Novičar iz raznih krajev.
Ministerstvo dnarstva je določilo, da od dobička, ki dohaja lastnika iz pravice lova (jage),   Daj ima on lov sam ali će ga je dal pod   zakup (štant),  ne gre dohodnega davka plačevati,   ker  zavolj ozke zaveze,   v kteri je lov s kmetijstvom, že zemljišni davek in   priklade  tega davka zadevajo tudi lovski dobiček. — Višja sodnija je sklenila, da ne le kdor vino   ali   kako  drugo  prodajano pijačo blodi, temne tudi tisti, ki sprideno  prodaja ali  prodati misli,   zapade   kazni,   ki jo   §•  403 kazenskega   zakonika predpisuje. — Memo   poprejšnega  tedua  je  spet   poslednji teden žitna   cena večidel   po vsih  tergih  našega  cesarstva enmalo padla; le v doljni Austrii   se je 2 do  6 kraje,  pri vaganu podražila.   —   Govejo   meso   na Dunaji   je spet dražje; fant velja ta mesec 17 kraje.  Kam bomo prišli z dragino!    Nesrečna vojska v Krimu podražuje vse; sedaj bo prišla versta še na naš ljubi brinjevec;   že  so  prišli v Požun (Pressburg) Angleži, kteri v ondašnjih žganja-rijah nakupujejo brinjevca   za   armado   v Krim.   —   Iz Krima je Pelissier 31. aug. pisal v Pariz, „da vse dobro gre in da dela zaveznikov zmiraj bolj napredujejo". Kakor sam knez Goršakov v poslednjem telegrafnem pismu piše, utegne sedaj   vsako   uro novica   od   hude vojske  iz Krima priti; on pravi:   „Pred   Sevastopoljem  se ni nič  posebnega premenilo, al strel sovražnika je čedalje  huji;  naše ter-dnjave zlo terpe".   To je znamnje, da vojskovodja kaj hudega pričakuje, ker pervikrat kaj tacega naznanja in ker pred ob naj hujem bombardovanji je  bilo mogoče,   poškodovane dela kmalo popraviti. Na Dunaji se je sicer v sredo že govorilo,   da   2. dan  t. m.  so  zavezniki   začeli iz 800 topov v Sevastopolj bombe metati;  vendar   se  se gotovega nič ne ve.    Da   pa  dolgo  več se ne bo  odlašala zadnja letošnja poskušnja Rusom kolikor toliko Se-vastopolja vzeti, se bere iz pisem iz Pariza, ktere pravijo, da cesar Napoleon že   nemirno   pričakuje   novic  iz  Krima, kamor ueprenehoma grejo nove   kardela  frančozke armade. — Novice iz malo-azijatiškega bojišča segajo do 13. augusta,   pa   niso   nič   novega   prinesle.     8   Karsom   ni nobene zaveze več;  Rusi   stoje   v  5   oddelkih  v  Armenii; pred Karsom stoji le divizija kneza G u rje 1-a, v Ardagao-u divizija Kovalevska; večina armade z dvema brigadama je postavljena proti vhodom   v  Erzerum.    Omer-paša, ki je imel namen  1. dan t. m. Carigrad zapustiti, bo svojo vojsko   zoper Ruse v te kraje   peljal in si je v svesti, da iz Batu m a bo rusovsko armado nazaj v Gumro in Eri van zapodil. Ker pa vse to se more še le v dragi polovici oktobra zgoditi,   zakaj  poprej  ne bo mogel svoje armade v teh krajih združiti in zima potem ne bo dolgo odlašala, je očitno, da vse to bo za letos le bolj žaganje kakor pa prava vojaka. —  Sliši se,  da ie rusovska vlarta   vnovič   želio   n<»
mirni spravi razodela, pa francozka in angležka nočeta nič od miru slišati, ter pravite, da po dunajskem zbora se ni o nobeni stvari nič premenilo, kar bi polajšalo sklep mini. —Tista prekucijska poskušnja v Angers-u na Fran-cozkem, ktero smo zadnjič omenili, ni bila kaj bodi reč; ustajniki so bili močno oboroženi in bilo jih je okoli 2000; če bi bili zmagali, bi se bil nek po več krajih Francoz-kega plamen ustaje razširil. 138 so jih vjeli in sodnii izročili. — Tistih 10 dni, ko je kraljica angležka v Parizu bila, je privrelo okoli 750.000 ptujcov tje; če se stroški enega na dan štejejo po 20 frankov, je došlo Pa-rižanom v tem kratkem času blizo 150 milijon frankov ali po našem dnarji 60 milijonov gold. — Sliši se, da ban Jelačič gre te dni v Pariz. — V Atenah je še zmiraj stara zmešnjava; kralj noče Kalergis-a več za vojniškega ministra spoznati, Kalergis pa noče odstopiti zato, ker ga ministerstva predsednik Maurokordatos pod svojim krilom ima in tudi francozki in angležki poslanec sta mu podpornika; vsaki dan pričakujeta ta dva o ti zadevi sporočil iz Pariza in Londona in kar bojo te velele, to bo obveljalo, — tako delec je prišel kralj gerški! — Na malega Šmarna dan (8. sept.) bo v Rimu ustanovljen nov papežev red, namreč red prečistega spočetja; sliši se, da dunajski višji škof bode eden izmed pervih vitezov tega reda. — V Lyonu na Francozkem se je primerila unidao čudna prigodba. Neka mojškra je imela berž ko berž izdelati naročeno svatbino oblačilo; njena 15 let stara hči, ki je neprenehoma to oblačilo šivala, je vsa trudna v zamak-njenstvu zaspala, v tem spanji pa je zmiraj naprej šivala, oblačilo doveršila in ga prec zarano zjutraj nesla nevesti. Potem pride domu in se vleže v postolje. Ko «»e pozneje zbudi, hoče naprej šivati — pa oblačila nikjer ne najde; misli, da je ukradeno. Vsa prestrašena teče k nevesti in ji potoži nesrečo; tukaj pa zve vsa osupnjena novico, da zgodaj davi je sama prinesla oblačilo v hišo. —
-   288   —