljubezen. Častnik se je vrnil v Indijo in je pisal devoj-ki pismo, v katerem jo je prosil, naj mu postane žena. Deklica je pristala in mu odgovorila, da pride v Indijo, kier se bo vršila poroka. Mladi ženin je vse pripravil za že-nitovanje, povabil prijatelje in znance in se odpeljal svoji izvoljenki nasproti Toda kdo popiše njegovo zaprepašče-nje, ko zagleda po prihodu ladje v pristanišču mesto svoje izvoljenke — njeno že priletaejšo samsko teto. Izkazalo se je, da nosi teta isto ime kakor njena nečakinja in da je častnikovo pismo prišlo njej v roke. V duši mladega častnika se je razvil težak boj, v katerem je slednjič ljubezen podlegla gentle-menstvu. Usoda mu ie poslala teto na- mesto njene mlade nečakinje, in častnik se nI mogel odločiti, da bi neprava nevesto zavrnil. Poroka se je torej, kakor je bilo določeno, v redu izvršil^, čeprav je bilo razpoloženje ženina malo drugačno, kakor si ga je bil predstavljal. In sedaj se šele začenja prava povest. Zakon med starikavo nevesto in mladim ženinom je bU vse prej kakor nesrečen. Častnik je iskreno žaloval, ko mu je pred nekaj leti malarija ugrabila ljubljeno ženo. Toda njegova prva ljubezen še nj bilo pozabljena; pisal je vnovič na Angleško ln ponovil svojo prošnjo. Bila mu je izpolnjena in srečni častnik se je poročil s svojo pravo izvoljenko. No, sreča ni trajala dolgo; zakaj novi zakon je postal kmalu obema poročencema pekel in par se je naposled v smrtnem sovraštvu razšel. Device na ponudbe Na Angleškem je 2 milijona več žensk nego moških. Zato je tip angleške samice nekaj čisto posebnega in tvori celo nekakšen razred zase. Tudi malemu mestecu Wallasey nj bila prihranjena obil-nost žensk in župan je prišel do spoznanja, da je tak prebitek devic zelo nerodna reč. Zato je poslal apel vsem mladim Angležem in jih pozval v VValla-sey, da si tam izberejo ženo, če bo katero dekle po njihovem okusu. Seveda je bil župan moder mož in ie wallaseyske samice zelo priporočal. Ponujal jih je na izbiro glede kvalitete in kvantitete, o vsaki pa je pripomnil, da bo gotovo izvrstna soproga in mati. Poziv ni ostal brez uspeha. Kmalu se je javilo veliko število ponudnikov, katere je župan pozval na banket, obenem pa je odredil defile 2000 možitve-nih kandidatk pred magistratom, odkoder so jih interesenti motrili ter si z očmi izbirali neveste. Zaroke se bodo sklepale po velikem plesu, katerega se udeleže vsi srečni pari. Druge dežele, ki imajo devic tudi na prebitek, bodo gotovo zavidale Anglijo za tega njenega toli iznajdljivega župana. X Spor med karabinjerji in potepuhi. Iz Bolzana poročajo: V torek, 30. septembra, sta trčila dva karabinjerja med Brixenom in Bolzanom na dva mlada moža. Zdela sta se jima sumljiva, zato sta ju pozvala, naj se legitimirata. Potepuha sta povedala svo« je ime, izkazati pa se nista mogla z nobe. nim dokumentom. Italijanska orožnika sta ju zato pozvala s seboj na stražnico, tedaj pa je eden izmed klatežev potegnil revol* ver ter je ustrelil v karabinjerja. Potem sta potepuha vzela pot pod noge in se iz» gubila v nočni temi. X Samostanski bratje med seboj. Iz Tar« nopola poročajo, da sta se sprla v samo« stanu Zarvanici brat Pave! in prijor De» mesczuk. Beseda je dala besedo, zadnja beseda pa je brata Pavla tako ogorčiia, da je potegnil revolver in oddal proti prijor. ju dva strela. Prijor je odšel v nebeško kraljestvo, Pavel pa v ječo. X Dnevna zračna zveza med Dunajem in Benetkami. Dne IS. septembra je prete« kel mesec dni, odkar se je otvoril direkten zračni promet med Dunajem in Benetkami. Po katastrofi na Floridi Pogled na Miami, najlepše mesto ameriške rivijere, ki je bilo najbolj prizadeto od ciklona. — Na levi: od viharja razdejan avtomobil. N I v C E tf 0 Prekrasni monumentalni rusko francoski velefilm ljubezni in junaštva. — Kolosalna režija slavnega I. Baroncehia (režistr velefilma Bitka pn Čušimi). Krasni igralci, med njim idealno lepa Lilian Hali-Daviš Eksplozija ladje polne orožja in munidje. Sovjetski špijoni. mlada Rusinja Sona in lepi poročnik Kegve ov. Do skrajnosti nape o! Velezanimivo! Senzacijonamo 1 Film je bii v Nemčiji dvakrat orepovedan in zopet dovojen. Razkošno' Elegantno! Monumentalno! Predstave se vrše ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. Preskrbite si pravočasno vstopnice! Izven programa: Revija na;novejših plesov — revija lep;h žen. Posneto v navečjem evropskem varijete;u, v giasovitem londonskem Picca-dil:yu. ELITNI KINO MATICA - ■<«2H EURI-RUSKO-FfUMCOJKI FIIH. najuglednejši kino v Ljubljani. Sred:na mest? — feltlon i .4 Zračno progo je oskrbovala tranjadranska družba za zrakoplovbo, ki je v tem času prepeljala 112 potnikov in okoli 3000 kg tovora. V službi zračnega prometa so Jun« kerjeve limuzine s kabinami za 10 pasažir. jev. Ker se je kupčija doslej dobro obne« sla, se je že s 15. septembrom zračna zveza podvojila. Sedaj vozi letalo z Dunaja v Benetke in nazaj sleherni dan. Na Dunaju upajo, da se bo promet dal vzdržati tudi čez zimo. Vožnja traja 3 do 4 ure in stane tja in nazaj 125 šilingov, t. j. 1000 Din. Podaljšanje in omejitev stanovanjske zaščite Stanovanjski zakon ostane v veljavi do 1. novembra 1927. — Omejitev zaščite stanovanjskih najemnikov. — Stanovanjska najemnina zaščitenih ostane neizpremenjena. je lastne delavnice, marveč so zaposleni pri kakem podjetju ter imajo mesečno aH dnevno plačo), vsi industrijski in drugi delavci, ako skupni mesečni dohodki vseh rodbinskih članov, ki stanujejo v istem stanovanju, ne presegajo 3000 Din 8. Trgovski in industrijski nameščenci in pomočniki (v kolikor niso označeni že v predhodnji točki), ako skupni mesečni dohodki vseh rodbinskih članov, ki stanujejo v dotičnem stanovanju, ne presegajo 8000 Din. 9. Uradniki in nameščenci samoupravnih oblasti (občin itd.), ako nimajo postranskih dohodkov in mesečni dohodki vseh rodbinskih članov ne presegajo 9000 Din. Višino mesečnih dohodkov ugotovi sodišče po 6vobodni oceni. Osebe, navedene v 1. in "2. točki tega čle-ua. čijih postranski dohodki znašajo letno več kakor 36.000 Din. nimajo pravice na zaščito po tem zakonu. Člen 7. Premeščeni državni uradnik: in nameščenci izgube 6 mesecev po premestitvi pravico do stanovanja v svojem starem službenem mestu. Člen 8. Vse odredbe stanovanjskega zakona z dne 15. maja 1925 (t. j. sedanjega stanovanjskega zakona, ki so v nasprotju z določbami tega zakona, izgube s 1. novembrom 1926 svojo veljavo. Člen 9. Dodeljevanje stanovanj po tem zakonu vrši do 1. maja 1927 stanovanjsko sodišče. Določbe tega sodišča, ki do tega dne ne bodo izvršene, izgube s tem dnem veljavnost, izvzemši pri državnih uradnikih, ki bodo premeščeni v času od 1. maja do 1. novembra 1927. Člen 10. Hišni lastniki, ki se s svojimi najemniki ne morejo pogoditi za najemnino od 1. novembra 1927 naprej, so dolžni, da jim odpovedo stanovanje v roku od 1. cktobra do 1. novembra 1927 potom pristojne policijske oblasti (v Sloveniji bržkone preko pristojnega okrajnega sodišča). Ako se najemnik, ki mu je na ta način odpovedano stanovanje, do 1. novembra ne izseli, izvrši deložacijo na zahtevo hišnega posestnika pristojna oblast. Člen 11. Ako bo v času od 1. maja do 1. novembra 1927 izpraznjeno kako stanovanje v hišah, na katere se nanašajo omejitve tega zakona, je hišni posestnik dolžan. prijaviti izpraznjeno stanovanje pristojnemu stanovanjskemu sodišču. Ako sodišče tega stanovanja v roku dveh mesecev ne dodeli kakemu upravičencu po čl 9. tega zakona, ima hišni posestnik pravico, da proste razpolaga s tem stanovanjem. Novi stanovanjski zakon stopi v veljavo s 1. novembrom 1926. Ostutek, ki ga je v tej stilizaciji sprejel odbor, bo v prihodnjih -ineh predložen Narodni skupščini v končno V soboto je skupščinski odbor za stanovanjski zakon od »bril načrt ministrstva za socijalno politiko o izpopolnitvi in izpre-membah sedanjega stanovanjskega zakona ob protestu opozicije, ker je vlada predložila gotove izpremembe šele na sobotni seji, ne da bi imeli člani odbora prej priliko za njihovo proučitev. Veljavnost stanovanjskega zakona bo po odobritvi v plenumu Narodne skupSčine podaljšana samo do 1. novembra 1927. Najemnina zaščitenih najemnikov ostane sicer neizpremenjena, omejen pa je krog zaščitenih, med katerimi ni več obrtnikov. Od 1. maja 1927 dalje se stanovanja ne bodo več nakazovala privatnim prosilcem, temveč samo še premeščenim državnim nastavljencem Od 1. novembra 1927 dalje bodo smeli hišni lastniki svobodno razpolagati s stanovanji. V naslednjem navajamo izpremembe sedanjega stanovanjskega zakona. Člen 1. Svobodno razpolaganje s stanovanji v starih hišah se omeji po določbah tega zakona, ki velja do 1. novembra 1927. Prejšnje določbe čl. 12 stanovanjskega zakona so nadomeščene s čl. 6, ki se glasi: Člen 6. Nikomur se ne more dodeliti stanovanje večje od 4 sob, pri čemer kuhinja in druge pritikline ne štejejo za sobe. Onim, ki že imajo večja stanovanja kakor 4 sobe. more stanovanjsko sodišče na zahtevo hišnega lastnika nadštevilne sobe odvzeti in jih dodeliti drugemu. Če se najemnik in hišni posestnik ne moreta pogoditi glede višine najemnine, a gre za stanovanje od največ 3 sob, znaša najemnina v zmislu čl. 11. šestkratno predvojno najemnino (računano v dinarjih), pri stanovanjih 4 sob pa osemkratno predvojno najemnino (računano v dinarjih), toda le, če je najemnik: 1. državni uradnik (uslužbenec, služi-telj), častnik, njihove rodbine in vdove, izvzemši oficirje in državne uradnike-zdrav-nike, inženjerje, veterinarje itd., ki vrše privatno prakso. 2. Upokojenci iu upokojenke, njih rodbine in vdove, izvzemši upokojence-zdrav-nike, inženjerje, odvetnike, zobotehnike itd., ki vrše privatno prakso. 3. Duševni delavci kot: književniki, umetniki, slikarji, pesniki, gledališki igralci, novinarji iu drugi, ako mesečni dohodki vseh rodbinskih članov, ki stanujejo v do-tičnemu stanovanju, ne presegajo 3000 Din. 4. Duhovniki v pokoju (vseh veroizpovedi), njih rodbine in vdove. 5. Vojni invalidi in cjih vdove, ako so v slabem gmotnem položaju. 6. Vojne vdove in sirote, rodbine v vojni padlih ali umrlih vojakov, ako so v slabem gmotnem položaju. 7. Vsi fizični delavci (tudi obrtniki, ki ne delajo na svoje lastno ime in nimajo svo- odobritev. Andrč Charpentier: Sestanek Ali ga je ljubila? Tega še ni vedel. Toda zaupal je v čar svojih dvajsetih let in v svojo prikupljivo vnanjost. Dan za dnem jo je hotel povabiti na sestanek; pisal ji je navdušena pisma, polna goreče ljubezni, toda vsako je še vrgel v peč, kajti z nobenim ni bil zadovoljen. Slednjič je pa le eno oddal na pošto. .Ves teden je v nervoznem kopr-nenju čakal odgovora, a ga ni bilo. Pisal je v drugič... spet zaman. Pisal je desetkrat in ker še ni bilo odgovora, se je slednjič ojunačil in kratkomalo zahteval v odločnih stavkih, naj pride na sestanek. Pisal ji je: Preljuba moja Oktavida- Da, zopet Ti pišem, jaz, Tvoj Ga-ston. ki misli edino le na Te ki ki ne more dalje prenašati ločitve. Nesrečna usoda je dosedaj hotela, da se še nisva sestala. Prosim Te iz vsega svojega srca, da me prenehaš mučiti ln mi dovoliš sestanek vsaj za nekaj minut. Ah, gledati Te ... govoriti s Teboj! ... Kakšna blaženost, kakšna sreča!.. Od onega dne, ko sem Ti povedal prve besede svoje ljubezni, ko sva skupaj čakala tramvaja, je že pretekla zame cela večnost. Le z največjo težavo sem odkril Tvoje ime in Tvoj naslov, kamor sem Ti nato pisal pisma... Toda od onega tako kratkega trenutka niti pogleda več, niti besede več!... Ničesar več ne vem .. Ta položaj pa ne more trajati večno, kajti jaz umiram od hrepenenja po iebi, Ti moja predraga! Pridi, oj pridi, v četrtek zvečer ob pol sedmih spet na isto tramvajsko postajo! Da se pa ne zmotiš, kajti videla si me šele samo enkrat za par trenutkov. Ti hočem točno opisati, kako bom oblečen: temnorujava obleka, klobuk in črevljj iste barve, kravata modra, srajca in ovratnik bel. V gumbnici bom imel veliko rdečo vrtnico, v roki svetle rokavice. Piši ml hitro, da ne poginem od ko-prnenja. V žareči ljubezni Tvoj Gaston. Veselo žvižgaje je vrgel pismo v nabiralnik. Bil je poln zaupanja, kajti njegove slutnje so ga redko varale. Ko je tri dni pozneje dobil pismo, je z navdušenjem prerezal ovitek. Ves srečen ie vzdihnil: — Vendar že! In čital je: Gospod! Na sestanek pridem točno. Da pa ne bo pomote tudi z Vaše strani. Vam hočem opisati svojo obleko: pridem brez klobuka, brez ovratnika, brez suknje, z zavihanimi rokavi, z gorskimi črevlji št. 45, izborno okovanimi, in z debelo gorjačo z železno konico. Vedi pa tudi, iante moj. da merim 1 meter 88 cm in da tehtam natančno 108 kg. Na svidenje tedaj v četrtek zvečer na tramvajski postaji, kakor je zmenjeno. Oktavijin oče. Mož je namreč vsak dan brskal po torbici svoje hčerke in je tako oni dan slučajno našel v njem Gastonovo pismo. (Po francoskem priredil —ž—.) Meh za smeh Nadebuden sin. Moric: »Oče, to tj je švindel! Na vra-radoveden vpraša, kako mu je ugajalo v razredu. Mori: »Oče. to ti je švindel! Na vratih je napisano I. razred, pa da bi ti videl, kako izgleda! Klopi so lesene in miza nI niti pogrnjena!* Trdožive živali. »Da, res je! Živali so zelo trdožive. Zadnjič sem opazoval ribo, ki se je še v kotlu, ko so jo že kuhali, premetavala..« — »Ah. kaj to! Pomisli — včeraj sem sedel z ženo pri kosilu, pa mi je nenadoma priletela v glavo že ocvrta gos!!« Zadrega. Cetrtošolka (skrita za vogalom, sama pri sebi): »Ta je pa res dobra — medicincu sem napovedala sestanek ob štirih, juristu ob petih in akademiku ob šestih, zdaj pa sede vsi trije kar ob dveh na klopi!« Zarekel se j«... »Milostiva, to je najnovejše komaj došlo angleSco blago!« — »In ne oble-di na solncu?« — »Nikakor ne! Saj je ležalo že več kakor eno leto v izložbi ...« Razume svoj posel Starinar (mladeniču, ki se mu je ponudil v službo): »Tu imam odlomlien urni kazalec. Kaj je to?« — »To je zobotrebec cesarice Marije Terezije.« — »Dobro, sprejeti ste!« Raztreseoost. Profesor (ki je na sprehodu padel v jamo aipoenico ter se nato z veliko težavo zopet potegnil na suho, po kratkem premisleku) • .Hm ... kaj pa sem pravzaprav hotel tu notri?« Ga že pozna... Mama (ki se je v drugič poročila z nekim profesorjem, svojemu sinu iz prvega zakona): »Dragec, zakaj si tako hladen napram svojemu novemu papanu? On je vendar tako prijazen s teboj!« _ »Oh, ti ga še ne poznaš, jaz sem ga imel dve leti'« Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo. morejo se citati tudi ponoči En primer: ^^AVIC E JC Li iTJ: Damam finega okusa Z. Mahnic-Gorjanc Pridite-vidite- kupite! se priporoča najkrasnejša zaloga baržunastih in filc-kiobukov. — Baržun klobuki od Din 120, filc klobuki od Din 90 naprej. modni salon Kopitarjeva ulica Stev. 1. Žalni klobuki bogato v zalogi — Spaterie oblike Preoblikovanje, moderniziranje, hitro in prav pocenil Šport Nedeljski nogomet v Ljubljani Nepričakovani rezultati v I. razredu. V nedeljo se je odigralo več prvenstven rih tekem. Rezultata tekem prvorazrednih • moštev sta iznci *dila, kar seveda v nogo« metu, ni redka prikazen. Splošno sc jc ra« čunalo na visoki zmagi favoritov 1'rimor« ia in Ilirije, ki pa sta precej odpovedala. Na žalost moramo konstatirati, da sodnik prve tekme ni vodil z ono vestnostjo, ki bi morala biti vsakemu sodniku sveta. Da slični nastopi vplivajo skrajno kvarno ta« ko v moralnem kot v sportno«vzgojnem ozi ru, je razumljivo. Obsojati pa moramo tu« di obnašanje gotovega dela publike, ki sc ne da opravičiti niti z nepravilnim načinom sojenja sodnika. Rez. Ilirije jc porazila rez. Slovana z S : 1 (4 : 0). Ilirija jc tehnično in taktično nadkriljevala svojega nasprotnika, ki jc skoraj ves prvi polčas igral z 10, drugi pol čas pa z 9 igrači. Rez. Primorje : rez. lien mes 6 : l (3 : 0). Primorje v vidni premo« či. Slavija : Krakovo 3 : 1. Moštvo Slavije je bolj vztrajno. Pcnonija : Reka 1 : 1. Skoraj enakovredni moštvi. ASK Primorje : SK Hermes 3 : 3 (2 : 2) Primorjaši so v splošnem zapustili vtis dobro vigranc. strcniranc celote, čijih nos jgomet je predvsem v tehničnem oziru na preccj visoki stopnji. Skoda in kvarno je, da se pusti od nenaklonjenega sodnika vplivati. Kar se tiče posameznih igralcev, je treba puvdarjati nesigurnost vratarja Ermana. ki nor.i izključno krivdo na obeh prvih golih. Branilski par dober, zaostaja pa za krilsko in napadalno vrsto. Slamič boljši od Jan« čigaja. Krilci so bili v drugem polčasu bolj« ši kot v prvem. Viadiš napreduje od tek« mc do tekme ter napravlja simpatičen vtis zlasti vsled svoje fair igre. Buljevič po« žrtvovalen, toda nekoliko slabši kot pro« šlo nedeljo. Moštvu manjka dober vodja napada. Dramičanin za enkrat še to ni, vendar ima za to mesto dokaj lepih last« nosti, v prvi vrsti v podajanju žo<;. Erman do svoje blczure dober; oba gola sta bila mojstrsko delo. Uršič prodoren, samo pri streljanju preveč okleva. Izmed kril boljši Čamernik. llcrmes jc s svojo igro presenetil, kajti igral je z nevideno požrtvovalnostjo in ko« ristno. Škoda, da igra preostro, kar jc za nasprotnika življcnsko nevarno. Hcrmcža« ni so igrali s silnim članom, katerega so prvi uspehi šc povečali. Izborcn jc bil obrambni trio. predvsem pa je opravil ogromno delo levi branilec in vratar. Tema gre glavna zasluga za ugoden rezultat. V krilski vrsti neumoren Jesih, dočim sta bi« Ia oba stranska krilca precej šibka. V na« padu je ugajal Zalokar. Dobro sta mu sc« kundirala Klančnik in Burja. Tudi desna stran napada sc je izkazala. Kratek potek: Takoj spočetkoma doseže Hermes d--a go' , ki bi jih moral Erman I ubraniti. Za tem sc moštvo akademikov še« le znajde. Prvi uspeh doseže Uršič, kmalu za tem izenači Erman s krasnim strelom, ki jc zadivil gledalce. V drugem polčasu zviša Erman na 3 : 2. Elczura, ki ga je že prej ovirala, mu jc sedaj popolnoma onemogočila sodelovanje tako, da jc le štatiral. Hermežani nc vzdr« že ostrega tempa, Primorjaši stalno napa« dajo. Proti koncu sc Hermes osvobodi iz napadalnega obroča. Štiri minute pred kon« ccm diktira sodnik enajstmetrovko vsled problematičnega handsa v kazenskem pro« sioru, kar prinese Hermesu izenačenje. Še nekaj napadov Primorjašev in sodnik od« žvižga. Sodil jc tekmo g. Vodišek, čigar nepra« vilne in krivične odločbe so demoralizira« Ic moštvo akademikov. Žvižgal jc nevidne offside, najhujša krivičnost pa je bik od« ločitev, ko je prisodil enajstmetrovko Hcr« mesu, ki jc bila tako dvomljiva, da jo on sam nc more smatrati za pravilno. Tudi je bil od kazenskega prostora preccj odda« Ijcn. Menimo, da bi morala SZNS ukreniti po« trebno. da sodniki ne izrabljajo svoje ne« omejene oblasti nad tekmujočimi klubi. SK Ilirija : SK Slovan 1 : 0 (l : 0) Ilirija si je le s težavo zagotovila dve važni točki. Njena igra je bila tako medla, da kljub številnim napadom ni mogla do« seči efektnejše zmage. Izgleda, da se je na« pc.d privadil na vodjo Martinaka, ki pa se« daj nc more nastopati v prvenstvenih tek« mah. Napad nima vsled tega pravega vod« jo. Mladi Žitnik jc bil dober le v početku, pozneje pa je prišel iz koncepta ter se ni mogel znajti v novem roiljeju, vsled česar jc prešel na desno krilo. Krilska vrsta je bila na višini samo v prvem delu igre, v drugi polovici je duša moštva, Gabe. povsem popustil. Dckleva neumoren, vendar slab. Najboljši jc še bil Vcrovšek. Obrambni trio z izjemo nekaj napad, do« bcr. Miklavčič jc storil svojo dolžnost. V napadu sta se trudila Kreč in Herman. Do« berlet je bil vsled nesportske geste izklju« čen. Slovan jc igral s tako požrtvovalnostjo, da mu ni bilo mogoče priti do živega. Opa« žilo pa sc je predvsem veliko razliko med kvaliteto obrambe in napada. Dočim je bi« la prva v vsakem oziru na višini, jc na« sprotno napad odpovedal. Omejil se jc na sporadične prodore, izmed katerih so bili trije prav opasni. Ker pa Slovan nima šu« terja, so vsi njegovi prodori končali ali v outu ali z intervencijo Miklavčiča. Kratek potek igre: Takoj v početku pre* vzame inicijativo Ilirija, ki jo tudi obdrži dalj časa. V tem delu jc Dobrlct zabil zrna« gujoči gol ter priboril s tem svojemu klubu dve točki. Ilirija stalno napada. Odlikuje sc vratar škofic in Marchiotti, zadnji pa igra preostro. Slovanovi prodori končajo brez uspeha. V drugem delu igre skoro ista slika. Vendr se Slovanu posreči, da za nekaj časa blokira nasprotnikova vrata. Treh zapored« nih šans ne izrabi Slovan. Troti koncu ponovni nanadi Ilirije, ki pa ne pr .nesejo uspeha. Tekmo je vodil g. Kramaršič. Pokazal je, da je dober sodnik in da se zna upreti go« tovemu delu publike, ki vidi v njem svo« jega eksponenta. Vendar jc spregledal ne« kaj foulov Slovana. Sploh pa bi bilo želeti, da se naša nekatera moštva odvadijo pre« ostre igre. Rumunija : Jugoslavija 3 : 2 (1:0) Zaslužena zmaga rumunskega moštva. Naša državna nogometna reprezentanca jc v nedeljo v Zagrebu doživela poraz, ki jc tem bolj občutljiv, ker je vsa šport« ska javnost pričakovala, da bodo naši no« gometaši prcdvcdli tako igro, da bo ostal dragoceni pokal, darilo kralja Aleksandra, k: jc vreden četrt milijona dinarjev, v naši posesti. Žalibog je prišlo drugače. Vzrok za ta poraz leži predvsem v do« cela napačni sestavi naše reprezentance, kateri jc manjkala v prvi vrsti homogenost. V moštvu so bili gotovi igrači, ki so kot posamezniki dobri, vendar pa se niso zna« šli v svoji okolici. Dobro delo jc opravil Friedrich v golu. čeprav gre tretji gol na njegov račun. Poleg njega gre največja za« sluga branilcu Ivkoviču, da naše moštvo ni doživelo šc večjega poraza. Rodin jc bil zelo slab. V krilski vrsti je bil dober sa« mo Kunst. V napadu jc bil še najboljši PercI, ki je zabil oba gola za naše moštvo. Rumunska reprezentanca je igrala z ve« liko požrtvovalnostjo in elanom ter je do« kazala, da so njeni zadnji rezultati docela reelni. Rumuni igrajo bolj na prodore in bolj visok nogomet. Najboljši del rumun« skeg-a moštva je bila napadalna vrsta, ki je igrala zelo hitro in za nasprotnikova vra« ta zelo nevarno. O rumunskem moštvu se more reči samo najboljše. Ono jc imelo tričetrt igre v svo* jih rokah. Ostale nogometne tekme MARIBOR: V nedeljo sta se vršili samo dve prvenstveni tekmi, pri katerih pa sta sc oba mariborska vodilna kluba prav slabo odrezala. ISSK Maribor : SK Piuj 4 : 4. Tekma jc ostala neodločena in tako jc Ma« ribor izgubil važno točko Maribor jc bil siccr ves čas v veliki premoči, vendar pa pred golom ni imel prave sreče. SK Ptuj je ig-ral zelo požrtvovalno in jc z doseže« nim rezultatom lahko zadovoljen. SD Ra« pid : SK Svoboda 3 : 1. Dasi je imel Rapid za nasprotnika šibek klub, jc vendar do« segel nizek seore. Svoboda je bila v defen« zivni igri zelo dobra. Zlasti jc bil dober vratar. Rapid ni več v svoji stari formi. Pri tekmah je bilo razmeroma malo glc« dalcev. ZAGREB: Concordia : Hašk 5 : 1 (2 : 1) Hašk je sicer nastopil brez Friedricha, Kunsta, Marjanoviča, Grdeniča in D. Zi« naje, vendar pa je moštvo Goncordije pred vedlo tako koristno igro, da je njegova zmaga docela zaslužena. SARAJEVO: Sašk : Slavija 4 : 0 (1 : 0). Prijateljska tekma v korist olimpijskega fonda. DUNAJ: Senzacija prošle nedelje je bi« Ia zmaga BAG nad Amateurji s 3 : 1 (1 : 1) Nadaljni rezultati so: Rapid : Hakoah 2 : 1 (1 : 0), Simmering : NVacker 2 : 1 (1 : 0), Admira : Rudolfshiigel 6 : 2 (1 : 2). PRAGA: Čehoslovan : DFC 7 : 2, Slavi, ja : Hungaria (bivši MTK) 2 : 1, Vršovice : Čafk 4 : 2. Hazena Ilirija : Atena 13 : 1 (7 : 0) V nedeljo jc Ilirija sigurno in z veliko goldiferenco odpravila v prvenstveni tek« mi svojega bivšega najresnejšega rivaia Ateno. Predvedla jc v vsakem oziru su« periorno igro, ki ji oslabljena Atena ni mo« gla nuditi resnejšega odpora. Igra sama ie biia dokaj nezanimiva. Igralo se je v pre« cej ležernem tempu in precej po domače. Najboljši del ilirijanskc družine je tudi topot tvoril napad, ki pa se očividno ni mnogo trudil. Tudi ostali del družine te predvedel v vsakem oziru lepo igro in uspešno zaustavljal malo nevarne iu nc« pogoste napade Atene. Tri Ateni je ornem« be vredna samo Černetova v golu, ki je tu« di topot branila sigurno. Ostale igralke so bile inferiorne svojemu močnemu nasprot« niku in predvedle znatno slabšo igro kakor po navadi. Sodnik g. Sancin slab. Počasen tempo igre je vplival tudi nanj. SK Mura (Murska Sobota) : SD Adria (Trst) 20 : 8 (10 : 4) V nedeljo je gostovala v Murski Soboti najmočnejša hazena družina v Italiji, SD Adria iz Trsta. Nastopila jc v prijateljski tekmi s tamošnjo SK Muro, ki jc že s svo« jo zadnjo zmago nad dosedanjim prvakom Ilirijo pokazala svoje visoko kvaliteto. Svo« jo moč je Mura dokumentirala tudi v tek« mi s siccr precej handicapirano družino Adrije, ki je bila prisiljena radi obolelosti dveh najboljših igralk nastopiti z dvema rezervama. Tekma, ki je bila zelo napeta in v drugem polčasu nekoliko preostra, je kon čala z rezultatom 20 : 8 za Muro. Igra je bila po večini odprta, odločilna pa je bila za končni rezultat napadalna vrsta Mure, ki je igrala taktično in tehnično odlično in vsak napad zaključila z ostrimi streli na adrijin gol. Njej se oslabljena obramba Adrije ni mogla uspešno zoperstavljati. Mu ra je postavila na igrišče homogeno in vi« grano družino, ki bo v končnem boju za prvenstvo Slovenije poleg Ilirije in Maribo« ra zelo resen konkurent. V družini Mure se jc osobito odlikovala na desnem krilu Jonaševa, ki je bila tudi najboljša igralka na terenu, pri Adriji pa je predvedla najboljšo igro srednja napa« dalka Zlobčcva I., ki pa ni imela zaslombe pri svojih soigralkah. Krilska vrsta Mure ofenzivno in defenzivno zelo dobra, branil« ka taktično izborna, samo nekoliko pre« ostra, vratarica dobra. Pri Adriji, ki je ime« la najslabši del v širši obrambi, predvsem vratarici, je bilo opaziti napačno kritje in plasiranje. Poglavje za sebe tvori publika. Jc siccr zelo številna in bi za Ljubljano pomenila vsekakor rekord pri hazena tekmah. S svo« jim neprestanim in neumestnim vzklika« njem in bedrenjem pa lastni družini več škoduje nego koristi, kajti družina igrajoč r.a drugem terenu in pred drugo publiko ne najde zaslombe, ki jo jc vajena, in pri« dc iz koncepta, kakor jc to žc parkrat do« živela. Sodil je g. Peterka v prvem polča« su izborno, v drugem polčasu ga jo publika spravila iz ravnotežja, vsled česar jc neko« liko popustil in jc igra na momente posta« Ia preostra. Družina Adrije jc bila ljubeznivo in zelo prisrčno sprejeta ter deležna od strani športnikov kakor tudi ostalega prebivalstva Mursko Sobote največje pozornosti. Zapu« stila jc utis zelo disciplinirane in športno dobro vzgojene družine. Gorsko kolesarsko prvenstvo Slovenije Josip Šolar, prvak za leto 1926. Na znanih vrhniških ridah se jc vršila v nedeljo kolesarska dirka za gorsko prven« stvo Slovenije. Za to dirko jc vladala na Vrhniki, kjer se jc lani ustanovil športni klub «Nauportus» (zakaj ne «Vrhnika»), veliko zanimanje. Vzdolž celc 6 km dolge proge, zlasti na startu, pri gostilni Lukan, kjer jc najboljši pregled na progo, in na cilju jc bilo zbrano mnogo občinstva. Po« leg funkcijonarjcv Kolesarskega podsaveza za Slovenijo so sc pri pripravah in organi« zaciji dirke, ki jc bila brezhibna, odliko« vali gg. I. Grom ter Giril in Franc Malava« šič. Poleg dirke za gorsko prvenstvo sc jc vršila dirka vrhniških kolesarjev, ki so star tali kot prvi. Skoraj sanic mlade in sveže moči, ki jih moramo smatrati za prav iz« boren naraščaj našega kadra kolesarjev. Iz« idi so bili nastopni: 1. S. Jcsenovec 14.57.2, 2. I. Oblak 14.57.4, 3. F. Zalar 15.18.4, 4. F Zalar 15.18.4, 4. J. Potrebuješ 17.26, 5. V. Krašnja 17.36.6. Gorski prvak za Slovenijo za leto 1926 jc postal Josip Šolar (kol. Ilirija), ki jc zmapal po krasnem finishu v času 13.456 ter "zopet pokazal svoje lepe kolesarske zmožnosti. Ostali so dospeli na cilj v r ložite 20 Din na Andrei Ham, Trbovlje I., Berško 63 10311 Damske plašče v vseh modnih barvah iz čiste volne od Din 3 0 do 780 nudi F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Razstava v izložbi vsak veče od 6. do 8, ure P. BARBORIČ UUBL3ANA, Mestni trs št. 7 preoblikovanje vseh vrst damskih klobukov po najnovejših oblikah. — Točno in ceno; L. Mikuš ~ LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic Stari dežniki s« nanovo oreobiečeio. Samo^onf" so'pravi ,Penkala izdelki, ki so označenii z imenom ali varsivfnv^zmmho.' DELOVODJOj za železarno in elektrarno sprejmem ♦ s 1. novembrom. V poštev pridejo samo ♦ starejše moči absolventi slrojno ali elek- J trotehnične šole. ♦ Ponudbe na železarno in elektrarno ♦ A. Pogačnik, Ruše. 10163 a ♦ ♦ ! Velika izbira - najnižje cene! | Zimsko perilo, copatc, rokavice, sviterje, klobuke, dežne plašče. l Čevlje, čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošnoznana tvrdka 1 JAKOB LUN, Maribor, samo dlavrii trg 2. Naznanilo preselitve! Staroznana tvrdka vljudno naznanja, da se je s svojo prodajalno preselila iz dosedanjih prostorov v svoje novo opremljene lokale Turjaški trg št. 6 ter upa na nadaljno naklonjenost svojih cenjenih odjemalcev Za tazpečavanje cenenih in prvovrstnih ročnih gasilaibov oddam okrožno ali generalno zastopstvo. sposobnim in delavnim gospodom, ki so v .industriji itd. dobro vpeljani ter razpolagajo s primernim kapitalom za manjša sklad šča, se nudi ugodna prilika dohodkov. — Cenj: ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko .Ogenj* 10173 a Potnika le za Štajersko sprejme oečje podjetje z upeljano znanko. Ponudbe na ogl. odd „Jutra" pod „Stalen 77" za Ljubljano in bliž-no okolico sprejme večja že vpeljana veletrgovina žganja. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Alkohol. 104» Zastopnika Trg. sotrudnika oz. poslovodjo, prvovrstno moč, sprejmem za trgovino z mešanim blagom z 15. novembrom event. 1. decembra 1926. Pogoji: vešč slovenskega in nemškega jezika, dober prodajalec. Prednost imajo tisti, ki reflekti-rajo na stalno mesto. 10113 a Učenec >. trgovino z mešanim blagom se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Jos. Laagariek, Marenberg. POTNIK s šoferskim izpitom želi premeniti mesto. Ozira se Ie na ugledno upeljane tvrdke. Ponudbe na upravo Jutra pod „Agilen" JC4Sia TOVARNA na Štajerskem v bližini železniške postaje, obstoječa iz 5 oralov -arondiranega zemljišča, vodne sile 30 k. s., žage in tvornice za lesne izdelke se kakor leži in stoji po ceni proda. Vpraša se pri upravi Jutra" 1C445 a ^^^ && ^^^ J 20 ZIDARJE!/1 I plača 7-8 Din na uro, se sprejme takoj na „Meksiki" Abacljeva cesta t. al" «JUTRO» It. 259 S Torek 5. X. 1926 Rene La Bruyere: - 2 Hektorjev meč Roman. 1 o nežno, smelo obličje se je zdelo ustvarjeno iz samih nasprotij. Mehki, obenem pa nekam porogljivi nasmeh je izražal viteško nrav starih francoskih plemičev, pogled je bil poln prezirne neodvisnosti, kakor bi smehljaje izzival smrt. Vsa galantna hrabrost XVIII. veka jc odsevala v tem pogledu. Spominjal me je francoskih gard, ki so tako viteško umirale pri Fontenoyu. ali pa tistega cveta francoskega plemstva, ki ga ie Ludvik XIV. poslal v boj na svetogothardsko ravan — plemstva, ki ga ie sultan, videč njegove plave lasulje in s (trakovi obšita odela, zaničljivo imenoval »dekleta« ... In ta »dekleta«, ki so bila na bojiščih prav tako doma kakor v •budoarjih in salonih, so s svojimi tankimi rapirji prodrla vso strašno silo janičarskih vrst. Tako, teleban?« ie govoril podporočnik. ^Praviš, da nimaš več prostora za oficirja Njegovega Veličanstva?... Ali veš, da se lahko s silo polastim tvoje škatle? Ob določeni uri moram biti pri svojem polku in moj konj si ie v teh prokletih rupab pokvaril nogo..i »Saj sami vidite, gospod plemič,« ce je oglasil voznik, spotniki so stlačeni kakor slaniki v sodu.c Prav tisti mah pa ie brleči plamen svetiljke posvetil v kotiček, kjer je smrčala Sainte-Emerance. Za nos me vodiš, obešenjak! Med damama, ki spita tukaile, je še ilovoii prostora zame.c ^Pa vstopite, gospod oficir, in se pomenite z njima,« je pristal postiljon, z žalostjo misleč na izgubljeno napitnino. ."Ali sta vsaj mladi in lepi?^ je vprašal potnik ter si s prelestno podjetnostjo zavihal brčice. -He, he! Ne bo vas treba pomilovati, ne. Marsikdo bi vam zavidal druščino srčka, ki sem ga davi naložil na voz. Ne pomnim, da bi bil kdai vozil tako prikupno stvarco: pravi biserček je!... Zato pa je druga tem hujše strašilo.-: »Hvala za pouk. Gledal bom, da obrnem oči v pravo stran.« Jadrno sem si potegnila oglavnico na obraz in sem se naredila, kakor da globoko spim, med tem ko ie neznanec z vsakatero opreznostjo zlezel v predel. Ko je nekaj časa napenjal oči, da bi prodrl skrivnost najinih oglavnic, se ie odločil za kanonico in je prisedel k njej. Težka kočija se je spet premaknila in me je iznova nebiago zazibala v sen. Od samega trepetania pred umišljenimi nevarnostmi sem skoro že zaželela resničnih... In res. Sredi mojega spanja je nekaj zlovešče zahreščalo in voz se je stresel tako silovito, da sem se zbala za svoje kosti. Bila sem uslišana, še boli, nego sem želela: prigoda ie dobivala tragično lice. Preplašenim vzkrikom, kletvicam in rezgetanju konj se je pridruževalo obupno vpitje uboge Sainte-Emerance. »Na pomoč!... Na pomoč!« ie tulila. »Morilci!... Zaklati nas hočejo...« Najin tovariš je bil že zbujen: pravkar je napenjal svoja dva samokresa. »Ne bojte se ničesar, gospodična.< ie rekel z galanto hladnokrvnostjo tistih dni'. »Kdor se vas hoče dotakniti, bo moral preko mojega trupla. Tako govoreč je skočil iz kočije. Strahopetna nisem bila nikoli. Ne da bi utegnila pomisliti, kaj delam, sem izdrla oficirjev meč, ki je ostal na sedežu, in sem planila za najinim braniteljem. Tema je bilo kakor v rogu; dež je lil izpod neba; toliko da sem razločila pet ali šest nepridipravov z obešenjaškimi obrazi, ki so vihtili ogromne goriače. »Oho, lopovi!... Oho, kanalje!...« je kliknil podporočnik ter sprožil svoja dva samokrasa. Njegovima streloma ie odgovoril strel z nasprotne strani; toda preden so potniki v notranjosti kočije utegnili planiti na pozorišče, so se spustili napadalci v bes ter so izginili v goščavi. »Ph!« je rekel mladi mož, »taka sodrga ni vredna, da bi jo zasledovali; pustimo ta posel kraljevskim biričem.« »Samo da se ne bi vrnili!« je vzdihnil debel trgovec, ki se ie vračal s svojim blagom s semnja. -.Tega se ne bojte,« je odvrnil postilion, t gospod oficir ilh je preveč dobro sprejel. Taki zlikovci se malokdaj lotijo ljudi in zvamejo podplate pod pazduho, kakor hitro nalete na človeka, ki se jim postavi po robu. V hudournih nočeh, kakršna je nocojšnja, zavalijo kako drevo na cesto in se okoristijo z zmešnjavo potnikov, da jim pokradejo prtljago. Najbolj žalostno je to, da so jermeni porezani in eno kolo strto: ne moremo se ganiti z mesta.« Tarnanje se ie vzdignilo z vseh strani. V globini kočije je zajokala Sainte-Emerance, češ da umre od strahu, ako bo morala prenočiti na cesti. Neka debelušasta, vesela meščanka, modistka po svojem poklicu, neka pravaarica, ki se je zdela takisto pergamenasta kakor spisi, ki so ji gledali iz polne torbe, in neka redovnica-karmelitka, ki je tudi potovala z nami, so jele kakor v en glas prositi, naj jih spravijo v kako zavetje, kjer bodo vame razbojnikov in burje. Trgovec, ki je poznal okolico, je nato predlagal, da bi šli vsi v bližnje selo, kjer ie živel spreten in pošten kovač. Med tem, ko bi nama on popravljal škodo, bi se gospe posušile in odpočile. ■.Rad jih popeljem tja«, je dodal, »a ne čisto sam. Odločna mož, ki bodo čuvali voz, se tu ne manjka. Gospod oficir nai gre z nami, zakaj malopridneži bi se utegnili lotiii dam, da se znesejo nad njimi in jim pobero nakit.« Mali oglasi, Icl služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—» Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t •—. NajmanjJl znesek Din Koncipijenta tudi začetnika sprejme s t. novembrom t. 1. dr. Fr. FiUb, odvetnik v Ljubljani 27321 Klub ljubiteljev športnih psov :i svojo odborovo sejo v »re.! ., 6. t. m. -b 311. uri r * ajeiKa ljubljanskem dvoru. 27S2 pnanega, zdravega m poštenega, sprejme pegama frbar ra Kakeke. — Vse drugo po dogovori. 27473 Učenca i dobrimi šots&mi spričeva- ii sprejmem v trgovino meš. h',1-.:. Italijanščine rmoin: imajo prednost. Ponudbe na ozi^sni' oddelek cjutra* p^d • Marljiv učenec*. 27^75 Vozovi V zalori imam različne roč-1.0. to\orne in vozeve na it-resih tvzmetih\ — Dobro VrDeliana kovaška in kolar-slia ' obrt. Frevzamem vsa uročila in pejravia. Toč-l a in solidna postrežba — , rCe ugodne! Proti računu t.' vzame tudi ktiarski les. rriporoča Matija Terlep, f-iška ' 'Tjublisna 7), Sv. Hcrceia cesta. »7 Avtomobile vsakovrstne in motorna ko-31--., r-opravlja najbolje, naj-Iritreia in najceneje Flor-vanli'.-, Karlcvska ccita 22. 213.1 Popravila klobukov v*eh vrst sprejem« modni »aioa £:u,i'.:.-Mašiš. L;ab-|jaua. ' «039 Pekarno Viatati v najem, cvtn!. »udi kupim. — Brez izjeme .aprejmem tudi vele- »U Faropekarno, in sicer le »iobro idočo. Nastopim fca- k ali čet 6 mesecev. — N r v »claHtem oddelku ~ 27316 klavnemu občinstvu vljudno ^aznatjam. da seru prevzel s 3. oktobrom pekarijo v Zeleni ia-mi (prej pri Belaku) in se tem pc lrr. uajtopleje jiripročam." Mihael Janko-vič. 27543 Popravila klobukov Prosim cenjene odlemaice. »'a Tih čim prej vpjšljejo lafi' p-avocas^e i^otenm riroroča J. Stemberger. cesta 9. St«SS Šivilja »a p-rilo tu obleke se priporoča cenj. ilr.mam. Naslov pod š.fro cSoiidna* sa op!, oddelek cjutra*. 27SSS Fina likarica 7..1 moško perilo in pomočnica z. bivanje se sprejme takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. iTTš.4 Trgovsko vajenko pridno in p: steno, sprejme takoj v trgovino mešanega tlscz Zvelbar, St. Jernei. 27?S> 15—161etno dekle ~ sr-rejme takoj star?,1-samsk: uradnik z-5 kuho iii a hišna opravila. Ponudbe n.-* oglasni oddelek £-JutTa> rod šifro «51užba». Učenca pošT^uih jrfsrše^ j? r ? j 3 e na podružnico cjntra» v Celju. 27659 Lesni strokovnjak absolvent Mahrove trg. šole s 15!etno prakso kot skla-diščnik, fagovodja in rsv. nstelj. želi" stalne službe. Nsjraje kot kupovalee, pre-jrinalec za štajersko. Naslov pove oglasni oddelek c-Jutra >. 27555 Trg. pomočnik manufskturist, išče mesta. Ponudbe na ogl. oddelek cJutra> pod . PREMOG - DRVA a Ilirija« Kralja Petra trj Ster. 8. Tel. 63 Zabojev Pisarniška moč Gospodična z odvetn. prakso išče mesta od 3.—č. pop. — Fonudbe na ogl. oddelek cjutra* pod cTakoj 97*._ Ekonom vojni invalid z enoletno ekonomsko šolo in večletno prakso, išče sluibo iateria i ,Spar\ Gre event. tuii kot ■ 1 sprevo-inik kake acencije ali j sluga v hotel. Govori slov., i srbohrvatsko. češko, angle- ' ško in italijansko. Ponudbe na urravo d .VojašJine prost* na podružnico cjutra* v Celju. ■»Ti-1! C (do^e Učenko •prejme m za trgovino z ir. -?. blagom. b:ti mora polenih staršev iz dežele ter e primemo šolsko izobrazbi ic nad 15 let stara, ^ana in rtac*vnnj. v t'.s:. A. Potokaz. trgovina z *»; nr.im blasjtr. Brezje pri Maribor,:. " Mladeniča 17—IMetnega rprejmem t« ■ .iic:neir:, skladiščnika. — rredrtavhi se pri SploSni Eletoro - drtiibi, E^šerjeva »lica 3. £7758 Drvarja ■ i ragsn:,= s'avbne. ua lesa iščem. — letvam prodaja damskih čevljev ia dečjib plaičtv. L bljina. Tat-:r 2. pritličje ^7736 2 prodajalki ir.anufakturne strok" s*e'-r -rt takoj. Ponudbe s na-,. rro zahtevkov in dose-• ■ t:-cc službovanja se pre->..o'na og! oddelek Jutra S-nutaitura Kranj*. Služinčad Kuharice, sobsrlce. elužk.-7;;.. rrstunje. blacajničarke itd. dobe v Beogradu pojasnila o s3n?b»h v Berou Ekonomtia. Vasina 11. 27SM ■\ajenca intelicent-nega in s primerno ši-!. izobrazba) takoj sprejme trgovina z žeieznino Breznik š Fritsch, Ljubljana. 27:71 isče-o Mesto učenca v drogeriji. želi mladenič, zdrav, krepak, z dovršenimi 4 razredi ntmuaiije. Oskrba če mogoče, v bili. Cepj. ponudbe poslati na ogt. oda. cjutra*. koder se izve natančen naslov. 27790 Vi Več čevljarskih pomočnikov dobro izurjenih sprejme jod ■ godnimi pogoji tovar-i.a čevljev Ivan Cirman v Tir. Siiki. Poizve se v Prr-»T-ovi sli:i 9 — dvorišče. J7S80 Mesto učenca v v, ma-ufakturni trgovini želi mladenič, zdrav, krepak, z dovršenimi 4 gimnazijskimi razredi. Oskrba možnosti v hiši. Cenj. ponudbe je poslati na ogl. odJ. cju;ra*j koder se izve natančen naslov. 277S9 Inkasant reduciran vsled skrfeija obrata, išče primerne sina-be kot sluga, potnik, inka-sant »U kaj tličneja Ponudbe ta oglzsni edde-ei cjutra* pod »Uro «Ve=*.en ia ttarl'iv £!>». 27030 Vpok. rač. uradnik s trgovske, izobrazbo, govori več jezikov, isce primerne službe. Cenjene ponudbe r... oglasni oddelek "cjutra* pod cBeaucirans. 276?3 Prodajalka galanterijske stroke Eeli premeniti mesto (gre tudi za biagajničarko) najraje v Linbljani. Saf".cv v c;las. oddelku cjntra*. 2T52S Prodajalka mrfane stroke (začetnica), ie!i mesta v Ljubljani. — Zmožna je tudi galanterije. Nastopi takoj ali 1. nov. Cenjene ponudbe na oglasni oodU'k -Jurra* pod šifro cMlajia mcč>. 27517 prodam več;o množino. Vprašati v Hiišerjevi ulic: it. 3, dvorišče. 27737 Premog in drva nabavite najceneje prt tvrdki V e 1 e p i 3 P.udoll. Na zavrteb it 1, Vodmat. 204 Tovorne vozove lahke samce, ra tovorno težo od 800—1300 kg. popolnoma nove. prodam po nizki ceni. Naslov v ogl. oddelku cjutra*. 27661 BSA motocikelj S'"3 HP. skoraj nov, zelo ugodno prodam. Cena se poizve in ogleda s« pri St. Kenda, Maribor, podzastop. BSA motoc.. Tattenbachova št. 19, pritličje. 27S93 Avto £rezera!no poplavljen, radi tolezsi predaš. Strojna kolesa in zadnje pnevmatike nove. meč 80 konj. sil. — Porabljiv laiko n tovorni. Cena US.000 Din Ponudbe pod iAvto> na podružnico «Jutra> v Celju. 27657 Radiomaterijal stružnico, drsajke. šestOo, kompas in te^n^čne knjige proda Pre:-nar. Marijin rrs 3 Majhen avto rabljen, dober fabrikat. in če je tudi za popraviti, ku_ pi uprava veleposetva. Prosim samo stvame ponudbe s točnimi podatki in navodilom ter cene na oglasni oddelek pod šifro . 27104 Kupim opravo 23 manjšo špecerijsko trgovino. — Naslov v oglasnem oddelku . 27S44 Jugoslov. znamke kupujem. Naslov pove ocrl. oddelek «Jutra>. 27S73 Skladišče odda v sredini mesta Elsk-tro-dmfba, Mestni ? 27756 Lokal za mesnico s stanovanjem ali brez oddam. — Kaslov v oglasnem oddelku cjutra*. 27S41 Lepo vinsko klet s hramiimi sodi za 256 hI v^a oddam v najem s 1. novembrom. Cenj. ponudbe na: I. Knez. Ljubljana. 27S3S Sostanovalko sprejmem na hrano in stanovanje. — Ida Mahorčič, NVolfova ulica 4.H. 27S&6 Sobo za souporabo kadar prihajam v Ljubljano, iščem. "Ponudbe pod značko cKurlf.rs* na ogl. oddelek . 275S5 Namizne hruške debele,-lasten pridelek, ca. T-000 kg takoj "proda M. Kočnik, šoštasj. 27654 Konjsko seno prešano v balah, garantira-n rdravo. v^č vagonov kupim. — Ponudbe ž navedbo množine in nakladne postaje je poslati na osiasn: oddelek «Jurrs> pDd 27S30 Korenja lepega debelega, okrog £00 kr takoj proda Novak J., Novi Vodmat 13S. p. Moste. 27572 I j Krasno stanovanje i v Kranju, z v?em konfonom zamenjam s sličnim v Ljubljani. Pod cUeodna zamenjara> na o g!, oddelek . 27SS7 Opremljeno sobo s elekrrično razsvetljavo in posebnim vhodom oddam v Novem Vodmatu štev. 6.. 27990 Prijazno sobico s posebnim vhodom, takoj oddam v sredini mesta gospodični za 300 I>ln mesečno Naslov v oglasnem cddelkn < Jutra?. -7S91 m>77. 2m Stenografinja in strojepiska sa slovenski, nemški Ln srbohrvatski jezik. išče mesra pisarniške moč: ali blagajničarke. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek" cJu:ra» pod šifro . 27547 Kuhar z debrimi spričevali želi mesta v hotelu ali restavraciji. Pismene ponudbe na oglasni oddelek '-Jutra* pod šifro . 27S61 Vzgojiteljica s triletno prakso otroškega vrtca, išče službe. Nasiov v oirlasnem oddelku . 27S45 Posteljo kompleino in visoko omaro proda.-:. Naslov v oglasnem oddelek -Ju!ra>. 27523 »n Motorno kolo cP o u g 1 a s*, model 192*. ."t X 11 HP. skoraj nerabljeno. prodam za 14.000 Din. Naslov v cziasnem oddelku . ~ 278S4 Drva nnstere ln bukov« odpadkt cd parketov ter mebka drva dostavlja po nizki eenl na dom paraa žag« V Scaj oettl » Ljubljani, ta eorem «iia kolodvoroa Pri odvzema večje mnoSine er.a-tet popust- 193 Tehtnico Zi 1000 kg. masivno iide-iano. ma!o rabljeno, z novejšim sapiralom ter mečan dobro ohranjen voz zaprav. Ijivcek po nizki ceni prodan. Naslov v oglasnem eddelku cjutra*. 27TS6 Pozor, žage! Juemniki, stražniki, vrtai-Li ia dntgi stroji za žage. dalje raaltčni leseni vijaki ia večjo množino 5'S matie ro niaki ceni preda tvaa £:rak. Maribor. Pobreika cesta 15. !6TS3 Češke vrste damski filcktobuMri samo 12«) Din. Vsa popravila najceneje. M:-dna" lopa št- 10. Vodnikov trg. 27Š15 »Slovenski Narod» letnike 1916—1926. deloma trdo. deloma mehko vezane prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 27963 Usnjen jopič skoraj nov. ceno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 27S33 Otroški voziček s streho, še skoro nov. predam v Novem Vodmaru — Društvena ulica 43. 27T77 Klavir poučuje po najboljši metodi gospodična. Naslov v ogl. odd. cjutra*. 277SS Klavir poučujem začetnike tudi v n k o 1 i c t Ljubljane po 7.30 Din. — Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra* pod .Klavir 1*. 27716 Prosto stanovanje d - rita zakonca brez otTok. Pojasnil? daje Hemic. Karlovska 20. 27566 Kože polhovke, krtove la r»eh vrst divjih fivafi kupuje D. Z d r a v I č v Ljubljani, Florijaaska nlica *rev 9 21601 Tiit«Tiitao zlato kupuje po cajvisjib cenah Černe. juvelir LIuMiaua VVotfnvs ol t Instrukcijo b; daj"al dijak VI giatMrij. rezr. iz vseh predmetov (tudi iz franooscine) za stanovanje in zajtrk. — Event. nemška konverzacija. — Iv. Skala, I. drž. gimnazila. 279S4 Nemška dama uči nemščino ."konverzacija, gramatika itd.} Naslov pove oglase i oddelek cjutra*. 27S37 Stanovanje 4 ali v«aj 3 sob. sobe za služkinjo, kuhinje, kopalni-i ce in pritiklin v centru me. sta Ljubljane, v stari ali novi hiši. iščam ta takoj ali pozneje. Cena re igra vlotre. seveda ne pretirano. Cenjene j<>nudbe z navedbo cene. opis' stanovanja iu natančen naslov se v'j-adno prosi na oglasni oddelek cjutra* pod cSaainos: 14*. 27S14 Opremljeno sobo lepo. v centra mesta takoj oddam boljšemu gospoda ali dami. Naslov v oglasnem oddeiku cjutra*. " 27562 Stanovanji lepi. v novi hiši v predmestju oddam cd 1,—13. oktobra ia sicer: Eno stanovanje im3 S sob&. kuhinjo s souporabo kopalnice in pritikliae ter nekaj vrta. Drugo stanovanje ima 2 sobi, kuhinjo s souporabo ko-paiuice, pritikline ia vrt. Cena po dogovora. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cStanovanje oktober*. 27360-a Lepo sobo oddam. Naslov v oglasnem oddedku cjutra*. 275S3 Opremljeno sobo lepo. z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam na Vojvoie Mišica cesti 21 I. 27570 Opremljeno sobo oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek cjatra*. 27S29 23 a 'd* a Za dijaka ■irugošolca realke iščem pri dobri rodbini stanovanje z vso oskrbo. — Ponudbe ca oglasni oddelek cjutra* pod c300—600 Din*. 27626 2 visokošolcema oddam lepo sebo sredi me-s*a. blizu univerze. Naslov v ogL oddelku cjutra*. 2. 27STS Dijak :š-"e stanovanje i'sobo) v sre-dirf mesta. Naslov v cgl. oddelka cjutra*. 27S53 Dijaka sprejmem na stanovanje tn hrano. Elektr. razsvetljava. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 27SSS Sobo v mesta oddam, najraje z vso oskrbo. Naslcv v 'ogl. oddelka cjutra*. 27S49 Enodružinska hiša z velikim vrtom in gospodarskim poslopjem se proda. Kralja Petra eesra 74. Studenci pri Mariboru. 27503 Na dražbi bo prodana pri sodišču v L'uiomeru dne 3. novembra 1926 ob U 9 uri bivša Haupnnanova gostilna v Križevcih pri Ljutomera, z 12 orali zemljišča. — Pojasnila daje notar v Ljutomeru. 27314 Hiša v Dol. Logatcu s velikim vrtom naprodaj. Pojasnila daje g. Degleria v Dc-L Logatcu. 27S93 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje oddam : rakoucema — če mi posodita 2000 Din. Ponuibe na ' oc!aani oddelek cjutra* pc-d cTakoj »n00>. 27S5.J Sobo ' s separirar.im vhodom takoj oddam solidnemu gospodu v Kapiteljski ulici 5. 27535 Sobo s r".sebnim vhodom iz st*p-nika oddam v bliSai z<-šte Naslov v oglasnem oddelku cjatra*. 27545 ")premlieno sobo iščeta 2 visokošolki t ali brez hrane pri boljši družini Ponadbe na ogl. oddelek cjatra* ped šilro eSoba 2*. 27516 Sobo z zajtrk ets išče dijak .'nčiteljijčnikl. Ponadbe na oilasni oddelek cjutra* r-od ct"čite»jiščnik». 27Č32 Visokošolca •prejmom kot sostanovalca blizu univerze. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 27536 Psica ovčje pasme lepa. 6 mesecev stara, je utekla od hiše. Kdor bi ve. del zanjo te prosi, da proti nagradi sporoči lastniku: Anton Fatur, Podrožnik — Večna pot 7 . 27533 lzguMjtnv Broško inaprsna zaponka' simova kost v ziatem okviru sem •.zgubila v soboto popoldne na potu- Mirje. Gorhpova, Gradišče. Selenirurgova. Fre. šemovz. Stritarjeva. Mestni trg. Zidcvska steza in Kongresni trg Ker drag spe-min, prosim vraiVv proti dobri nagradi. SeiuL Sirje št. 11. 275S1 Ha^nc Več gospodov sprejmem na ceno domačo hrano. Naslov v ogrnem oddelku cjatra*. 27696 Modeli ravnokat d u i i i ta codnl salon Stuchlv Mašks Ljub-Ijana. Židovska al 27(t4t> Visokošolce iprejmem na stanovanje z zajtrkom v bližini bolnice. Naslov v oglascem eddelku cjutra*. ^TU® Za vojne invalide in vdove! Premog po znižani ceni de-Lmo v p-onede!jek. torek in sredo. t. j. 4.. 5. i 6. t. m. vsakokrat od 3—6. ure pop. pri Udruženja vojnih invalidov, vdov ia sirot. Krajevni odbor v Ljubljani — fentpet-erska vojalatca. — Z^Iasiti se je s člansko knjižico, točno cb naveder.em časa. Odbor. 27S34 Znamke Kdcr pošlje 10 Din dob1' moi ' baš irT.i n o v cenik znamk Et. 3 in k temu 50 raz'ičnih bol- I garskih znamk. I Izidor Steiner trgovina maraka. Brci tta i Savi. 2754S-a hka m že prihajal ž njo dež in mraz. Vsakdo naj si preskrbi čim prej najboljše „D0K0" čevlje, ki zdrže najdel) časa. Vsak 10 kupec dobi par čevl ev zastonj, i,D0r0l(. Ivan Čarman, Prešernova ulica štev. 9, dvoršče E egantna precizijska ura za znier. o ceno se dot> va po vseh boljših trgovinah z urami Nova senzacija: Nova senz.icija'1 KRES. \eobhodno s/edst o za gus. odinjstvo in 'tir ste Z 1 komaaom zakurite št- d ln k. likalnik, raz-ijreiete k ešče za lase, kak'r tudi nogre e:<| mleko ali čaj 73 dojene.-a. Ne Kad1 in nima dnha. V škatij'd je 3J Kosov. — Cena o D n. Kdo: enkrat rabi, zahte>a vedno. Kupite il rreittčaite se! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBH S f m Najlepšo vUo v VRNJACKI BANJt | i prodam | al' pa s ne mem ■ družabnika zarad premož.nja. Vila .SPLENDOR* "j stci na naMepšt m krajo m ie opr m. ei p. m z na moderne šim Koir.ior on Na vil :e K dolg Državni h povkarn1 bank Vcčpc.e | lastnik in:en:er VA A D. P0?0.:C ■ Vrniačka Ban-a 10181 t ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ aai Prehojeno svinjsko meso prvovrstne ka-iovost po 'zredno nizki cen. Prešone ocvlrlie od slanine po 5 Oin kg, in la domačo svinlslio most znamke J. P. v sodih po 50 100 n 200 Kilogramov po najnižjih dnevnih cenah prodaia tvidka euoia Popouit, Ljubi ona, ggBHgsBgaHassaasag Sobo s posebnim vhodom tn vso pc strežbo iš-!e gospod s 15. oktobrom — najraje v Sp. Šiški. 27532 Varilni aparat t'5eh«-ejapparat rabljen, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra* rod šifro cK. K.» 27S20 Bukovih drv suhih, kupim večjo množino Ponudbe z navedbo cene na Veliko restavracijo in trgovino i mešanim blagom, tik velike industrije, urodno prodam. Naslov v ogl. oddeika cjutra*. ~ 276-33 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam na Gasilski cesti 9 — Šiška. 27867 Samski trgovec agilen, pristopi kot drulab. nik k mešaai trrovin: s kapitalom 50—t>:a. ali prevzame kakšno dobro i''očo podružnico « kavrijo. Dopise ca oglasni oddelek cjatra* pod cTrgovec 17*. 27317 Opremljeno sobo oddam takoj. NaeTcv v ogL oddeika cjatra*. 2751S Prazno sobo s pr.sebnim vhodom, oddam tsk:j v sre-lini mesta. — Naslov v oiiaaca oddelku cjutra*. 2756J Konj. hlev z remizo , . .. oddam takoj v n a j e m pri 2 prazni SOD! hisi Tabor št. 2. Več pove v sredini mesta oddam ta-plsaraa odvetnika dra. Ma- koj zakonskemu paru. — oglasni c-ddelek cjutra* pod , jarona, Miklošičeva cesta 1? Naslcv v c glasnem odd"'ku cloO*. 27S37 ! 27S74 t .Jutra*. 27964 Ljubljančan najboljših le- — izobražes. znatajen. želi znanja. Dopise pod cVelik ia simpatičen* na o;L oddelek cjatra* 27556 Gospod ki poseduje v vrednosti čez 100.000 Din in z dobro idočo obrtjo, želi znanja z gospodično dobrega srca, ki ima kako posest ali obrt. Dopise pod značko cSrečra bodočnost* na ojlasn: oddelek »Jutra*. 27S22 Strojepisna dela ; sm-ejmem na dom. Ponudbe pod šifro cDelo na dom 22* 27531 Pozor! Pozor: a 7 prostorov l sobi za gosti no 1 soba z go v no, » sralne soce. klet kegliišce. sadn zel -njadr.i vrt so takoj na raz ol go. Tud z dum je hiša zaloi- na. Najemnik bo ^ovpodar hiše mam ma e >n %e!ike hiše ia penier i me