IB. številka ••••V' I„< Uradnlke, paznike In delavce. ki so bili zaradi zločinov, radi deliktov iz doblčkaželjnosti ali zaradi prestopkov proti’ javni nravstvenosti pred sodnijo za krive spoznati in je vsled tega nastala za podjetnika, uradnika, paznika ali delavsko osobje kaka škoda, se sme takoj iz službe odpustiti.* § 203 sploš. md. zak. je popolnoma razveljaviti. Delavci smejo v nastopnih slučajih takoj delo zapustiti: a) Ce Jih podjetnik, pazniško in uradniško osobje osebno žali ali Jim s tepežem preti. b) Ce podjetnik, uradnik alt paznik ne drž! dogovorjeno pogojnino ali plačo, ako plačo pravočasno ne Izplačuje ali pa tudi. če podjetnik, uradnik, ali paznik iz kateregakoli vzroka delavce ne pusti celi delavnik delati in jim ukaže delo zapustiti. c) Če se delavcem nakaže delo, prt katerem je njih zdravje ogroženo ali njih življenje v nevarnosti. d) Če se delavca premesti od enega dela k drugemu in se mu vsled tega plača zniža. e) Če se delavce zadržuje pri izpolnjevanju njih državljanskih pravic ali če sc od delavcev zahtevajo stvari, ki službenem redu ali drugim varnostnim predpisom nasprotujejo. d) V pogledu delavnega časa. nedeljskega počitka in dela mladoletnih In ženskih delavcev. a) Pri rudnikih se osebe izpod 16 let ne sme v clelo jemati. Oseb izpod 18 let se k nočnemu delu ne sme uporabljati, temveč le po dnevu in smejo uoravljatl le delo. katero telesnemu razvoju ni škodljivo. Delavni Sas v Jami pri vroHnl.nafl 28°, cels.. plinih, mokroti, ali,vodi ter hli-i dih prepihih ne sme trajati nad 6 ur,. Odmore je v delavni čas vračunatL' ’ - S t Ob nedeljah mora vše. delo taka lami kakor na dnevu počivati. . e) V pogledu podsodnostl za rudarje ia pri rudnikih zaposlene delavce. Za razsodbe V zasebpcH>ravnHi prepirih. ki nastanejo iz delavnega plačilnega ali kateregakoli drugega razmerja med delavcem in podjetnikom kakor tttdl uradnikom in paznikom se vpeljejo poklicna ali.obrtna sodišča, \ ^ Poklicna ali obrtna sodišča, ki so v sodnosti drugim sodiščem Jednaka se ustanove v vsakem revirnem okrožju. Kot predsednik posluje od države plačani! sodnik, kateremu se doda pri sodnike delodajalcev in delojemalcev V enakem Številu. • • Prisednike volijo delodajalci v ločeni volitvl zase in delojemalci v ločeni volit vi zase. • . jf) V pogledu plače. Zaradi slabih zasliižkov pri mdnikih ie zdriavje rudarjev najbolj ogroženo. Nizke pogojnine. premijski sistem ih priganjanje silijo rudarje k prenapornemu delu. Vsled tega je rudar primoran zanemarjati svoje zdravje in življenje. Iz ‘tega vzroka zahtevajo rudarji, da se rudniške podjetnike zakonito primora sklepati z delavcem delavne in plačilne pogodbe, v katerih je izražena draginjskim ln delavnim razmeram primerna minimalna plača. g) V pogledu stanovanj. Delodajalec Je dolžan na lastne stroške skrbeti , za brezplačna, zdrava, primemo velika stanovanja svojim uslužbencem in delavcem. h) V pogledu izobraževalnih pripomočkov. Istotako je vsako rudarsko podjetje dolžno, da postavi primerne stavbe, ki naj brezplačno služijo v izobraževalne namene vseh delojemalcev, kakor, bralnice, igralnice, zborovalne dvorane, gledališke odre 1.1. d. Kongres naproša Idub soc. dem. poslancev v parlamentu, da po donešeni ustavi takoj povzame inicijatlvo za IJP're' liranje spl. rud. zak. v smislu zgorajšnjih smernic. Na občnem zboru • Unije Slovenskih , nidarjev z dne 24. aprila 1921 zbrani zastopniki rudarjev iz vseh rudokopov Slovenije. sklenejo sledečo resolucijo: 1. Organizirani rudarji uvide vajo potrebo in važnost svojega razrednega in- • teresnega zastopstva in ponovno energično priglašajo svoje zahteve po ustanovitvi delavske zbornice. 2. Organizirani rudarji protestirajo najbolj energično proti ukinjenju osemurnega delavnika ln napovedujejo taki nesocialni politiki najljutejšl boj. 3. Organizirani rudarji stoje na stališču da morajo svoje delavsko - zavarovalne zavode opravljati samo delavci in zahtevajo vsled tega, da se v tem pogledu vsaj varuje tozadevne, po zakonu ugotovljene in delavstvu zajamčene pravice, Ker je obvezno nezgodno zavarovanje prevzela začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani, katera poleg tega upravlja milijonski Izredni podporni sklad, zahtevajo rudarji da upravlja v delavski zavod voljeno načelstvo. Ce ni dokler so volitve načelstva neželjive nai upravlia zavarovalnico upravni odbor. v katerem bodo.rarmemo zastopani tucli I organizirani rudarji. Rudarji se zavedajo svdjm;*doIŽn6^H do dtelavskO - •zavaroval*-> nifi zaVoddvpa tudisvojih ptavic, katerih poglavitna je zakonita souprava delavcev nad t^T zavodl ' Vslfrd česar pozivajo deželno vlado in centralno vlado, da brez odloga ufcodi nivedeni ih upravičeni zaft-r teyi organiziranih rudarjev v Sloveniji. Stavka kleparskih pomoč-* f - nikov končana. Vj Kakor znano sp vložili kleparski pomočnici. začetkom (aprila spomenico za zvišanje pla&.: ...... v V, spomenici so. zahtevali 30% povišanje plače. Delodajalci so na to zahteVo odgovorili, da so pripravljeni zvišati plače 15%. zahtevajo pa. da se mora 8-urni ^delavnik podaljšati v 10-umega. Ta zahteva mojstrov je pomenila za delavce poslabšanjie. razumljivo, da so se pomočniki terau uprli. Na ta način je dne 22. aprila Izbruhnila stavka. Po skorai sedemtedenski stavki so se vršila v pondeljek dtie 6. t. m. ha poverjeništvu za socijalno skrb pogajanja med delodajalci In delavci. Dosegel se je sporazum, po katerem se bo zvišala plača za ca. 25%. Glede delavnega časa se je sklenilo, da ostane 8-ur-nik v Veljavi. ,.V tem gibanju je dosegla organizacija prav lep uspeh. Da niso pomočniki dose-gli vseh.30. temveč samo 25%. se imajo zahvaliti v glavnem svojim trem tovarišem -r stavkokazom. Na te so se mojstri izgovarjali, češ sai delavci so s plačo zadovoljni, le nekaj »hujskačev« je. ki hujskajo. Kleparski pomočniki so si v tej stavki pridobili novih izkušeni, katere jim bodo za nadaljno delovanje dobro služile. Posebno bodo znali ceniti svojo organizacijo; ki je zopet dokazala, kdo je delavčev edini zvesti prijatelj. Onim trem kleparjem pa. ki so izdali svoje tovariše, ki so v sredi boja pokleknili pred svojega nasprotnika, je oa treba pokazati, da zanje Dl Tei,ta v kovinarski organizaciji. Plevel med zlto ne spada. Izruvati ga je treba! Kakor je razvidetl iz objave tajništva strokovne organizacije kovinarjev je centralni odbor s temi že obračunal. Dva Izmed stavkokazov sta že izključena, za tretjega pa preiskava še ni končana. Ne-značajnežl v organizacijo ne spadalo. Profesijonisti in nekvalificirana dela. Več tovaren, ki radi krize v industriji, svojih obratov ne vzdržujejo v polnem obratu, porabljajo večkrat tudi profesijo-niste za zasilna nekvalificirana dela. Tako na primer je na Jesenicah zaposlenih že več mesecev celo vrsto pro-fesijonistov pri drugih delih. Zadnji čas Je tudi ravnateljstvo livarne v Štorah Izdalo ukaz nekaterim profesljonistom. da iz-vrše neka nekvalificirana dela. Ker je prišlo radi te zadeve med zaupniki organizacije ih ravnateljstvom do spora, hočemo k temu vprašanju pojasniti naše stališče. Gotovo le. da se ie izučil vsak profesijo-uist obrti zato. da jo boizvrševal. Kot tak si je s tem pridobil tudi pravico do take hlače. kakršna mu po njegovemu znanju Pripada. V Izjemnih slučajih, ob času krt-?e. v kakršni živimo sedaj, oa mnogokrat Pi mogoče zaposliti profesijoniste pri onem delu. za katero so kvalificirani. Tu nastane za podjetnika dvoje vprašanj. Ali Odpustit! one delavce, ki jih po njihovi ! kvalifikaciji ne more zaposliti, ali jih’ pa 1 obdržati ter porabiti pri zasilnih delih. V takem slučaju je tudi za organizacijo mogoča le ena pot. Stremeti mora za tem, da se ljudi od dela ne odpušča, ker bi se s tem brezposelnost še povečala. Do sedaj se je organizaciji posrečilo na ta način brezposelnost ublažiti. Gotovo pa je. da če organizacija pritiska na podjetnike, da delavce vkljub pomanjkanju dela obdrže, ne more po drugi strani od podjetnikov zahtevati da puste te brez dela pohajkovati. temveč da jih zaposlijo pri onem de-Ju. kakoršno pač imajo. Pač pa je stremeti za tem; da profesijonisti obdrže take plače, kakršne so imeli preje, ko so izvrševali svoja poklicna dela. V splošnem pa mislimo, da mora razredno zavedni delavec delo spoštovati, pa naj bo kakršnokoli. »Kastengeist« spada v preteklost. Pesem »Delu čast« naj ne bo samo na-vduševalna fraza. Okrožja obrtnih nadzorništev v Sloveniji. Ministrstvo za socijalno politiko je predpisalo okrožja inšpekcij dela za izdajanje dovolil za delo čez uro in za kaznovanje. če se delovni čas prekorači. Okrožja obrtnih nadzorništev v Sloveniji so določene tako-le: 1. obrtno nadzorništvo s sedežem v Ljubljani obsega okrajna glavarstva v Ljubljani. Logatcu. Kranju, Radovljici. Kamniku, Litiji, Kočevju. Novem mestu. Črnomlju in Krškem; 2. obrtno nadzorništvo s sedežem v Celju, obsega okrajna glavarstva v Celju, Brežicah. Konjicah, Slovenjgradcu in Prevaljah; 3. obrtno nadzorništvo s sedežem v Mariboru obsega okrajna glavarstva v Mariboru, Ljutomeru. Ptuju in Murski Soboti. Zaupnikom strokovnih organizacij priporočamo. da vsako kršenje osemumika naznanjajo pristojnemu obrtnemu nadzor-ništvu. Izključitev iz kovinarske organizaaije. (Funkcijonarjem in tovarišem na znanje.) Centralni odbor Osrednjega društva kovinarjev je v svoji seji dne 10. junija sklenil izključiti iz organizacije: Zupančič Antona št. 367 čl. izk. In Vončina Jožef št. 97 čl. izk. Omenjena gospoda sta bila oba včlanjena v ljubljanski podružnici. Vzrok izključitvi je nedisciplinirano obnašanje oziroma kršenje solidarnosti za časa stavke kleparskih pomočnikov v L jubljani. Centralno tajništvo kovinarjev. Kal se to pravi? Ob času stavke kleparskih pomočnikov v Ljubljani je organizacija kovinarjev izdala nabiralne pole za prostovoljne prispevke stavkujočim. Sicer je organizacija stavkujoče iz svojih fondov podpirala. denar nabran potom pol je bil pa namenjen stavkujočim kot priboljšek. Nekateri zaupniki so pri nabiranju prostovoljnih prispevkov naleteli na člane sorodnih strokovnih organizacij, ki so se Izgovarjali, da za stavkujoče ne dajo ničesar, ker so socijalno demokratskega mišljenja. Tem elementom je treba enkrat za vselej povedati, da organizacija kovinarjev ni dekla niti socilalistične niti komunistične stranke. Temveč deluje po svojih lastnih pravilih, v zaščito stanovskih interesov svojih članov. Vstop v organizacijo ima vsak kovinar, ki se pod- vrže pravilom ter Če se ravna po sklepih kongresov in po navodilih centralnega od-bora. .... S takimi elementi, ki vsega tega spoštovati ne bodo hoteli, bo pa kovinarska organizacija obračunala, ne glede na to, če pripadajo kaki drugi organizaciji. Vsak naj pometa pred svojim pragom. Kovinarji so pred svojim že pomedli. Agilnost obrtnega nadzor-ništva ljubljanskega. Nikomur ne koristi, nikomur ne škoduje, uprav kakor že«en sv. Blaža Je podobno delovanje obrtnega nadzornlštva v Ljubljani. Nastopni slučaj prav Jasno kaže, kako se to obrtno nadzorništvo zna umakniti vsaki še tako enostavni situaciji. Dne 9. Junija t. 1. Je Osrednje društvo oblačilnih strok poslalo obrtnemu nadzorništvu vlogo, v kateri mu naznanja, da je šivilja Pavla Tavčar y Ljubljani, Frančevo nabrežje, neko svojo vajenko vsak večer pozno, skoro do polnoči silila delati. Razume sicer vsakdo, da bi za takih okolščin mlado dekle v doglednem času moralo popolnoma propasti, samo brezobzirna Izkorlščevalka Tavčar tega noče razumeti. Kaj čuda, da so starši dekleta proti takemu postopanju Tavčarjeve protestirali. Posledica tega pa je bila, da je Tavčarjeva defclfr enostavno postavila pod kap! Vse to je Osrednje društvo delavstva oblačilne stroke v vlogi javilo obrtnemu' nadzorništvu, zahtevajoč preiskavo in kazen za Tavčarjevo. In sedaj si oglejmo pretkano modrost obrtnega nadzorništvu- — vlogo je poslalo društvu nazaj z motivacijo: »Stranka ima sama priliko tuuradno vložiti pritožbo in padati potrebno Izjavo In pojasnljal«^ . .. Izjava obrtnega* nadzornlštva je zelo famao-na in le čoitltatl moramo uradu, ki se zna kre-tati kakor jegulja. Le nllcjer nobene zamere, zato je najboljše otresti se vsega, kar povzroča sitnosti. Obrtno nadzorništvo dobro ve, da je dolžnost strokovnih organizacij varovati tudi vajenke In vajence pred pretiranim izkorišče-vanjem pred drugače zelo »nobel* delodajalkami lu da je razumljivo, če sl prizadeta strokovna organizacija tega slučaja ni izsesala iz prstov, in da je prav vse eno, kdo natpravi naznanilo, ln vendr se poslužuje, kakor ta slučaj kaže, uprav eskamoterskih »knifov«, da se reši neprijetnih Incidentov. Želeti bi bilo, da se obrtno nadzorništvo končno zave svoje dolžnosti, zakaj je prav ca prav tukaj. V tem slučaju je zadržanje očividno; obrtno nadzorništvo Je pravilno računalo, da se stranica sama ne bo oglasila, ker sama nima poguma, klicati na pomoč oblasti. Menimo, da sodimo pravilno, ako trdimo, da je obrtno nadzorništvo zato tukaj, da ščiti delavce ter da brani kot sestavni del poverjeništva za socijalno skrb interese delavstva kot gospodarsko šibkejših. Končno priporočamo obrtnemu nadzorništvu, da čuva nokollko bolje naredbo o osemurnem delavnem času, da ne bo državni denar za vzdrževanje obrtnega nadzornlštva vržen skozi okno. Anketa zaradi nočnega dela v pekarijah. Dne 11. t. m. 3e Je vršila pod predsedstvom poverjenika Ribnikarja na deželni vladi anketa o nočnem delu v pekarskih in slaščičarskih obr-tth. Zadruga ljubljanskih pekovskih mojstrov Je vložila na vlado prošnjo, da bi se nočni počitek za pekarije premaknil tako, da bi se delo pričelo namesto ob 4. uri eno ali dve uri prej. Svo-io zahtevo so utemeljevali pekovski mojstri v glavnem s trditvijo, da njihovi obrati propadalo in da bi bilo v interesu občinstva, ki bi dobilo svež kruh že v zgodnjih urah. Proti zahtevam ljubljanskih mojstrov sta se izrekla tako zastopnik celjskih kot zastopnik mariborskih pekovskih mojstrov, poudarjajoč, da je tozadevna uredba za malo obrt dobra in da jo je treba prav dobro čuvati. Proti zahtevi ljubljanskih mojstrov so z vso odločnostjo izjavili tudi zastopnki organizacij pekovskih pomočnikov. Zdravstveni referent dr. Majer je poudarjal, da zahteva pekovski stan neizmerno telesnega trpljenja pri delu, vsled česair potrebuje zadostni nočni počitek. Tudi obrtni nadzornik inž. Mihor je opozarjal na neumestnost prevelikih izpremernb na dosedanji naredbi. Končno so pomočniki koncedirali mojstrom pol ure več za pripravljalna dela pri peki. Anketa ni prišla do nobenega zaključka. Njena razprava bo služila kot podlaga za nadaljne ukrepe deželne vlade. Važen akt. Po dolgem prizadevanju je strokovni organizaciji lesnih delavcev uspelo dolgo trpinčenim lesnim delavcem na Pergerjevem veleposestvu priboriti vsaj deloma primernih priboljškov na plaži. V nastopnem priobčujemo zapisnik sklenjene pogodbe, po kateri dobi prizadeto delavstvo najmanj po 110 K največ pa 1.80 K priboljška na plači na vsako uro. Zaipisnik se glasi: Zapisnik razprave o socialnem in zdravstvenem položaju lesnega delavstva veleposestva A. pl. Perger v Mislinjah, ki se je vršil dne 1. In 2. junija 1921. Navzoči: Dr. Šlibar, komisar poverjeništva za soc. skrb kot vodja razprhve. Dr. Štefančič, zastopnik Okrožnega agrarnega urada v Mariboru. Inž. Urbas, višji gozdni komisar v Mariboru, kot državni nadzornik veleposestva. Gorup, zastopnik Zveze industrijalcev. A. pl. Perger, veleposestnik. J. Tokan, tajnik Strokovne komisije, Bradeško, tajnik Osrednjega društva lesnih delavcev in večje število delavskih zaupnikov. Po daljši debati o socialnem položaju Imenovanega delavstva se sporazumno določi razdeliti delastvo v naslednje kategorije s sledečo plačj: I. Delavstvo izven tovarne: a) rokodelci (izučeni in samouki) z urno plačo 9 K; b) gaterlsti, cirkularlstl, strugarji (Bodenschnelder), cilindristl-zavirači, brusači, žamarji z uno plačo 8 K; c) po-močnilkl-gateristl In žamarji, skladači, skladači desk, dninarji In cestarji z urno plačo 7 K; d) mladoletni delavci (do 18 let) in ženske z urno plačo 5 K 30 v. II. Delavstvo v tovarni a) rokodelci (izučeni in samouki) z urno plačo 9 K; b) mazači in brusači z urno plačo 7 K; c) nekvalificirani kurjači in ostali delavci z urno plačo 5 K 50 v; d) mladoletni delaivcl (do 18 let) In ženske z urno plačo 4 K 70 v. III. Gozdni delavci: a) močnejši delavci z dnevno plačo 64 K; b) srednji delavci z dnevno plačo 58 K; c) slabejšl 54 K. Kovaška popravila orodij teh delavcev brez uporabe materijala se Izvrše v delavnicah podjetja brezplačno. Akordne plače za delo v gozdu se za posamezne partije od slučaja do slučaja določijo sporazumno med podjetnikom in delavci: IV. Delavci (akordanti) na žagah dobe: a) cilindristl za 100 kosov 58 K; b) spaharji (Fiige-rnaschine) za 100 k. 50 K; c) strugarji (Boden-maschine) za 100 k. 34 K; d) zavirači (od voza) 34 kron. Zavirači so dolžni odlagati les samo na od-kazanem mestu. Odgovorni so v nasprotnem slučaju za vso storjeno škodo. V. Delavcem z mesečno plačo se poviša plača: Jatmpram Ferdinandu na 1400 K, Kolander Ivanu na 1000 K, Mlčah Mariji na 800 kron in Gumpod Mariji na 150 K. Ta mezdna pogodba stopi v veljavo si 1. Junijem 1921 In velja za dobo 6 mesecev. Akobodo pa med tern časom cene lesu padle več kot za 20%, Ima podjetje pravico zahtevati revizijo pogodbe, ki se ima Izvršiti sporazumno. Pri izplačevanju plač dobi vsak delavec plačilni listek, Iz katerega bo natančno razviden ves zaslužek in event. odtegljaji. Podjetje ima Izplačati delavcem dnevne plače za delo, ki so ga zamudili vsled te mezdne razprave. Delavci ne smejo jemati za kurjavo lesa, kd je pripravljeno za porabo podjetja. Smejo vpo-rabljati drobni les, ki jim ga nakaže mojster na žagi, krajše odžagance od plohov In štore. Ker so stanovanja po večini v zelo dezo-latnem stanju, se zaveže podjetje Izvršiti glavna popravila do konca avgusta. Sporazumno z delavskimi zaupniki se določi, katera stanovanja so najprej popravila potrebna. — Mislinje, dne 2. Junija 1921. Dan pred pogajanji se Je vršil zelo dobro obiskan shod lesnih delavcev, na katerem sta govorila sodruga Bradeško In Tokan. Razpravljalo se je v glavnem o potrebi ureditve plačilnega razmerja. Plod vsega dela Je bila gorenja pogodba. Dopisi. Žirovnica. Potom osrednjega društva kovinarjev smo vložili delavci kranjske deželne elektrarne v Lescah zahteve po zvišanju plače. Sklicana je bila enketa, katere pa nismo zahtevali mi, temveč gospod Robič in še dva g^-poda, kateri tvonjo JSZ v 2irovnici. Človek bi mislil, ako kdo enketo zahteva, da bo na isti vsaj predložil kake konkretne zahteve za vse delavstva, ne pa da išče protekcijo samo za nekatere ljudi, kakor Je to hotel napraviti g. Robič, kateri naše zahteve nikakor ni mogel razumeti in jih gotovo še dolgo razumel ne bo. Ta možakar je hotel na enketi nekaj zagovarjati, pa še sam ni vedel kaj. Na vprašanje g. zastopnika komisije, kaj želi on kot zastopnik JSZ, je odgovoril, da 50% poviška plače. Nato ga vpraša g. zastopnik: »Ali za vse delavce«. To pa g. Ribiču že ni bilo všeč in je Izjavil, da samo za one, katerim bo hotel g. ravnatelj elektrarne Izboljšanje priznati. Ta človek hoče biti zastopnik delavstva? Nič ne bi imeli proti njemu samemu, če bi stvar vsaj razumel in poleg tega ne begal že drugega delavstva s svojim domagoštvomi. Priznati pa moramo, da to, kar se je do sedaj izbojevalo, smo Izbojevali po Osrednjem društvu kovinarjev, v katerem smo člani vsi tisti, katerim je za skupnost in dobrobit delavstva. Izjavljamo pa obenem, da vsi oni, ki mislijo, da jim naša organizacija škoduje, lahko Izstopijo in se vpišejo v črno knjigo g. Robiča. To Izjavljamo radi tega, da ne bodo gospodje od JSZ vedno trdili, da smo katerega silili v našo organizacijo. Glede zahtev delavstva Ima zopet besedo Osred. društvo kovinarjev, ki bo ukreni'o vse potrebne korake. Gotovo pa je, da klerikalni demagogi ne bodo triumflrali. Njihove enkete bo delavstvo kmalu spoznalo. Na Jesenicah jim Je Že odzvonilo, odkar so na neki »enketi« zahteval! 62 K na dan kot eksistenčni minimum za delavca. Kdor temu ne veruje, naj vpraša zaupnike Osred. društva kovinarjev na Jesetiicah. Razsodba. U III 243/21-18. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja obtoženi Ivan Tokan, rojen 7. febr. 1873 v Holešovlci pri Pragi, prlst. v Ljubljano, k. v., oženjen, odgovorni urednik »Delavca« v Ljubljani, enkrat predkaznovan radi prestopka žaljenja časti Je kriv prestopka v smislu člena III zakona z dne 15. okt. 1886, št. 142 d. z. storjenega s tem, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega lista »Delavec« opustil dolžno pazljivost, vsled česar je v št. 6 z dne 12. marca t 1. tega lista Izšel zoper zasebna obtožltelja Vekoslava Fressl In Josipa Mihailoviča pod zaglavjem »Kočevska republiki* članek, ki tvori v smilslu §§ 491 in 493 k. z. pregrešek žaljenja časti in se obsodi radi tega po členu istem št. 5 na 100 kron globe eventualna 10 dni zapora in po § 389 k. p. r. v plačilo stroškov kazenskega postopanja in Po § 39 tisk. zik. da objavi sodbo na tistem kraju in s tistimi črkami in sicer v 14 dneh po pravomočnosti, ka- kor je Izšel žaljivi članek'. — Okrajno sodišče, oddelek III, Ljubljana, dne 1. junija 1921. — Potrato l. r. Osrednje društvo živilskih delavcev. Brzojavno se nam sporoča, da Je na hrvaškem Primorju v Cirknlci Izbruhnilo mezdno gibanje pekovskih pomočnikov! Boj za žfvljenskl obstanek naših sodrugov je težak. Gospodje pekovski mojstri v Cirknici se ne razlikujejo od pekovskih mojstrov v Ljubljani! Kadar gre za zvišanje mezd, takrat so popolnoma gluhi, če •• pa gre za uvedbo nočnega dela, takrat to prvi in samo oni inspiratorji, češ da ne morejo Izdelovati, kar pa ni kriv delovni čas, ampak kriva Je naredba, katera prepoveduje več kakor 8urnl delovni Sas. Pekov, pomočnikom v Clrknicl želimo uspeha! Tržne cene najvažnejšim živilom v Ljubljani* 1. junija 1. L 1 kg govejega mesa I. vrste 26 K. 1. junija t. 1. 36 K; 1. junija L L 1 kg govejega mesa U. vrste 24K, l.junlja t l 32 K; 1. lun ja 1. L 1 kg telečjega mesa I. vTste 20 K, 1. Junlla t. L 26 K: 1. Junija 1. 1. telečjega mesa II. vr»te 19 K, 1. junija t L 24 K; 1. Junija 1. 1. 1 k« svinj-skega mesa I. vrste 30 K, 1. junija L 1. 38 K; 1. junija l. 1. 1 'a: svinjskega mesa II. vrste 28 K, 1. junija t. 1. 34 K; 1. junija 1 kg svinjskega mesa 45—46 K, 1. junija t. 1. 42—48 K; 1. Junija 1. L liter mleka — K, 1. junija 11 6 K; 1. Junija 1. L jajce komad 1.10—UO K, 1. Junija t, L L» K; 1. junija 1. L 1 kg belega kruha 14 K, 1. tonila t. 1. 16 K; 1. junija 1. I. 1 kg črnega kruha 10 K, 1. junija 10 K; 1. Junija 1. 1, 1 kg rženega kruha — K, 1. junija t. I. 12 K; 1. Junija 1. 1. 1 kg kave 94—146 K, I. junija t. 1. 70—120 K; 1. Junija 1. I. 1 kg sladkorja 25—84 K, 1. lunlja t. 1. 50—54 K; 1. Junija 1. 1. 1 kg riža 36—40 K, 1. Junija t. !. 18—28 K; 1. lunlja 1. 1. liter ledtlnega olja 112 do 118 K, 1. junija t. 1. 48—52K; 1. Junija 1. 1. liter kisa 4.S0—5.20 K, 1. Junlla t. 1. 4—12 K; 1. Juniji L L liter petroleja — K, 1. junija t 1. 20 K; 1. Junlla l. 1. 1 kg testenin — K, 1. junija t. I. 24—28 K: 1. Junija L 1. 1 kg pšenične moke 0 18 K, 1. junija t. 1. 17.50 K; 1. junija 1. 1. 1 kg ' moke za kuho 15 K, 1. junija t. L 16 K; 1. iunfja i. I. 1 kg bele krušne moke 11 K, 1. junija t. 1. 14 K; 1. junija 1. L 1 kg črne krušne moke 9 K, 1. junija t 1. 12 K; 1. junija L I. 1 kg kaše 6 K, 1 Junija t. 1. 9.11 K; 1. junija 1. 1. 1 kg ješprenja 9 K, 1. Junija t. 1. 7 K; 1. junija 1. 1. koruzne troke 7K, 1. junija t. L 8 K; 1. Junija 1 kg koruznega zdroba 9 K, 1. junija t. 1. 18 K; 1. junija 1. I. 1 kg pšeničnega zdroba 15 K, 1. junija t. I. 16—19 K; 1. junija L 1. 1 kg ajdove m>ke 16 do 18 K, 1. Junija t. 1. 16—19 K; 1. junija L L a Premoga koč. 32 K, 1. junija t. 1. 58 K; L Junija !. 1. m1 drv 110—180 K, 1. junija t. 1. 150—250 K; 1. junija 1. 1. 1 kg kisiegt zelja 3 K, l. Junija t. 1. 3 K; Ljunlja 1. 1. 1 kg kisle repe 2 K, 1. junija t. 1. 3 K; 1. junija !, 1, 1 kg čebule 8—9 K, 1. ju- nija t. 1 14 K; 1. Junija 1. Lkrompirja 3.50 do 4 K, Ljunlja t 1. 2.40 K. Opomin! Okrožno strokovno talnlštvo v Celju je meseca marca razposlalo nabiralne pole za odpuščene delavci v Drž. cinkarni v Celju. Take pole nam pa dosedaj podružnici Kemičnih delavcev Zidanmost ta podružnica Unije alov. rudarjev Velenje še nista vrnili. Imenovani podružnici se opozarlata, da to takoj izvršita. — Leskošek, t. č. tajnik. zahvala. Podpisani se v*em darovalcem tovarne Štore najsrčnele zafavallujem za svoto 434 kron, katero so ml darovali v času moje bolezni. To naj bo zgleg tistim, ki še niso zavedni. — Z bratskim pozdravom Rudolf Radič. Širite list „Delavec“ Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Ti»ka »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.