Rusija je proglašena republika.
Kerenski je proglasil Rusijo za stalno republiko. General Kornilov je bil aretiran. Domača vstaja je v Rusiji popolnoma potlačeni.
—Kdaj odktarakiajo vojaški novinci?' Program je sledeč: Novinci« iz distriktov 9, 12, 19, in' 20 se mobilizirajo v sredo ob 8 uri zjtrtraj in se morajo zibrati na W. 9tih. in Lakeside ave. nakar se odpeljejo v treh posebnih vlakih iz Clevelandia v ChiDlkothe. Vlaki odpeljejo ob 9., en »četrt na Idteset in ob pol desetih. Vlak pelje preko Big Pour proge. V teh treh vlakih bo vsega skupaj 1830 mož. Vojaki iz 14., 17. in 18. distrikta se zbirajo v .sredlol ma mt 6th St- in Lakeside ave. ob 8.i'5 iffi vojaki iz 7. 15, in 16. (slovensikegia) distrikita tse mo-bilizirajb ob 8.30 zjutraj v sredo na W. 3rd St. in Lakeside ave.
—V nedeljo, 16 sept. so' olevelandski židje praznovali svoje novO leto. Po njih štetju je to 5678. leto.
—Dr. žu-žembeflk bo zgubilo precej, članov, ki gredo v ameriško armatdo. Da se društvo »ti> njih poslovi, jim priredi zabaven večer dne 18. sept. t. j. v torek .pri Mirs. Oberman. Prijatelji kluba in članov so vabljeni.
—V sredo začnejo kopati fundament za btojdoco konven-cijsiko mestna dvotrano na St. Clair »ve, in E. 6th $t. Treba je izkopati 65x00 kubičnih jar-dav zemlje.
—*Eid. B. Haserodt je vložil v soboto svojo prošnjo za županska kandidaturo. Prošnje so podpisane od 8300 ktožavlja-nov. Program Haserbdta je: Mesto rora nemudoma nabaviti velike tovorne avtomobile da se "jih po&lje ma deželo, kjer kupujejo tira no direktno odi farmarjev. Talko nakupljeno hrano se bo prodajalo direktno odjemalcem. S tem bi se živež znižaMfca 50 procentov. Cestni železnici se ne sme dati več pravice, . Ida vozi po mestu, ampak meisto naj prevzame ielezmico m jo vcfchi. Od' policije in ognjegascev se mora odstraniti vsaJkia politika Policiji in lognjegalscem naj se plače povišajo. Mostna elektrarna se mora povečati, tako da bo vsak' prebivalec Oevelanda la-foko rabil mestno elektriko.
—Gharles Baker, državni socijalistični orgamizator, tki je bil žia enkrat Obsojjen radi napadanja nia vojaško službo, je fbi-1 v soiboto ponovno na sodniji odlbOlien, da se je izjavil, da so "slackerji" najboljši patrijoti. Postavljen je bil pod $300 varščine, r—Jutranji list "The Cleveland Plain Idealer" je zvišal sedaj ceno <tuijii onim listom, 'ki se na< dom dostavljajo. Številka vfe-Ija 2 centa.
—Prihodnji oddelek vojaških novinucev odide 3. oktobra. Imena Slovelncev, ki tedaj odidejo, priolbčimo v prifhodnji številki.
Bp. —Slovenska naselbina pn-| redi v pondeljek zvečer vsem Onim Slovencem, ki so klicani if ta teltoi v armado Z jed. držav, posBovilni večer, da taflco poka-1 <zemo požrtvovalnim sinovom i slovenske domovine, ki so se ' vpisali v armado svobodnih ; Zjed. držav ^naše spoštovanje I in jim voščimo prečno poti i (Radi tega pozi vi jemo vse one Slovence iz 23. va'rde, ki 90 klicami sept. aJi 21. sept, da odidejo k armadi, naj se zbe-i rejo nocoj zvečer, t. j. 17. sept. I v Grdinovi dvorani ob 8 uri. I* Vojaška komisija mesta Cle-velar(dta je skupna s trgovci tega Okraja preskrbela za dober k i ealbaven večer našim sloven-* iskim fantom. Na razpolago bfo 1 i prigrizek, pijača in smodke ter
ite popolnoma zastonj« in zabava še boljša, pridte gledaliških igralcev in v dvorano, in sicer iz j&ih mestnih gledališč, drom, Miles in Priscilla. pito bo nekaj ameriških renskih govornikov, tabo večer jako prijazen mina vreden Vabljeni so irsi oni slovenski rojaki, klicani v vojno službo, i tega <pa njih prijatelji odniki. ISdovemska nasel-5 željna posloviti se od najboljših sinov, Iki gre-•oj za svobodo. Brez izjest« torej vsi. r. Vesel, slovenski me-daroval $1.00 za tobalk kim vojakom. Zadnjič nO $23.25, danes $1.00,
avl 400.000 Clevelandča-ili dve tretini vseh most-ebivalcev, se je zbraik) v ► popoldne med Euclid 1 square ter med 40. ce-t se poslovijo od tisooev znancev in prijateljev, rajo ta tekten v armado, r Cleveland še ni videl 1 večje množice in mogoče tudi •kalko vecjw mesto kot je Cleveland. Ljudstvo se je zavedalo, I za kako važno tnalogo so izbra-■ ni ti naši novi vojaki, "ki gTedo •uničiti Ikiajzerizem in militari-jzem. Parado so otvorili veterani ki so leta 1861 se borili, ipfel se odpravi suženjstvo v Zjed. itfržavalh in vieterani iz le-I ta 1898, ki iso šli v vojno, da uničijo špansko tiranijo. Novo vpoklicani novinci so nosili po-I" menljive napise s seboj. Naj-^ bolj poanemljiv je bil napis no-' vincev iz 6. kiistrikta. Pred no-r vine i tega okraja je korakal človek, oblečen * v uniformo f nemšikietga ikajzerja iz leta I 1914, ki ponosno viftiti meč in Rime uničiti vse narode. Takoj Paa njim pa je korakal drugi tklajzer, ikajzer iz leta 1918, ves i, zavit, ranjen, obvezni, opirajoč se na bergilje — kajzet^ iz £ leta 19(18, \io dospejo tja ame-P rišiki vojaki in naredijo kaj-Ijaerju konec >za vedmo.
Ruska republika ustanovljena.
jFeitrOgrajd, ■ 16. sept. Kerenski je izdal sledečo prdklama-cijo ruskemu ljudstvu: Usta-ja generala Kornilova je potlačena Toda velika je zmešnjava radi tega punta, in domovina se nalliaja v nevarnosti. Ker je treba narediti konec notranji negotovosti, kar se tiče državnega reda, naznanja začasna vlada, leta je odredila republikanski nafčin vlade, in da je Rusija v bodoče republika, Kornilov, aretiran.
Pefcrograd, 16. sept. \Kerem-siki je zmagal ponovno nad svojimi notranjimi sovražniki. Politična (kriza, ki je nastala, je srečno premagana, novi ministri so imenovaini in Kere^ ski bo vladal močneje kot prej.; Imena novih ministrov se v! kratkem naznanijo. Zajedno s j tem naznanilcm prihaja vest,| da je bil general 'Kornilov aretiran, in poleg tega, da so Rusi pošteno zmagali Nemce pri Rtgi.	* .
Vojaštvo je lojalno.
•Ruskk) vojaštvo je lojalno in udamo Kenenaflcijiu. General Aleksijev, ki je 'bil poslan od Kere^skija, da aretira generala Kornilova, je poslal sledečo brzojavko v Pie.tragra!d>: Dne 1,5. sept. ob i o. uri zvečer so 'bili aretirani general Kornilov, Lokomski in Romanovski ter polkovnik 'PlevčevsJki. Člani preiskovalne komisij« . pridejo v Mihlkv ob 12. ponoči, nakar jim izročim ujetnike. Priprav-lje"i smo aretirati še druge generale in častnik« ikalkor bo komisaja naročila. Vse čete v Mbhilevu so lojalne in priznavajo mojo avtoriteto.
Ljudstvo je razburjeno.
Po celi Rusiji vlada veiliko razburjenje radi usode Korni-lava. (Skoro nikjer se ne čuje zahteve, ida se Konilova kaz-! nuje s mrttno "kaznijo. Vlar da sama se nahaja v veliki za-j dregi. Vlada je namreč upelja-la smrtno kazen za vojake na fronti, in vojaki na fronti so bili usmtčeni za veliko manjše grehe kot jih ima Kormilov. Setdaj če Komilotvu priztaPese-jo, morajo pri zanesti obsojenim navaidnim vojakom ali pa celo dd<praviti 'smrtno kazen. General Kornilov je znan kot najboljši rufefki general, bil je ved1^ loj a km, dtžial z revoluci-jomarno vlado v najhujši stiski in njegova revohicija je pote-i kla ibrez prelivanja krvi.
Kornilov ne bo usmrčen?
Novo imenovatni minister notranjih zadev, Kiškin, se je( izjavil, da vfeda napram Kor-nilovu ne (bo postopala s skrajno istragostjkx Našla se (bo pot,1 da se Kornilovu prizanese. Si-j cer pa bo posebna komisija j viso zaroto popolnoma preis-kiaik, in od te preiskave bodejo odvisni nadaljni koraki na-pram Kornikmt. Vlada je izjavila, Ida Kornilbv sam ni oc^j govoren za revolucijo, ampak njegov polkovnik Vladimir Lvov, katerega je Kornilov poslal s posebnim naznanilom Kleretisikiju, toda Lvov je na-j lašč (napačno poročal Kornilovu (kot kar mu je Kerenski poročil.. To je Ktomilova tsiko zjezilo, da se je dvignil nad Kerenskija. :
Kere"ski je zdrav.
Kerenskii (ki je bil zadnje čase precej bolan, je zopet zdrav Ikljuib dejstvu, da deluj« skoro osemnajst ur na <fam, V novem ministerstvu, katero je Keren-
Ljudje umirajo na cesti.
Washington, 16 sept. Ameriška vlada je dobila opis strašnega položaja, ki vlada v Varšavi. Poročilo se glasi: "Iaabraženl bogati ljudje v Varšavi, ki so včasih dajali ogromne svote za podporo siromakov, danes sami beračijo na cestah. Izobražena dekleta, ki so zdravnice, učiteljice in drugih boljših poklicov, se prodajajo nemškim častnikom zia kos kruha. Ker na tisoče družin nte more plačalti renta, so bili pometani na cesto in sedaj spijo na ulicaih, skupaj z mačlki in psi. Dve tretini prebivalcev Varšave je beračev. 75 procentov prebivalcev si ne more kupiti dovolj hrane, in le 25 procentov prebivalstva se iborno preživi. Bolj sil-.nejši berači so udrli v gledaH-
\šev, usiiniljeno dvig^Q roke
kruha. Pri vsakem desetem ko-ra/kiu dobite mrtvega otroka, pa tuldi starejše osebe leže na tleh. Clolvek, ki pride prvič v mesto, misli, da je prišel v kraj, kjer je kolera in 'kuga divjala več let Pogled ma te nesrečne ljudi je nepopisen. Na stotine oseb se vidi na cestah, kako se jim napne celo telo, potem pa popadajo mrtvi na tla. Taki prizori se ponavljajo vsako uro, in ljudje so se že privadili. Misijo si: ''Danes umreš ti, jutri pa mene dobijo mrtvega." Mmogo tisoč ljudi je znorelo od lakote in pomanjkanja. Tupatam srečaš znanca, ga ustaviš, nagovoril, debelo te pogleda, izbuljene oči te nevrjetnla gledajo, potom pa odkima z glavo, gre naprej aH pa se mrtev zvrne pred teboj. iNemška vlada afb-softutno ničesar,ne naredi, da (pomaga prebivalstvu. Vsak ži-
da sproti zapleni i z.31 %sv ojo 11
zagledal avtomobil, v katerem je ibik> sedem mladih fantov. Takoj je nekaj isutnil. Skočil je v avtomobil in z revolverjem prisilil fante, da so zaipiedjali pred policijsko .postajo. Avtomobil je bil ukraden. In dočim so te fante aretirali, pa so roparji prišli v saloon John Mu-rano, 9114 Woodland ave. blizu poflkijske posrtaje iri odnesli $80. Tet j i napad se je izvršil v prostoriih (kavarne na 41126 iSt. Oair ave. katere lastnik je Mihael Kos. Štirje ban-Iditje so se pripeljali v vetikwm avtomobilu, odvzeli $40 Kosu
I,' —Roparski tnsapalcPi, .popolno-^ ma enaki Onim v divjem zapa-se tafko silno množijo v
ro ibrez moči. Partoči med so-vboba in nedeljo je bilo ttwli več
» 43 St je korakali po St. Clair ave in 13. cesta, (ko planejo ma-Phoma trije roparji nad njega.
podro na tla, mu odvzamejo |mro in vse kar je imel pri sebi,
sta usila, enega pa je zadel.
^ ^	q-l .tlti
p""t strani 10 rioiKist ocijuiiui
mM?*	J	M I	II	M	I
»T The b—t adr«rtbinx mMum toll	■ ■ ^ ^ I — _ ■ ^^ ■ — ^ ^ fM ^ ^ ^^___■ _	IgMied three awe«k
rMih inoiiooTLiTb * ' " ■	I	Vmb ■ VA Al ■ V	I■ VmA	■ Vr\i£' ' i a__ * as11
w I! ^^	■ IIJ1I 111 1 IBIIL mM - »_M |VI11| I mm Jl	Offia^ Qi»»n of 85 Slove- j g
1 African .ptni, ror^.gn	■ ■ «f ^^ M ^m M ■■ |%|| Wm MaM ■ ■ ■ ^^ ■ ■■A J0M	nian Societies BDd Organi- S
f I ta UOfiMf* only	^H ^m ^m H H ^m >	lil
W I I Ml I MI	zauon*. j j ' W A A^I^f A A Aall wA
I 1	11
1-- NEODVISEN I1ST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	'-'
1 c.',.L ■ ■ ■	■ ■ iS -In ■■ , ■ , .'I ■ , 1 ;r. ■■ ■ 1 ■ ■—E	, s
NO. 108. CLEVELAND, OHIO, MONDAY,»SEPTEMBER 17th, 1917	LETO X. — VOL. X
Nocoj je poslovilni večer slovenskim vojakom v Grdinovi dvorani.
400 mark nagrade Nemcu, ki ujame prvega ameriškega vojaka.
T';W%v
Kajzer ponuja krvavi denar.
iLomdbn, 16. sept. Nemci na ■zapadimi fronti so začeli čutiti, Idta se nahajajo na zavezirišBci fronti vafiji dddeldlc iameri«4ce-ga vojaštva Kajzer je razpisal nagrado onhn neonskim voja-Ikbm, ki ujamejo prvega ameriškega vojakta. Nemilki gene-rail, iki .poveiljuje 11. rezervni diviziji, je razpisal nagrado 400 mork olnemu vojaku, ki pripelje prvega ameriškega vojaka zivegia ali mrtvega. lAlngleži so to pronašli iz zapis-miika nekega pruskega nare<ini* Ika, katerega so ujeli pretekli
tetjen.
Ameriški vojaki so nevoljni
Ameriško taborišče, Francija, 16. sept. Ameriški častniki so iadop nevoljni, ko so zvedeli od Angležev, da j« kajzer raa-pisoil 400 mark nagrade k> tri teldtne počknic onemu nemškemu vojalku, ki vjame prvega ameriškega vojaka. Neki ikapi~JoS tan «e je rzjavil: '1Ne vem, ko- • lijko je 400 mark vredirih, toda toJikot rečem, da bo oni nem- i iki vojaik,^ ki bo skušal prvega | Amerikanca vjeti, pošteno za- | služil tri tedne počitnk v pek-hil
• "" "' ■■■ ■'	■ 1 "* !a
Submarini v ameriških vodah?
si: Pri ovinku1 rdke černa so Italijani odbili napad 'Bolgarov. V dkiolici iMonaistirja se vršijo večji artilerijski boji. V jezersficem okraju se je včieraj vrstil silovit boj, iln francoske čete so iztrgale siotvražniku vas Podgradec ter pognale sovražnika toki jMtmvut I«ta, štiri 'kilometre severno od Podg^radca.
Na angleški fronti.
London, 16. sept. Uradno piOročilo anglešlce vlalcte se glasi: Zgodaj včeraj zjutraj stol Nemci napadli pri Hargin-oourtu pod varstvom artilerijskega ognja, tod'a Inemški napad je bil odfcit s strojnimi puškami. Pri BulDefcourtu !in Lombartyzde smo včeraj nenadoma napadfli Nemce v njih strelnih jariktih in jim povzno-ičili tešike z^ube. 60 Nemcev smo ujeli. Na francoski fronti vlakfci mir. Amerika svetovna ižitnica.
Washitngtion, 16. sept. V bk>-doce ne dobi niftilce nobenega živeža i-z Zjdcf. držav, uriti mev-tral-ci niti zaveznillai, razven če ta Iziveiž pomaga, da dobijo Zj. diržave zmago nad Nemci. Francija», Anglija, Rusija in Italija, vs$ države bodejo morale natančno dlojkazati, da niti tem fiimt živeža, (kupljenega v Zjed. državah, ne gre v nemške Ikraje. Nevtrakev se pa v .bodoče niti upoštevalo n« bo. Do^tfiga. koKdkat ioMk .Zjed. drlžave prisiljene, ker če se slkrajno ckortofrnicno ne bo postopalo, bo zmanjkalo živeža in materijalla (po celem svetu.
Propad nemške socijalističnG stranke.
^Berolin, 13. sept. Nemška socijalistična stranflca je izidala ^droičilo, da je socijalistična stranka v Nemčiji tekom Vojne silno nazadovala. Leta 1914 je .štela socijalistična stranka 1.085.900 članov, toda ktos je le še 243.000 članov v nemški socijalistiloni stranki. To naza-idovanje stranke «e ne molre 'pripisati drugemu upljiviu Ikot dejstvu, da je kajzer dVe tretini nemških socijalistov dal pobiti na fronti.
—V soboto, 15.'sept. se je odprl lov na veverice. Mnogo slovenskih lovcev je snažilo že ves teden svoje pinšiloe za lov. Obeta se letos dobra sezona.
lAtlantsIko pristanišče, 16. seipt. Neki nemški submarm operira v Atlaaiitskem oceanu prav iblizu ameriškega obrežja. Dosedaj je bil napaden samo e11 pa'imik šele, in sicer rve>-ki angkeški. Poročila o drugih napadih še »nis<o Idospela. Napadeni angleški parnik je klical s pomočjo brezžičnega br-zojava bližine ladijte, naj mu pridejo na pomoč, 'Brezžična brzojavka je nazBiaajala, <fa je bi) parnik tnapa*kn in streljan od nekega mi b marina 60 m H j vzhodno od Nantucketa. JVsi parmiki,prihajajoči v atlantska pristanišča, naznanjajo, da so doibiili spotoma svarilo, naj se odbijejo iNantucketa in Cape-Race, ker preži tam (neki nem-3ki subrnaiiti.
^ vaMkik AkiMi je 4>ila voe-
raj amerieka vlada, posebno
pa mornariški oddelek ker se je nahajal prddsednik Wilson tnia*loio!vu predsedniške jahte Mayflower Jahta je odpljula precej daleč na morje, i"n kapitan jaJh'tiet je nemudoma dobil povelje od vojnega tajništva, da se mora talkoj vrniti v pristanišče. Bali so se, da bi su-b-marim napaklel predsedniško ja/hto. VeŠ torpednih rušilcev
je '•feimudomia ddipljulo na morje, kjer so poiskali predsedniško jahto in jo spremljali v var-nqf .pristanišče.
iVsem je dnanb, da je lansko leto prišel meseca oktobra j nemšlki submarin v ameriško pristanišče Newport, Mass. * Ta saibmarm je btl imenovan U-53. Ostal je le ®ekaj ur v j pristanišču, nakar je odpljul, in takoj je potolpdil pet anglešr kih pamikov ,ki so pljuli bik; | mi ameriškega obrežja. Sulh *| marin lahko pride popolnoma ; dktito na ono pot, kjer parniki med Ev napo in Ameriko ter naredijo lahko ogromno (škodo. Parnik, ki <Jcjbi klke na pomoč na Štirokeni n*»ju, ■ danes ne smer ki na potira^
ke, ki prJdiejb n^ pomoč, ^ mnogokrat lo se JNemct poirani ižtehrali brezžičnega brzojava, da so blržiije parnrke ipdical) na ipomoč sami, kakor bi bili na- | padeni, toda ko je parnik prišel Ibtizuv je bil nemudom»| torpediran od Nemcev. Zato danes nobe11 parnik ma motjti nW pomaga drugemu.
(koalicijski kaJbinet, kjer bi ibile zastopane vse stranflce, in od •take vlade se pričakuje uspeha. ,
Položaj na fronti je izvrsten.
iGeneral Palčinski, , novi vojaški general Petrofradskega distrikta se je izjavil, da Kornilova revolucija ni upljivala nilova revolucija ni upljivala. je vojaški pioiložaij na vseh frontajh veliko (bolj urfoden kot j'Q bil. Brzojavke, m dohajajo iz fronte, naznanjajo^ da se ru-riki vojaikii veliko bolje počutijo kot prej. Nov vojjni duh jih je prešinil, in vsepovsod ddlbi-jajo nemške napade. Puntar-ske četel, ki so prej bobeg^ile, se zopet vračiaijb v taborišča. General čerbačev, l^i zapoveduje na rumunski If^nti, je izdal ruskim vojalkom isijajno portoči lo? v katerem |opom in j a na dolžinost Rusija d<a varuje deželo tujega sovražnika.
Rusi v ofenzivi.
Petrograd, 16. sept. Ruske čete nadaljujejo z ofenzivo v Riga okolici. Pri ICronbergu sq Rtusi vzeli NerrK&n mnogo strelnih jarkov, in CtipnečnO so se morali Nemci umakniti iz Krorobertga Tu so jRiisi ujeli ve(c stotin Nemcev. Jiužno od Pskov železnice soi iRusi o* svojili 'rrHetsto Peine. jTuidi mesta Ketidon in Sizeral so prišla v rusko dbJast.
Socijalisti se s^ljo.
Geneva, 16. sept. JBCer je Švedska kršila ®evtralnost, so se začledi socijalistični delegati ki bi rakti itiikaj sklepali o mednarodnem mru, seliti iz Stodk-holma. Slotcijalisti ne zaupajo več švedski vladi. Baje se bb mirovna konferdnea socijalistov vršila mekje v Svicil
Rim molči o vojni.
'London, 16. sept. Laš/^o uiraidfto poročilo danes molči o novici, ki se je razširila v zavezniških krogilh, da so namreč laške čete osvojile vrh gorel sv. GalbrijelaL Pač pa na-zmiainja avstrijsko uradno poročilo, da so Avstrijci ponovno napadali laške postojanke na vznožju te gore i® ujeli 23 laških (častnikov in 533 mož. Nalrtalije pravi dunajsko poro čilo, da Lahi z vso silo neprestano obstreljujejo vrhuinec gore.
Boji v Macedoniji.
Pariz, 16. sielpt- Francosko uradno poročilo o bojih v 'Ma-cedbhrji in Balkanu se gla-
Ljudje umirajo na cestab.
Anglija ji panudila mir?
Ami&terdam, 16. sept. Tu so se razširile govorio?. da je Anglija ponudlida mir. Nemčiji.so baje znani angleški mirovini pogojii1. Raje je Angliji resno do miru, in pogovor med nemškim državnim 'kancelarjem in med ikajzerjem se pajbrž tiče nemških mirovnih pogojev.
LJctadon, 16 sept. Tukaj se uradno naznanja, da angleška vlada ni ponudila nobenih mirovnih pogojev, in da so vse govorice in 'novice o tem po-polinoma izmišljene.
Amsterdam, 16. sept. V Be-no(lin je bil poklican nemški kronprkvc, da je navzoč pili važnem pogovoru mett nemškim kajzer jem in med kancelarjem Midhaeliisom.
Amsterdam, 16. sept. (Nemčija in Avstrija ste odgovorili na papeževo mirovno noto, m odgovor obeh vlad se bo priobčil javnosti kakor hitro dovoli paipežev nuncij na Dunaju. Baje se Avstrija kot Nemčija strinjata s papeževimi tminofv-mimi /pogoji, in baje je Nemčija priprav Ijena izsročiti vse naitapane zemlje ha za j.
Amsterdam, 16. sept. Dr. Aulgust Stre sem an, liberalni nepiški državni poslanec, se je izrazil včeraj, da "vsakdo inorec, kdor misli, da bodejo Nemci kidaj izročili Rigo Ru-sioim nazaj. -NafdaJje je Streseni an srlno psoval Wilsolna, ker se vtika v nemške zadeve. Zagovarjal je nemški militarizem
,v " I • - /rnArrrnfi^nn	»n
* ' . * ® ® _ ® .
lago, da se brani napram vsa-. | komu«-, kdor bi hotel Nemčijfll napasti! O miru ne more biti ^ nobenega govora, je dajali nemški dlržavni poslanec. SaH m o meč Ibo odločil mir.
Washhin(gton, u6. sept. Kon gres deluje z vso hitrostjo, da j pravem času dovoli vse pdjO t nebne davke za naidaljeyanje s vJOijne in potrebne s vote, da se ameriška armada čimprej pripravi za akcijo. Dosedaj so sprejmi sledeči davki: $842. J 000.000 dajvkov na osebne in ikompanijske dobičke. Od tobaka se bo dobilo $68.ooo.oqo^ Od opojnih'pijač1 $207000000 iiki. Poleg tega je senatna zbor nrica dovolila ogromno svoto
1.580.000.000 ta vojno. Ta denar bodejo Idobili deloma n davki, deloma s prodajo ban-^ dov. Sodem tisoč milijonov se nujno potrebuje a za ostalo , svoto se ne mudi. Odkar je začela vojna so razne <tržar ve potrošile sledeče s vote za vojno: Anglija $18.000.000. 000, Ru si ja $ i S ooo.cxxj.ooo; (Francija $15.320.000.000, Xta&'fj ja $3.120.000.000, Nemčija $21 300.000.000, Avstrija $i2.00a 000.000 Zjednnjene klržavae ra-čutnajb vojne izdatke za prvo leto na $18.208.000.000.
Kerenski se ženi.
London, 16. sept. Nekaj dnij ^ potegm ko je Riga padla, in mm je Rusija nahajala v najhujši zmedi, si je vzel Kerenski;ner.l kao ur časa in se poročil. Nje-
Val roparskih napadov v mestu.
Cl™ V^OIWEI^K, SREDO IN PETEK.
■',■.-	' ........"T M li1 i 1	1	i W I«i i II ...... I =
JLa Am*riKo - JJ.OO | Z,a Ct*tf<L po polti $+.00 JLa EtSropo - f+jOQ\Vo*ammmna Jte%filKja - 3c
'''	»*—.	'	, mn^i i m lw
' ui nffiiVni	i	" '—	............ '	.i.
BDWARD KAUSH, PMtotmr	LOUIS /. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
BmKI' 'V (-v* " ■ -
Red by 25.000 Shrerius u the Gty of Oevelud and elsewhere. Murtisiaf rates oarefnesL Aaericu ia spirit F treip ia lufitfeoiiy
* Bntortd ms fctmd-dau matttr Jamtary 5tk 1909. at tka post offvct at CUwland, QkhmdtrO* Act*Merck 3rd. 1879._
NO. 1I08. M on. Sep. 17. 1917.
Don't bite the hand that feeds yon.

j tjBfGOil^S^^ 1
(Sereroto Gothardeko olje). Isto umiri bole&ne. boleett. krč« in Jt I Uj	prec«j priročno in dobre za zdravljenje ravno takih »lučajev kot so:
wms^m,^STralgija, zvinjeiyja, odrgs, otekline, otoki« £les%
jCsna SB in 00 centov. V lekarnah vsepovsod.
fgj DOBRO ZA ZVINJENJA. Ur. huk Vmb, Bloom ftald. Moot, nun I plwldoaia tolar. ttt7al«M«: Svlnll Mm al kol.no In koara tif» ptrktcl j
H	nadrcoll Stvnnfta Gothudaklm oljarn, so p—»bale vn bote£l» ln MdaJ **
■op«t dobro počutim."
H _______g
Kupit« Severov« xdnnriki y (lom»čl l«k*rnl. Z&bMTkJte tamo "Seroora". fe G |C Jih ne morate dobiti, naročit« Jih n&nraoat od na*.
I W. F. SEVERA CO, CEDAR RAPIDS, IOWA g
Dr. Sava, št. 87 S.S.P.Z. razvije društveno zastavo 8. oktobra *17. v John Grdinovi dvorani.
» .
■ .A :	i ■ „; . -1......,	iiC^MM
HIŠE in LOTI
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiir v EUCLIDU »iiiiniiiiiimuiiiiiiiiiiii
Nove tovarne, novo mesto se gradi v Euclkfu. Slovenci, kupite lote sedaj, vaš denar se potroji v kratkem.
DANIEL GARAPIČ,
REAL ESTATE
BLISS ROAD, EUCLID, O.	tel. wood 710 w
gliMiiimminoimiiUMUJiUMiiMi^^gL^
i TEL. PRINCETON 183S-L
CRANK ČERNR
JL	SLOVENSKA TRGOVINA	JLj
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6033 St. Clair Are.
Kadar ielite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofone, ploK« v veeh jezikih, posebno Importirane slovenske plošče is stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmet«, obrnite se zaupno na tvojega rojaka. Prodajam {udi na mesečna odplačilo. Točno popraTljanjoiur, zlatnine tn grafofonov. Vsako blago je jamČeno.
Čistenje in likanje oblek«
DOBRO DELO.	NIZKE CF.NE.
kfoike obleke................$14)0 Ženske kik^je.....................80c
Molke euknj«................$1.00 Ženske dolge suknje........$1.00
JopiCl...............................BOc Ženake obleke.................$1.00
Tl» DAMM DRY CLEANING Co.
c-tt3».w 1574 E. 55th ST.	ill
A. J. DAMMposlovodja.
tišL Main 2063 Cay. Central 1690 ■
Mtheltch ||
h T-M • ^OVENSKI odvetnik f|
i	(A TTORNEY AT LAW)	3
Srce bi dali iz scfce za Francjožefa, za Rorina, za Frica, Viljema, sultana — skratka: za vsakega, ki bi ga posadili na cesarski prestol. Seveda, oni nrkfcfar ne misKjb: zafeaj. Pri solflatih so se učili: kri za cesarja in to je vse. »
1 njimi je mekaj drugih Severov, ki so za cesarja, pa tudi ne vedo, zakaj. Skratka: nikdar ga nišo videli in nikdar ga ne bodo, pa se tope v ljubezni leot se tope njihovi možgani na gor-kem eolneu.
Pride ic nekaj tistih, ki $0 delali kdaj v pol-nemskih ali nemških krajih in mislijo, da so Nemci, dasi ne zinajo nemščine. Govore tudi med seboj v neki čudoviti mešanici,t)ki je podobna nekakemu prehodu med človeškimi in živalskimi glasovi. Svojega materinega jezika ne mahajo govoriti — drugega ne znajo in ne preostaja jim drugega kot neke vrste lajanje.
Eni tudi misWijo, da je (habsburški dvor tista skala, na kateri sloni vera in simpktizujejo i njim;s <tem seveda .oldoblnavajo vse tiste orgije, ki so si vršile tam.
Resnica je torej ta, da med naše slovenske pacifiste spada najnižji oddelek naših ljudi, oddelek brez izobrazbe in prepričanja, oddelek, ki da rajši dolar za šnops kot za dober list. Med j rtjimi je nekaj prodanih duš, ki žive od mrvic habsburške mize in ki zagovarjajo staroegiptov-ske tradicije habsburškega dvora radi t6ga, ker imajo v tem svoj kruh.
čudimo se — tako našim kot hrvaškim in drugim pacifistom, ki zagovarjajo Nemčijo, Avstrijo in druge centralno države — zagovarjaj,-s tem, da podpirajo njih imperijalistične težnje. Podpirajo jih na ta način, da ovirajo skupen, organizovan nastop proti Avstro-Nemški — ovirajo pravimo — toda preprečili ga ne bodo. Ml imamo čisto jasno vprašanje pned seboj: z centralnimi vlastmi ali proti centralnim vlastem. Vsak pacifizem — pa naj se sJcriva pod to ali ono teorijo, je navaden <bluf, za katerim se skriva simpatija do kaj »e rja in njegovih pomaga- -čev. Kot premoti čarovnik na pozornici ljudstvo z številnimi besedami, med katerimi izvaja navadne trike, pravtako skušajo vsi pacifisti premotiti javnost — toda javnost jih preveč dobro pozna-
Vprašanje je jasno: ali z centralnimi državami ali proti centralnim državam. In zaihteva-mo jasen odgovor brez vsakih teorij ali izgovorov, kakoršne so navajali strahopetci pred sodnikom Landisem. Brez fraz za ali proti vojni — « vsi moramo biti za vojno, če je vojna samoobramba, nam najbolj jasno priča izjava nemškega socijalista Liebknechta, ki je svoječasno skoro osamljen — a ki postaja od dne do dne večji — ne samo v očeh nen-emških narodov,' ampak tudi med Nemci samimi. In ta je rekel . v pismu,- ki ga je pisal vojnemu svetu v Berlin: j
"Nemška vlada je v zvezi z avstrijsko vlado 1 zanetila sedanjo svetovno vojsko. Zato nosi I Nemčija 1 večjo odgovornost. iStorila je vse, kar I je mogla, da je prišlo do vojske. V ta namen ni I pomišljala, 'da foi ne prevarila ljudstva in celo I državnega zbora s tem, da je zamolčala ultima- I tum Belgije, da je izdala belo knjigo in izpusti- I la brzojav carjev od 29. julija 1914. t
"Rabi vse obsodbe vredna sredstva, da I vzdržuje navdušenje za vojno; -vodi vojno na I strahovit način* meče bombe iz Zeppelinov, da I zadevajo .vojnike in mirne ljudi -brez ozira na I spol ali starost, torpedira ladje, vpeljala je jam- I stva (iz vsakega kraja odpeljejo nekaj uglednih I ljudi) in kazni itd."	'
Tako obsoja Nemčijo Liebknecht, tako jo obsoja ves civilizovan svet — razven pacifistov, j ki omogočujejo pot vsenemškim, imperialistic- | nim težnjam ali iz ljubezni do Nemčije same j ali pa iz strahopetnosti in ignorance.
Vzroik ta ali oni — boj pacifistom — enak ! boj kot Nemčiji — iztrebimo jih izmed svoje ! družbe kot gobavce med civilizacijo in demo- < kracijo.	<
"CAS" i
Pacifiste imenujemo ljudi, ki hcf&e)o mir — mir in zopet mir. Seveda je to kpo — njjr ima
vsak rad. Ampak vprašanje je,ali je mir sploh mogoč.	i'
.Mir, bratstvo, sloga in še nekaj podobnih izrazov so navadne fraze, ki so se rodile * človeških možganih in ki jih v resnici nj nikjer v naravi.
' iMir — ali je mir kje v stvarstvu? Vzemi naravo — vedno deluje, vedno se izpreminja, vničuje stvarstva in napravlja novo. Rastline rastejo, d »rastejo in razpadajo. Živalstvo in človeštvo hiti odi dne do dne proti svojemu fconcu. In kadar nastopi smrt — ali je tedaj mir? ne, ampak je še večje delovanje kot prej. Snovi se razkrajajo in ustvarjajo p6goje za novo življenje.
Ali je življenje mir? Ali ne pomenja živeti večno se boriti, boriti proti našim sovražnikom, za naš obstanek?
Ampak pacifisti zahtevajo samo mir glede vojska. Oni so proti vsaki vojski. Mi tudi. Ampak vprašanje je, ali je to vselej mogoče.
Če človeka napade bolezen, se bori za svoje zdravje. Če ga napade sovražnik, se b6ri za svoje življenje, za svoj obstanek. Kdor drži (križem iroke in čaka, da ga kdo oropa ali umori, tisti ne spada več med zdravo človeško diružbo ampak v zavod za umoboine,
Ali je mir^mogoč, če te kdo napade? Ne. Ko so te dni imeli razpravo v Freeport, 111. proti poldrugisto strahopetcem ali "slackerjem", ki se niso v smislu zakona vpisali, so prihajali vsi z enakim izgovorom: proti vojski sem, ne maram moriti. In ko je sodnija vprašala, kaj bi storili, če bi jih kdo napadel, odgovorili so skoro vsi, da bi bežali.
Bolj neumnega in otročjega izgovora še nismo slišali. Pred vsem: ali ti ibo dal sovražnik priliko, da spjoh bežiš? Mogoče te takoj prime, da mu ne uideš več. Kaj pa potem ? In na drugi strani: ali ni beg borba ? Z begom rešuješ,svoje življenje pravtako kot ga z borbo. In kdor beži, ni še nikjer rečeno, da ne pojde sovražnik za t njim, da ga ne vjame in ne ustreli. Vselej tudi ni prostora, da bi človek ibežal. Flravi pacifist bi moral držati križem roke in čakati, da mu odleti glava. Takih je pa malo —- vsaj med zdravi- j mi in normalnimi jako malo.
Kdo je pacifist v naših državah ? Pred vsem < tisti, ki drži z centralnimi vlastmi. Da podpira 1 Nemec Nemca, bodisi kriv aH nekriv, je kolikor toliko umevno, četudi ni tako umevno, dm pod- j pira državljan republike tak caTizem kot je v ' Nemčiji.	<
Da pa imamo poleg Nemcev tudi druge i narodnosti, ki podpirajo carizem centralnih dr- « žav, to je tisto, ki je vredno vse obsodbe. In če 1 so ti podporniki Slovani, je seveda trikrat žalost- ; no.	.	H
Vsi ti podporniki spadajo med paciffote. Med najbolj glasno slovansko frakcijo paci- ; Bstov spadajo brez dvoma hrvaški socijftlisti, katere vodi neki Cvetkov, po rojstvu Bulgar, po simpatijah Nemec in po idejah norec. Ne ome- | njali bi jih, ampak ker se zaletujejo tudi v Slo- li /ence zdravejšega prepričanja, je iprav, da se jih spomnimo. Kdorkoli, simpatizuje pod krinko ] pacifista z avtokrati centralnih držav, je sovražnik civilizacije, nasprotnik demokracije in grobokop ideje o združenih Jugoslovanih. — « No, pa Hrvatje imajo že to srečo, da jih vedno vodijo druge narodnosti — včasih Italijani, vča- > sih Bulgari, včasih oboji.	«
Mi iSlovenci nimamo organizovanih pacifi- ] stov, ampak jih je vseeno dosti. Pred vsem so listi, (ki ne morejo pozabiti "kako je lep solda- 1 ški stan." Kako so' tolkli komis, kako držali 1 ■ipange in poslušali izbrane besede častnikov o 1 svinjah in prešičih. Predno so bili vojaki, so bili j vsaj za silo ljudje — pri vojakih so jim vzeli zadnjo trohico človeškega dostojanstva in od te- 1 daj niso več ljudje. Njihova izobrazba je solda 1 ska, njihov razum soldaški — s solzami v očeh 1 se spominjajo časov, ko so prenehali bfyi ljudje.
' Vprašamo se: Kje je danes Slovenija? Slovenija je v suž-i enjstvu, v avstrijskem sužie* njstvif, v veliki nemški ječi, kjer so naši duš man i stoletja
>	sesali narodmi mozeg in kri, (kjer se je ubijalo naše narod)-
: no življenje, kjter je bil naš i slovenski narod izkoriščan, preganjan, kadar se je hotel i boriti za svoflbodo^ V Sloveniji je mrak, kajti -svdbodnega di-
►	hljaj'a mi tam. Nemška kasar-
-	na je sčistila naše kraje, in na-1 ši najboljši sinovi so prelili : svojo kri v Ikorist — kajaerja 1 Nemčije. Za sovražnika svojega, za suženjstvo.	1
1 'Naš manod v Ameriki ima 1
•	vse prilike in pota, da se otre-
•	se v tej deželi avstrijskega in 1 nemškiega jarma, toda ne, od 1 začetka vojne do danes je bil 1 ponižen sluga svojilh krvnikov 1
! da pelo več, k Bogu* molijo 1 za Msre6o in zdrarvje" krvavih 1 trinogov, avstrijskega in nemškega cesarja, ki sta poklala 1 ine samo sloviendki rodi, ampak vse evropske narode.	1
(Slovenci, proč od njihl Na- 1 ša prvotna domovina ni A v- I strija, niti Nemčija, ampak Slovenija, Avstrija nam ni- 1 kdar niti pičice dobrote ni ' t skozalai, in živ dokaz temu je ! , dejstvo, ker se nahajate v tej 1
-	svobodni deželi. » Avstrija je največji slovenski sovražnik. Naša svoboda je izraj: nove ' zelje, po svobodi, 'neodvisno- ' sti, bratsvu t vsemi Jugoslor ! vani,	1	1
In kadar se .0 ftem prepriča- \ te, tedaj vas ne bo nikdar več i premotila nesrečna misel, da J ■napadate one, ki se borijo za 1 svofoodo, da črniite Ameriko, 1 ki jiei šla v to vojnit^ ne za la" ' stmo korist, ne za tuje dežele, 1 ampak v korist vesoljnega člo- 5 veštva.
(Rojaki pomnite: Don't bite f the hand that feeds you—Ne ] grikite ro'^e, ki vas živi!
i.
-o--J
Laški apetit.
1
e	— ■-■■-■ '	;
Slovenci, pomnite, Italijani ne zahtevajo samo Gorice in Trsta in Dalmacije ampak hočejo prodirati tudi proti Ljufb- j ljani in drugim popoJnoma < siovtemskim krajem.	<
»Mi iSlovenci pa se medtem t cepimo v stranke, kljubujemo t eden drugemu, id«očim sovražnik grabi slovensko zemljo. 1 Delajo sie' pakti s srbsko r vlado, podpisujejo se dogovo ; ri z laško vlado, -cepijo se Av- s strijci, republikanci, kraljevci n in drugi, Italijan pa si mane s roke in se od veselja smejte. I , Pomnimo, da niti eden Slo* venec v Ameriki se ne more I diirektno boriti napram itali- <3 janski invaziji, toda vsi se la- p Moo borite proti italijanski r propagandi.	p
Slovenci, ne cepite se v stranke, kajti nas vseh skupaj 11 je komaj .poldrugi milijon, mož, žensk in otrok, a .samih I s laških vojakov je št i ni milijo! d ne.	' i k
Slovenci, le edinost nas mo- p re rešiti,edinost s Hrvati in Sr- s bi. \l Le v takem edtinstvu more- h mo imeti armado od milijona: k m pol, če vsak Jugoslovan velja za dva Italijana.	b
Jugoslovani so straža Jad-j ranskega morja, in Jadransko c morje je placi'o bodeče Tuo-o-slovanstoe države. (Ne krdje- S Stva.) 'M.!	-R
K
(•■Odkar je stopila Amerika v * »vetovno vojno, da brani pravico naipram krivici, da tudi iona doprinese svoj del za svo-bodo malih in potlačenih na-i: rodov, med katere spadamo l-ftudi mi Slovenci, odkar je A-imerika sklenila zrušiti pruski ^militarizem m ustvariti večni mir, se čujejo med našim slo-^venskim narodom v tej deželi I različni glasovi, ki so veleiz-t dajalski, glasovi kateri lahko l škodujejo ode mu našemu narodu v Ameriki radi nekaterih dafoičev, ki ine morejo in ne I itnajo biti gospodarji svojih jezikov.
,Dobnq je, da tu osvetlimo en slučaj, ki se je pripetil v . Petinsylvaniji, da služi za o-| pomin vsem onim Avstrija-I letom, (ki ne vedo da so Sloven Vi'iei, in ki še danes niso sprevi-pid^li, da uživajo v tej deželi le * fegostioljulbnost svobode.
f Pred nekaj tedni je bil v |#ennsylveniji prijet ^Matija gUrbas, po rodu Jugoslovan, ' mpo jeziku Avsftrijak, kakor se pe sam izdal. Ta Urbas je bil iWellc junak z jezikom, in uqo
rabil je vsako priliko, 'da do ' ^ kaže, da je vreden prijatelj Nemčije in Avstrije.
Malokdo se je zmenil za > ity'ega, ker ljudje so vedeli, da m&m svoje nauke iz špilj« v lipiv Yo?ku, pustili so ga pri pmiru, dokler si Urtbas sem ^e-En ni skopal j^me — in sedaj Wmi. v 11 jej.
v Ko je vlada Zjed. držav is-Iptala (prostovoljce za armado, jte prijavila v mestu Steel-p^On, Pa. fiuidi trojica Hrvatov,
pomagajo Zjed. državam v 1 fe|yirh borbi za demokracijo in Hrabodo. Dne 11. avgusta so ti ' ||trije Hrvatje, ameriški vojaki lllposetili neko veselico hrvat-llwfega dnišitva v iSteelton, da ne nellooiliko pozabijo, prednso ' j odidejo v vojaško taborišče v gGeorgijo.	1
' Omenjeni Urbas, črni su-Bienj še bolj črnih avstrijskih |sgospodarjev, je začel nat)ada-Epf' te dobrovoljce, in največ je Hiasorval Josipa Dob ranica. Naj-| jnvo mu jie« inagovarjal naj po-I begtie od armade, -kajti "pri-[ siljen bo streljati svoje brate'1 1 i nakar je pričel sramotiti ame I riško vlado in psoval vojaka 2 * I tlesedami, katerih se ne bi po služilo živine«1, kaj šele omi- s kam človek.
Dobranič ga je opomnil naj < pazi kaj govori, toda Urbas < o tem ni pomislil, ampak je 1 psoval naprej, in prišlo bi do tepeža, da se Dobranič ni od 1 stranil in pustil divjaka, da s« > nadalje dere.
Drugi dan so zvedele ame- i riske oblasti o tem dogodku, 1 in dne 20. avgusta je zvezini , maršal aretiral avstrijskega > sužffija. Ka/zen ki čaka Urbasa < je najmanj sedem let teške je- j če.	1
Skrajno žalostno je, da mo- [ ramo našemu narodu bitježiti taka dejstva, ker dobro vemo, s da uživa naš* narod tukaj svo j . bodo, katere mu Avstrija nI- r kdar ni dala, in še bolj žalost- 1 no je, da naši ljudje pri zdra- * vih očeh ne vidijo resnice in da zagovarjajo ono Avstrijo, 1 < ki že tri leta neprestano poši- t
lja naše narodne sinove v prve - vrste klavnice.	r
In kadar branijo in za go i varjajo Avstrijo ti nesrečniki 1 mis'ijo da jim bo Avstrija po-.delila sviobodo. Kakšno svobo* r do morejo uživati Slovenci c pod oblastjo svojih največjih s
In za najlepšimi in najdražjimi našimi zemljami stega danes svoje grabežljive roke oni Italijan, katerega vlada je ustvarjena ma narodnostnem principu.
Slo\tenqi, ne zaničujte Srbov in Hrvatov, družite se z njimi, kajti močni postanete z brati, a osamljeni, sami za sebe, bodete neprestani predmet tizkoriščevanja tako od straini Nemcev kot od strani Italijanov.
- iSlovenci, Italijan hoče v Ljubljano, na Kranjsko, v druge slovenske 'kraje, da tam postavi svojo stražo in. zamori še tišji narodni čut, ki ga je pustil German.
^Slovenci, gre se za življenje in smrt slovenskega naroda.
iSlovenci, ko Ibodemo imeli svobodno ljudsko državo, tedaj se bodemo razgovarjali kakšno upravo hočemo, a ne prej, sedaj je pa čas, da vsi •skupaj nastopimo tako proti Nemcem kot Italijamom. Nihče nam ne sme gospodariti kot sami sebi.
Srbom pa < veljajo sk^eče besede: ,	;
Srbi, največji mučenci ste cele IJvrope. M
Toda Srbi, pomnite, da nas Slovenco hočejo Italijani po-
ooTtti hitičn Lnf cv-k (Vnr il/sce-c L / i L 1 li LIJ «J V. IVU i W 114a UV9C I
■IrSrf	\
jdaj naši sovražniki — Germani.
Italijani hočejo da odcepijo Čnnogoro od Srbije, a Črn i go ri naj zavladlajo rodbinske zveze laškega kralja Viktorja Emanuel a,
S lib i, ne pozabite, da so I ta lijani krfivi, ker se je potopilo toliko srbske vojske, ko sie je prevažala iz Albanije na Krf, »kajti Italijani so zahtevali od .zaveznikov, da se njiimi prepusti prevažanje srbske armade Italija je zapustila srbske junake na milost in nemilost Arbanasom, Madžarom, Avstrijcem in Bplgarom. Samo da bo Jugoslovanov -manj in da se Italija laglje polasti jugoslovanske zemlje, in sicer najbogatejše (zemlje.
(Srbi, pomnite, da hočejo Italijani odvzeti ono, za kar ste« se vi borili. Prost izhod na Jadransko morje.
■Srbi, v bratskem, ljudskem sporazumu* leži lešitev in bodočnost vseh Jugoslovanskih narodov.
Srfci, Hrvati in Slovenci, sovražnik je tisočkrat bolj močan od nas, v materijalu, ljudeh in lienarju. In zmagali ne bodemo brez edinstvene
organizacije. I M ' ______» -I
' ' -	j	«":.'■<; i 1
in pokazati svetu, da hočemo biti svobodni. Niti Nemec niti Italijan nima\a ioblasti ter ' pravice na jugoslovanski zemlji, ampak go&podari naj' tam le Slovenec, Srb, Hrvat.
fPomnije to, čuvajte se kraljev, cesarjev, Italija/nov, Nemcev, Avstrijcev in Turkov.
--o-
Argentinska nevtralnost.
Argentinska republika je svetovno znana, da pridela lognojmno množino pšenlice in dnuzega žita vsako leto. Argentina je vieis čas vojne čez	1 mero izvažala svoje žitne pri-	j delke ralznim evropskim nev-	h tralcem- In velik del tega žita	! je našel svojo pot v Nemčijo.	! Nemčija si je ves čas te vojne	! silovito prizadevala, da ohrani	! dobre razmre z Argenitino,	« ker če Argentina ne izvaža ži-	j ta v nevtralne evropske deže-	; le, ga tu&i Nemčija ne more	; dobiti. ; / ^	!
Pa argentinski parniki na	;
not.» v Fvrnnn sr» »KI15 fornerfi- « poiu v c.vropo so oni corpeni H
f"1 r 1 ■ • ^ Dober candy store je naprodaj
Agencija za. perilo in časopise. Dela dobre dobičke. Vprašajte na 16000 IWatoloo Rd, (110)
f NAZNANILO, v
(Slovenskemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz 1393 & S«t na io66,Ad-diison Rd. Se priporodam, M. Udovič, xo86 Addison Rd. (mo)
Hi .11 1 1 r., 1 • B m 1» 11 a..... iTn
Naprodaj je candy store, popolnoma opremljen Proda »e, ker laatinik mora oditi v vojno. Je dovolj velik prostor za 13 (pool mize. Mike Tatny, 5907
St. Clair ave.	t
■ _•_
Delo dobi
pošten in zanesljiv mož, da prodaja zemljišča. Visoka komisija pravemu možu. Najlepša prilika, da si naredite premoženje. Pišite na The International Realty Company. 2819 Pejarl ave, Lorain, Ohio.
_(109)
'"'i , 1 9
V	v
Pozor
Slovenci!
Kadar potrebujete doma ▼
hiši plumber j a, tedaj pokličite svojega rojaka, in z veseljem vam procačunira, koliko velja: popravilo ali kojiko veljajo nove stvari. Mi delamo kopališča1 in sinke v hišah, Cene naše so nizke in delo garantirano. Svoji k svojim 1 Edini slovenski iplum/ber.
Nick Davidovich, . 1081 Addison Rd. Plumbing, Sewering Gas Fitting. Princeton «984 K. (105)
'"■	«■»■ ■ timm,v mrnmmmšMrn	1 ■	!■—■■■
Opremljena soba za dve osebi, brez hrane« se dtdkla. 11041 E. | 72nd St.	(108)
Pošten fant dobi stanovanje in hrano. Kopališče <na razpolago. 5801 Prosser ave. (108)
Naprodaj je vinska stiskalnica,
mlin, posode in v$ei priprave Vprašajte pri Jo«. Klemenčič, 653 E. 160th St.	(108)
........ ——mmmmmmm
Soba se odda v najem tza fanta s hrano ali brez. 1447 E. 51 St.	(108)
NAZNANILO.
I Dr. sv." Jožefa naznanja svojim članom, oziflesna onim bratom, kateri so v vtijaflce potrjeni, da naj se zglasijo pri prihodnji seji dne 23, sept., da se odloči in vse potrebno uredi gtlede prestopa v vojake. Ob-j jed nem se članom tudi naznanja, da so nova pravila idbspe-la ter jih lahko vsakxSo dobi. Bratski pozdrav
Fr. Kožmerl, taj.
II. I II.IB — I ■ 1 I	"
POZOR!	POZOR!
Priliko imate, Ha si olepšate vašo hišo in nptranje prostore alti pohištvo^ jakd nizki ceni. Povečam slike vašega rojstnega kraja, izdelujem vsakovrstne napise' za trgovce in društva.
A. Jerina, slikar, 1315 E. 49th St.
(Mon.ni)
Krasni loti naprodaj
v Randall parku, ma Green Rd. bliau No. Miles ave., le nekaj minut hbda od Erie Ore Docks in Randall kare. Tu je prostor, kjer bodejo postavljene vse večje tovarne v Cleve-laodu, največje tovarne so po-kufpife ogromno sveta v okolici. Tu je bilo prvotno 800 lotov, izmed katerih je 500 prodanih. , Tu je vaša prilika za celo ižiivljenje, kfo, kupite na tem prostoru velik lot 50XI170, od $100 do $300. To zemljišče je fino twejeno, dobra fcemJja, posebno pripravna za vrfinarstvo. Šestnajst hiš je sedaj postavljenih na izemljišjču. Vrednost zemlje se gotovo podvoji • v enem letu. Za pojasnila in nakup se obrnite na «W. F. Murphy, 8616 Wade Patio aive. Tel. Bell Garfield, 6080 M. Ohio State Princeton /30. Lastniki je na (zemljišču vsako nedeljo od 10. zjutraj do 5. zvečer. __(n6)
SLOVENKA
sreidinje starosti gospa išče »njej primerne službe. Govori več jezikov, vešča gospodinjstva, kiuJhanja in trgovine. Vprašajte v uredništvu	^ioo)
' _ * gmrnmmmmmmmmmmmm
Dr. L L SIEGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCUD AVE
blfam C.M1 St.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z iitimi aparati kol sdravtfo v
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
U rad na ore:
9.	zj. do 4. pop.
7. svs£, do S. »več.
10.	do 12 dop. ob n«d«JJaJi.
Izrišite ta oglas, da ne pozabite na*tox)a
Naprodaj sta dva konja in trije vozovi in vsa klcinjska oprava. Vprašajte na 4029 St. Clair arve.	(109)
Bell Rosedale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR P. L. KENNEDY,
M/LVilu i| Tram ■ ■ II ••I«
zo Dozaravn nc.
Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori ae slovensko in nemško« 540a Superior ave. vogal 55- ceste. Cleveland, Ohio. ,	(x40)
ZAPIRANJE DUHOVNOV.
•č|(Naiše Jtddiiwtv©, 19. junija.) Iz Sinja .poročajo, da so zaprli v siavjsfioem okraju dva du-liovmo, tžupnika Vtoštama in kaplana Dioina zaradi vprašanja prehrane. Ta vest je netočna, kajti oetiiJi «0 ju zaprli, je treba vendar vedeti, da nista v nikaki zvetzi z alprovizaosjo, da sploh nbta ibila člana odbora, niti jima ni <bil poverjen nikak pMsel oprovizacije. JUGOSLOVANI V SX6CK-HOLMU.
(Sllolvenec, 21. junija. ) Delegati jugoslovanske socijalne demokracije bodo, kakor poroča mestni isocija^istični organ Josip Kopač, Anttom Kristan, in dr. Henrik Turna. (Kopač je načelnik železničairske organizacije v Trstu. A. Kristan upravitelj kooperativnih zadrug v Ljubljani, tpr sta oba ognjevita internacijonailca.)
NOVA STRANKA NA HRVATSKEM.
Noviimie poročajo^, junija, da sodeluje za osnovanje homogene saborske večine, ki bi se imenovala "hrvatska (demokratska stranka". Program bi ji bila izvedba radikalnega volilnega sistema, dalje načela, naglatšena v adresi koalicije, zlasti pa »jedinjenje Dalmacije, Boene sn Hercegovin«, Hrvatske in Slavonije v okvirju krone sv. Štefana.
KOMENTAR DR KREKO-GA GOVORA
(EdinOst, 20. junija.) Med našimi ,	po-
slanci, ki so povrtBti direktno obsojali ptotislovanskb politiko griotfa ClaforMartimcai, je bil dr. Krek oni ,ki je takorektoč z besedami" zrušil v politiani grob, človeka, katerega je z
Soba, brez hrane, se odda v najem za enega fanta. 6205 Bonna ave.	(100)
Hiše naprodaj
na Norwood Rd. pet hiš, na
Akldisien Rd. šest hiš, na 66. ce-' . .. ,
s ti pet, na 71. cesti s>tKn, na 74 cesti pet. Za eno, dve, tri ali štiri Icftuiižline. Več zidanih hiš na/prodaj. Pozvejte na 1065 E. 66thiSt.	(113)
Naprodaj je slovenski restav-rarit z jako dobrim prometom. Vprašajte v uredništvu. {109)
Društvena vest.
Članom dr. Lunder-Adamič št. 20. SSPZ naznanjam, da sem bil pri zadnji redni nTes*č-ni- seji izvoljen, tajnikom namesto Mxlstoplega brata L. Ttirica. /Raditega opozarjam cenjene sobrate, 4a «se obrnejo v Ibiaddce v vseh društvenih izaldievah, ki spadajo v tajnJko-vo področje, pismeno ali ust-meno na slecfeci naslov:
Ivan Možina, (109) IK125 Norwood Rd.:
National Drug Store!
Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. cesta S posebno skrbnostjo izdeluje mo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. ^ (45)
Hiše naprodaj.
Hliša v bližini Norwood, 5 soib, »kopališče, škriljeva streha, v dobrem stanju, $2850.
Skoro 'nova hiša na Addison Rd. 8 sob, za dvci dfruiini, škri-tjeva streha, peč za kurjavo, ko pališce. velik lot, elektrika, cena $5100.
;H/ilša na 78 St. 8 let stara, 8 sob, za dve druž. peč za kurjavo, hiša je poceni, samo $3700, ker lastnik odide k vojakom.
Hiša za dve družini, nova na School ave. v Collinwoodu, ce na $4800, takoj $1200, za drugo se .počaka. Več pozveste pri John Zulich, 1261 Norwood Rd. Princeton 1506 W. (no)
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAR
VLOŽITE DENARNA
LAKE
SHORE
« •
la P9 pmflb plaZaao da
4%
Hiše naprodaj
v slovenskih naselbinah v Cle-veland/u in Collinwoodu, na laihka odplačila. Podrobnosti pozveste pri J. Krall, 961 Addison Rd.	(in)
Slov. pevsko dr. "Soča"
•Ima pevske vaje 2 krat na teden, vsak torek in četrtek, pddJ vodstvom g. P. Siimčiča, v cerkvenih prostorih. Mes-eične seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu. Uradniki so: Predsednik Louis Mrmolja, 689 E. 160th St. podpredsednik A. Vidmar, 724 E. 162nd St. tajnik John Markich, 669 E. 159th St. blagajnik A. Vidmar, 689 E. 160th St. zapisnikar John Matjaššč. Nadzorni od/bor: Anton Drašček in Jois. Kaušek. Pevovodja P. 'Simčič.
(Oct. 18.)
Naprodaj* je fin mlad konj, pripraven iza lahek voz, prav po nizki ceni. ZaJdovolj*tvo vsako-mr jamčim. K3d0r želi kupiti naj se zgilasi na 15210 Saranac Rd. Collimwood	(109)
Prirtin p* n«<inu, U t* J« raUI ^jg
f r"^0"R0L» I
p M )« likutl	wMalmii \|
I	0 krče u ielodcu in trebuhu,	jI
1.	Iff bolan vrat, naduho, glavo-	V
ft	li^ u&bo teka, prehlad v	II
■	iPi glav i, itd. itd,	g
1® wprs.-i's:.W:rES |
ItV.If. T 1 lUr' lUr« »rtd» VMbtTo 1
—> »dr»n«nj«. P*m«t*n E
eWr«k ion« MM M.kUnico | pri rokak. 3S in «Se I <rMk lakarnah *Upri > B
j^uv-nll r. ad. richtbr a co. i
ggm>	j
Slovenka bi rada Ajbivala pe-riio na dom. 1092 E. <^th St.
Sprejmeta ac^JiVE poštena S o
Nadaljevanje ls druge strafiL .
hitela, ,da se oprosti pri argen-■■ 'v tinski vladi za vsakloa tonpedi-rainje. In rtomško apnaščenje napram Argentini je Jbilo veli-ko bolj - resno in uljudno kot nemške obljube Ameriki, Ce # bi Nemčija enako delala z jj Zjed. državami, mogoče danes- inle bi bili v vojni. Toda I mi smo danes v vojni z nem-šiko cesarsko vlado, in Zjed. države si prizadevajo, da ne pride noben živež iz Amerike v Rotiterdam, JStockiholm ali Kodanj. Kansas in Minnesota ; ^rte bodefte, več pomagali Pru-|k' siji in Saški, da se krmijo z W ameriškim izitom. In Iker je I; Nemčija to diobro vedela, je Jbilo za nje največje vrednosti,
*da ohrani dobre, prijateljske razmere z Argentino, odkoder se >lahko dobi mnogo žita-Radii tega je nemška vlada t Argentino vselej 'lopo postopala, in tniemški dij)lomatični zastopnik v 'Buenos Ay res je svetoval svoji vladi, naj potaplja argentinske ladij e tako . "da 'zginejo brez vsakega sle--du.'
To so nemške obljube, ,to je nemška (zvestoba. Na eni strani je niemika vlada izjavila' ar 1 ijgentstiski vladi svoje sočutja ^oproščenje in cfcljt^ljaJa povr nitev škode, na drugi strani, pa je nemški zastopnik v Ar-igerotini brzojavljal v Berolin naj potapljajo argentinske la-<lije tako, da me bo nobenega . slediu -za njimi in imenoval je argentinskege ministre "na-iradne osle". L» sicer v uradnih 'brzojavkah, ^ -.f? I Argentino je oevtralna, toda po zadnjih dogodkih mora-fltho smatrati, da nevtralnost ; ile bo dolgo driala. Nemčija f j «e bo mogoče izgovarjala, da ni odgovorna za brzojavke, i katere je pošiljal njem zastop-Tiik. Argentina bo mogooe še nadtalje pošiljala žito v Nemčijo skozi Dansko ali Nizo
(zemslko. Vse to je Odvisno od tega, ali je angentinskj narodni iponos bolj mogočen ali pa argentinska sebična industrija-	■	■ -v Pravkar se bliža v Argenfti-ni ogromna žetev iita. Argentina bo imela 200.000.000 buš-ljev pšenice več kot sama potrebuje. Veliko te pšenice so že pokupili evropski nicvtralci. Proda se žito po dragih cenah in- argentinski profiterji lahko nadaljujejo s prodajo v korist Nemčije, četudi je njih minify ster "navaden osel".
Na ta način debata uradna Nenjčija in itrgovska Argenti I "na za mir. Toda dasi je uradna Nemčija polnih u/sit oproščenja -in lepih besed napram argem«-tinski vladi, pa potaplja in-: * torpedira uradna Nemčija vseeno argentinske ladije. Argen-f; tinska vlada je nekaj drtizega (kot argentinski narod. Ta na-f rod je skrajno razburjen, ker fe so ig-a nemški diplomatje postavili na sramoto celemu sve-; tu, in če argentinska vlada ne foo spregovorila resne besede z Nemčijo, tedaj je spregovo- ' rili argentinski narod.
lin zadnje brzojavke poro čajo, da ee ljudsitvo v Argen : tini punta. Po vseh večjih me 1 l stih so ljudje napadali nemške
ti^ovine, klube in stanovanja . liter <zažgali Nemcem njih pre- I f Tnoženje in (hiše. To je zbruh
ljudske nevolje in majhno po- 1 I vračilo Nemcem za njih raiz bojniško delo na morju na-1 pram argentinskim pamikom.
Argentinska mevtralnost je l smešna napram 'Nemčiji v očf-gled, da imenuje nemška ^uradna vlada argentinske ministre "osle" in priporoča, da se argentinski pairniki potapljajo bnetz sledu. Menda so pa Angentinci v resnici "osR",
JAVNA ZAHVALA,
Spodaj (podpisani se v svojem imetn^iL kakor tu/da v imenu vsefh pevcev in pevk iz Detroit, Mich. iskFeno zahvaljujejo cle-velandskim Slovencem za njih izvanredno gostoljmbnost in postrežibo, katero so nam iz-kazalr tekom dnevov koncerta. Posebna zahvala gre društvu Ediniost, pa tudi vsem posameznim Clevelandčanom, ki so nas vzeli pod streho in nam stregli tako, da se skoro nismo mogli ločiti- Posebnq se zahvaljujem g. Martinu Poljancu za razkazovanje mesta in pre-skVibo voznih listkov, o(n je pač pokazal, da mu ni za zaslužek, ampak .za pošteno postrežbo, zato ,pa ga priporočam vsem, ki ga potrebujejo. Ravno tako se zahvaljujem gospodu in go-spej Jbhn in Mary Grdina za vso postrežbo. Živeli rojaki v C le vel an du in vsi pevci;/
i največjo pravico nazval "naij-, večjo nesrečo za državo."
(Slovenski Narod, iŠ. juni-: ja.) Govor dr. Kreka je bil
-	kratek, ker je čas ometjen pri
■	proračunski razpravi, bil pa je 1 po svoji treznosti in daleko-
■	vijefnosti, po svoji obliki in vse-' brni pravo moj'stersko delo po-
-	zitivme kritike. Tako stvairno in uničujoče ni nihče drug dokazal nesposobnosti Clamove-ga sistema. ,
Koncem proračunske razprave je obračuni! govornik
>	Jugoslovanskega khuba v veli-• kem obsegu z vladnim f>rogra-1 mom, m samo z^ožjega stali-
>	šča naših narodnih koristi t temveč še veliko bolj z visokega stališča demokratske* politike sploh,
STALIŠČE CEHOV.
, (Slovenski Narod, 25. junija.^ V Češki Zvezi je zmagalo skrajno opozicijalno krilo. Zve , ia je odločila politiko popolne pasivnosti, ter je bilo sinoči zaključeno, da ne more Zveza , podpirati sploh nobente vlade. Češka 'Zveza <bo vstrajafla na
-	principu samostojnosti in svobode samo od loče vanj a narodov. V kfebati se je razpravlja-
, lo o motenosti, da se .bodo pO-, ta Zveze in Jugosilovanskega kluba v bodoče razdelila. Soglasno je bilo zaključeno ,td»a je treba stopiti vse, da se ohranijo zveze med Jugoslovani in Čehi, da pa se ne sme zgubiti izpred oči, da so razmere na jugu drugačne, kakor v čeških pokrajinah, ko ne občutijo neposredno vojne in kjer »e narod ne bori za svoj otistariek.
Dve sobi se dajo v najem za
štiri prijatelje, ena v drugem nadstropju, ena spodaj. Brez perila. Oglasite se na 1453 E. 53rd. St.	(112)
1 ■■"1 k-.———.i—■—
Naprodaj je vinska preža in sodi. Pozve se na 5332 Homjer aivw.	(109)
Proda ae dobro ohranjeno po-
j ^ ^Y'k^ 7 t
Th* Slovenian Kftiana! Hoeeš U«L S. iti. 1914.	V DRŽAVI OHIO	lak. 17. mrg. 1914.
S«>. «r*kt«rija m ni. r^k dr..i I. C.trtl patak • .mm m C02* CUm Ara. I Vaa iaMka 1b kara.p—daaaa tikala •« 9. H.D.mmi- Ua..r«U prnOU** •• • »Trasa taj«ikai FRANK HUDO VERNIK. 1082 E. MM St. Dm* mUU*m»J« »4
K
f ; v Euclidu, Ohio 3H
«	v
-si ii r.i*». «	w -'f^lfi^H^^^^^^^B
m	Kopita Mmljo. Vlotito i»J denar ▼ semljlMe, kjar Ja	fl
m	r« in noai dobl£»k. Euclid vaa raata, om» m drl«a aik daa.	1 M
M	NaM 4oU 50x150 M prodajajo od (305 do $510. Voda, kaaall	m
m	aaafiaata drareoa, eaatal tlak, al«Adtrtka la vaa draco Ja Sj*	Jfl
■	tamUHCn. Nonra hlia na raipolajo In nor« aa gradijo. Xwte	W
V	Odplačila. Vsakdo lahko pla£a. Pat mlnat od trah veMklh to-	K m	Tar«n. TI m bodejo trikrat ved vredni v par letih* Pridite k
M nam t nedeljo, Prlnealta nekaj dinarja a aeboj. Sedaj al abe- C m rite lot Vaamlte fit. Clalr karo do Five Points, In ta vaa
0	nai avtomobil ot> 1., S., In 4. vrt v nedeljo popoldne, da m
j The McNutt McCall j
POSEBNO NAZNANILO!
Dr. Cowdrlck, veldkl špecljallst, Je npeljal v Clerelandu vae rellkaffl stroje za zdrarljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na nadln kot «0 raffl vi na klinikah Evrope. Ne računa nič za preiskavo, prelaknva a X tarkl zastonj vsakemu bolniku, če ae zdravi pri njem. Nič ne dene, koliko ftiaa j ae že zdravite, pridite, da vidite kaj ta Specialist lahko uareill za vas.
$1000.00 X ŽARKI SE RANJO ZA PREISKAVO M ZDRAVLJENJE
ČE STE BOLNI
Pridite tafcoj ln U Ipaeljallat tm popolnoma prelUa, poten iHOlM Ce morete oodravetl, kar napak Ja odvisen od prelakava. Njegovi lilH stroji Is vseh delov »veta mn pomacajo, da Ima naJbolJM iilii iiUlkl i Ji] v mest«. /Ko so droge metode sdnvljenja zgubile moč, dobite tukaj ihtiMi Bros vpraAanja, kakino bolezen imate, Ae &dravnik vidi, da ae da ozdraveli, bodite prepričani, da kmaln ozdravite, In nikomur nI treba aspravlU IgiH ja, ne da U dobil uspeh. Pridite ln pogovorit« sa privatno a ddmvidMHH
2047 E. 9th St. DOCTOR COWDR1CK M«d EmcM
4. nadet	i»~jj*lfet. CLEVELAND, CT. in Prospect
.. .v	Vn*m* ww j. »jotrmj 4* 1. Ofc	U 10 4m 1.
IjOS. ŽOKALj I
\ .	6408 ST. CIAIRAVE.	J j
SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN POSET MOJE TRGOVINE.
1	Velika zaloga finih moških klobukov, kap, blai, itd.
VSA MOŠKA OPRAVA. TOČNA POSTREŽBA, CE^E ZMERNE. MF
* .M	^	. i II ! ^ ..........i i ii M	^	'	^ ^	-
POMNITE NASLOV:
DR. WARREN CLINIC
216 Superior Ave. Wtaft, 2. nadstr.	Cleveland, Obi^
11	ii^«'.?^« ■ i ■■« »i. ■ m«a »Viiiii w^yiii^^B .....
[yc l^ni^^^H	**jW
Izdeluje alike aa Ženithe in druži »ke slikf,otroXke ^xrX^Uim	po n«j o vej A i mudi in (jo nizkih cenah. Za nil
'affl r Mfcti nfi'B^SfeB	oo vrednostnih alik (en ducat), naredimo SI
gu L.■	eno Teij||0 šliico r naravni Telikoatt ZASTONJ.
VSE DELO JE GARANTIRANO 9
[UC	■ '
Sep	Rfe^n
Ali vas veseli narava?
Mfflrt pie alike narave. Pa tudi alike vaiih ll
£ R^A U N L 1 C H II
ard, i z bij si iz glave vse zle misli, ker v tej stvari ne po-znam šale lin ne ipoznam usmiljenja." .	>
" Kako si postal krivičen in nezaupljiv" se je ihlinil Leonard. "Sem li kdaj izrekel le eno samo besedo, iz katere smeš sklepati, da ti nečem dati Eleonore? Kaj sva govorila tisto noč pfleid odhodom iz cerkljanskega gozda — saj veš, kjer imajš zakopan svoj denar? Tteldaj si mi vendar prisegel, da <jobis Eleonoro tisti dani za ženo, ko sam spoznaš, da se mores <z njo poročiti. Sam si rekel, naj počakamo, da zbere® dovolj denarja.'
"Tio je vse res, pa ti Leona nd) miši bil še nikdar mož-beseda Po tvojih žilah se preteka ibaronovska jn ciganska kri, in zmožen si tudi najgrje-ga zločina."
"Cuješ rokovnjaški poglavar, ne pozabi s 'kom govoriš."
Dalje prihodnjič.
DRUŠTVENI OGLASI.
Kranjsko Žensko podporno
dr. Srca Marije(staro). Preds. Ivana Pelan, 1133 Norwood Rd. podp. Marija Grdina, 6025 St. Clair ave. tajnica Fannie Tibežnik, 1177 Norwood Rd. rač. taj. Mary Bricelj, 6026 St. Clair ave. blag. Katarina Perme, 1133 Norwood Rd.,
Seje se vrše vsak' drugi četrtek ob pol 8. uri zvečer.
Dr. Vrh Planin.
Preds. F. Grdadolnrk, 440 E. 158th St. tajnik B. Petrič, 395 E. 165th £t. blagajnik John Rožni almc, 15806 Calcutta ave. Društvo ima svoje redne seje prvo hedeljo v mesecu na 15820 Calcutta ave.
4. d l"o r esecu ob 1 uri rani.
Društvo St Clair Gr6ve,
pondeljek v mesecu v Birkovi
nica Jennie Jerič, 1166 E. 6ot)b St. svetovalka Mary Zakrajšek 1008 E. 66tlh St. spremljevalka Frances jRripnik, 1*57 E. 6ist St. Nadzornice: Frances Lau-
Jančigar, ion E. 63rd St. Mar-garet Novak, 1117 E. 61 st St. Dr. zdravnik H. A. Herkner, 928 E. 79th St. (Jan. i«t '18)
nik. JohnMRojc,^ 1392 E. 47th St. blagajnik Fr Pueelj, 5103 Luther ave. zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
(dec. 31st, '17)
DRUŠTVO CARNIOLA, it 493. L. O. T. M. M.
pred*. Fr. Babnik, 1382 E.*43rd Št. tajnica. Jul Brezovar, 1173 E- 60th St. finančna tajnica Fa-ny Hočevar, 994 E. 67th St. blag. Fany Oblak, 1235 E. 6oth St
Zboruje vsaki prvi in tretji torek V mesecu ob 8. uri zvečer v J. Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.	(Sept. '17)
Slovensko dramatično in pevsko društvo "NAS DOM", Collinwood, O.
Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Stakičevi dvorani 391 E. 160th St. Pristopnina k društvu 25c in mesečnina 25 centov.
nik Josip F. Durn, 689 E. 160
Nadzorni odbor: Frank Sibe-nik, John Debeljak, Joe Tekav-čič; igroyodja Gustav M. Ka-bay._,_
Dr. Z. 11 B.
Načelnik Fr. H. Mervar, 1361 E. 55th St. predsednik L. Mlerhair, 1095 Addison Rd.f tajnik Andy Sadar, 1146 E. 61. St. Društvo sprejema mladeniče in može od 16. do 30. leta. I>ruštvo zborujo vsako 3. nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne.
Slov. Kaft. Mlad. Pod. društvo SV. AJTTONA PAD.
Predsednik Joseph Globokar, 3546 E. 81 st St podpreds. J. Nose, 3541 East 81 st Street. I. tajnik Ladislav Vokanšek, 3564 E. 82nd St. H. tajnik Edvard Volcanšek, 3564 E. 82nd
S. K. K. P. društvo sv. Jožefa Preds. Fr. Koren, 1581 E. 41st St. podpreds. Ant. Jančar, prvi tajnik Fr. 'Koimerlj, 455 E. 152nd StiCollinwood, drugi tajnik Jos. Iltampfel* 6129 St. Clair ave. bftgajnik John Germ 1089 E. 64th St. zastopnik za West Side Geo. Kofalt, 2038 W. 105th St. zastopnik za New-burg Ig. Urbančič, 2940 E. 82nd (St. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Grdinovi dvorani* Člani se sprejemajo od 16 — 45 leta. Za sprejem novih članov je dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
K. K. P. dr. sv. Srca Jezusovega
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v Knausovi dvorani. Sprejemajo se člani od 16 do 45 leta. Društveni uradniki so: John Levstik, 1121 E. 66th St. predsednik F. Z-uiparičič, 1364 E. '36th St. prvi tajnik, Fr. Cos, 1031 E. 61 st St. blagajnik. Dr. zdravnik dr. Seli&kar, 6127 St. Clair ave.
Dr. Slovenski Sokol.
Ustanovljeno 3. junija, 1897 Starosto: Ivan Pollak, 6410 St Clair ave,- tajnik Fr. Hudo-vernik, 1052 E. 62nd St. blagajnik: John Pekod, 6011 Bonna ave. zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Društvo ima svoje mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v Sohwalbovi dvorani na 613-1 St. Clair ave.
Dr. Slovenija. Preds. Fr. Spelko, 3504 St. Clair ave. tajnik Fr. Russ, 6104 St. Clair ave, John Germ, blagajnik, 1089 E. 64th St. Bolniški odbor: Fr. Cerne, 6033 St. Clair ave. Miha Luknar, 5801 Prosser ave. Ant. Pekolj, 1153 E. 60th St. zdravnik za sprejem novih članov dr. F, J. Kern 6202 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v Bratelnovi dvorani.
Dr. Srca Marije (staro). Preds. Ivanka Pelan, podpredsednica Mary 'Grdina, tajnica Fannie Trbežnik, 1177 Norwood Rd. računska tajnica Mary Bricelj, blagajničarka Katarina Perme, zdravnik dr. Seliškar. Seje vrše vsak dru-gi četrtek v mesecu v John Gr-
Fi ZGODOVINSKA POVEST
Račun S. D. Z. med krajevnimi društvi
za mesec jiiL Aaesment št. 45 1917.
ft O U 6 P	1 S T R O S KI.
rt v	v >	a M
,c .H	£ *	.	M
> /5 ^ ? S as > . o C	C N	S3	S S o i
%	EE'eE	% 3 3 g,	0 C O. I 'j
jjE'b; % M JE	i- rt w	d	U -fi	3 O	O	TJ -r^
2	Bf. O" ^ £	£••3/' 'C p	c a, >	_ ž t i oŠ ^
Q	g -g _ fa 3 oag	a. S	n (M >	% £ 11
1	792.49 392.78I 339.56	58.65 .75.....1	••<. .50	' 1204.00) 100 .00204.00) 401
2	38.27] 3I.75	8.40........1	........................39-28......t 39-28 67
3	11313 54-23I 50.25 7-6 5 1.00....I........................j..... 54
4	490.9a 270.22I 172.25 46.95 .75 .. .. I.....50 -25 '180.43)......1180.43 320 t
5	107.03 50.18I 48.00 8.85........................39-00 ......1 3900 61
6	92-33	35-00 705 *oo\.......■...................1...... 47
7	IW8.63 58.52] 51.11 9.00I.............................
8	80.55 38.20I 34.75 6.60 1.00.. ..1 ...................7.oo|....... 7.00 42
9	227.25 IU.09I 97.61 17.55 1.00..........................230.00.......230.00 118
10	172.88	82.36]	75.00	14.25J	.75 .. .. ----- .25 -»5 ...... .r.................98
u	168.43	89.23I	61.75	15.45	2.00.............j.... 2Q.fi...... 20.71	104
112	122.70	63.20I	47.25	8.85!	i,oo|>..... 2.04..............j....................59
14	237.77 105.32I	106.50)	16.95	2.00 1.50 5.00 .50 .. .. 51.00...... 51.00	116
16	20.81 14.96) 2.25 3.6o|. , ..)...................................... 24
17	169.76 89.68I 6548 11.10 .75 2.50 ...........25 60.00...... 60.00 76 I
18	58.19I 36.18) 48.11 3.901................L... i6.oo|....... 16.00 36
20 272,89) 114-491 125I50 I9-65 .75I 2.00 10.00I .25 ,25! i3.oo|...... 13.00 130
I3324.18l1658.a1l1362.12l 264.4sl12.75l 6-ooj <17.40! a.oo| i.35| |i86o-49| ioo.ooj86o42"ii8o3
Ft. Hudovernik, tajnik.
IV teh dneh draginje.
Ill	I V|
' naj se vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad družinskega preračuna- Po. HI polna resnica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen'. Zaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptom naj vas nape-li' ljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče neprilike. Ill	*
III	-M, - • HHH
Trinerjevo ameriško grenko vino
In	'-■ ■	..	.	-
HI' je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčisti prebavljalne organe, odstrani nakane nečistoče, kjer se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne apetit in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V zgo- II HI rej omenjenih slučajih in pri nervoznoeti, neredih v želodcu, pri spremembi življenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave. Je -|| delano le iz grenkih zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz Čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah. Ill	II
Trineijev liniment	I
pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednosti za rev-matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napetja, trd vrat, itd. Je osvežljiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji Cena
25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 6oc	4 ■
/
I Trineijev pomirjevalec kašlja I
HI je najbolj zanesljivo zdraviloma prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma,! itd| Cena ista kot liniment
Trinerjeva zdravila so dobila največjo nagardo na vseh mednarodnih razstavah. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco, 1915, največje darilo Panamske razstave, 1916.	,''S§|j|
Joseph Triner, 1
KEMIST
■ II	|IH
I 1333-39 Sp. Ashland Ave.	Chicago, 111. JI
IL	A
nudiiti Eleonori mirno, brez-skilbno udobno iiivljenje.
Dokler je Leonard z materjo in sestrami bival pod cerkljanskimi šumaimi, je Eleono-ra ljubila Rudečega Jakoba. Ljubila ga je strastmo, ne le ker j« Ibilvsvoje vrste lep mož, nego tudi zato, ker ga je njegova rokovnjaška slava v njenih očeh visoko dvigala nad druge moške.
Materina ciganska kri se v Leonardu' in v EleOnori ni nikdar zatajila. 'Bila sta si podobna, ne le po zunanjosti, nego tudi po mišljenj« in značaju, po okusu in po »avadafc. Eleonora je tudi v mestu ostala taka, kakor je bila na deželi. Mestna družba jo je pač opilila iin gladila, a njenih divjih instinktov ni nič ublažila, pač pa poostrila njeno zvijalč-nost im utrdila njeno breizve-stnost. Lju lik i obraz ji je dal sredstvo, da je varala vse im da je dostikrat ukanila tudi svojega brata Leomartda.
(Nič ni ugovarjala bnatove-mu nasvetu, naj pozabi Rudečega Jakoba in Skuša ujeti kakega (bogatega ženina. Ravnala se je po iLeonardovih željah celo toli vestno, da jo je brat dostikrat hvalil; spretno je nastavljala svoje mreže in imela kmalu toliko častilcev, da so jo zavidala druga ljubljanska dekleta. Pripravljena in odloičena je bila, da se o moži s komurkoli, a Rudečega Jakoba ni pozabila niti za trenotek, vedno in povsod jo je spremljalo spoznanja, da bo ž njim srečna in Jda vse, kar stori, se zgodi le, da bi sebi in njemu zagotovila bodočnost.
Rudieči Jakob pa tudi Eleo nori ni izaupal. Vedno ga je trpinčila misel, da se mu Eleonora nalposled vendar izneveri in se poroči raj« z drugim, kakor z rokovnjaškim poglavarjem, ki bo moral vse žive dni trepetati pred ralbeljem. Zato je bila že dolgo srčtna želja Ruldečega Jakoba, (eta naredi konieic tem negotovim in vsled tega neznosnim razmeram in ko je izvedel za Leonard«^ 'dvoiboj je tudi napravil načrt, da pridobi sebi Eleonoro.
Ko je vladala v Ljubljani že tema, je prišel Rtidielči Jakob ina stanovanje Leonarda barona Benalja. Prišel je skri-vej pa tudi odšel, čim se je začelo daniti,
Celo noč sta se Rudteči Jakob in Leonard Benalja po svetovala o maščevanju. Vze-I la sta v pretres različne načrte in se dolgo razgovarjala o vsaki najmanjši posamionosti. j Mirnio in hladnokrvno sta se (posvetovala in dasi se je 416 za smrt različnih ljudi, nista nikdar začutila niti najmanjšega usmiljenja z izbranimi žrtvami.
j Ko je bilo posvetovanje končano, je Rudeči Jakob primaknil pred Leonarda papir in pero s črnilom. I "Zdaj je samo še treba, da ddkjtčiva plačilo, ki je Ictobim, ako storim in izvedem vse, I kar sva se dogovorila- Prevzel sem težko nalogo. Bil I sem že neštetokrat v smrtnih i nevarnostih, a v talkih še mik-' dar, v kakršne pojdem sedaj.
I Zato zahtevam tudi primernega plačila, zakaj, samo da o-svetim tebe, ljubi iLeonard, za to še prsta ne ganem,"
"Kakega plačila pa še želiš? Kar boš storil, ti bo dovolj dobička vrglo."
"Morda bo mnogo dobička, morda ga ne bo nič. To je 1 inoja stvar. iA če naj nesem za te svojo glavo ma semenj, hto-.(čem imeti tudi plačilo od tebe."
Leonard Se je lokavo nasmehnil, (kakor ibi hotel reči, I idta dobi Rudeči Jakob že primerno iplalčilo.
"Povej, kaj zahtevaš; to , moram vendar vedeti, kako
. naj ti drugače obljubim."
_ f f _ .
I lVLRI«.i J"	J
'M9A V"	,	„
njo plesal."
"Ljubi oče — to je že pre neumno. Zaradi gospe Terezi je se ne bom jaz nikdar in 2 nikomur divobojeval."
"Ne V* Prav zateginjeno je izrekel stari Kržinar to bese do. ^Nikdar?" Z nikomur?"
"Nikdar in nikomur, ljubi oče — tudi oe bi se odločil, da , se ž njo poročim."
"Kar je moja iskrena želja" je naglo pripomnil Kržinar. "Vidiš — zdaj ko je dvoboj ikončan, ti tuldi lahko povem, česar prej nisem hotel. Zdi st < mi, da si se dvoboje v al z Leo-nardoml zaradi kake žene. Če < ta žena ni gospa Terezija, mora biti kaka druga. In to mi ni viseč.'Obljubil si mi, da si glede gospe Terezije premisliš" 1
|wSaj irazmišltfam pogostoma
0	iej stvari," se je oglasil Mihael, "a dogovorjeni rok še mi pretekel."
'*Da — a zdi se mi, da si vendar nekako vezam, da se v tem easiu ne zanimaš za drugo, kaj še idia'bi se dvoboje-val."
"Nisem se dVobojeval zara -dii kake ženske. Nihče na sve- I tu ne ve, kaj je bil vzrok dvoboja. Leonard bo molčal, ker bi bilo zanj sramotno, če Ibi < govoril, in mene ne pripravi nolbena sila na svetul do tega, da bi povedal vzrok temu < dvoboju.
"Potem ni nobdnega dvoma, i da si se dvobojeval zaradi ka- 1 ke ženske" je vizkliknil stari . Kržinar. "Prav to ni <bik>. Poslušaj moj očetovski svet, Mi- j hael. Vzemi Terezijo. Srečen : in zadovoljen boš in jaz bom : imel svoje veselje, ker mi bo 1 tvoja4 sreča lepšala večer mojega življenja. Mihael odloči 1 sel*	I
"Dokler ne preteče Idogo- 1 vorjemi nok, ne morem ničesar i reči. Se je neflcaj tednov časa. ^ Točno ob minuti, ko poteče j rok, povem Vam, kako se zgo- 1 di." j
Stari Kržinar ni bil kar nič zadovoljen« s tem odgovorom, '1 toda vedel je, da pri 'Mihaelu \ ničesar ne opravi, če bi ga za-^ čel siliti in nagovarjati in zato ' je umoBonil.	«
1	X.
Leonard ibanon Benalja in ; Stefan vitez Ogulin sta ležala ^ več tednov; Leonard je ležal ' pri svoji materi. Štefana pa so zdravili v bolnici. Vzlic temu, « da ,s;ta drug o kkrugem le malo izvedela, sta si bila svesita, da igojita le eno misel, da ju oba navdaja le ena želja. Koiptrnelal sta si po osveti, in v dolgih urah samote delala najstrašnejše načrte.
Ko je Leonard toliko okre- f val, da je mogel zapustiti po- > slteljo, se je nemudoma lotil ' priprav za svojo osveto. Ves ' čas, ,kar je bival v Ljubljani, je bil vedno v zvezi z rokov-1 njaškim poglavarjem Rudey (čim Jakobom, in ga je tukii večkrat zvečer obiskoval in se ž njim posvetoval glede razli | čirih podjetij. Njemu je Leon-, ard sporočil, da bi ž njim rad govoril in dober teden pozne-, je se je Rudeči Jakob oglasil pri Leonadu.
Rudeči Jalkdb je bil pretvi-i den irn nezaupen in Leonardu, že celo mi verjel več, odkar jej imel sum, da se Leonard) čuti) barona in 'hoče rokovnjaškega poglavarja ločiti od Eleonore. Vsled tega je Rudeči Jakob najprej obiskal . svojega prijatelja OguJina, pri Ikate* rem je izvedel vse podrobnosti dvoboja, tako da je že slutil, kaj da bo Leonard od nje-1 ga zalhteval.
Rudečemu Jakobu se je že 1 dolgo tožilo po Eleonori. Vse . njegove misli in vsa njegova 1 hrepenenja so ji bila posvečena; zbiral je denar, se loteval ■ najpretdrznejših napadov, iz-j vrševal najsmelejša rokovnjaška junaštva, vse z namenom,
I "Mihaelova rana ni težka. Čez dober teden 'bo zdrav. Ali I vsalki Iwonardov poskus za-vratmega umora je bil tak, da l je res pravi čudtež, Ida Mthael Ipfe ne leži v grobu. In vidite, metastiva baronioa, ko bi bil I Mihael v tem dvoboju padel, ' »mrl bi bil zaradi, Vas. Nikar Pse ne razburjajte. Saj vem, da jptte Vi na vsem tem nedolžni fe in da nič (ne morete >za to, da ^BvMihael ljubi. Air uvideti I morate, da sem po pravici v skrbeh1 za svojega sina, ker je Kes tas v stanu staviti svoje f^ztvljenje v nevarnost — zaradi
'"Ali — tega verfcPar ne more I rtiNče relči, da se je vršil ta ne-1 -srečni dvdboj zaradi mene", se pe bra«ila Renata. "Ne spomi-^am se niti najmanjše stvari-K« vsled katere <bi bilo moglo I priti do dvclbdja zaradi mene." ij "Saj gotovega tudi jaz niče-ne vem... to pa vem, da gfVas moj sin blazno ljubi ( in I da bi se zaradi nobene druge
KpO^bili ste mi, kar sem Vas t prosil into me pomirja vsaj za
|fv«dno hvaležen, vedno, milo-
^p., ptari^gospod je vstal In se
Renata je pristopila bližje in "Zdravstvujte" je rekla tiho
Bil poljuibil drobno roko baroni-
I "Ne čudim se ni&, ne čudim je dejal mrmraje ka-
Ko je rtari Kržinar prišel k
preče in niti na jasnem ni bi>1,
zadovoljen, da je po svoji sod-H tako dobra uredil vso stvar,
Kb prišel do «poznanjta, kako pj|«eičen bi bil njegov sin, če bi
^Mihaelu kaj pove o svojem MbUku pri baronici Renati alf pjnaj o njem molči. Rekel si je,
^ive, (kar je vse povedal baro-|m!i Renati in kaj je od nje za-Bitevail in iker se je bal, da bi Hptsaelu vsako ralzburjenje H&ifa škodovati, se je napo-^ I sled le odločil, da mu za sedaj Kjjpinoliči svoj olbidk pri baroni-
I **Torej, sin moj," je rekel Kitari Kržinafr, ko je sedel pri Postelji svojega sina "vsa Lju-| »bij an a govori samo o tvojem
l "To sem si mislil! Ni mala I teč taka dVa divoboja za malo' k .Ljubljana \Kaj je. s kapeta-
"Pod ključ m ga spravili. /Obiskal sem'polkovnika in ta gnji je obljubil, da ga hitro reši
"S kom ste še govorili?" "Gospa Terezija je prišla Povprašat za (tvoje zdravje. Gro~ I z no je 'huda, ne da si ranil Le-I' dnaida in da je Mirmolja sko-sq>ravil Ogulina na drugi I svet, marveč da si na večeru ||f*i BenaJju pozabil plesati ž ; i njo. Kako si mogel pozabiti
"Tega sam ne vem," je odgovoril Mihael, ki mu ni bilo «§j>rav nilc všeč, da je oče izvedel ta jdogodek. "Čim ozdraviš moraš Tere-I zijo obiskati in jo prositi od-
"Prav rad — to se ob sebi »»
'IStoriti moraš to toliBoo P bolj, ker je Terezija mnenja, |>da je Ona vzrok temu dvoboju
, "Kaiko to?" Mihael je res-| nično ^rtnel, ko je slišal, kaj