Poštnimi plačana t sotovfnL Leto IX., št. 48 (nJUTRO** xvil, st. xm »y Ljubljana, ponedeljek 30. novembra 1936 Cena 2 Dir L'tUax JlVO LgUlUjOliO, IIMJIJOW» ulica o. — X'eJeron St. SI22, 8123, &U4, 3125, 3126. [nseratm oddelek: Ljubljana, Seien» Durgova ut — Tei. 3492 tn 24U2. podružnica Maribor: GosposKa ulica tC LI. — Telefon St 2456. podružnica üelje: Kocenova allea St. 2. — Telefon 6t. 19a Podružnica Jesenice: Pri èsolodvoru st. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta àt. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumen »-tnprla j _mm ■ ■ i Ponedeljska Izdaja „Življenje in svet"" Uredništvo: Uobtjana: Knafljeva ulica ». St. 3122, 8123, 3124, 3126 In vsak ponedeljek Zjutraj. — Nar rofta se posebej te velja po pottl prejemana Dto 4.-, po raznaial-dh dostavljena Dto 5.- mesečno Maribor: Gosposka allea 11, Teletoa fit. 244a Celje: Stroesm ay erjeva uL 1. Tei. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Preakret v španski državljanski vojni: Nacionalistom prede vedno bolj trda Neuspehi zadnjega tedna so hudo demoralizirali vojsko generala Franca, ki se na vsej fronti vedno bolj umika in ji grozi nevarnost obkoiitve Iz upravne službe Beograd, 29. novembra, d. V upravni .. . _______službi so imenovani: za upravnika polici- Nacionaltsti se London, 29. novembra. AA. Slabo vreme v Španiji j« kakor poudarjajo republikanski i i sti, prava sreča za republikansko vojsko. Marokanci pa tudi drugi oddelki nacionalne vojske so zaradi njega malone popolnoma odpovedali. Vladna vojska pa je ostala kljub temu v akciji in včeraj je republikansko topništvo ves dan obstreljevalo vseučiližki okraj v katerem so se zabariKadirali nacionalistični oddelki. V zadnjih 24 urah se je vojaški položaj na madridskih frontah docela sprevrgel v korist republikanske vojske. Poročilo vojnega ministra iVladr.il, 29. novembra. AA. Vojno ministrstvo je snoči izdalo komunike o položaju na posameznih bojiščih, v katerem pravi med drugim-. Na sektorju j-ižno od Taje čete madridske vlade nadalje uspešno prodirajo. Pri Valdemoru je nasprotnik imel večje izgube. 30 nacionalistov je bilo ubitih. Na sektorju Guadajalare so Čete republikanske vlade zavzele Samtolin in lile sa be-sadas. Na madridskem sektorju so s pomočjo topništva izvršili napad na nacionalistične postojanke in razpršili nacionalistične čete ki so se koncentrirale pri francoskem mostu. Na Guada-rami in pri Somo-Bieri so očuvale pozicije, ki so si jih pravica r osvojile. Madridska vlada je koncentrirala poveljstvo nad vso republikansko vojsko tako. da se bodo odslej operacije razvijale bolj sistematično. Porazi na aragonski fronti Barcelona. 29. novembra AA. Katalonsko vojino ministrstvo je izdalo komunike v Katerem pravi. da ie nasprotnik na aragonski fronti blizu II u esce naPadel katalonske postojanke v bližini tamkajšnjega jezera, da Pa je bil napad krvavo odbit. Na bojišču ,]e obležalo 37 mrtvih nacionalističnih vojakov ter mnogo ranjencev. Pri Caspi so katalonske *ete izvršile uspešen naPad. Tudi tam je bilo večje število nasprotnikov ubitih. Katalonske čete eo zaplenile tudi večje Število pušk znamke Remington na novo ofenzivo Tenerifa, 29. novembra. AA. Tukajšnja radijska postaja je razglasila komunike o položaju na fronti pri Madridu: Nacionalisti se sedaj pripravljajo na novo ofenzivo. Kakor se je ugotovilo, je imela madridska vojska pri zadnjem nacionalističnem napadu na Cartageno 18 mrtvih in 48 ranjenih. Generai Queipo de Liano je davi po radiu sporočil, da so republikanske čete pri Oviedu pričele z ofenzivo. Nacionalisti pa so na prve napade odgovorili s protinapadom in so bili ob tej priliki republikanski oddelki hudo poraženi. Na bojišču so pustili 450 mrtvih in večje količine vojnega materija la, med drugim tudi dva oklopna avtomobila najmodernejšega izdelka. Republikanske čete so poskušale zavzeti tudi postojanke nacionalistov pri Valdemoru. Bra-nitelji pa so jih zdeoimirali. Sin Caballera še živ? Sevilla, 29. novembra. AA. General Queipo de Liano je snoči po radiu deman. tiral vest, da bi bU sfn predsednika španske vlade Larga Caballera ustreljen. Angleški parlamentarci v Madridu Madrid. 29. novembra. AA. Skupina angleških parlamentarcev se mudi zadnje dni v Madridu. Ogledala si ie mesto in zlasti one okraje, ki so bili najbolj prizadeti po zadnjih letalskih napadih. Angleži so Proučevali vprašanje evakuacije civilnega Prebivalstva. Parlamentarci so sklenili Prositi angleško in francosko vlado, da bi stavili na razpo'ago 2000 tovornih avtomobilov za evakuacijo žena, dece in starcev iz Madrida. Vojaštvo generala Franca se punta Nacionalistična vojska kaže vedno očitnejše znake onemoglosti in pričenjajočega se razsula V a I e n e i j a. 29. novembra- AA. Agencija Fabra objavlja da1 jšj službeni komu-nike_ kj pravi med drugim : Po vesteh iz La Corune se je tamkajšnja posadka uprla. V La Coruni je prišlo do pouličnih bojev in je položaj zelo respn. Slični Položaji so na* sta'i tudi v Sevjlli. Iz Cordobe poročajo, da so morali listi Posebej objaviti, da je določena delavcem pri javnih delih, ki so bili mobilizirani za iavna dela, posebna me«ia po 25 peset na dan. Iz tega je treba sklepati. da delavstvo ni hotelo brez nadaljnega na delo, ki so ga oblasti organizirale v obliki vojaške obveznosti. Včerai so Preielj nacionalisti nov vojni materijal, ki sta ga pripeljali dve ladji pod zaščito neke tuje križarke. OPaženo je bilo, da sta imeli ladji tudi nenavadno močno Posadko- tako da gre bržkone tudi za oddelke vojaštva. ki se ima boriti na strani španskih nacionalistov. Izvedelo &e je, da v nekih tujih tvornicah izdelujejo letala samo za španske nacionaliste. Tako v eni izmed njih tedensko izdelujejo dve lovski in eno težje napadalno letalo, v drugi Pa po S5 letal na me^ec. Vsa ta letala prevažajo nato na Malorco. Relativno zatišje, ki je zabadalo včeraj na madridski fronti, se tolmači v komunikeju kot izraz onemoglo=fti nacionalistične vojske- Pri tem komunike opozarja na vesti portugalskih listov, da so nacionalisti dejansko sklenili opustiti nadaljne obleganje Madrida, im se sploh odrekli misli, da bi ga zavzeli z neposrednim napadom. Madrid nameravajo sedaj obkoliti v širšem obroču in ga prisiliti k udaji. Republikanske čete &0 izvršile včerai več usPešnih naPadov v sektorju pri Talaveri. V Asturiji so rudarji pričeli z novo ofenzivo in zavzeli Monte de la Fara. Monte Siimeros ter del oviel-gkega Predmestja Ventamales. Na fronti pri Guisposciu so republikanci zavzeìi Vergamo, Villareal in Villafranco. Republikanski oddelki, ki operirajo Pri Adunu skušajo sedaj priti v tesnejišo zvezo z valeneijskimi oddelki. Končno pravi komunike, da eo vremenske Prilike zelo neugodne, tako da imata nacionalistično letalstvo in vojno brodov" ie hude tfžave. Do letalskih akcij je prišlo samo na odseku fronte Pri Cantabri'gneu. Italijanska letala za generala Franca Pariz, 29. novambra. AA- jOeuvre« je danes objavil daljše Poročilo iz Zemeve, po katerem sta Ivornici letal Breda in Caproni v drugi polovici novembra izdelali za ŠPani-jo preko 50 težkih napadalnih letal. Poleg ielal so poslali v ŠPanijo tudi mnogo vojnega materi.iala za borbo na morju ob vzhodni španski obali. Kaf bo storilo Draštvo staroiov? Španija ima pravico do zaščite, toda DN je brez moči Pariz, 28- novembra. AA. (Havae) »Petit Parisien« komentira noto madridske vlade DN, v kateri zahteva sankcije proti Italiji in Nemčiji in piše med drugim: Ali bomo v sedanjem stanju s!abosti DN, po strašnih preizkušnjah z mandžursiko afero in z abesinsko zadevo dovolili, da Društvo narodov doživi še tretji poraz, od katerega se morda ne bi več opomoglo? Ali ne bi bilo Potrebno Prihraniti moralne srile DN za težje Primere, ko bo zares treba postaviti jih v službo? Nespametno bi bik) razsipati te siile v obuPnem poskusu. >Matioi« piše o isti stvari; Društvo narodov se more ukvarjati edino s »pori med državami, ni pa poklicano priznati katero vojujočih se strank ali katerikoli drugi tabor države, kjer vladajo notranji boji. Zato morajo odposlanci držav v Ženevi, naj bodo te ali one politične smeri, dokazati obzirnost, ki jo ta stvar narekuje. »Human i té« pravi; ŠPanija ima pravico do kolektivne Pomoči držav članic DN. Posebno ima pa Španija Pravico obrambe, da bi je ne uničila blokada, ki so jo dovolile demokratske drža v e èPanski apel v Ženevi je apel na civilizirani svet. Ga. Taboui, diplomatska urednica »Oeuv ra« piše: Pričakovati je, da bodo Spanci aM pa njihovj prijatelji predlagali v Ženevi. da Prevzame DN nekakšno Poroštvo za nepristransko izvrševanje blokade s strani vseh. blokade, ki i:ma, če se bo vestno iz Polnjevala, zagotoviti zmago madridske vlade. Po drugi strani pa pravi >Jou re ; Včeraj ßo krožili v Parizu in Londonu glasovi, da rajhsvera, mornarice ki letalstva. Razburjenje je bilo tem večje, ker se Je iz raznih vi,rov izvedelo, da namerava Hitler poseči v španske dogodke. Seja madridske vlade Valencija, 29. novembra. AA. Republikanska vlada je imela danes po sivoji zadnji rekonstrukciji svojo Prvo sejo- Na sejo je nepričakovano prišel tudi predsednik republike Azana, ki ga je prebivalstvo mesta sprejelo s silnim navdušenjem. Zunanji minister del Vajo je obrazložil stališče, ki ga lx> zasfcoPail na Prihodnjem zasedanju »veta DN. Kongres pevske zveze Novi Sad, 29. novembra. P. Danes se je vršil tukaj XII. kongres Jugoslovenske Pevske zveze. Udeleži'! so se ga delegati iz vse države, ki jih je pozdravil predsednik Zveze upokojeni general Svet.islav Simovič, na čegar predlog so bite odposlane pozdravne brzoiavke Nj. Vel- kralju, predsedniku vlade in prosvetnemu ministru. Po odobritvi poročil o delovanju Zveze v Preteklem Poslovnem letu se je razvida obširna razprava o predlogu glede osnovanja enotne Pevske zveze za v&o državo, v kateri bi se združili Jugoskiveneka Pevska zvéza, Južno-slovanska pevska zveza in Hrvatska pevska zveza. Po obširni razpravi je Ml ta predlog odklonjen ter je bilo sklenjeno, da se je v Ljubljani dr. Lovro Hacin, dosedanji srečki načelnik v Litiji. Za sreskega načelnika v Mur ki Soboti dr. Fran Bratl-na, doslej -'treski načelnik v Lendavi. Za sres iega načelnika v Kranju Gašper Lipovšek, doslej sreski načelnik v Murski Soboti. Za sreskega načelnika v Litiji dr. Alojzij Gregorin, do-le j v Kranju. Za sre. rtkega načelnika v Lendavt MTToS Grabrt-Jan, doslej sresiki podnačeJnJ:« v Murski Soboti. Za sreskega načelnika v Murski Soboti Stanislav Vrtovéek, dctólej pristav sre ikega nabelst va v Ljutomeru. Premeščeni so: pristav dr. Pavel Schwab od sreskega načelstva v Kranju k sreskemu načeistvu v Brežicah; pripravniki Josip Šinkovec, iz Banjaluke k sre ikemu načel Ttvu v Konjicah; sreski podnačelnik Dominik Dereani iz Konjic k banski upravi v Ljubljani, dosedanji sre-Fki podnačelnik Ivan Legat iz škofje Lo_ Ve za politično upravnega tajn^ika pri kr. banski upravi v Ljubljani; političnoupravni tajnik Josiro Lazar iz Brež c k banski upravi vrbaske banovine, in Alfonz Troj-nar, pristav pri pred tojništvu me tne policije v Mariboru k sreskemu načelstvu v Banjaluki, Volitve v zbornico m TO! Lepa manifestacija obrtniške sloge Ljubljana, 29. novembra. Danes so se vršile za obrtni odsek Zbornice za TOI volitve v sedmih volilnih okrožjih, kjer sta bili vloženi in potrjeni po dve listi, dočim so bile v vseh ostalih 12 volilnih okrožjih vložene le sporazumne liste in so volitve odpadle. Pri današnjih volitvah so v šestih volilnih okrožjih zmagale kompromisne liste, le v enem volilnem okrožju in sicer v Brežicah je zmagala nasprotna lista Pičmanovih pristašev. Rezultati so bili naslednji: I. volilno okrožje: Ljubljana-mesto: Volilnih upravičencev 1.597 oddanih glasov 811 to je 52 odstotkov. Kompromisna lista s kandidatoma Ivanom Ogrinom in Miroslavom L'rbasom je dobila 538 glasov, druga lista Josipa Kregarja pa 254 glasov, dočim je bilo 19 glasov neveljavnih. II. volilno okrožje: Radovljica - škof ja Loka: Volilnih upravičencev 1.253, oddanih glasov 631, to je 51 odstotkov. Kompromisna lista g. Andreja čufarja je dobila 392 glasov, druga lista Franca Jemca pa 211 glasov, dočim je bilo 28 glasov neveljavnih. V. volilno okrožje: Kamnik - Litija: volilnih upravičencev 1.265, oddanih glasov 431, to je 34 odstotkov. Kompromisna lista g. Boštjana Belcijana je dobila 377 glasov. druga lista g. Ivana Praznika pa 46 glasov, 8 glasov je bilo neveljavnih. VI. volilno okrožje: Logatec - Kočevje: Volilnih upravičencev 1.130, oddanih glasov 702, to je 62 odstotkov. Kompromisna lista g. Josipa Rebeka je dobila 437 glasov, druga lista g. Karla Vilarja pa 243 glasov; 22 glasov je bilo neveljavnih- VII. volilno okrožje: Novo mesto - Črnomelj: Volilnih upravičencev 964, oddanih glasov 473, to je 49 odstotkov. Kompromisna lista g. Alojzija Midorferja je dobila 293 glasov, druga lista g. Alojza Grilca pa 158 glasov, dočim je bilo 22 glasov neveljavnih. VTTT volilno okrožje: Brežice: volilnih upravičencev 442. oddanih glasov 243 ali 55 odstotkov. Kompromisna lista g. Andreja Kralja je dobila 68 glasov, druga lista g. Henrika Klabučarja pa 167 glasov; 8 glasov je bilo neveljavnih. XIX. volilno okrožje: Dolnja Lendava: volilnih upravičencev 416, oddanih glasov 317, to je 76 odstotkov. Kompromisna lista g. Štefana Litropa je dobila 157 glasov, druga lista g. Štefana Fritza pa 141 glasov, 19 glasov je bilo neveljavnih. Vsega je bilo v navedenih sedmih okrožjih 7067 volilnih upravičencev, oddanih glasov pa 3 608, to je nekaj nad polovioo. Za kompromisne liste Je bilo oddanih 2.262 glasov, za druge liste pa 1.320 glasov, dočim Je bilo skupno 126 glasov neveljavnih- Izvoljeni so: v Ljubljani Ivan Ogrin in Miroslav Urbas, v Radovljici - škofji Loki Andrej Cufar, v Kamniku - Litiji Bogtjan Belcian, v Logatcu - Kočevju Josip Rebek, v Novem mestu - Črnomlju Alojzij Midor-fer, v Dolnji Lendavi Štefan Litrop in v Brežicah Henrik Klabučar. Pred ureditvijo vprašanja Feniksa Veljavnost uredbe, ki je včeraj potekla, se podaljša do 15. decembra — Nova uredba je v glavnih obrisih že sestavljena Beograd, 29. novembra. AA. Minister za trgovino in industrijo dr. Milm Vrbanič je dal zastopnikom ti«ka, glede na to, da danes poteče veljavnost uredbe o Fenžkau, naslednjo izjavo; Vprašanje jugoslovenske direkcije zavarovalne družbe Feniks na Dunaju je bilo v zadnjem času v ministrstvu za trgovino in industrijo vsestransko Proučeno, da bi ee našla rešitev, Po kateri bi bile vpošrtevane stvarne možnosti, in da bi ße h'kratu v čkn večji meri zavarovali interesi zavarovancev, ki so zaradi težav te družbe že od aPrila meseca t. 1. v negotovosti. Problem je težaven in kompliciran iz dveh razlogov, kakor emo to že ob neki priliki omenili- V prvi vrsti so premijske rezerve Uiikaj-šnie direkcije Fenik«a nezadostne za po-Po'no kritje vseh obveznosti družbe, v drugi vrsti pa je velik del rezerv plasiran v tako zvanlh Losingerjevih menicah, ki so bile v trenotku, ko je Propadel dunajski Feniks, deponirane pri tujih bankah. Naše prizadevanje, da dobimo te PaPirje nazaj, kaže v glavnem na to, da bo u»[>ek>, toda do danos še ni bilo mogoče te stvari docela urediti. Pri vsem tem je treba upoštevati še tehnična dela. ki so neobhodno potrebna za do-loSitev končnega načrta i® vseh posameznih Pogojev, po katerih naj bi se to vpraša- nje definitivno uredilo. Projektirana uredba, ki je v glavnih črtah že sestavljena, iz navedenih razQogov ni mogla biti izdana in uveljavljena že danes, ko poteče rok dosedanje uredbe. Zato je bila do&edanJa uredba Podaljšana že za 16 dni, to je do 15. decembra t. L Dotlej bodo v«a dela končana in vse potrebne kalkulacije dovršene, tako da se bo končno definitivno uredilo to vprašanje, ki j« velikega Pomena ne samo 6 stališča interesov tiso-čev naših zavarovancev, nego tudi e stališča našega narodnega gosPodar&tva in spričo nujne potrebe, da se očuva ideja zavarovanja Načelno *>i hotel le še naglasi ti, da bomo Skušali najti rešitev v tej smeri, da bi posebna ustanova, pod stalnim in neprestanim nadzorstvom države izvedla do kraja po pogojih in modaljtetah, ki bodo z novo uredbo določene, vse Posle, ki jih je s pogodbami sklenila Jugoslovanska direkcija Feniksa Medtem naj bi s« ne sk'cPale nove pogodbe. Tako bi ta ustanova pod nadzorstvom državnih oblasti skušala izPolniti \«e pravice dosedanjih, odnos no sedanjih zavarovacev, na drugi strani Pa bi se izognili vsem novim režijskim in aikviziterstkim stroškom, ki bi sicer nastali, pa tudi vsem novim zavaro" valjiim obveznostim. Mussolini bo posetil Hitlerja Na povratku iz Budimpešte se bo ustavil na Dunaju, nato pa v Münchemi nadaljujejo Pogajanja za osnovanje lige pev sk.ih zvez. o čemer bo razpravljal prihodnji bo kancelar Hitler sklical danee zastoPnike kongres, Budimpešta, 29. novembra, p. Po poročilih madžarskih listov bo italijanski ministrski predsednik Mussolini v začetku junija uradno posetil Budimpešto. To bo prvo potovanje Mussoli-nija v inozemstvo. Na povratku se bo ustavil na Dunaju, kjer se bo sestal z avstrijskimi državniki, nato pa najbrže imel v Münchenu sestanek z nemškim kancelarjem Hitlerjem. Podrobnosti teh posetov italijanskega ministr. predsednika bodo določene pozneje, upoštevajoč takratne politične razmere. Poizkus vojaškega upora na Kreti Pod vodstvom oficirjev se je uprl del garnizije, vendar pa so upor naglo zadušili Pariz, 29. novembra, p. Agencija Havas poroča i/ Aten, da je na otoku Kreti izbruhnil vojaški upor. Pod vodstvom oficirjev se je uprl del tamošnje garnizije. Na čelu upora je bil topniški polkovnik Kolderonis. Razvila se je huda borba, ki je trajala nad štiri ure. Vojaštvo, ki je ostalo zvesto vladi, je dobilo pomoč z vojnih ladij, ki so križa-rile v bližini. Po štiriurni borbi, v kateri so padli trije uporniški oficirji ter večje število vojaštva in civilnega prebivalstva, so se morali uporniki udatL Vsi uporniki so bili aretirani in so zaprti v tamošnji vojašnici. Iz Aten je bilo poslanih na Kreto več bataljonov vojaštva. Uvedena je stroga preiskava. Izgleda, da gre za upor, ki je bil zaneten od zunaj s strani neke države, ki ji grško prijateljstvo z Anglijo ne gre v račun« Anglija se pripravlja London, 29. novembra, d. Snoči Je bU objavljen uradni komunike, po katerem Je angleška vlada sklenila takoj ustanoviti poseben urad za prehrano po vbotcu ne-Vtìanjega minnstrstva za prehrano, M Je po lavalo za časa svetovne vojne. Novo. csnovani urad ima iste naloge. Skrbeti mora za preureditev pomorskega prometa za primer, da bi prišlo do kakega oboroženega konflikta. Pomorski promet s« mora usmeriti v orne Inke. ki jih sovražnik ne moire ogražati. Obenem mora ta urad že sedaj zbrati potrebne raloge živil in urediti njihovo racionalno razdelitev za primer vojne. Za šefa tega urada, ki bo posloval v tesnem sodelorvanju z vojnim ministrstvom, je imenovan tajnik kmetij-flkega ministrstva French. Ta sklep ani. gleške vlade smatrajo v političnih in diplomatskih krogih splošno za dokaz, da Anglija zelo resno presoja meinamctad po« ložaj. še pred kratkim je angleška Vlada sličen predlog odločno zavrnila, sedaj p«t je svoje stališče oči vidno temeljito tepre-menila in ni dvoma, da so v ozadju Belo tehtni vzroki. Ta sklep Je bil sprejet MÉ izredni seji mini tr^kega sveta, ki je bfla! sklicana v petek zvečer in Je stopil tak<4 v veljavoi. Horthy ca Dunaju Dunaj, 29. novembra. AA. Danes o*> Ä je prispel na Dunaj oiadžaraSki guveroe^ Horthy s eoProgo, ministrskim pred»ednt* kom Daranyjem, zunanjim ministrom Ka?* nyo in ostalim spremstvom. Na postaji m ga pričakovali predsednik republike s eoörogo, dr. Schusctaigg, v®i člani vlad«, glavni inšpektor vojske, dunajski žuPan ia drugi. Vse mesto je bilo v zastavah- Sa uh* eah so se zbrale velike množice ljudi. 4 so manifestirale za avetri§Bko-ogi^ko Pri" jateljstvo. Po ulicah Po katerih &ta ae per Ijala oba državna poglavarja, je bilo ščeno vojaštvo v špalir na obeh straneh ea^ etišča. Horthy se je odpeljal v hotel »ImPa» ria k, kjer so bili zanj in njegovo spremati rezervirani apartmand. Za čaSa »vojega hI* vamja na Dunaju je go«t avstrijske v^ade- Okrog 11. ure je bil na Baliplateu in H službeno posetil predsednika *veane rePw* blike Mik-lasa, ki mu je takoj nato to» obisk. Horthy je bil {»Poldne s evolhn sprem etrom tudi na grobu Neznanega junaka ia pri spomeniku Padlim mornarjem avstm» ogrske voine mornarice, kjer se Je poklonQ» Opoldne sta državni Predsednik Mitola« i« njegova gospa prirediia v čast madžarskemu guvernerju in njegovi soprogi kosikfc na katero je büo povabljenih Mokrog 40 dtižavnikov in drugih uglednih osebnost Vzhodna Sibirija nepremagljiva Kosova. 29. novembra, br. Na veeeovje*« skem kongresu je bilo podano tndd po^ čilo v vojaški ipripravijemoBti Sovjew* unije. Pri tej priliki je med drugim v «v©« z/i z n emško-japonsko pogodbo, kš je po mnenju moskovskih Üerogov naperjena i»» ključno proti Rusiji, poročal tudi mamfai Blücher o vojaška pripravah na vzhodni sibirski meja. Blücher je izjavil, da more kot poveljnik vzhodnosibiirske armade dati zagotovijo, da je vzhodnosibirska moj«l tako utrjena, da ne more pri fi skozi ne®-paženo ntfi miš. Kdorkoli bo na tej str»» ni poizkušal napasti Rusijo, bo doživel P®« Taz, kakršen se ne da niti zamisliti. Posveti Narodnih bank Male antante Praga, 29. 'novembra, hr. Zasedanje g»* vemerjenr in delegatov Narodnih banlč držav Male antante, M so v okviru go* spodarske Male antante razpravljali d perečih problemih medsebojnega a odeto» vanja, je bilo včeraj končano. Na aaklju6* ni seji Je bila sprejeta resolucija, v kaj teri naglaSaJo, da ja stabilnost valut po« goj za gospodarsko obnovo. Na zased»« nju Je bila rešena tudi cela vrata tehničnih vprašanj za olajšanje medsebojnega plačilnega prometa. Guverner Jugoslovenske Narodne banke dr. Radosauvljerid in generalni direktor dr. Protič so z onta-limi člani JugosOovenske delegacije danes» odpotoval nazaj v Beograd. Konkurenčna protinobelova nagrada Berlin, 29. novembra, b. Iz protesta Pre* "ti podelitvi Nobelove mirovne nagrade Karlu Ossietzkemu, ki je nasprotnik nacističnega režima, je nemška vlada razpisala posebno nagrado v znesku 30.000 RM kot literarno nagrado, dostopno tudi tujim državljanom. ASK Primorje (centralni odfm). Važna odborosa seja danes ob 16. x Zmb- KKONIKA OD SOBOTE BO PONEDELJKA Ljubljana. 29. novembra Ker je letos tako n.uiesiO. ua bo uebe^ki dobrotnik Miklavž priiiounjo nediijo ves aan ootókovm Ljubljančane je buo creba današnjo nedeljo rezervirati za njegove uar kupe. Trgovine $o bile odprte in glejte čuuo: navzlic trizi m navzlic temu da una-U;o še dva dni do prvega so Dile trgovine ieio dobro obiskane, àeveda. mraz je pritisnil ui ijueije hitijo nakupovati poleg Miklavževih daril tudi najnujnejše potrebščine za zimo. Pa se je današnja nedelja pokazala najbolj primerna za to. Izložbe naših galanterijskih trgovin so bile vet dan občudovane od rojev otrok Zlasti pop iorii so poleg geometra Oer-neta (Primorje) še podpredsednica Jugov«^ fSvoboda) in Lekan (Maraton. Maribor), tajnika Ozurda (Primorje) in Kalan (Planina), blagajnik Polajnar (Ilirija) in kot tehnični roiferent Grfinfeld F. (Ilirija). V odboru pa M) Se ta Primorje Savo Sarn-in. za Sloco P«rovič. ra Korotan Havliček. ta Trbovlje Bos*ič. za. gorenjsko okrožje Cerar Drago, za dolenjsko Dericio. za Zasavje Jordan in rx Celje Dohnik. Revizorji so Snmuda i* Maribora. Sannn Danilo hi Kermavner. Novi odbor je od poslal ministru dr. Ro-i giču pozdravno brzojavko. Pri debati o pravilih in ka»ne>8 pri sh*-gajnostih, je bilo stavljenih več koristnih predlogov, k! bodo predloženi eavezni skirp-öcini x decembra v potiditev. Jutrišnji športni spored TruE letos praznujejo n&fi tahkoafletf praznik našega državnega TTedinjenja s športno - spominsko svečanostjo »Teko« ueddnjenja« Tek Uedinjenja Športni del proslave, tek po IjubQaMfcA ulicah in preko ljubljanskega Grada se bo pričel ob 11.30 pred Narodnim domom m bo zbral tudi letos najboljše lahkoatletske predstavnike iz Dravske banovine (Maribora, Ptuja, Celja, Trbovelj, Litije, Kranja, Jesenic, Novega mesta m vseto ljubljanskih klubov). Tudi izven mej naše banovine, ki slovi zaradi najboljših jugoslovenskih tekačev na dolge proge, so najavljeni tekmovalci, tako iz Zagreba in Varaždina. Starta I o bo več najboljših jugoslovenskih tekačev na dolge proge, državnih repre-zentantov in rekorderjev predvsem Krevs (Primorje) in Bručan (Ilirija). Borba za zmago se bo vršila zlasti med tema, a tudi dr», gi bodo mogoče odločilno posegli v bre* bo. Na kirajši progi pa je izid tekmovanja negotov! Goršek (Primorje). rekorder na 800 m » 1500 m, gre % najlepšimi nadami na start. Toda zmago mu bodo najresneje ogTožafi zelo nadarjeni in napredujoči junior Kotnik (Ilirija), odlična srednjeprogaša Skušek m Srakar ter drugi. Ker se borba vrši v več kategorijah, bo «a placemente xek> ortra. Pričakujejo, da bodo zlasti izvenljubljanski klubi v te... mora pa'biti več stopenj genijalnosti, saj nobeno moško bitje ni docela negeni- jalno.« Ah, kako to dobro de! Saj je res: imamo genijalne pijance, denuncijante. prodance in drugačne. In niti enega od ' vseh teh ne dosega — po Weiningerju — niti ena ženska Odnos moškega do spolnosti je seveda vse drugačen kakor pri ženski: »Moški se čuti osi amočenega, če ljubi.« Pisatelja nič ne moti, da je nekaj vrst višje napisal: »Nič ne osreči moža tako zelo, kakor če ga dekle vzljubi-« Moški — po Weiningerju — lahko razračuna s spolnostjo in jo jemlje v poštev ločeno od vsega ostalega. Odtod torej toliko mož, ki bi lahko rekli o sebi: ne glejte nas. marveč poslušajte nas! Skladne z ostalimi izvajanji o ženski so tudi ugotovitve v poglavju: Spomin, logika, etika. Weininger polaga veiiko važnost na spomin, ki je »logičen in etičen pojav«, ženska'pa ima po Weiningerjevem prepričanju slab spomin, zato laže, zato ji manjka intelektualne zavesti, zato bi pri njej lahko govorili o »logicai insauity«. »Moškega laž-njivca pa praviloma ni«, (čeprav človek o sebi rajši verjame dobro kakor slabo, vendar upam, da moški sami ne verjamejo tej trditvi. ) Tudi avtor sam jo brž pozabi, saj pravi že nekaj strani pozneje: »...saj je laž tudi med moškimi dovolj razpasena.«. A že na prihodnji strani to trditev še stopnjuje, ko pravi: ».. prav za prav laže samo moški«. Tako slab spomin, kakor Weininger, ima vendarle recikckatera ženska! Tudi naslednje trdi brez dokazov: »Osebnost in individualnost, (razumski) jaz in duša. veja ai ( razumski> značaj — vse to ponleni eno m isto stvar, tisto namreč, ki pripada v človeštvu samo moškemu in ki je ženska nima.« Res je, »razumski jaz« moškega se je uveljavil zlasti zadnjih 50 let. Ali jt koga osrečil? Ali je prinesel človeštvu ie iroho zauovoijstva, soglasja in mirti :' Ali ni vse. kar je dosegel, v službi sovraštva, poniepa, krivice, strasti? Ali ne bi biio bolje čudi nekoliko ženske primitivne čuvsfvencsti. ki instinktivno odklanja, da se »razumski jaz« igra s človeškimi življenji ? Kakor smatra Weininger moški razum za nekaj povsem drugega kakor ženski, tako tudi domišljijo: »ženska domišljija je zmota in laž, moška domišljija pa je višja resnica.« K temu ni kaj pripomniti, tako glasno samo govori za avtorjevo objektivnost in genijalnost. Višek nedoslednosti pa izsledimo v izvajanjih poglavja »Materinstvo in prostitucija«, kjer žensko obmeče z najgršimi lastnostmi, potem pa pravi: »■.. nemara ni ženske lastnosti, ki Pi se nekoč pod vplivom moške volje ne modificirala, zatrla ali celo uničila.« Tu si da avtor posebno po glavi, saj izreka hudo obsodbo za moža samega, ker povsem jasno priznava, da vse, kar je naprtil slabega ženski, izvira od moža in je posledica njegovega vpliva. Po Weiningerju sta sposobnost m nagnjenje k prostituciji piav tako ko materinstvo podana v ženski organsko že od rojstva. S tem izreka pavšalno sodbo nad vsemi ženskami, kljub temu jih pa pozneje loči, ko pravi, da so pomembni ljudje ljubili vedno ie prostitutke. (S to pomembnostjo se gotovo odlikuje mnogo moških!) Da prišteva tudi samega sebe k pomembnim ljudem, potrdi s sledečo izjavo: »Priznavam. da mi je prostitutka veliko bolj všeč« (kot mati). Dosledno lastnemu stališčiMlo ženske si predstavlja odnos moškega do ženske ta- kole: »Moških je le dvoje: prvi zaničujejo žensko, drugi pa niso o njej nikdar delj in globoko razmišljali.« Preteklost m sedanjost pa uam podajata primere veliko spoštovanja vrednih mož. ki so o ženski mnogo razmišljali in tudi pisali o njej, pa so jo kljub temu cenili. Tako se nadaljuje veriga omalovaževanj, pa tudi absurdnosti, ki ki učinkovale smešno, da ni knjiga pisana z zanosom, ki vsaj prvi hip vpliva prepričevalno, zato pa je njen pomen tembolj negativen Zlasti nazori o ljubezni in zakonu morajo zapustiti ost cinizma posebno v mladem bralcu, ki še nima ustaljene sodbe. Kako naj se znajde v odnosu do svoje bodoče žene in matere svojih otrok, če vzame resno takole izjavo: »Ljubezen je zmerom samo platonska. Kar se sicer imenuje ljubezen, spaia v svinjak. Ljubezen je samo ena: ljubezen do Beatrice, oboževanje Madone. Saj za koitus imamo babilonsko vlačugo.« Za kulturni nivo moškega je vedno značilen njegov odnos do ženske, a res je, da Slovenci vprav v tem pogledu nismo na višku. Nihče ne more tajiti, da je pri nas v tem pogledu tako malo prisrčnosti, tako malo spoštovanja do žene in matere lastnih otrok, da mora zakon izgubljati svojo vrednost, namesto da bi predstavljal najlepše tovarištvo, če si pri nas zakonski mož drzne spoštljivo govoriti o svoji ženi in upoštevati njene želje v družbi tovarišev, se to lahko smatra kot pravo junaštvo, saj se izpostavi zbadanju in zasmehovanju, češ: baba ga komandira. šlevo Kako redki so pri nas zakoni, ki temelje na resničnem medsebojnem spoštovanju! Zato je za naše rapmere takšna knjiga naravnost strup. Toda še v enem pogledu se mi zdi primerno. da Weiningerjevo knjigo odklonimo. Vsi njegovi nazori so poudarjen izl v pesimista, ki — vsaj posredno — omalovažuje vps človeški napor za ustvaritev višje socialne skupnosti v smislu odgovornosti do sočloveka. Kajti celotna Weiningerjeva zamisel o življenju, zlasti pa o ljudeh, kakor jih on ocenjuje v medsebojnem odnosu in v odnosu do skupnosti, pomenja potencirano samopoveličevanje ter beg od resničnega življenja- Pomislimo, kam vodi poveličevanje takih le naukov: »Odgovoren sem samo sebi, nikomur drugemu ne služim ... sam sem, svoboden in svoj gospod.« To Kantovo etiko imenuje Weininger »najbolj heroično dejanje svetovne zgodovine«. V resnici pa vodi to v nihilizem, ki bije v obraz vsaki socialnosti, v individualizem, ki v zadnji konsekvenci zanika odgovornost do sočloveka. v egoizem, ki se lahko sme poteptati, če mu je to v napotje. Kam to vodi, nam je v vsej doslednosti pokazal Dostojevski na Razkolnikovem in v bratih Karamazovih. »Jaz je osnovni pogoj za vsako socialno moralo«, pravi Weimnger. Ker današnja družba tudi v resnici temelji na tej morali, zato je danes človek človeku zver. šele kadar bo družba priznala, da je osnovni pogoj socialne morale »mi«, bo postalo na svetu drugače. Vse, kar danes doživlja človeštvo, nam dovolj' jasno priča, da pretirani individualizem' in zanikanje socialne etike vodita v propast, da je današnje stanje zadnja kon-sekvenca takšnih načel, ki ustvarjajo bolne megalomane, ki so prava šiba božja današnjega enlat rdgaotv eniat rdgov cacay izogiben pogin. A« V. idije za akademsko izobražene ženske žen objavlja, da so razpisane naslednje štipendije Mednarodne federacije uni-verzitetsko izobraženih žen za šolsko leto 1937/38: 1. Mednarodna štipendija (zbrana od Zveze akademsko izobraženih žen v Ameriki), 1.500 dolarjev (pribl. 60.000 din) za eno leto, za znanstveno raziskavanje kjerkoli v inozemstvu, predmet po volji. Kandidatka mora žc imeti natisnjena samostojna znanstvena dela, ki jih mora priložiti (z enim izvodom v francoskem, angleškem ali nemškem jeziku, ako original ni v enem teh jezikov). Ra~en tega podroben načrt za nameravano raziskavanje, curriculu-m vitae in prijavo (vse v prevodu). Prijavo sprejme tajnica ga. Zamboni (Beograd, Dobračina 39) najkasneje do 1. februarja 1937. 2. Girton College, Cambridge, nudi štipendijo (Alfred Yarrow Scientific Research Fellowshìp), 300 funtov (pribl. 72.000 din) letno za tri leta za znanstveno raziskavanje in sicer matematične, prirodoslovne, medicinske, poljedelske ali elektrotehnične stroke. Prijavo, curriculum vitae, podrobni načrt nameravanih raziskovanj in že natisnjena dela je poslati tajnici ge. Zamboni najkasneje do 15. jan. 1937. Prijava in po en izvod natisnjenih del morajo biti prevedeni na angleščino, francoščino ali nemščino. Izbrana štipendistka mora stanovati v Girton Collegeu, kjer stane stanovanje in hrana okrog 60 funtov letno. 3. Girton College, Cambridge, nudi štipendijo (Pfeiffer Research Fellowship in Arts) 250 funtov (ok. 60.000 din) letno za tri leta za znanstveno raziskavanje iz čiste filozofije, književnosti, zgodovine ali teologije. Prijave s podrobnim načrtom name- ravanih raziskovanj (v angleščini, francoščini ali nemščini) in z že natisnjenimi deli je treba poslati ge. Zamboni najkasneje do 15. januarja 1937. Štipendistka mora stanovati v Girton Collegeu. 4. Kanadska federacija univerzitetno izobraženih žen nudi gostoljubnost za šolsko leto 1937/38 (oktober-maj za znanstveno raziskavanje ali nadaljevanje študija na univerzi v Montrealu ali Torontu. Prijave z načrtom dela (v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku) je treba poslati ge. Zamboni najkasneje do 1. marca 1937. 5. Mednarodna »junior* Štipendija, 250 funtov (ok. 60.000 din), za eno leto, za znanstveno raziskavanje kjerkoli v inozemstvu iz filologije, teologije, književnosti, prava, zgodovine, čiste filozofije. Kandidatka ne sme biti stara več ko 30 let in je morala že začeti s samostojnim znanstvenim delom. Prijavo, curriculum vitae m podroben načrt nameravanega študija je po- I slati ge. Zamboni najkasneje do 1. februarja 1937. 6. Britanska federacija Akademsko izobraženih žen nudi pomoč 100 funtov (ok. 24.000 din) za eno šolsko leto (oktober-ju-nij) za znanstveno raziskavanje v Londonu. Štipendistka mora stanovati v Crosbv Hallu v Londonu, kjer stane stanovanje in hrana za devet mesecev 125 funtov. Prijave, curriculum vitae m podatke o znanstvenem delu, v angleškem, francoskem ali nemškem, je treba poslati ge. Zamboni najkasneje do 1. februarja 1937. Glavna uprava AIZ priporoča kandidatkam, ki so že prej konkurirale, da ponove svoje prijave. zlasti za otroke, da jih obvarujemo pred napakami v drži, da se jim okrepi celotno mišičevje m poživi splošna cirkulacija krvi. V inozemstvu so dosegli z uporabo Mensendieckove gimnastike, pod zdravniškim vodstvom, znatne uspehe pri ukrivljen ju hrbtenice, pri slabostih v času rasti, slabotnih nogah in otrpljenih sklepih pa frakturah. Gimnastika je prav posebnega pomena za ženo in dekleta v poklicu, da se s primernimi vajami izenači enostranski razvoj telesa. Z njo se telo razgiblje, s pravilnim gibanjem in dihanjem se pospešuje krvni obtok, predvsem pa nas obvaruje gimnastika vseh pozneje se pojavljajočih napak v drži. Visokim zahtevam, ki jih stavlja materinstvo, mora žensko telo biti doraslo; po porodu pa se mora okrepifi, da pridobi svojo prejšnjo obliko. Pri športu in telovadbi se od žene ne sme zahtevati, kar zahtevamo od moškega telesa Preveč telovadbe na orodju je za ženo škodljivo; izogibati se je treba prekomernemu nihanju ženskega spodnjega dela telesa, ki utegne povzročiti nepravilno lego, znižanje in druge abnormalnosti organov, če pa se z žen- za zens&co skim telesom dovolj obzirno ravna, so gimnastične vaje in nekaj sporta vseskozi pripravne, da se telo utrdi in postane odporno. Ameriška zdravnica ga. dr. Bess Mensen-dieekova je iznašla za ženo vsepovsod znani sistem gimnastike, ki temelji na stistema-tični razgibanosti vseh mišic. Ona hoče, da se naučimo napenjati svoje mišice po lastni volji, brez misli na ples ali umetnostne kretnje. V svojem sistemu izhaja iz vsakodnevnih kretenj v življenju, ki naj jih izvajajo le od narave določene mišice. Si stem, ki ga je zgradila gospa Mensendieck, hoče uvesti le tiste izravnajoče vaje. ki krepijo mlahave skupine mišic in tako te lo polepšajo, napravijo vitkega in mu vrnejo prejšnjo prožnost. Niti ples, niti sport Geraldina Kstoikava Predstavljamo vam šestnajstletno gospodično iz Ljubljane, natančneje pa jo boste spoznali ta teden v filmu »Dekle j Irena«. Mlada filmska umetnica je si"er rasla na Dunaju, toda ostala je Slovenka. Lahko pričakuiemo. da jo bomo še mnogokrat videli v filmu Maye rliag Tragedija Habsburžanov se nam obeta v filmu. Napoveduje ga kino Matica, l ilm je bil ustvarjen v Parizu po romanu Claudea Anetja. giavni vlogi igrata Charles Boyer in Daniela Darieux. Dunaj 1888. Samo votli koraki ob vojaških paradah poživljajo mračno dvorišče dunajskega dvora. Cesar Franc Jožef se z 58 leti počuti že starega in tiči venomer v svojem delovnem kabinetu Lepa, nesrečna cesarica Elizabeta se je takisto umaknila svetu in živi osamljena na Madein, na Kr-fu, v Niči Nadvojvoda Rudolf, bodoči vladar monarhije živi jalovo življenje za zi-dovjem žalostne cesarske palače. Lep, mlad mož je, 30 letnik, lahkomiseln in pa svojeglav ob hudi ljubosumnosti soproge, princese Štefanije. Obupan zaradi stalnih spletk in prepirov na dvoru sreča nekoč v Pratru mlado lepotico. Njej je 16 let, imenuje se baronesa Marija Vecsera ... Njune ljubavnc borbe slika film zdaj živahno, zdaj sentimentalno in dejanje se razpleta preko vsega vohunstva, ki obdaja oba zaljubljenca in preko nastopov trdega cesarja do usodnega jutra 30. januarja 1889., ko so v gradiču Mayerlingu odjeknili streli iz samokresa in je bila Iju-bavna tragedija princa Rudolfa in Marije Vecsere končana. Mnogo historij smo že brali o tem in mnogo senzacionalnih izpovedi »avtentičnih« prič, mnogo slik smo že videli. Toda film »Mayerling« prinaša vso tragedijo po svoje. Prav zato gre kot sen- zacija po Evropi in bo gotovo tudi v Ljubljani deležen velike pozornosti. O umetniški vrednosti tega velikega filma bo pa mogoče govoriti, ko bo film tekel v Ljubljani Plastična kinematografija v Ljubljani Nedavno ßmo ditali, da se je nekemu Američanu po-rečilo izdelati način, kako doječi na papirju in na Platnu vtis tretje dimenzije. V Hamburgu je ob priliki kongresa za barvo in zvok Pokazal neki Ham-buržan. ka-o daleč je Pris©' s svojo metodo namestitve proekcijskih sten. Vse neštete dosedanje metode, pa naj so bile v bistvu oslonjene na mehaniko ali oPtiko, na elektro- ali folotebniko se ni«) izkazale zrele za Prakso. Tudi Ljubljančani so «e že resno pečali s problemom plastične kinematografije m nekateri posebno vztrajni delajo še danes z zavidanja vredno žilavo^tjo in vero v uepeh na tem nelahkem Problemu. Znan Iju'ulianki profesor ie imel tik pred svetovno vojno že dogovor e takratno francosko tvrdko Pathé frères. Voina je prekinila stike in nadaljnje delo. Od Približno istega ča-dela neki drugi Ljubljančan v skromnih razmerah aparaturo. ki bazira na fiziologiji gledanja. Zamisel je izredno zanimiva, toda preliti jo v optiöno-mehaniöni stroj ni lahka zadela. i Oskar Messter Preteki' teden je slavil eden iiajpomemb* nejših pionirjev kinematografije sedemd^* eetletnico svojega rojstva- Measter je po Prvih uß'Pelih poizkusih Skia da nowak ega, bra-tov Lumière in Pathé »poznal možnost raz* voJa nove industrije ter pričel leta 1896. ^ svoji, takrat še skromni delavnici za tira*-mehaniko, prvi na veliko izdelovati kinematografske kamere in projekcijske aParante. Glavna zasluga Mes^ierjeva za nagii raz*< voj kinematografske industrije je njegov ix* um t. zv. malteškega križa, ki služi še da-r-nes pri 95 odstotkih vseh modernih projektorjev za sunkovito pomikanje filmskega trar< ku mimo okenca pred objektivom. Zamimì*' vo je, da se je Mes&ter bavil že ob koncu;* preteklega stoletja s Problemom barvne ki*' neinatografije in je tudi sestali aParat s^ iremj objektivi. Nekaj le* naito, ob jbotì^ dvajsetega stoletja je že tudi sestavil Prva* aparaturo za zvočni film, tki se je ®knžal l&i Pred 30 leti v prvfh začetkih uveljavljati,; a je moral — prezgodaj rojen — po Prvvht: korakih v zJbko nazaj in počakali, da mu }». ustvarila elektrotehnika dovolj trden pogoji obstoja. L ^ly-Arv.y -t To»-» !ss-yl < 'vVj; I>\-| ' X.V5 «j3>T7 > '^Vr/0>-rr '>3 Pestasti in ostani člatfc Vodnikove dražbe ti ' i.tse je pojavila na trgu prva DIS žarnica.i ^ Od tedaj ne je razvila velika tovarna in j 'danes se pri vsakem elektrikarju dobe DIS j [žarnice. Ta nagli vzpon in razvoj v takoj ^ kratkem času je najboljši dokaz za nenad-l kriljivo kakovost. Naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je dane3, v nedeljo, 29. t. m. po dolgi, težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul naš dragi sin, soprog, očka, striček in svak gospod posestnik, gostilničar in pek. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 1. decembra 1936 ob 10. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče. Prosimo tihega sožalja! TREBNJE, 29. novembra 1936. ŽALUJOČI OSTALL TŽSS^—- -J.-1. • - .Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika& Za Kanalno tistemu & 4 fcflt tiaksumaija Fran Jeran, ga Jnseratnl del je odgovoren Alojz Noyafc — ysi