Naročnina mesečno 15 Din. ca mu«;tnal* o *0 Din - no-deljaka izdaja celoletno <M> Din, ca inozeuiatvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi nI.b/III
SLOVENEC
Cck. račun; LJubljana it lO.bV) ia 10.za inseratei Sarajevo St*. Tibl Zanreb It*. Vf.OII, Praga-I )unaj 24.7«»»
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2<M9
Telefoni aredništvar dnevu alniba Vfi% — aočna 299*. 2994 la 209*
llhaja raak dan ajutraj, raaea ponedeljka i« dne*« po praznika

Borba
katoličanov z reakcijo
Odkar je vlada Lerrouxa premagala socialistično oziroma anarhistično revolucijo, se je splošno pričakovalo, da bo vzela poslej vajeti krepko v roke in da v špansko politiko ne bo rišla samo odločnost, ampak 'udi enotna smer. Jo upanje je temibolj utemeljeno ker igra danes v Španiji prvo vlogo voditelj katoličanov Gii Robles, ki je brez dvoma političen talent, kakršnega Španija že deset- in desetletja ni imela. Ker je v imenu politično organiziranih članov katoliške akcije priznal republiko, bi mu bila naloga temeljitega pogona državnega življenja v pozitivno smer tem lažja. Toda v resnici gredo stvari drugo pot.
Votfitelj katoliške ljudske akcije (Accion Popular) je po potlačitvi socialistične revolucije zahteval pospešen ritem v reševanju držav, nih vprašanj, med katerimi stoja v prvi vrsti agrarna reforma. V to svrho bi bilo treba popolnoma preosnovati kabinet, da bi imel enotno smernico in akcijsko moč. Toda kakor hitro je bilo to vprašanje postavljeno, je zopet saino povzročilo spor za porazdelitev mest med sedanjo vladno Koalicijo. Po večmesečna krizi je vlada ostala več ali manj stara Ln ni se našla prava rešitev za nobeno pereče vprašanje, ampak so se nasprotno še različni pogiedi na ta vprašanja med vladno večino povečali. Opozicija pa je, razume se, pridno na delu, da bi se ta nasprotja še povečala. Katera je ta opozicija?
Čeprav se skušajo starorepublikancd ministrskega predsednika Lerrouxa čimbolj prilagoditi reformnemu programu katoličanov in so celo sprejeli njihovo zahtevo po prijateljskem konkordatu s sveto stolioo, so kot stari liberalci vendarle katolicizmu preveč tuji, da bi šli s potrebnim navdušenjem v boj za njegove politične in socialne zahteve. Kar se tiče opozicije, socialisti bojkotirajo parlament in ostale levičarske opozicijske skupine so preslabe, da bi mogle pomeniti resno nevarnost za program in prizadevanje katoliške ljudske stranke. Pač pa ji delajo danes največje težave monarhi-sti, ki so svojčas pri parlamentaruih volitvah skupno z njo nastopili pod imenom »Združenja desničarskih stranke ali »Ceda«. To je bila zveza ali pravzaprav mešanica politično, gospodarsko Ln socialno naj različne je usmerjenih skupin. Danes, ko se je katoliška ljudska stranka pod vodstvom Gii Roblesa postavila na republikanski program, je Ceda seveda izgubila svoj »misel. Zato se pa tudi brezdno med Giil Roble-sovo stranko in monarhisti čedalje bol j veča in tega nasprotja seveda ne more premostiti tudi ne katoliško versko prepričanje monarhistov. Gii Roblesova katoliška ljudska stranka se imenuje tudi »ljudska agrarna stranka«, zato da se loči od »republičanske agrarne stranke«, ki se istotako nahaja v vladni koaliciji in se glede na kmetijsko vprašanje strinja z monarhisti, ker so v tej republičanski agrarni stranki zastopani po večini veliki in srednji posestniki. Vidimo torej ,da se dve skupini, ki podpirata vlado Lerrouxa, postavljata v nasprotje z najmočnejšo vladno stranko, to je z Gii RoMeso-vimi katoličani, da torej opozicije ne tvori levica, ampak da ima svoj izvor v naročju vladne večine same.
Glavno vprašanje Španije je zemljiško vprašanje, ki še vedno, kakor v prvih dneh nove republike, čaka svoje rešitve. Vendar so prejšnje vlade storile v tem vprašanju marsikaj, kar kaže v smer rešitve in česar ni mogoče več preklicati. Tako na primer so v prvih letih republike v provinci Estreanaduri razdelili med več desettisoč kmetskimi delavci posestva, ki jih veleposestniki niso obdelovali, pač pa pridejo prav stradajočemu kmetskenvu proleta-rijatu. Teh kmetski.h delavcev seveda ni več mogoče spoditi z nakazane grude, kakor bi to radi veleposestniki. Pač pa gre za to, da bi se to začasno stanje izpremenilo v zakonito najem-niško stanje. Rešitev je zamišljena tako, da bi 6e zemlja, kolikor jo imajo valoposestnik-i čez določeno mero preveč, dala v najem takim kmečkim delavcem, ki imajo en voz in ki se zato imenujejo »vunteros«; rento, ki jo je do-zdaj veleposestnik iz te zemlje dobival, pa bi plačevala država sama. Koncem lanskega leta ie parlament tozadeven zakon sprejel, toda kmetski minister Jiininez Fernandez, ki pripada katoliški ljudski stranki, je moral prestati najhujše borbe, da je uveljavil zakon o yunte-rosih, ki je seveda samo del splošne agrarne reforme, katera še čaka v Španiji rešitve. Dasi je minister apeliral na socialno vest veleposestnikov, kojill egoizem je kriv, tla se ohranja revo-lucijonarni duh, in dasi se je skliceval na okrožnice papežev ter na prizadevanje vseh krščanskih sociologov, da se ustvari mali posestniški stan, so tako monarhistični kakor ta-kozvani republičanski agrarci ostali gluhi. Zakon o vunterosih so tako dolgo z vsemi sredstvi zavlačevali, da je bil ča« za posetev za.iuujet. In ko je bil zakou vendarle sprejet, je nek monarhistični poslanec izjavil: »Sovjetska zvezda ali križ, oboje je eno in isto, ako nisem več gospodar na svoji zetnljil...« Monarhistični »El Siglo Futuro« je pisal, da Jezus ničesar ne govori o potrebi malega kmečkega stanu in o socialnem problemu 'sploh, ampak da priporoča saino usmiljenje... Monarhisti so razglašali, da je katoliški kmetijski minister revoluoijonar in anarhist. Bivši monarhistični minister Goieoe-cliea je na nekem shodu imenoval socialno politiko katoliške stranke naravnost socialistično. To je za politiko Gii Roblesa tembolj neprijetno, ker je itak moral premagati velike težave, da je svoj krSčnnsko-soeialni program uveljavil proti odporu vseh bolj imovitih ljudi, ki so se katoliški ljudski akciji pridružili.
Aprila meseca se vršijo po Španiji občinske volitve, ki so jako velikega političnega pomena. Monarhisti bi iz teh volitev radi napravili nekak plebiscit, pri katerem naj bi prišjo do izraza, ali je špansko ljudstvo sploh še za republiko. Katoliška ljudska stranka pa jc odločno proti temu, ker noče, da bi se državni organizem z.ouiet do dna pretresel a takim vpraša-
Zadnji odmev kljukastega upora v Avstriji
Dr. Rintelen na dosmrtno ječo
Bivšemu štajerskemu glavarju so dohazali veleizdajo
Dunaj, 14. marca. b. Danes je bil zadnji dan razprave proti dr. Antonu Rintelenu. Tudi današnja razprava je bila za obtoženca usodna, ker je priča Riboldi spontano na neki sliki, ki je stara 10 let in amaterska, spoznal na prvi pogled znanega narodno-socialističnega agitatorja dr. Wei-denhammerja, ki se je skrival za imenom Wil-liams. Bivši sluga pri avstrijskem poslaništvu v Rimu je izjavil, da Je to oni človek, ki je velikokrat obiskal v Rimu dr. Rintelena, samo da je imel tedaj brke. Dalje je zelo značilno, da je Riboldi spoznal Weidenhamnierja tudi na neki sliki, za časa pomorske vožnje, in sicer med 5 osebami. Dokazilno postopanje je bilo s tem končano in besedo je dobil državni pravilnik dr. Tuppy. V uvodu svojega govora je dr. Tuppy dejal, da po končani razpravi v celoti ostane pri svojih obtožbah, ki bi jih eelo moral v številnih točkah razširiti, tega pa ne bo storil. Krivda dr. Rintelena je dokazana, čeprav je njegova obramba spravila pred so-dišče kot priče skoraj vso Štajersko. Te priče naj bi dokazale, da ni vse čista resnica, kar obsega obtožnica, zlasti glede značaja obtoženca dr. Rintelena. Taka obramba bi imela smisel samo tedaj, če bi bil obtoženi navadni vaški poglavar. Toda dr. Anton Rintelen je vseučiliški profesor, 20 let je bil deželni glavar Štajerske in torej dve clese' let ji v prvih političnih vrstah. Nekajkrat je bil minister in končno poslanik te države v Rimu. Njega torej pozna vsa Avstrija.
Današnji dr. Rintelen, ki sedi pred sodiščem, je samo senca onega Rintelena, ki je z globoko demonijo na izrazito ženijalni podlagi razvijal svojo znano energijo in voljo v tej državi. Ustvaril pa je saino težkoče in neprijetnosti sebi in drugim ter užival v tem, kar je to prijalo njegovi demonski prirodi. Kjerkoli se je pojavil, je ustvarjal nemir, ker miru ni mogel prenašati. Obtoženec je izrazito egocentričen in je intrigiral proti vsakomur, ki je nasprotoval njegovi volji. Intel je veliko so-
vražnikov, imel pa je tudi veliko prijateljev. Resničnih prijateljev pa ni imel, kajti oni, ki jih jo imenoval svoje prijatelje, so bili samo slepo orodje v njegovih rokah. Dr. Rintelen ni mogel iiveti brez intrig. To je bilo v njegovi krvi in jasno je,
da sta morala njegovo obnašanje in njegov značaj zbuditi nezaupanje. Kako veliko je bilo nezaupanje proti njemu je najbolje dokazal slučaj pokojnega avstrijskega zveznega kanclerja dr. Dollfussa z dne 25. julija lanskega leta, katerega žrtev je dr. Dollfuss tudi postal.
Nato je sledil govor Rintelenovega branilca, ki je skušal ovreči ves dokazni postopek državnega tožilca. Po govoru branilca, ki je zahteval oprostilno obsodbo za dr. Rintelena, se je ponovno dvignil tožilec in odgovarjal branilcu. Branilec je smatral zopet za potrebno, da odgovarja tožilcu, nakar je bil dvoboj med njima končan. Nato je predsednik vojaškega sodišča vprašal dr. Rintelena če ima kaj povedati. Dr. Rintelen je rekel, da je nedolžen, da pa se zaveda, da stoji pred izjemnim sodiščem. Nato se je vojaško sodišče umaknilo in se zelo dolgo posvetovalo. Šele ob tričetrt na pet se je vojaški senat vrnil v dvorano in je predsednik prečital obsodbo, s katero se dr. Rintelen obsoja na dosmrtno ječo. Obsodba se naslanja na § 58 kaz. zakonika in se zato dr. Rintelen pn § 59 obsoja zaradi veleizdaje.
Nato je predsednik sodišča vprašal dr. Rintelena če ima kaj izjaviti. Dr. Rintelen je mirno izjavil: Jaz sem nedolžen, vse kar sem delal, sem storil le zato, da bi pomagal svojemu ljudstva ii teikega položaja. Zdelo se mi je, da je to mogoče le v zvezi z Nemčijo. To je bila tudi velika misel blagopokojnega kanclerja dr. Seipla.
Dunaj, 14. marca. b. Narodni socialisti so snoči in ponoči trosili po vseh dunajskih okrajih letake, v katerih ostro napadajo avstrijsko vlado in sodišče ter trdijo, da je ves proces proti dr. Rintelenu insceniran zato, da se onemogoči velikemu
Satriotu in poborniku za priključek Avstrije k emčiji njegovo delovanje. S tem so narodni socialisti zelo poslabšali položaj dr. Rintelena, ker sta hotela tako sam dr. Rintelen kakor tudi njegov zagovornik sodišču dokazati, da obtoženec ni imel prav nobenih zvez z narodnimi socialisti.
Dunaj, 14. marca. c. Avstrijska vlada je danef podaljšala za tri mesece prepoved uvoza vsega nemškega časopisja v Avstrijo. Prepoved bo po tekla šele 15. junija t. 1.
———^
"i-
Nemčija zopet išče Anglijo
Po udarcu v vodo.. •
Hitler prosi Simona, naj hitro pride • Baltik nagaja
London, 14. marca. c. Napetost med Londonom in Berlinom se sedaj približuje svojemu končnemu razpletu. Danes jo nemški zunanji minister vou Neurath povabil v Berlinu k sebi angleškega veleposlanika sira Erica Phippsa in mu sporočil, da bi bila nemška vlada vesela, če bi sir John Simon kmalu prispel v Pariz. Sir Eric Phipps je to takoj sporočil v London, kjer je bilo danes ponovno uradno potrjeno, da se lord Eden in sir John Simon podasta 24. t. m. v Berlin. V Berlinu ostaneta dva dni. Iz Londona odpotujeta z letalom. Isto sporočilo povdarja, da se bodo razgovori sukali v okviru londonskega sporazuma, ki je bil sprejet dne 3. februarja med francosko in angleško vlado.
Odločitev o obisku je padla šele včeraj in sicer v Miinchenu. Hitler je k sebi povabil von Neuratha in z njim ponovno proučil ves položaj. Teh konferenc se je tudi udeležil minister dela Seldte in sicer tokrat v imenu tako zvane nemške meščanske nacionalne fronte. Hitler in njegova vlada sta polagala zelo mnogo važnosti na to, kaJko se bo razvijala debata o beli knjigi v angleškem parlamentu. Nemško javno mnenje je pričakovalo, da bo v angleškem parlamentu vendarle več poslancev, ki bodo obsodili belo knjigo, nego se je to pokazalo pri izidu glasovanja. Tako se je sedaj ponovno dokazalo, da sodi vse angleško javno mnenje o nemškem oborožc-vaniu Nemčijo na prav isli način kakor angleška vlada. Nemška vlada je mislila, da se bo proti beli knjigi dvignil stari sovražnik versajskega miru David Lloyd George. Toda zgodilo se je ravno obratno. Včeraj je o beli knjiari v angleški lordski zbornici govoril lord Readingr, bivši podkralj v Indiji in odlični voditelj angleških liberalcev. Ta je obsodil v svojem jrovoru oddvojeno stališče sedanjega voditelja liberalne stranke v parlamentu sira Herberta Samuela in se popolnoma pridružil stališču vlade glede nemškega oboroževanja.
Še bolj porazno pa je morala v Berlinu vplivati vest, da je v teku današnjega dneva zunanji minister sir John Simon sprejel vse tri poslanike baltskih držav. Namenoma se je ta sestanek med baltskimi poslaniki in angleškim zunanjim ministrom vršil isto-
časno kakor obisk poslanikov istih treh držav pri zunanjem ministru francoske republike Lavalu. Baltske države so sporočile Parizu in Londonu, da se priključujejo kot celota vsem sklepom londonskega sporazuma, dokler se btf o njem govorilo kot o celoti. To pomeni zopet velik udarce proti nemški tezi, ki hoče razdeliti londonski sporazum na več poglavij.
V večernih urah se izve, da je angleška vlada poslala svojemu veleposlaniku v Berlinu ponovna navodila, naj sporoči nemškemu zunanjemu ministrn, da se bosta angleška državnika razgovarjala v Berlinu samo tedaj, če se nemška vlada že vnaprej odloči, da vzame londonski sporazum kot celoto v vpoštevanje in razpravo.
Eden pa v Moshiio
London, 14. marca. c. Angleško zunanje ministrstvo sporoča v večernih urah, tla je bil z moskovsko vlado pravkar dosežen sporazum glede razgovorov, ki se naj vršijo v Moskvi med sovjetskimi in angleškimi za-
stopniki. Nato je angleška vlada zapmdla lorda Edena, naj 28. marca, ko konča svoje razgovore v Berlinu, nadaljuje svojo pot v Moskvo. Tam bo lord Eden predvidoma ostal dva dni. Ob vrnitvi se bo ustavil v Varšavi, kjer se bo razgovarjal s predstavniki poljske republike.
Baltik za vzhodni pakt
Pariz, 14. marca. c. Zastopniki treh baltskih držav v Parizu so obiskali zunanjega ministra Lavala in mu snoročill v imenu svojih vlad, da želijo, da bi se pogajanja za sklenitev vzhodnega pakta z Rusijo pospešila in kmalu končala s podpisom te pogodbe. Diplomati so posebno povdarili, da jim gre v prvi vrsti za to, da se ohrani prvotna oblika vzhodnega pakta, ki predvideva medsebojno vojaško pomoč pri jamstvu za nedotakljivost meja držav podpisnic in ne samo za kakšno brezvsebinsko prijateljsko pogodbo. Ta korak jc poljske in nemške kroge osupnil, ker jc bilo dozdaj dognauo, da se samo Litva poteguje za vzhodni pakt, med tem ko sta mu Estija in Letonska bili sovražni. Tako smemo smatrati, da je na podlagi sporazuma sklenjenega v Rigi v avgustu 1935 Baltik začel nastopati sporazumno in je bil dosežen predvsem sporazum v pogledu vzhodnega pakta. Nemčiji in Poljski je ta razvoj na Baltiku neprijeten iu se je nemški diplomat izrazil tukaj, da se bo sedaj tudi Baltik začel udeleževati obkroževalne politike, ki jo proti Nemčiji vodita Francija in Rusija.
njem. Monarhisti bi radi, dn bi se za občinske	, »knpa razpoke in šiva luknje«. Zato trpi delo in volitve osnoval zopet desničarski blok, ker sami	' ljudstvo s strahom gleda ,kako se kopičijo ne-nikakor nimajo izgleda, da zmagajo, tako da bi	, rešena vprašanja. V miznicah ministrov in parna ta način pristaši katoliške ljudske stranke	lnmentarnih odsekov se gromadi kup raznih pomagali njihovemu reakcionarnemu načrtu. upravnih predlogov, ki ne morejo naprej. Tudi Ker stranka, oziroma njen voditelj to odločno ' brezposelnost raste, tako da iimumo v Španiji odklanja, delajo sedaj monarhisti na to, tla bi	danes že 700,000 industrijskega delavstva brez
odklanja, delajo sedaj njega in njegovo stranko diskreditirali pred vse in v takoavanih višjih krogih. Značilno pa je, tla tudi republičansko agrarna stranka sedaj vleče z monarhisti, ker so pač gmotni interesi veleposestnikov močnejši kot njihov »republičanski« politični program.
Razume se, da je zaradi tega vladna kon-
»vojo glavno nalogo, da, kakor ie sam izjavil, da se loti dela, ki Španijo čaka .. .*
Proračun podaljšan za 4 mesece
1 pod 2 finančnega zakona za 1034-35 r skupnem znesku 1.085.032.152.66 Din.
Finančni minister naj izvrši ta ukaz. 11. marca 1035 v Belgradu. Pavle, 1. r. R. Stankovič, 1. r. Dr. Perovič, 1. r Slede podpisi ministrov.
Vojni minister v Kragujevcu
Kragujevnc, 14. marca. Davi ob 8.30 sc jc pripeljal v Krajjujevac z avtomobilom iz Belgradu vojni minister in častni adjutant Nj. Vel. kralja armijski general Peter Živkovič. Otlpe-
V"al se je naravnost v vojaško-tehniški zavod.
est o prihodu ministra se je z bliskovito naglico razširila po mestu. Obveščen o njej, je poveljnik mesta, poveljnik šumadijske divizijske oblasti, pehotni brigntlni general Aleksander Stojanovič otlhitel iz svojega štaba v vojaško-teliniški zavod in podal ministru poročilo. Po sprejetem poročilu je minister dovolil divizij-SKeniu poveljniku, da se jc vrnil v svoj štab in nadaljeval svoje delo, ker misli to pot sam ogledati si vojaško-tehniški zavod. Nato jc minister z upravnikom zavoda divizijskim generalom Milanom Jovuuovičem nadaljeval oglco uprave zavoda in posameznih oddelkov, tleluv-nic in skladišč neobdelanega in olidelanega ma terijala, električno centralo in druge naprave ter vojaško obrtno šolo. Minister se je zlasti za-nima!, ali je izkoriščena vsa kapaciteta zavoda, in odredil, da se. če ne bi bila, zaradi splošiif nezaposlenosti kapaciteta popolnoma izrabi. Minister se je zanimal tudi za uradništvo in tlelav-stvo zavodu in je na dobljene podatke izrazil svoje zadovoljstvo. Nato se je minister zadevo ljen vrnil nazaj * BeJgrad.
Belgrad, 14. marca. AA V imenu Ni. Vel. kralja Petra II. po milosti božji in volji narodovi kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog finančnega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta, ker je narodno skupščina razpnščona, še preden jc sprejela proračun za leto 1935-36, na podlagi čl. 103 ustave sklenili in odrejajo:
da se proračun državnih izdatkov in dohodkov s finančnim zakonom za 1934-35, sprejet 28. marca
1934,	podaljša za mesece april, maj, junij in julij
1935.	Državni izdatki se bodo vršili v tem času v višini teh-le zneskov:
a)	štiri dvanajstine kreditov, navedenih v čl. 1 pod 1 finančnega zakona za 1934-35 v skupnem znesku 2.304,784.780 Din.
b)	štiri dvanajstine kreditov navadenih v čl.
tlela. Za državni gospodarski načrt je bil lani izvoljen tehnični otlsek. ki se pu ni sestal niti na eno sejo. Politična kriza se pozna tudi v gt>-spotlarsketn življenju, v katerem je povsod zastoj. Kar Lcrrouxn šetlrži je, kakor je stari ministrski predsednik sam odkrito dejal, to, dn >se pač nihče ne bo pulil za to. tla bi nastopil našo
ded
no, ker gotovo nihče nc bn imel pogum
Govor prometnega ministra l^Tleiezmc
Belgrad, 14. marca. AA. Promehii minister ml. Dimitrije Vujič je imel nocoj ob 20 po radiu tale govor:
Vlada si je stavila za svojo glavno nalogo, da organizira načrtno delo tako na gospodarskem kakor na kulturnem in na nacionalnem polju. Ima
svoj državni program za vsa področja delovanja, iz česar naj se razvije enotna državna konstruktivna politika. Meni je izročen prometni resor, da to načrtno delo najprvo tu izvedem in da tu obrodi po. zitivne sadove. Že to dejstvo, da doslej nismo razpolagali s sestavljenim in dognanim načrtom za posamezna gospodarska področja, dokazuje, da je to vprašanje težko in zvezano z mnogimi ovirami. Proti načrtnemu delu se pojavljajo zasebni interesi, ki ogrožajo pogostokrat tudi splošne interese.
Gospodarsko blagostanje prebivalstva in ti-nančni napredek države sla nemogoča, če nasi državi ne položimo temeljev novega dela in ustvarjanja. Naše gospodarstvo je zadnja leta trpelo pred. vsem zaradi nestalnosti v gospodarskem oziru. Grozila je nevarnost s strani fiskalne državne politike, ki je množila bremena, pretila jc nevarnost tarifnih povišanj pri naših državnih prometnih ustanovah, orozila je nevarnost raznih zakonodavnih ukrepov, da še bo j zavro obstoječe gospodarsko delo. Nas krnet je zašel med nakovalo in kladivo. Z ene stra ni so nanj pritiskali dolgovi, z druge strani pa so ga teple nizke cene poljskih pridelkov. Najvscji sloj v naši državi je bil tako rekoč odstranjen z našega konzumiiega Irga. Siromaštvo na deželi bi pomenilo splošno obubožanje naroda. Gosjiodarslvo pa je temelj našega narodnega bogastva in od tega je odvisno življenje največjega dela našega prebivalstva. V takem okolju se je rodila poslovna nezanesljivost in nevarnost splošnega obubožanja, kar je oboje bolestno odjeknilo v naši sredini.
Prometni resor je v prvi vrsti poklican, da pospeši to obnovo našega celokupnega gospodarstva Tako razumem tudi jaz kot odgovorni minister in član kr. vlade, ki izvaja to novo gospodarsko usmeritev, svojo nalogo. Dosedanjo prometno politiko je treba usmeriti v novi pravec.
Okrepitev gospodarstva, zlasti pa napredek kmetijstva, spada med glavne pogoje finančnega uspevanja samih državnih prometnih ustanov. Tega blagostanja ne morejo črpati promelne ustanove, naj si bodo njihove potniške in tarifne tarife še tako visoke, če gospodarstvo samo propada. To mora biti »čredo« državne prometne politike in samo s pomočjo take politike je mogoče računati z napredkom prometnih sredstev in z istočasnim napredkom poslovnega življenja našega prebivalstva. V gotovih trenotkih morajo prometni ustanove nastopiti tudi proti lastnim finančnim interesom, da bi mogle obuditi gospodarsko delovanje iz mrtvila in jx»pešiti napredek tudi zaostalih krajev naše države. Brez dvoma ima žrtvovanje teh lastnih finančnih interesov svoje meje, kajti tudi gospodarstvo niina od prometa tistih koristi, če ni na tehnični višini, če promet ni varen, če ni primerno hiter, če ne ustreza, z eno besedo, če se ga ljudstvo ne more po-služiti.
Razen tega ni prezreti dejstva, da so državna prometna sredstva, zlasti pa državne žebznice najdragocenejša državna pridobitev za primer državne obrambe. Zato je treba tarifno politiko prometnih ustanov izvajati tako, da bo v skladu z vzajemno solidarnostjo med prometno upravo in z vsemi gospodarskimi činitelji v državi. Prometne ustanove Uiorajo računati s podporo našega gospodarstva, če je to imperativna potreba, kakor mora tudi gospodarstvo pri vsem svojem delu računati s prometnimi ustanovami, če je to v interesu državne okrepitve.
Vzemimo na prvem mestu tarifno politiko, ki je za množice najvažnejša. Leta 1030 smo imeli dobo blagostanja in tudi promet je bil velik. Potem je pa nastopila doba depresije. Cene poljskih pridelkov, od katerih živijo štiri petine prebivalstva, sb začele naglo padati. Napočil je zastoj v poslih, to ie pa pripeljalo do hude krize in nezaposlenosti. Kako se je v teh pretresih znašla naša trgovinska politika? Ko je zaradi krize kupna sila širokih množic prebivalstva začela naglo padati, je bi'o popolnoma logično, da se imajo tudi tarile prilagoditi t?j kupni moči železniških gostov. To je logična stvar. Tako bi počel dober gospodar. Delalo se je pa prav nasprotno. Čim bolj je kupna moč konsumentov, oziroma tistih, ki so se okoriščali z železnico, padala, toliko bolj so rasle tarife. Torej v dobi krize in splošnega pomanjkanja so zrasle larife, ki so veljale v dobi blagostanja, ko je bilo vsega, pa tudi de. narja na prebitek.
Kakšne so bile jjosledice takšne tarifne politike? Takšne, kakor si iili je mogel vsakdo, kdor logično misli, predstavljati. Ljudje niso mogli voziti se po železnicah, zato so od njih bežali in se zatekali k drugim prometnim sredstvom, ne sicer popolnejšim, zato pa cenejšim. Zalo je promet na železničah začel padati, z njim pa tudi dohedki. Š'i so tako daleč, da so železnici konkurirali ne satno popolnejši avtomobili, temveč tudi navadni kmečki vozovi, ki so vozili blago ]>o več sto kilometrov daleč, nalašč ob železniški progi. Potniki so šli majhne razdalje peš, živo živino so pa gonili na stotine kilometrov prav tako peš, namesto, da bi jo bili natovorili na vlak. Prišli smo tako daleč, da nam je grozila nevarnost, da ostane železnica prazna, zraven tega mora pa vzdrževati ogromno armado nameščencev in delavcev.
Pa se vprašajmo, kakšno zdravilo bi imeli danes za to bolezen, kako naj zagrabimo la problem? Ne izprašujte učenih ljudi, vprašajte rajši preprostega srednjega človeka, ln namesto da bi rabil učene izraze, bo povedal preprosto iu jasno: »Znižajte tarife, da se bodo množice ludi z zmanjšano kupno močjo mogle poslužitj se železnice; boste videli, da bo promet prav gotovo zrasel. Če ne morete pokriti režijskih stroškov, pa zmanjšajte režijo — rav. naj se po odeji!« To je sedanja vlada tudi storila in začelo se je znižavanje potniških tarif. In res, nenadoma so se vlaki napolnili. Namesto da bi dohodki padali, vse kaže, po današnjem stanju, da bodo zrasli, saj se je število potnikov povečalo. Danes se vozijo z vlakom tudi tisti, ki so prej hodili peš.
Železnica kot najmočnejše kopno vozilo je temelj izmenjave blaga in od njene tarifne politike je odvisno, koliko intenzivnejša bo ta izmenjava. Ce bo zrasla, bo tudi poraba večja in prav tako tudi proizvodnja. Vse tarife za blagovni promet, ki so zdaj prohibitivnega značaja s svojo višino, je treba znižati zaradi pridobitve novih prevozov in to se bo tudi storilo. Prav tako sc ne bo dovolilo, da bi bilo to znižanje tarif vir neprimerne obogatitve za posamezna gospodarska podjetja. Naša železniška tarifna poitika sc bo od primera do primera postopno preuredila po gospodarskih možnostih posameznih krajev in gospodarskih panog. Tarilna politika v bodoče ne bo ovirala razvoja države ne nobene pa. noge gospodarstva, temveč bo opora in vzpodbuda za dosego čim večjega prometa. Spričo posebnega pomena zadružništva, ki mu kr. vlada posveča posebno pozornost, sc bo v najkrajšem času sestavila zadružna železniška tarifa, ki naj podpre zadružni-itvo s posebnimi tarifnimi olajšavami. V tej zadružni tarifi, ki jo bodo vestno in sistematično proučili, vidimo prav tako veliko možnost napredka naše
Po zmagi nad Venizelosom
Obnova Grčije
vasi in vsega njegovega dela. Upam, da bo to moje stališče naletelo na dober odziv pri tarifnem odboru, čigar sklepe z zadnje plenarne seje pričakujejo z velikim zanimanjem, da se končno izvedejo korenite reforme blagovne tarife.
S konkurenčnim bojem je treba povsod prekiniti in doseči kar najtesnejše sodelovanje med vsemi prometnimi sredstvi. Tu mislim predvsem na avtomo-bi.e in na javni promet. Ta proinel je neizmerne važnosti za državno prometno politiko in za državno obrambo, vendar je pa še neorganiziran in pre. življa danes zelo hude čase. Železniške uprave same so vodile ostro konkurenčno borbo proti avtomobilskemu javnemu prometu. Ni dvoma, da se je ta boj vršil v škodo obojih interesov. Tudi pri tem boju imajo nasprotja izginiti, ublažiti se in sc umaknili načelnemu sodelovanju tako v skupnem interesu, kakor v interesu koristi obojega prometa. Torej imajo železnice s svojo logično larifno politiko v prvi vrsti pripomoči k oživljenju gospodarstva.
Prometna prevozna sredstva je treba deinokra-tizirati, to sc ,>ravi, privabili je treba široke množice, dali jim priliko, da se z njimi okoristijo.
Čeprav imajo železnice dejansko monopol v no. tranjein prometu, ne bodo več izrabljale svojega izjemnega položaja, da bi ubijale druga prevozna sredstva. Nasprotno, železnice v rokah države, ki »aruje kolektivne interes«, imajo ustvariti sodelovanje po možnosti z vsemi prevoznimi sredstvi in njihovo medsebojno tekmovanje mora prili do izraza pri izpopolnjevanju njih samih in pri tem, da ustvarijo za potujoče občinstvo čim večje ugodnosti, (ako v potniškem kakor blagovnem prometu.
Po moji sodbi ima državna prometna politika seči tudi po tistih sredstvih, ki so zunaj prometnega resora in se nahajajo v privatni eksploataciji. Kazen tega se vidi, da mora naše delovno ljudstvo dobiti s to tarifno in prometno politiko podporo za svoje ustvarjajoče delovanje in pobudo za razvoj novih produkcijskih možnosti. Ne dvomim, dn bo ta politika stala prometa' resor velike žrtve, zlasti na finančnem polju, kjer bodo te žrtve ogromne.
Vidimo, da finančnega ozdravljenja , ni toliko pričakovati od reform, pa naj tarifno znižanje še tako f>oveča število potnikov in volumen prevoza. Treba je iti po drugi poti. Ta pot je temeljita preureditev železniške eksploatacije in iskanje možnosti za učinkovite prihranke z znižanjem režijskih stroškov. Ta možnost je tem npjnejšn, kolikor hujša je potreba po upravnih reformah v železniški upravi. Toda še nebo zlo je, ki se je ukoreninilo ne samo pri organizaciji prometnih ustanov, temveč tudi v drugih resorih, ki kakor rana načne zdravi organizem države: to je birokratiiem. To je tista sila, ki odbija ljudstvo, da ne kaže zadosti zanimanja za ustanove svoje nacionalne države, tisto zlo. ki zavira eksekutivno delo in araven tega vsako delo sploh.
To vprašanje je posebno pereče pri gospodarskih podjetjih, kakor so železnica, plovba in pošta, ki žive od občinstva, kateremu imajo služiti. To je tisto zlo, ki se ga kraljevska vlada zaveda in je zato izdala ukrepe, da se prepreči. V vsakem nameščencu in delavcu prometnih ustanov je treba videti človeka, in sicer poštenega in domoljubnega, in zato ga je treba pustiti, da svobodno dela, v . neodvisne
okviru strogih zakonskih sankcij. Le tako se dado j z tudj armadi> predvsein v mornarici, izkoristiti one silne energije ogromnega osobja, 1 • ki dosega v resoru prometnegp ministrstva tako veliko število. Uvesti je treba nove delovne fifie-tode (in po možnosti s čim sposobnejšimi noVimi ljudmi), ker bo drugače vsak poskus oslal brez uspeha, o čemer imamo že grenka izkustva. Takšne sposobne nove ljudi imamo, samo jim hirokratizem ne da, da hi se razvili in da bi svojo sposobnost pokazali. Treba je, da se v bodoče pri delu , ,, , _ ........... ..
uveljavi namestn programatične hierarhije hicr- 1 kor je Grčija, ki je močno mficirana od komunizma,
Caldarisov program
arhija umnih sposobnosti. Ko delam po intencijah kraljevske vlade, bom v kratkem gotov z novo organizacijo uprave, ki naj ustanove prometnega ministrstva postavi na nove temelje. Ker predstavlja železnica organizem, pri katerem ni tako lahko preizkusiti nove upravne reforme, ne da bi nastala nevarnost zaotoja prometa, se bodo te upravne reforme oprezno preizkušale, da se pravilni potek eksploatacije ne bo nikjer kršil. Pri teh upravnih reformah bomo gledali v prvi vrsti na to, da se po eni strani zviša odgovornost namcščcncev, ki bodo zato dobili večje pravice za samostojne odločitve, po drugi strani pa se ima uprava sprostiti vseh poprejšnjih ovir in formalnosti, od katerim trpi promet.
Ne mislim, da bi bile redukcije osebja v skladu s sedanjo dobo socialne stiske in gospodarskih težav, vse dotlej, dokler se ne pokažejo ugodnejše razmere v gospodarstvu naše države.
Belgrad, 14. marca.
Grške revolucije je konec. Potem ko je minulo navdušenje, s katerim so Atenčani, ki so po veliki večini na strani vlade, sprejeli z godbo, zastavami in Zito-ktici zmagovitega generala Kondilisa, se je začelo po vsej Grčiji zopet normalno življenje, tako, da se na zunaj niti ne pozna, da je divjala po državi več ko en teden državljanska vojna, Plovba po morju je vzpostavljena in vsi morski svetilniki, ki so bili doslej pogašeni, zopet delujejo. Tudi zračne proge mednarodnih letalskih družb so zopet proste.
Za potlačitev vstaje je šlo 20 °/0 vsega proračuna
Glavno vprašanje, ki se sedaj v Grčiji razpravlja, je, kako se bo razvijala po potlačitvi venizeli-stične vstaje notranja politika. Finančnega ministra in gospodarske kroge pa seveda skrbi, kakšno dejansko škodo je povzročila vstaja grškim financam. Neverjetnim štavilkam, ki krožijo med širokim občinstvom, seveda tio gre "ara. Borzni krogi, ki so o tem najbolj zanesljivo informirani, menijo, da je morala vlada, da potlači punt, potrošiti najmanj < 20% vsega držav~icga proračuna. Zaradi tega je j grški državni proračun, Ki so ga 7 velikimi (ežava- j mi bili pravkar uravnovesili, zopet pasiven, in tako j bo stroške revolucije nosil seveda grški državljan, ; ki bo moral plačati nove in višje takse. Materialna i škoda znaša kakšnih 25 hiš v Kavali. ki so bile od tojx>vskih krogel poškodovane; škodo trpijo tudi založništva in tiskarne, ker je vlada ustavila skoraj polovico vseh grških listov, ker *> prinašali ten-denčna poročila; največja škoda, ki gre v milijarde drahem, pa ie bila prizadeta trgovini, predvsem pomorski plovbi.
Kazenska odredbe
proti venizelistom
Kar se tiče političe likvidacije revolucije, predstavlja veliko težji problem. Zaenkrat delujejo vojaška sodišča, posebno v Atenah, Solunu in v Ka-nei na Kreti. Generali, oziroma predsedniki ieh sodišč bodo seveda izrekli celo vrsto smrtnih obsodb, toda že zdaj delujejo vplivni krogi na to, naj bi predsednik republike Zaimis vse, ki bodo na smrt obsojeni, pomilostil. Glavni kolovodje vstaje so itak pobegnili v inozemstvo. Ječe in koncentracijski tabori so polni, seveda pa aretiranci predstavljajo najtninimalnejši del vseh. ki so s sedanjo vlado nezadovoljni. To nezadovoljstvo b? še pomnoženo, ko se bo začelo čiščenje med uradništvom, ki je za tri mesece izgubilo stalnost. Odpuščeni bodo seveda samo pomnožili število brezposelnih, ki jih je itak že danes več ko preveč. Tudi razpust republikanskih društev ne more potlačili venizelističnega du. ha, ki ima svoje korenine predvsem v inteligenčnih krogih in v emigrantih iz Male Azije ter v onem tradicionalnem liberalizmu, ki je bil miselnost onih, kateri so začeli pred stoletji gibanje za osvoboditev in neodvisnost Grkov. Močno ukoreninien je vernem tudi v armadi, predv
Pozitivna borba
proti revolucionarnemu duhu
Borba proti revoluciji bo morala torej imeti predvsem pozitiven, ustvarjalen značaj. Treba je izboljšati grške finance in dvigniti gospodarsko življenje države iz mrtvila. Važno je v taki deželi, ka. kor je Grčija, ki je močno inficirana od komunizma, da se najde delo brezposelnemu proletariatu in kmečki siromaščini. Konservativne tendence, ki so spravile pred tremi leti na vrh vlado Caldarisa in ki se opirajo v prvi vrsti na starogrško kmečko prebivalstvo, se ne smejo izdejstvovati v smislu socialne reakcije, marveč v smeri okrepitve nacionalnega čuvstva na osnovi krepkega kmečkega in obrtniškega stanu ter zadovoljnega delavstva. Cal-daris je sicer mož za tako temeljito reformo, toda treba bo, da pozitivne ideje zajamejo vodilno inteligenco.
Uviavna reforma v smislu avtoritarne vlade
Zaenkrat se snuje ustavna reforma, ki gre za-čuda v prvi vrsti za tem, da se odpravi senat. To zaradi tega, ker senat v Grčiji ni kakor v drugih deželah sedež konservativnih tendenc, ampak obstoja a	v	, v veliki večini iz mož dobe starega liberalizma, po.
še eno važno vprašanje je ze leta tn leta nere- osebljenega v Venizelosu. To se more seveda ustkv-
i nim potom doseči le po novih volitvah, ki bodo pod
nja železniških prog. Po zedinjenju smo nasledili siabo dediščino glede železniške mreže. Kazen dveh različnih tirov, normalnega in ozkega, železnice niso tvorile organizacijske celoto, temveč so bile raznih sistemov, med katerimi jih je več bilo zgrajenih zoper naše interese. Vso te različne sisteme je bilo treba med seboj povezati in jih združiti z nacionalnimi središči. Razeu tega je bilo mnogo krajev, kakor Sandžak. del Južne Srbije, Črna gora, Ilcrcegovina in del Dalmacije sploh brez železnic. Te kraje je treba povezati z že obstoječo j železniško mrežo in jim omogočiti, da se kulturno in gospodarsko razvijejo. Naše svobodno morje in njegovo obrežje ni bilo moči izrabiti, ker nismo inogli priti do njega, saj nismo imeli zadosti že- . lezniških zvez, posebno normalnotirnili ne. Zgraditi moramo še enkrat toliko prog. kolikor jih že imamo, da zadostimo potrebam prebivalstva. Da pa zgradimo narodno železniško mrežo in dit izpolnimo v.se dane naloge, moramo imeti končni načrt prog za vso državo. Če gradimo proge posamič po razpoložljivih denarnih sredstvih, se moramo zavedati, kam bomo pripeljali. Če bi gradili železnice brez načrta, bi korakali v negotovost in bi napravili napake, ki se potem ne dado več popraviti. Tako sc je do danes delalo pri nas. In javnost ve. kaj smo zaradi tega vse morali prestati. Zgodovini« nc bo šla mimo odgovornosti tistih, ki so ovirali delo ia izvedbo splošnega državnega načrta za gradnjo železnic, na čemer ima temeljiti bodoča železniška prometna politiku naše države. V kratkem bom predložil kraljevski vladi predlog o določitvi takšnegn splošnega načrta o gradnji železnic. Evo, to so v glavnem vprašanja, ki jih ima urediti prometno ministrstvo.
Naša trgovska mornarica takisto predstavlja veliko skrb prometnega resora. Priznali moram, da je trgovinska mornarica naše države res v težkem položaju. Vse trgovinske mornarice vsega sve-la preživljajo svojo najtežjo dobo. Njihove vlade žrtvujejo velika sredstva zanje, pa vendar dan za dnem opažamo, da leži na stotisoče ton neizkoriščenih in brez dela. Zadosti je, če povemo, da je mednarodna trgovina padla na tretjino tistega obsega, ki ga je imela leta 1929, pa bomo razumeli vzroke tega neugodnega stanja trgovskega pomorstva. Vsi poskusi povečanja j>oniorskega prometa so se izjalovili. Toda vzlie vsemu temu je naša imperativna dolžnost, da neprestano mislimo na naše morje, na uuu trgovinsko muruitricu, ki mora biti
vtisom revolucije, katero velika večina miroljubnega grškega prebivalstva obsoja, gotovo izpadle za vlado ugodno. Spremembo ustave bo potem izglasovala ustavodajna skupščina. Ta skupščina bi imela glasovati tudi o novih ali spremenjenih členili ustave, ki gredo za tem, da se razširi oblast predsednika republike, predvsem pa predsednika vlade in izvršilne oblasti sploh.
Bojazen tistih, ki menijo, da bi utegnila vlada, v kateri sedi sedaj tudi šef monarhistov, general Metaxas, delati za odpravo republike, zaenkrat ni utemeljena, ker je Caldaris odločno proti taki restavraciji, na katero ljudstvo ni pripravljeno in katera bi razdražila inteligenco in le okrepila venize. iizem. Tudi bi vprašanje, ali naj se pokliCe na prestol stara dinastija ali pa naj se poveri vodstvo grške države novi dinastiji, vrglo deželo v nove notranje homatije.
Venizelos interniran na italijanskem otoku Skarpanto
Vstaško brodovje se z največjo grško vojno ladjo Georgios Averov nahaja sedaj polnoštevil-no v arzenalu v Salamini. Manjka samo še podmornica »Jason«, ki v luki otoka Patmos čaka na to, da jo prevzamejo vladni častniki, oziroma strojniki, da jo povedejo v Atene. »Georgios Averov« je bil izkrcal, preden se je predal, Venizelosa in njegovo ženo ter kakih sto njegovih pristašev na otoku Ka-zos, ki pripada Italiji. Venizelos in njegovi prijatelji so se zatekli najprej v grški samostan na rtu A vlaki. Italijanska vlada je sedaj vse begunce z Venizelosom vred internirala na otoku Skarpanto v barakah, ki jih je bila italijanska vlada nedavno zgradila v svoje vojaške namene. Od teh beguncev se je poveljnik podmornice »Jason« sam obstrelil in se nahaja hudo ranjen v bolnišnici na Rhodosu.
Kamen os v Karlovem
Poveljnik vstaške armade v Macedoniji, general Kamenos, se nahaja v Sofiji. Štirje njegovi častniki niso mogli prekoračiti bolgarske meje, ampak so bili od Grkov aretirani. Med njimi se nahaja blagajnik IV. solunskega armadnega zbora, kateri je injel pri sebi 80 milijonov drahem. General Kamenos in njegovi prijatelji pa niso imeli pri sebi veliko denarja, ampak samo par tisoč drahem v papirju in 5000 drahem v kovini, ki so baje nj.ihova osebna last. Kamenosa in njegove častnike bodo internirali v Karlovem.
Kako se je stvar začela
Zdaj so se izvedele tudi podrobnosti, kako se je Venizelosov puč v Atenah začel. V petek, 1. marca, se je grški mornariški minister podal v arzena! v Salamini, kjer je ostal tudi na kosilu. Minister jc namreč slutil, da se nekaj pripravlja, in je zapove-dal, da se morajo vse vojne ladje zbrati v salamin-ski luki ter izkrcati vse puške in vso strelivo. Toda častniki in moštvo niso ubogali, ampak so čakali na admirala Demestikasa, k>i je bil pred nekaj meseci postavljen zaradi svojega sumljivega političnega mišljenja na razpoloženje. Demestikas se je na avtomobilu pripeljal iz Aten okoli 18.30, ko je bi' mornariški minister arzenal že zapustil. Vkrcal se je na »Georgios Averov«, kjer je pot "m dal ukaz vsemu brodovju, da odplove proti Kreti.
Istočasno so poskusili venizelistični častniki po-buniti gardni bataljon evzonov in pa vojaško akademijo, to je tako zvane euelpide, to je akademike vendar pa se to ni posrečilo in na griču Likabetos, ki leži nasproti Akronoli, so se oglasili topovi, ki so dali atenski posadki znamenje, da bodi v pripravljenosti.
Angleški ukor
Atene, 14. marca. c. Angleška vlada Je zaprosila italijan. vlado v Rimu, naj jioskrbi za to, da Venizelos ne bo rovaril z otoka Rhodosa proti vladi v Atenah. Italijanska vlada je že odgovorila, dn bo premestila Venizelosa v notranjost otoka Rhodosa, kjer bo pod stalnim nadzorstvom. Istočasno pa sporoča italijanska vlada grški vladi, da je Venizelos že izrazil željo, da bi odpotoval v inozemstvo, in sicer misli iti na zelo dolgo študijsko potovanje na Japonsko.
Angleški poslanik je danes obiskal predsednika viade Caldarisa in mu v imenu angleške vlade čestital k uspehu. Poslanik je izjavil, da Anglija iskreno želi, da bi se zopet povrnil red in mir v ta del Evrope.
Šahovski furnir v Moskvi
Botvinik in Flohr enaka Capablanca četrti
Lasker tretji —
Moskva, 14. marca. Danes ie bilo odigrano zadnje kolo moskovskega šahovskega turnirja. Iz 18. kola moramo popraviti rezultat partije Bogatirčuk-Lisicin, v kateri je zmagal Bogatirčuk in ne obratno. — V današnjem kolu so bile najvažnejše partije Flohr.Alatorcev, Rabinovič-Botvinik in Lasker-Pirc. Izid teh partij je bil odločilen za razdelitev prvih treh mest. Lasker je z močno igro prisilil jugoslovanskega chainpiona, kot nazivajo Rusi Pirca, da se je udal. S tem je Lasker dosegel vse, kar je mogel in njegov placeinent je bil odvisen samo še od Flohrove in Botvinikove partije. Botvinik in Flohr sta svoji partiji remizirala in tako dosegla enako število točk, pol točke pred Laskerjetn. Za četrto mesto je imel najboljše izglede Capablanca, ki je igral danes z Lovvenlischem. Capablanca je zmagal in lako dosegel četrto mesto in obenem pomagal na peto mesto Spielmannu, ki je v današnjem kolu proti nevarnemu Rjuminu dosegel remis. Lovvenliscn, ki je imel dolgo zelo lq^e izglede, je bil tako potisnjen na šesto mesto. Ostale partije so končale s sledečim rezultatom: Romanovski jc premagal gdčno Menčikovo, partiji Lilienthal-Goglidze in Bogatir-čuk-Rogozin sta končali neodločeno. Partiji Kan-
Stahlberg in Čehover.Lisicin pa še nista bili do-igrani.
Končni rezultat je razen dveh prekinjenih partij sledeč: Botvinik in Flohr 13 točk, dr. Lasker 12 in pol, Capablanca 12, Spielmann 11, L6wenfisch 10 in pol, Lilienthal, Rogozin in Romanovski 10, Kan 9 in pol (1), Alatorcev, Goglidze, Rabinovič in Rjumin 9 in pol. Lisičin 8 in pol (1), Stahlbcrg 8 (1). Bogatirčuk 8, Pire 7 in pol, Čehover 5 (1), Menči-kova 1 in pol. — Za dober placement pride v poštev še Kan, če partijo s Stahlbergom dobi. ★
Govor kmetijskega ministra
Belgrad, 14. marc. m. V soboto, dne 16. t. m., bo ob 8 zvečer govoril po radiu kmetijski minister Jankovič.
Telef. štev. splošne bolnišnice
Ljubljana, 14. marca. AA. Dosedanji telef. štev. 2030 in 2230 državne bolnišnice se od 16. t. m naprej spremene v 3581 in 3582. Na novo pa dobi bolnišnica še štev. 35-83 in 35-84.
Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih sprememb. Zjutraj mraz, čez dan pa milo vreme.
za vsako eeno obvarovana in jo mnratno rešiti iz sedanjih težkof in nevarnosti. Upoštevati je trelm to. da postaja naša država iz dneva v dan čedalje privlačnejše središče tujskega prometa; nov razlog, da se domači trgovinski mornarici omogoči življenje i vsemi možnimi žrtvami. Kot resorni minister prometa sem tožen tolmač inteiieij kraljevske vlade, čc posebno poudarim, tla jc v mojem resoru problem domače trgovinske niornnrice eden najvažnejših, ki mu posvečam največjo pozornost, in da bo imšc prizadevanje zn olajšanje njenega položaja in njenega napredka brez dvoma obrodilo najlepše sadove.
Tisto, kar sem omenil glede splošnih reform \ £i'ie£ui»ki ujMiMi, trljii pu večini iuui za posiuv
hrzojavno-telcfonsko službo. Pri tej službi je ostalo odprlo važno vprašanje za naše državno in narodno življenje. To je vprašanje radijskih postaj. Naša držnva razpolaga z nenavadno slabimi postajami. Na tem polju je najbrž na poslednjem mestu. Toda vse. sosednje države že razpolagajo t močnimi postajami. Čeprav je problem povečanja radijskih postaj v naši državi in postavitvi rclaiskili postaj prišel n« dnevni red že pred nekaj leti, sem ga našel še zmerom v proučevanju. Mislim, da je za to prometno sredstvo že 8as, da pride iz faze proučevanja k delu. Globoko sem prepričan, da ho to tprašanje v najkrajšem času prišlo v dnevnega reda. in sieer na način, dn bo naša država dobila močne postaje iu potrebno število rclaiskih postaj.