101. številka. IV*t, v sit«In maja I V.M. lW.ij XXIV. ..Edlnoat" talinja fl v uli rti t 11» dim. rtuiiii nedelj in prečni ko v, ijntraf in Jtveter oh 7. uri. ponedeljkih in po praznikih ir-hiiju ol» {t. uri zjutraj. V ti rodili mu /it ji ^ u ; Obe butanji na leto . . . jr|,J. 21 • Za »amo večerno i/.dmije , t'2-— Za pol leta, Četrt leta in na meneč nezmerno. Naročnino je plačevati naprej. N« na-roČhe brez prilof.ene naročnine se uprava ne ozira. Nh drobno ne prodajajo v Trutu /.jutranje Številke po 3 nvil večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke '/.jutranje Številke po 3 nvč. Izven Trata po l nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. H7<>. 4 nvč. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po v rutah v petitu. Zn večkratno naročilo s primernim ]x>put4tom. Poalana. osmrtnice in javne zalivale. do-mači oglasi itd. se računajo |>o pogoditi. Vsi te jemii nprimiKtTO. Naročnino in oglase je plačevati loro Trst. Treduištvo In tlakama se ualiajnta v ulici {'iirintiii Stv. 12. 1'pravulStvo. o*l-priivnifttvo in sprejemanje Inseratav v ulici Molin piecolo Stv. .'t, II. imdstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „ICdinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Krka I. Včeraj jo otvori 1 guverner grof Szapnrv pred mnogobrojnim i dostojanstveniki in veliko množino občinstva iinlustrijalno razstavo, katero jo popolndne obiskal tudi nadvojvoda Josip z družino. Praga 1. Deželni zbor se zaključi 18. t. m. Glede nemških poslancev se ne izreže da izgube mandate. Pl *aga 2. \ začetku današnje seje deželnega zlu >rn je odgovoril namestnik na dogodke v Hebu, katere je na podlagi uradnih podatkov opisal ter izjavil, da je poslal v Ffeb potrebna navodila v varstvo Tieftrunka in dr. Miričke, Nemiri na ulici da so se pomnožili vsled tega, ker je Mirička pokazal množici nabit revolver. Namestnik je odločno grajal grde demonstracije iti izgrede, ki nasprotujejo nemško-avstrijskemu mišljenju in avstrijskemu patri joti zrnu. Obžaloval je, da se je mestno redarstvo, kakor že o drugih demonstracijah, pokazalo preslabim in premalo odločnim. Žalibog, da je na Ćeškem navadna prikazen, da v mnogih mestih za časa razburjenosti ni dovolj redarstva na razpolago. Ako bi se pokazalo, da so oblasti kaj zakrivile, postopal bo proti istim sfc vso strogostjo. Namestnik zavrača odločno krivične in žaljive obdolži tve proti patri-jotičnemu mišljenju in vestnosti v izpolnjevanju dolžnosti sodnih in političnih uradnikov, katere obdolžitve temeljijo na podlagi netočnega poznavanja stvari. Dunaj 2. Vsled pretiranega stremljenja .k evangelski cerkvi je sklenil presbiterij evangelske cerkve avgsburške veroizpovedi resolucijo, ki se glasi, da se mora proti zlorabi evangelske veroizpovedi v politične smotre odločno prosvedovati. Dunaj 1. P< >tovanje ministerskcga predsed-nika grofa Tinina v Tečin in njegovo kratko ^^ vanje v Pragi nima nobenega političnega pomena. Danes je rojstni dan pok. grofice Thunove, katere grob je šel obiskat ministerski predsednik. Moiitona .'50. ui. m. Danes popoludnc se je odkril tukaj spomenik cesarice Elizabete. Govorili so župan mentonski, dalje grof Guroviki, avstr. generalni konzul v Monaku, potem Kuehs v imenu avstro-ogerske kolonije in Salomon kakor od poslanik ogerskega časnikarstva. Nazadnje so vsa dru-štva mentonska defilirala pred spomenikom. lturiiiupesta 2. Zbornica poslancev je nadaljevala danes debato o načrtu zakonu glede kuri-jalnega so frankov. Genova 1. Ktrajk tramvajskih uslužbencev se nadaljuje. Izgredov ni nobenih. PO D I j IS T K K. Na kmetih. --C Spisal -Polnits. y-- — Kaj če biti! — je nadaljeval Pavlovec. — Konj si je zlomil nogo, pa smo ga ubili katna mestu. Imam že srečo, najboljši konj mi mora priti v nič! Oe bi se stegnilo ono belo kljuse, bi mi že ne bilo toliko; ali sivec . . . ! Ob dvesto goldinarjev sem, kakor ob en krajcar! — — Da, ti imaš že od nekdaj nesrečo pri konjih ! — »Povsod ! Predlanskem mije poginila krava, lani dva konja, spomladi trije prašiči, zdaj pa spet ta konj ! In ko bi bil še moj ! ? — — Gegav neki, ko tvoj! —oglasil se je (J ral »iša več iz radovednosti, nego iz sočutja. No, od Reicha! Že lani sem vzel tiste konje od tega tovarnarja, prokletoga! Pomagati sem si hotel malo z vozarenjem. Z volmi pa se ne zvozi dosti, prepočasni so. Pa me je Keieh dobil enkrat na cesti, ko je šel na lov in kakor je že sladek, me je nagovoril, pa sva se pomenila, da z voli ni nič in rekel mi je, naj grem k Frohlichu, tistemu direktorju, pa sem šel. — — A — a •-- a! in vzel konje pod- onimi imenitnimi pogoji, da jih odslužiš z vozarenjem ?_ se je oglasil nekdo. Ino, da! — Jcj> jej ! -laz sem pa mislil, da so konji tvoji — zhadal je G rab iša. — Od kje pa naj vzamem denarja!? Okrog seveda nisem pravil, da konji niso moji ; nerodno je, dajati se ljudem v zobe — je odgovarjal Pavlovec, kateremu je slivovka razvozi jala jezik. — Pa si že kaj odslužil ? — — Vraga odslužil! Tristo dvajset mi je napisal za nju in mi dejal, da jih v jednem letu lahko odslužim. Toda kaj, treba ovsa, treba drugih stvari, zaslužek je majhen, pa gre vse za vsakdanje potrebe. No, in potem so mi poginili lani, ko je bila ona kužna bolezen pri živini v naši vasi. Sel som k Reiehu prosit, naj mi kako pomaga, pa mi je spet druge n atvezel za drag denar. — — Koliko pa moraš dati za te? —- — Tristo in dvajset. — Eh, to je pa res preveč! Sivec je bil še nekaj vreden ali vendar tristo in dvajset! Ogoljufal te je naravnost! — — Sam vem, da me je. Huji je, nego žid, če tudi je krščen. Že marsikoga pri nas je spravil na kant, in mene spravi tudi. — -- Eh, ne bo take sile, saj imaš vendar lepo premoženje. — — Pa tudi lep dolg! — Ej, kaeih šest sto goldinarjev tudi še ni toliko! — — Sest sto goldinarjev?! Ko bi bilo samo toliko! Dva tisoč šest sto in petdeset! E, kedo se bo še ubijal, saj poj de tako vse rakom žvižgat prej ali slej ! — — Dva tisoč . . . sveta pomagalka! — je zaklieal Simen. Naše„politiške demonstracije". Sklep deželnega zbora kranjskega za uvedenje hrygjj|g|Rr na ljubljanski realki kakor obvezni predmet za slovenske dijake, je provzročil živahen razgovor v vsem novinstvu. Ta sklep je vzbudil lin i vso pozornost slavnih vladnih krogov. Ti poslednji seveda vihajo nosove in so vso nevoljo svojo vlili v skladišče vsake vlade, naj je že klerikalna ali liberalna, avtononistična ali centralistična - v znani dunajski «Kremdenblutt». Povedali so nam, da je omenjeni sklep deželnega zbora kranjskega zgolj politiška demonstracija. S tem so — tako menijo najtemeljiteje obsodili večkrat omenjeni sklep deželnega zbora osrednje pokrajine Slovencev. To je že stara taktika avstrijske birokracije od zadnjega političnega komisarja pa gori do predsednika ministrov od onega hipa, odkar je tudi nenemškim narodom avstrijskim napočila pomlad probujntija. Kadar jim ne ugaja kakov dogodek, ki se je izvršil v prilog bodisi lt* kulturnemu razvoju nenemških narodov in kadar hočejo vreči polence pod kolo tegu razvoja, pa so že tu se svoje stereotipno sodbo: to je « politiška demonstracija* ! Z sodbo »politiška demonstracija* menijo, da so že opravičili svojo germanizatorično, centralističko in Slovanom nedo-hrohotno stališče. S sodbo «politiška demonstracija« so že pomirili svojo birokratiško vest za vse ono, kar so storili ali kar namerjajo še storiti krivičnega avstrijskim narodom. Izdavši sodbo o cpoli-tiški demonstraciji*, menijo, da so dobili svobodnico za vsako krivico, za vsako nedobrohotnost nasproti nam. Ob tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi povedali klasičnega izgleda iz borb nas tržaških — O sveta Lucija! Dva , . . ! — je kliknila krčmarica in krčmar je začudeno odprl usta. — I kaj si pa delal ? — — Tako lepo premoženje! — — In brez dolga ti je pustil t če ! — — Ha ha, brez dolga! Ali ste ob pamet! Kaj mislite, da sem sam v petih letih zabil ves denar. Saj vendar delam, ko črna živina, zapravljam tudi ne in denarju ne mečem v vodo! — — Kako pa . . . ? — — 1 kako! Jaz sem tudi mislil, da ni dolga pri naši hiši, ko sem prevzel takrat, ko so oče umrli. Pa zmotil sem se jako. Ko sem prišel na sodišče na zapuščinsko razpravo, so mi pokazali dolžno pismo, katerega so izdali moj oče Keichu na dva tisoč goldinarjev. — Ah! — — O zlodej! — — K sneto! — — In ti si bil tako neumen, da si dolg priznal? — »oje oglasil krčmar, ki seje nekoliko razumel na takove stvari. — Branil sem se na vse kriplje, a pomagalo ni nič. Pismo je bilo napravljeno pri notarju pred pričami in Reieh je pretil, da me bo tožil. Sodnik mi je dejal, da bi ne opravil nič, če tudi se branim. In tako sem moral pustiti, da se je Reieh v kn j iž i 1 na moje posestvo za dva tisoč, kaj pa sem hotel! — • — To pa res ni kar tako! (Pride še.) Slovencev, kako vidi vsa avstrijska birokracija politične demonstracije v vsakem koraku našem in v vsaki zahtevi, ki jo stavimo do državne uprave za našo blaginjo. Bivši minister za poijedeljstvo, tedaj že pokojni grof Falkenhavn je I>i I na glasu pravičnejša, konservativnega moža. Bil je člen Hohenwartovega kluI>a in zvest pristaš desnice v parlamentu; skupine na desni so ga smatrale posebnim zaupnikom svojim v minUterstvu. Mož je bil torej z ozirom na nas Slovence gotovo zelena vejica med suhim vejevjem nemškim. \ Trstu imamo, kakor znano, od države sub-vencijoninmo kmetijsko družijo «agraria», ki se od nekdaj odlikuje po tem, da skoro ničesar — ne stori za poljedelstvo. Delovanje te družbe l>i bilo povsem in slavno neznano širom okolice, ako 1»i gospodje ne kupili vsako toliko kakega bika, ki igra svojo veliko vlogo o vsaki — volitvi, in ako ne hi vsako leto vsaj po enkrat priredili v okolico izleta s prav dobrim — kosilom. Okoličanom ni prišlo na misel, da bi hoteli kratiti slavo takega «delovanja», ali občutili so notri do kosti in vsaki dan bolj, da propadajo v svojem gospodarstvu vzlie vsemu delovanju* temu. in šli so tja, /brali so se in ustanovili so svojo kmetijsko družbo, ki naj ima to posebnost na sebi, da je prav zares — kmetijska ! K malo potem natančnega datuma se ne spominjamo več— je to društvo storilo povsem naraven korak: poslalo je deputacijo pred ministra za poljedelstvo, ki naj bi izprosila pomoči, podpore in dobrohotnosti od slavne vlado. Deputacija ni šla praznih rok na Dunaj. Nesla je seboj spomenico, v kateri je bilo plastično naslikano, kako da kmetijstvo v okolici propada, ker se ne stori ničesar zanje ni od dežele, ni od države, ni od po državi subvencionirane kmetijske družbe tržaške. Minister je vsprejel deputaeijo prav milostno, kakor je že to navada od ministrov, ki poznajo uglajene evropske forme za občevanje. Ali, začuvši govornika deput eije, vsprejemši spomenico, in posebno še potem, ko je fiul, da hoče nova kmetijska družba učiti ljudstvo v jeziku, katerega ljudstvo ume, je povedal minister odkrito, da se mu ustanovitev še jedne kmetijske družbe v Trstu zdi — politička d e m o n s t r a o i j a. Tako je menil konservativni, zmerni, pravični minister grof Falkenhavn. Zato smo rekli, da jo ta izgled klasičen in zajedno tipičen za vso avstrijsko birokracijo. Kajti resnica utegne biti ta, da je grof Falkenhavn govoril tako le na podlagi informucij, ki jih je dobil od nižje birokracije 1 Torej: tudi ko je šlo za kmetijsko družbo, za gospodarsko organizacijo, katere ustanovitev je bila krvavo potrebna in katero potrebo so čutili vsi kmetovalci, je menila slavna birokracija, da je to — politiška demonstracija! I u kdo ne ve, kako trdovratno borbo je vodila primorska birokracija proti drugi vrsti naše gospodarske organizacije: proti našim posojilnicam in hranilnicam?! Tako trdovratna je bila v tej borbi, da so ni menila niti za to, da se je postavljala v kričeče protislovje s prakso v vseh druži h pokrajinah. Tako vidijo politiško demonstracijo v vsaki zahtevi naši. Naj zahtevamo kako šolo je to politična demonstracija; naj zahtevamo, da se šolo urede po zdravih pedagogičirih načelih, je to politiška demonstracija; naj zahtevamo najnavad-nojo stvar na svetu : uradnikov, ki bodo znali govoriti z ljudstvom v našem jeziku, je to demonstracija; naj zahtevamo od države povspeševa.ija naših kulturnih prizadevanj, je to demonstracija; in ker vidijo demonstracijo v vsem, imajo tudi vedno pripraven izgovor, da odklanjajo vse ! Nimalo so no smemo čuditi torej, da vidijo politiško demonstracijo tudi v želji Slovencev, da bi se v šoli učili jeziku plemena, ki nam je tesno blizu: po krvi, po narodnih, kulturnih in tudi — to jo ros! — političnih interesih!! Seveda so ne brigajo dalje za to, da-li ni narodni interes Hrvatov in Slovencev tudi ob enem državni interes?! Kamo-li, da bi razmišljali o tem, da-li ne bi bilo tako združenje dveh lojalnih bratskih plemen — ali kakor pavi «Fremdenblatt» : jugoslovansk. naroda — temeljni ogel bodočnosti države! Najmanje pa mislijo seveda na to, da hočejo ovirati proces, ki se slednjič vendar izvrši, ker se mora, ker so že sedaj stvari monarhije razvijajo v tem zmislul! Slednjič ne mislijo na to, kako žalostno ulogo igrajo: mesto da bi se kazali dalekoglodne, providencijo-nalne politike in državnike, se pehajo in po tč v nehvaležni ulogi — coklje na vozu, ki nikakor ne drvi prenaglo, ampak se pomika le dalje po ravni in naravni poti. Dobro je le, da smo se že nekako priučili naši birokraciji in da nje predsodke in tradicije beležimo v svojih računih kakor nekako neizogibno zlo. Računati eveda moramo s tem zlom, ali jed-nega ne smemo: da bi se dajali ovirati po tem zlu v svojih stremljenjih. Žalostno je sicer, da se vse naše delo za preporod naroda smatra le za vrsto politiških demonstracij, ali če že ni drugače, pa — demo ust ruj m o dalje! Politični pregled. TKST, M. maja 1899. Is deželnih zborov. Brzojavko O zadnji seji deželnega zbora istrskega treba še popolniti z nekoliko potrebnih opazk. Vsikdar — primitivni deželni glavar dr. Campitelli jo menil najprej, da v deželnem zboru istrskem je možno govoriti le o i italijanskih stenografih. Ali jo bila duhovita opazka to! Kako veliki so ti gospodje v malenkostih! In vendar: kako grda, odurna slika je to, ki jo sestavljajo vse te malenkosti! Gospod Campitelli: vaša opazka, da v deželnem zboru istrskem je možno govoriti le o italijanskih stenografih—da-si vam sedita prod nosom tudi slovanska stenografa — ni dražega nego malenkostna, moža na vašem mestu nedostojna demonstracija! In kakor tako jo beležimo tudi! Nadalje je menil gospod dež. glavar — ob-veetivši zbornico, kako je pozval slovanske poslance in kako isti niso hoteli vsprejeti njegovega poziva •— da hoče javno ponoviti ta poziv, da bodo slovanski poslanci obveščeni tudi tem potom. Na zbornici pa da bo sedaj, da reče svojo o mandatih teh poslancev. Ali gospod Campitelli: v prejšnji seji ste povdarjali, da to je vaša stvar in ne zbornice. Za tem je sledila jako interesantna interpelaciju, podpisana od vso zbornice, Gg. poživljajo državno oblast na odgovor, kako jo mogla konfisko-vati ono glasovito pismo predsednika zbornice italijanske, gosp. Zunurdelliju ! Interpeluntje pravijo, ! da gre za pismo uglednega moža, ki je sin »na-| šega naroda«. Noben zakon da ne more prepovedati takih pojavov simpatije, izvirajočih iz sorodstva | krvi. Jasno da jo torej, tla je to jedna tistih policijskih odredeh, na katerih trpi le italijansko novinstvo. lnterpelantje zahtevajo, naj bo vendar enkrat kraj s takimi policijskimi odredbami in da se tildi glede italijanskega novinstva uveljavijo liberalna načela. Hočejo-li gospodje interpelantjo, da smo odkritosrčni?! Da, da, tudi mi obžalujemo iz srca, da se je pismo Zunurdellijevo zaplenilo, ker smo uver-jeni, da je bila to le usluga italijanski stvari v Primorju. Cim matije konfiskacij bo pri nas, tein več bo jasnosti ozirom na cilje laških politikov, in čim več bo jasnosti, tem bolje ho - za nas. Nič nimamo proti temu, da bi veljala najliberalneja načela za italijansko novinstvo, samo da veljajo ista načela tudi za nas. Nas silijo vsi razlogi, da želimo : luči, več luči! Iz ust laške gospode seveda zvenč nekam čudno taki vskliki. Kajti oni kriče po svobodi le tedaj, ko gre za njih kožo, sicer pa — saj vemo, kako je!! Svoboda je lepa reč, če padajo nje žarki na vse strani, ali če padajo le na jedno stran, pomenja to tiranstvo na jodni in suženjstvo na drugi. In tako je prav v Istri, kjer padajo žarki le na interpelnnte in ohoževatelja onega »1' illustre uorao«, ki je predsednik zbornice v kraljestvu italijanskem! V deželnem zboru češkem jo odgovoril cesarski namestnik na interpelacijo radi kričečih — azijatskih dogodkov v Hebu. V kolikor se je odgovor dotikal divjaških napadov na Ceha dr. Tieftrunka in dra. Mifičko sama, smo gaze objavili med brzojavkami. Tu bi le radi izrekli željo, da bi oblasti tudi v praksi ros skrbele za jednako varstvo obema narodoma in za tisto nepristranost državnih organov v nemških krajih, o kateri je toli iskreno govoril gospod namestnik. Gospod grof Coudcnhove pa je čutil potrebo, da brani še posebej tudi svojo osebo, češ, da zanj ne treba nobene grožnje — menil je govor dra. Herolda — v to, da čuva jednakopravnopt ol>eh narodnosti. Kdo bi oporekal njega menenju, da nol>ena stvar ne pov-spešuje miru tako, kakor nepristranost uradnikov?! Ali gospod namestnik naj si |»oloži roko na srce : da-li dejanja podrejenih mu organov — in sosebno še o grdih dogodkih v Hebu — res odgovarjajo takim lepim — besedam?! V razpravi o predlogu deželnega odbora, da se ustanovi okrožno sodišče v Klatovi, je predlagal poslanec dr. Baxa, naj deželni odbor pritrdi ustanovitvi novih sodišč v mešovitih in nemških občinah le pod pogojem, če se vlada obveže, da uvede popolno ravnopravnost češkega in nemškega jezika. Dr. Skarda je izjavil v • imenu Mladočehov, da isti stojijo vedno na stališču, da se mora v vsej deželi zagotoviti popolna in neprikrajšana ravnopravnost obema narodoma. Izjavlja se proti predlogu dra. Baxe, vslod česar se je isti odklonil ter sprejel predlog deželnega odbora. Zopet korak — nasaj ?! Včeraj je bil namestnik grof Goess v Kopru. Šel je v sejo odseka za proložonje deželnega zbora iz Poreča v Pulj. Glasom poročilu v »Picoolu« je izjavil namestnik bistveno nastopno: Vlada misli, da bi bilo na korist dežele, ako bi se deželni zbor premestil v Pulj. Nikakor pa noče biti sodnik v tem vprašanju. Sedanja vlada sicer no soglaša z grofom Badenijem, ki je hotel na vsaki način, da se deželni zbor premesti v Pulj, vendar je morala predložiti zakon za preloženje. Sedanja vlada pa pušča deželnemu zboru na slobodno voljo, da vsprejme ta zakon ali ne. Ker pa vlada meni, da bi bilo premeščenje deželi na korist, pripravljena je odkupiti poslopje v Poreču, v karerem so sedaj deželni uradi. Nikakor pa ne ho razžaljena, ako se ta zakon odkloni. Ni pa nobenega zadržka proti temu, da deželni zbor sklone premeščenje. To so sicer njegove — namestnikove — misli, ali oprte so na pogovore z ministerskim predsednikom. O tem poročilu v »Pieeolu« ne kaže govoriti daljo, dokler ne bo potrjeno od avtoritativne strani. K položaju. Praška «Politik» od ponedeljka je dobila z Dunaja jako važnih, skoraj bi rekli 1 usodnih poročil. Seveda smo rabili tu izraz v predpostavi, da imajo ta poročila tudi realno podlago in niso zgolj kombinacija kakega marljivega novinarskega poročevalca. Tu poročilu pravijo: Deželni zbor češki se utegne zaključiti dne 14. t. m. Prod zaključkom pride v Prago finančni minister dr. Knizl, ki ho skušal dokazati Cehom, da vlada ne mor., drugače, nego <1 a se posluži § 14. za uredbo jezikovnega vprašanja. Prvi razlog je ta, da je za vlado volja mouurhu odločilna. Nemcem J se hoče ugoditi v toliko, da se jezikovne naredbe 1 formalno odpravijo in da se parlamentu vstvari možnost razpravljati o jezikovnem zakonu, ki se ima oktroirati. Ako bi levicu vzlie temu vztrajala v obstrukeiji, bi se morala vlada odločiti za n a-| daljne odred be. i Viada da hoče dohiti gotovost, da so na tej : akciji smo zanašati na podporo desnice. Odgovor na to vprašanje ho od lo či le n za nadaljnji razvoj politiško situvacije. Na desnici se lo Cehi protivijo upoiabi $ 14. za urejenje jezikovnega vprašanja. Ako no odnehajo od te opozicije, potem bo imelo to svoje posledice. V rokah izvrševalnegu odbora desnice je torej, du-li se bo mogel izdati jezikovni zakon na podlagi t; 14. Ako bi se vlada uo mogla opirati na večino in ako krona tudi I ostane pri svojem sklepu, potem nikakor ne mo-! rejo izostati posledice. Morda računa namestnik J češki že sedaj s to oventuvalnostjo, drugače si ni i mogoče razlagati njegovega postopanja. Tako «Politik» od minolega ponedeljka. A v včerajšnjem situvucijskem poročilu z Dunaja pravi, da strankam večine, ki so dosedaj [»odpirale vlado, preti nevarnost, da jim za vse ozire lojalnosti in poštovanja državnih koristi nastane položaj, v katerem bi morale naravnost izkrvaveti, ne da bi dosegle svoj cilj. Izdanju jezikovnega zakona na podlagi t; 14. bi mogli pritrditi le tedaj, ako dobimo gotovost, da se s toni ozdravijo parlamentarni in politiški odnošuji. Lo v tem slučaju hi mogli dovoliti v to žrtev. Nikakor pa ni smeti zahtevati od njih, da bi zatajilo svoj program. Toda žo po ljutom boju, ki ga bijejo Nemci proti S 14., jo možno soditi, kakov purlamenturični red bi sledil po izdanju jezikovnega zakona. Pridobljeno ne hi bilo 1 čisto nič in položenje bi se še poslabšalo in večina, ki je vse žrtvovala, 1 >i stala pred jako dvomljivo bodočnostjo. Kes je, da vlad«, ki bo sledila grofu Tliunu, gotovo izda jezikovni zakon na podlagi S 14. A!i s tem l>o dovršena nje naloga, in potem pride vlada, ki Im> zopet stala pred — češkim vprašanjem — in to že radi pogodbe z Ogersko. V nasprotju z vsem tem pa «Neue Kreie P r e s s e» ponavlja svojo trditev, da je vlada odložila svojo jezikovno akcijo. — Nekako v soglasju s to vestjo in v odkritem nesoglasju s poročili v »Politik* je tudi zatrdilo v konservativnem « Vatcrlandu«, da so vse govorice o krizi neutemeljene. Iz vsega pa je razvidno, da je poloienje nejasno, kolikor le možno, in da ni možno ni slutiti, kaj da nam prinese že jutršnji dan. Italijanske stvari. Debata, ki se vrši te dni v italijanski komori, utegne postati usodna za sedanje ministerstvo Pelloux. Od vseh strani padajo na vlado očitanja, da je akcijo v Kitaju za-pričela na neodpustno lahkomišljen način. Včeraj sta se bivša ministra-predsednika (Vispi in Rudini zaletela v ministra za vnanje stvari, Canevaro. Govori se <> demisiji minislerstva kakor o gotovi stvari. Domače vesti. Cesar v Celovcu. Iz Celovca poročajo: Po najnovejših vesteh ne bo cesar za časa jesenskih vaj stanoval v Beljaku, ampak v Celovcu. Dne 17. septembra bo cesar v Celovcu vsprejemal v avdijencijah. Kar ti lil prav, potaji! To načelo velja vsikdar v »Piceolo«. To svojo navado je pokazal tudi povodom pljuske, ki so jo dobili laška gospoda od milanskega »Seeolo«. Poslali so neki dopis v rečeni list, ki naj bi nekako opravičil in opral nasilnike v deželnem zboru istrskem. In »Seeolo« je priobčil ta dopis. To je balzam na > Piceolovo« rano. Potajil pa je opazko, ki jo je napisalo uredništvo milanskega listn, v kateri pravi, da ostaja pri svojem menenju. »Piceolo« omenja to opazko le s par vrsticami in pravi, da jo je uredništvo napisalo le v ta namen, da bi nekako pokrilo svoj poraz. In »Piccolo« jo dosegel svoj namen : njegovo občinstvo — o to laško občinstvo — mu verjame! Opazka pa nikakor ni bila tako za nič, kakor uverja »Piceolo«, Uredništvo »Secola« zatrja, da se ne mora iznebiti dvoma, da bi bila to pravična vojna, ako se kateri narodnosti odreka pravica rabiti svoj jezile v zakonodajnem zastopu. Marveč želi, da bi skoro nehala ta kričeča na-s p r o tj a m e j p r a v i e o in za k o n o m, mej državo in lokalno avtonomijo in da bi svoboda mogla zbrati pod svojimi plemenitimi krili vse one može, ki žive na istej zemlji, naj že govor d ta a 1 i o n i j e z i k i n n a j s o ž e izišli iz tega ali onega plemena) Taka beseda seveda ne ugaja »Piceolu« in zato jo je potajil! Se enkrat! V zadnjem izdanju smo javili, da zakon, vsprejet od deželnega zbora istrskega za razdelitev občine pazinske, ni dobil cesarskega po-trjenja. Laška glasila se seveda jeze na vlado in jej očitajo, da se je ta zakon v zadnjem zasedanju spremenil tako, kakor je želela ona sama. Poprej da je bila torej zadovoljna s to nakano, sedaj pa da ni predložila zakona cesarju v potrjenje. Laška glasila pripovedujejo tu le pol resnice. Mi povemo lahko še več. Ne le zadovoljna je bila vlada z delitvijo po laških željah, marveč se je ta misel tudi skuhala v krogih lokalne vlade. A tedaj je bil namestnik tržaški — vitez Rinaldini in njegovi pomagači sami mali Rinaldiniji. Ali Rinaldinijeve srčne želje, simpatije in — antipatije vendar ne morejo biti v direktivo vsem naslednjim vladam !! Ako meni sedanja vlada, da namestuištvo v Trstu ni ustvarjeno samo za to, da bi vleklo italijansko stranko iz zadreg in močvirja, v katero se pogreza po lastni krivdi, potem je storil le Čin svoje dolžnosti, ako ni hotela odobriti krivice, ki jo je na-merjal vitez Rinaldini. Toda istrski Italijani niso ljudje, ki bi se dali tako hitro ugnati v kozji rog. Laška glasila že javljajo namreč, da ta zakon pride se enkrat v deželni zbor, to je, oni si hočejo na vsaki način zagotoviti — kakor se pravi po tržaški: Trenta un! Za zavod sv. Nikolaja smo prejeli v me-I st'.2M> gl. 94 nvč., 11(5 strank je vzdignilo 16.543 gl. 07 nč. 36 strankam se je izplačalo posojil 20.020 ghl. Stanje ulog 645041 gld. 33 nvč., denarni promet 109860 gld. 5 nvč. Za možko podružnico družbe sv. Cirila lil Metoda je daroval g. Luka Hhražin 2 gld., vzradoščen, da sta bila gg. prof. Mandirf in Ante Vodopivee oproščena. Oddelek »Slovanskega pevskega društva* v Trstu in drugi rodoljugi so nabrali dne 16. apr. 1800 vRepentabru pri gosp. Štefanu O z bič u za dr. sv. Cirila in Metoda 7 kron. Našim vinogradnikom. Oni vinogradniki, ki želč modre galice, naj se nemudoma oglasijo v pisarni kmetijske družbe, ulica Geppa štv. 14., da naznanijo množino, katere žolč. Iz odvetniške zbornice tržaške. V to vest urinila se je zadnjič neljuba pomota. Dotična vest bi se morala glasiti takode: Namesto umrlega pred-sednika dra. K 1 e m e n t a L u n a r d e 11 i j a je izvoljen predsednikom te zbornice dr. S c i p i o vitez S a n d r i n e l 1 i in podpredsednikom dr. H e k t o r R i o h e 11 i. Statistični izkaz občine tržaške za mesec februvar 1800. Število porodov 450 (proti 426 v lanskem letu), med njimi 241 možkih, 200 ženskih, 373 zakonskih, 77 nezakonskih, sedmero slučajev dvojčkov; število porok 256 (200); poročilo se je 30 udovcev, 28 udov; 2 zakona sta se sklenila civilnim potom; število umrlih 340 (405), med njimi otrok do 1 leta 87, v dobi od 71 — 80 let 41, od 80—90 let 13, od 00—100 let 0. Od po-j kojnikov sta bila 202 samskega stanu, poročenih je bilo 07, udovcev in udov 50. Vzrok smrti je bil v 50 slučajih tuberkuloza, v 5 rak, v 03 bolezni na sapnikih, nagle smrti so umrli 4, samo-I mora 2. Na kužnih boleznih je umrlo 27 oseb. Podpornemu društvu za slovenske vlso-j košolee v Uraden so od zadnjega izkaza darovali: j Gosp. Josip Pauer, trgovec v Braslovčah, 5 gld., ! g. dr. Valentin Krispcr, odvetnik v Ljubljani 10 ^ gld., slavna posojilnica v Gorenji Radgoni 5 ghl., j g. Anton Virbnitz, profesor v Novem Mestu 5 gld., g. Ferdinand Seidl, c. kr. profesor v Gorici 2 gld., g. Anton Slamberger, c. kr. notar v Kranju 5 gld., g. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu 3 gld., slavna posojilnica v Mariboru 50 gld., vč. g. o. franč Sal. Pire, dohodninar benediktinskega samostana v Št. Pavlu 5 gld.; g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju, o priliki častnega večera očetu Fr. Hrašovou 10 gld., slavna posojilnica v Slov. Bistrici 25 gld., slavna Savinjska posojilnica v Žalcu 20 gld., gospod dr. Karol Hočevar, c. k. sodni pristav pri Sv. Lenartu 3 ghl., g. Jožef Vošnjak, zdravnik v Slov. Bistrici 5 gld., slavna posojilnica v Ptuju 100 gld., slavna okrajna hranilnica v Idriji 25 gl., ptujski rodoljubi dohodek veselice 15 gld. 30 kr. Dalje je g. dr. Frančišek Rosina, odvetnik in deželni poslanec v Ljutomeru, nabral med tamkajšnjimi rodoljubi vsoto 27 gld., h kateri so darovali: slavna okrajna posojilnica 15 gld., slavna čitalnica 5 gld., g. Anton Božič, posestnik v Radoslavcih 1 gld., g. dr. Milialič, zdravnik 1 gld., g. Kocuvan 50 kr., gospod Josip Ivančič 50 kr., gospod Ivan Skuhala 50 kr., g. Alojzij Pavlin 50 kr., g. dr. Fr. Rosina 3 gl. V Novem Mestu je nabral gosp. Frančišek Vadnjal, e. k. gimn, učitelj, vsoto 33 gld., imena darovalcev priobčimo drugič. Vsem gospodom podimenikom izreka odbor presrčno zahvalo in priporoča društvo tudi nadalje. Podpore je pošiljati društvenemu blagajniku, gos|s«lu Frančišku Z e 1 e i i n ge r j u, c. kr. gimnazijskemu profesorju v Gradcu (Zinzendorfstrasse .'12). Drobne vesti. — Pil bi ga mnogi ptič, plačal pa nič. Sinoči so zaprli delavca L. G. iz Trsta, ker ni mogel plačati računa, za reči, ki jih je zavžil v neki kavarni v ulici Crosada. Tako plačuje svet! Včeraj opoludne je božala neka Josipi na 1). svojega lepega mačka. Temu pa je menda ravno »kragulj« ljubezni trgal mlado srce, pa mu je bilo neprijetno, da ga moti kdo v njego /i tugi. 1'griznil je prijatel jico v prijazno levico, da je morala na zdravniško postajo. Kdor visoko pleza, nizko pade. Včeraj zvečer so prinesli v bolnišnico dvanajstletnega Marcela R. i/, ulice Alighieri, ki je padel z nekega drevesa. Revček si je bil zlomil desno nogo. Ne boš, Jaka! Težak J. Terčon iz ulice Lodole je razgrajal sinoči v neki gostilni v ulici del Rivo. Krčmar ga je spremil venkaj, a Terčon u ni ugajalo pod milim nebom. Po vsej sili je hotel zopet nazaj k čaši »opojnosti«. A redarji so dejali, da ne, pa so mu poskrbeli zavetja — drugje. Tudi dninar Ivan Z. iz Kranja je hotel —-notri, pa ne v krčmo, nego v tovarno, kjer je bil v službi. Ker pa jo je bil primahal malo pozno in preveč dobre volje, niso mu dovolili vstopa. To ga je seveda silno razburilo. Jel je kričati in razgrajati. Tudi njega so deli pod ključ. Čuden napitek. V krčmi »alla villa Mar-gheritn« v Sv. M. Magdaleni Zgornji sta popivala brata Anton iu Ivan M. Ko sta bila poravnala svoj dolg, hotel je biti brat Anton še posebno velikodušen, pa je dal natakarju malo, nenavadno »mančo« v obliki — klofute. Brat Ivan pa, ki je bil že na cesti, je pobral kamenja ter je začel skozi zaprto okno metati v ubogega natakarja. Stvar se je prijavila redarstvu, katero je dčlo šar-matna gosta v zapor. Različne vesti. Velikodušnost Napoleona I. Neki grof P., ki se je imel Napoleonu zahvaliti za vse, kar je bil, je izdal potem velikega Korza. Napoleon ga je dal takoj pripreti. Ze prihodnji dan imel bi biti sojen. A grofova žena si je izprosila avdijenoo pri cesarju. — Gospa, je dejal Napoleon, zaradi vas mi je žal, da se je vaš mož zapletel v t«» zadevo, ki očevidno dokazuje njegovo nehvaležnost. Grofica se je usmelila odgovoriti, tla morda nje soprog vendar ni toliko kriv, kakor misli cesar. — Izvestno poznate rokopis vašega soproga, je dejal cesar ter pokazal nesrečni ženi neko grofov«) pismo. Grofica je spoznala pismo ter omedlela. Ko se je zopet osvestila, ji je rekel Napoleon: — Obdržite pismo, grofica; lo je edino dokazilo proti vašemu soprogu, v peči za vami gori ogenj. Grofica je umela ter je osodepolui list nemudoma izročila plamenu. S tem je bilo sicer rešeno življenje grofo\o, nikakor pa ne njegova čast. Grki in ženski klobuki. V Atenah so obsodili neko gospo v 14 dni zapora, ker je ukljub policijski prepovedi prišla v gledališče s klobukom na glavi. Bilo bi tudi pri nas potreba. Ne da se zafrkavati. Sijamski princ, ki je slušatelj vojne šole v Potsdamu, je poklical nekega sošolca, Nemca, na dvoboj, ker se je ta neprenehoma norčeval iz prinčevih narodnih posebnosti. O petem spopadu je princ zasekal Nemcu na čelo lep spomin in opomin, vsled katerega bo še menda moral zabavljivec prerano romati v krtovo deželo. Karte niso za ženske. Y Budimpešti se je nekdo hotel sodnijskim potom ločiti od svoje lepše polovice. V razlogih je navedel, da njegova žena strastno ljubi karte. Prva instanca je odbila predlog, drugi pa se je zdel navedeni vzrok dovolj važen, ker je žena radi kart zanemarjala tudi hišo, zastavljala razne reči ter zapravljala premoženje. Delavsko gibanje. Iz Lvova javljajo dne 2. t. m.: Množica praznujočih delavcev je napadla zvečer nekaj pekarn, pokvarila testo in je napadla pekovske pomočnike, ki so delali; nekaj jih je ranjenih. Redarstvo je takoj poseglo vmes ter zaprlo trinajst izgrednikom. Iz Mosta na (Vikom | m »ribajo dne '2. t. ni.: I ukajšnji tkalci so sklenili na današnjem shodu, da bodo zahtevali deseturni delavnik ter ho v to avrho p< »slali odposlanstvo k tovarničarjem. Ako se jim odbije ta zahteva, stopijo v štrajk. Iz I lanensteina javljajo istega dne: Včeraj so zapustili laški delavci, ki so gradili železnico iz I lanensteina v Vando, svoje delo ter se podali oboroženi proti Vikvicam. Pred Vikvicami so se spopadli z nemškimi delavci, o kateri priliki je bil en Lah težko poškodovan, več pa jih je lahko ranjenih. Orožniki so napravili zopet mir. Število štrajkujočih delavcev znaša 1 ;">()(». Rontgenovi žarki v medicini. V zadnji seji c. kr. društva zdravnikov na Dunaju je poročal dr. (}ustav Kaiser o koristih uporabe Kontgenovih žarkov v zdravilstvu. Po najnovejših napredkih in poboljšavah na tem polju se je skrčil čas izpostave, ki je potrebna, da se dobi slika, od dveh ur na nekaj minut. Delovanje aparata se je tako razvilo, da se sedaj zamorejo preiskovati malo ne vsi deli telesa. Posebno pri zlomljenih kosteh, za preiskovanje lege in velikosti srca in na vseh notranjih tvorih, je to velike važnosti. Večina teh bolezni se je zdravila tako težko le zato, ker ni bilo moči napraviti si prave podobe o njenih prikaznih. Tudi slabe posledice, katere so imeli Rontgenovi žarki za kožo in radi česar jih doslej v mnogih slučajih niso hoteli rabiti, se lahko sedaj popolnoma preprečijo. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadqje vesti.) Oorlea M. Italijanski poslanci se posvetujejo glede odgovora, ki ga hočejo dati na pismo dra. Gregorčiča. Ni pa mogoče dvomiti na tem, da odklenejo zahteve Slovencev. Druzega tudi ne bi bilo pričakovati. Kdor jih pozna, ve, da oni niso nikdar mislili na spravo na podlagi pravice in jednako-pravnosti. < >:ii hočejo svoje nadvladje nad večino prebivalstva in vsa njih taktika nima druzega namena, nego kako bi v jeli slovenske poslance v mrežo. (Soriški Slovenci pričakujejo od svojih poslancev, da se ne udajo, da ostanejo možje. Časi umikanja morajo nehati. DmiaJ 3. »F remdenblatU je izvedel, da pojde ministerski predsednik grof Thun prihodnji teden v Budimpešto. Kini i). »Agenzia Štefani« javlja: Mini-stersk i svet se bo danes posvetoval o politiškem položenju in bo sklepal, kako se mu je vesti. Glasom zatrdila v »Popolo Romano« se misli sploh, da minister za vnanje stvari, Canevaro, odstopi, čemur bo — po mislih rečenega lista — sledila demisija vsega ministerstva. Prasra .'1. Tukajšnji politiški krogi so overjeni, da smo na pragu važnih dogodkov. Bliža da se trenotek, ko vlada izvrši svojo nakano gledč urejenja jezikovnega vprašanja na Češkem. Finančni minister Kaizl pride danes ali jutri v Prago, kjer se udeleži seje deželnega /bora. Ni dvoma, da ho poročal češkim poslancem o politiškem položenju. London .'». »Times« javljajo iz Pekinga dne "2. t. m., da je angleški zastopnik prijavil kitajskemu ministerstvu za vnanje stvaii, da zahteva Anglija popolno zadoščenje radi vedenja podkralja v Cantonu in tamošnjih oblasti. Itilli 3. Ministerstvo je sklenilo na današnjem posvetovanju, da odstopi. Ob 11. uri je ministerski predsednik prijavil kralju ta sklep. V po-poludanski seji zbornice je bilo veliko razburjenje, Kose h no pa ko je ministerski predsednik I'elloux naznanil, da je ministerstvo odstopilo. Na željo kraljevo bodo ministri vodili dalje svoje posle, dokler se uc sestavi novo ministerstvo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (jiovanni hiš. štev. f> (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Za praznike in za s?- bi (Vvljnrniea pri Pepetu KruAevcn« pri cerkvi sv. Petru pod ljudsko Aolo priporoča • slovenskemu občinstvu svojo veliko zalogo obuvala, zlasti pa specijalnosti zu sv. birmo. Priporoma so za obilen obisk. Naročnikom zunaj mesta se na željo pošilja tudi po j »ost i in sicer brez vsa rili stroškov. 1 dani Josip Stantič. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz tovarne Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Taj „TisočeraI cvet" < M illHlo.l). (isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stiine 60 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni Johann Puch is Gradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta I«. Colobigf v Trstu, Via del Torrente štev I O. Jedini in glavni zastopnik ta: Trst, Primorsko in Dalmacijo. PRAMRER „ti điic Mari" t TRSTU, veliki trg. o ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Tudi zu 55 nvč. v markah dopošlje »e franko. Velika hiša v Motovunu zraven slovečih škoeijanskih jam, II ure od Trstu in '/« »""e boda oil železnične postaje Divača, ob živahni prometni cesti IJeka-Trst, z dvema kuhiujema, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi.s 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalaftč prirejenimi za mnogobrojne letovisčnike, ki vsako leto prihajajo v tu divno-romantični kraj, z obftirnim na visoko obzidanim insenčiftitim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj na prodaj Proda se tudi na večletne obroke. — HiSa, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-stilničarsko in fttacunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohifttvo z vrtom in parkom vred, dalo bi ae tudi v najem po dogovoru. Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača. Našemu si. občinstvu! Podpisani naznanjam, da imam v ulici Conti Štv. 2 dobro urejeno in •/. vsem potrebnim kakor moko, sladeicami itd. založeno 2HT" pekarno. Kruli pečem po ;{ krat na dan ter ga po-šiljum na zahtevo na dom. — Sprejemam tudi domače testo v peko. Z vsem spoštovanjem Ivan Pahor. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Maleanton štv. "2. Bogat izbor čevljev /a gospode, gospe in otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. „A G RIC O L" Patent T. 49/I008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov raz topljivo v mrzli vodi, v raznih krajih Trenti na, Istre, Goriške in pri t u k. pol jedel j h k i družbi izkušeno kot uspešno sredstvo /zatiranjem vseli parasi-karnih in kripto^amičnih holezni in žuželk v oboe ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o l«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Zastop in zaloga na (Soriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču. Rafaela Italia TRST — Via Maleanton št. 1 — TRST /ulova pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemnice, Zimnlc in peresni?, ogledal i n žele/nI li blagajn, po cenah, da se ni luiti konkurence. Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. Usojnm si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemaleem, da som preskrhel svojo prodajalnieo z mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkon- kurenenih cenah: Raznovrstni p trkal, moderno risanje, barve garantirane . . . . ........po 15 nvč. rini perkal za srajce.........„ Oxford, barve garantirane.......»19 Franoozkl sateni..........„28 Fiquet, barvan in bel za obleke ...... 26 Ferkalin za podloge v vseh barvah .... „10 Blago močno za podloge v vseh barvah . . „ lf> „ Blago za žensko obleko dvojna širina od 2."I nvč. naprej .. molke obleke Širina 150 cm. Alpagas Arni za ženske obleke velik izbor ............ Kotenina........... ,, bela......... Navidezno platno....... Platno Ćisto laneno ....... 11 ,1 n ea rjuhe dvojna širina Bfulolln bel prve vrste...... Ghlffon za srajce........ Srajce za gospode, velik izlior belih in barvane ........... Brajoe za gospe ......... Moderol, zadnji kroj....... !M) „ 50 „ „ 18 „ „ n l'r> ti „ 22 „ 45 ;; ;; » I« „ „ 00 „ „ 50 „ „ «0 » Velik izbor ** trakov, čipk, bordnr, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za livilje in modistinje. — Vsprsjemajo se naročbe molkih oblek po meri in najnižjih cenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplačila na tekočI račun ter jih Inestiije: Vrednostne papirje: po 2"/Hu/0 proti 5 dnevni odpovedi '>11 o 12 n ** 1H v « n ,1 » 3 V/o n 4 mesečni ., »1 " /a"/ 0 " ^ n ; ,, :J5/»°/o „ 1 letni Napoleone: po 2 °lu proti 20 dnevni odpovedi n 2 V/o n 40 >1 -"///« », mesečni .. » 3 °/o „ <5 „ Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 28/«°/o <1° vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. C) Zaračuna se za vsako uplačiio obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si hoili uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase 111 račune 1111 tukajšnjem' trgu, menjice za Trst, Dunaj, Iludimpesto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.