GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^ g^rrsr Okago, lil, torek, 8. februarja (Feb. 8), 1927. ■t sesdnl riti .t h*uy< previSsdUgla ssttlaa IIM. Al si Od š. 111?, sntl»Hs»d m Jim 14. |»ll LETO—YEAR Hub^rii.liu. Witt Tnrtt UndaUki PREISKAVE K TISKA ■¡Madež na Mehiki ostane. — Iz mišljene pripovedke bodo de nadalje veljale »a resnice. i - > Washington, D. C. — Senatni odsek za zunanje zadeve jel osmimi proti petim glasovom odložil za nedoločen čaa uvaže-vanje Norriaove resolucije, ki zahteva, da se preiščejo prizadevanja podtajnika Oldsa, katerimi je hotel vplivati na razne tiskovne družbe, da poročajo kot fakt, da je Mehika skušala ustanoviti v centralni Ameriki bojlševiške federacije. Asociirani tisk je poročal dne 18. novembra 1926 o boljševiški organizaciji, ki postoji na ozemlju med Združenimi državami in panamskim prekopom na prizadevanje Mehike, da se tako opraviči Kellogga, ki je malo prehitro priznal Adolfa Diaza kot predsednika Nikaragve. Ka sneje so razni listi razkrinkali tajno konferenco, ki jo je obdr-žaval Olds z raznimi časnikarskimi poročevalci in na kateri je Olds pojasnjeval, da je državni department zadovoljen, da Mehika širi boljševizem v latin ski Ameriki. Ob tej priliki je Olds izrekel želje, da časnikarji obvestijo o tem javnost, pa nikar ne povedo,Nlali so to izvedeli od departments. Senatorji Borah, Hiram Johnson, Moses, Lenroot, Willis, Pepper, Edge, Capper, Swanson, Pittman, Robinson Iz Arkanasa, Underwood, Walsh iz Montane, Reed iz Missouri Harrisen m odseka za zunanje zadeve. Glasovalo se je na tajni aeji. Zdi se, da so senatorji Borah, Walah, Harrison, Robinson in Ship-stead glasovali za javno preiskavo. To tiho odobravanje omreže-nja tiska od strani Kellogu podrejenega uradnika in prizadevanje Asociiranega tiska, da za-dobi javnost predsodke, razsvetljujeta, da si Beha hiša in Asoci-irani tisk prizadevata izrabili do. godek, da se zunanja politika prepusti Beli hisi in državnemu departmentu. Senator Willis iz države Ohio, sluga administracijo, je izjavil, da je odsek tako delal v obramb» departmenta, ker bi vsaka preiskava prinesla zopet vihar kritike proti Kel-loggu in njegovi politiki. Odsek kongresne zbornice za zunanje zadeve je sklenil z desetimi proti petim glasovom, da priporičl Fairchildovo resolucija k» odobrava politiko administracije napram Mehiki in Ni-karagvi.^Z osmimi proti sedmim Klasovom je ta odsek odklonil predlog kongresnika Moora, de-^"krata, da ae tajnik Kellogg Pozove pred odsek in razobloži «Voje akcije. Fish, republikanec N« w Yorka, je glasoval z de- Kitajci izženejo imperija liste s silo, pravi Čen Voditelj nove Kitajske zahteva, da se velesile odločijo glede priznanja novega režima. Amerika čaka odgovora na svojo noto, ki je bila adresirana na vse kitajske voditelje. Coolidge zahteva nevtralno cono v Sangaju za inozemce. Washington, D. C., 7. febr. — Ameriška vlada čaka odgovora na svojo noto, katero je državni tajnik Kellogg objavil snoči. ■Nota je bila odposlana generalu Ciang KajŠeku, vrhovnemu poveljniku južnokitajske ljudske (kuomintagpke) armade v Hankovu, maršalu Sunčuanfan-gu v Sangaju in maršalu Čang-tsolinu v Pekingu. Predsednik Coolidge predlaga kitajskim voditeljem, naj razglasijo inozemsko kolonijo v Sangaju za nevtralno cono za toliko Časa, dokler se ne reši vprašanje kolonij na Kitajskem. Nevtralna cona znači, da njenih mej ne smejo prekoračiti kitajske čete katA-ekoli stranke. Na ta način bo zajamčena varnost Američanom in drugim inozem-cem, ki se zdaj zbirajo v Sangaju. Ako kitajski voditelji priznajo nevtralno cono, tedaj ne bo treba izkrcati ameriških čet na suho v Sangaju. V Washingtonu burno razpravljajo o posledicah, ki jih prinese ameriška nota. Ce Kitajci sprejmejb predlog, je nevarnost intervencije izključena; v nasprotnem slučaju pa bodo na prvo znamenje nevarnosti za A-meričane v Sangaju izkrcane a-meriške čete in mednarodna intervencija, kakor za čaaa boksarske vstaje je neizogibna. "TTankov, 7. feKr-tfvgen Cen,* Ia; tajske, medtem se pa mrzlično pripravlja za vojno. Kitajci vedo — je rekel Cen — da angleško zunanjo politiko diktira skupina konceaijonarjev. Kitajaka pa zahteva, da zunanje sile brezpogojno odstopijof svoje koncesije na Kitajskem in brezpogojno prekličejo vse neenakopravne pogodbe. Vsa pogajanja ljudske vlade se morajo vršiti na temelju te zahteve. -"Sto let izkušnje je na8 naučilo," je nadaljeval Cen, "da niti Anglija in nobena druga velesila nam prostovoljno nikdar ne vrne nazaj, kar je našega. To vemo dobro, zato pa ne damo nič več na dobrosrčnost in simpatije inozemcev. Nova Kitajska je že izbrala metodo svojega boja—in ta metoda je sila orožja. Izgnali bomo Angleže in vae druge inozemce iz njihovih koncesij na Kitajskem s silo orožja 1 Ml potrebujemo inozemce in jih radi vidimo v naš( sredi, a le kot nam enake, ne pa kot naše gospodarje ln zatiralce. To je danes stališče milijonov Kitajcev." Cen je dalje dejal, da imajo tuje vlade že od nekdaj navado, da poplavijo svet s poročili o kitajskih nasiljih, kadar je kaj narobe na Kitajskem. Angleži so 3. januarja v Hankovu ubili več Kitajcev, ko so na slepo streljali __m i__ tm .1______a j ^ jj> j ne vodilni diplomat kitajske ljudske vlade, je danes ožigosal dvorezno politiko Velike Britanije, ki se hlini kitajskim revolucionarjem in obenem vzdržuje di-plomatične stike s fevdalistlčno severnokitajsko vlado v Pekingu. Cen je pozval velesile, naj se enkrat odločijo, katero vlado priznavajo na Kitajskem. Za-iteval je, da velesile občujejo \ judsko vlado v Hankovu, ki je danes edina prava predstavnica citajskega ljudstva. Cen je tudi v posebnem intervju vu izjavil da revolucionarna vlada ne zaupa niti najmanj im-perijalističnim vladam velesil, najmanj pa zaupa vladi Velike Britanije, Id je hinavska do mozga. Angleška vlada razglaša po svojem najetem časopisju, da je za mir s Kitajci in da simpatizi- svojih tleh, toda inozemcem, ki se vedejo mirno in dostojno, se ni treba bati ničesar. Ljudska vlada abaolutno lahko ščiti vae inozemce. Sedanji panični beg tujcev v pristanlščna mesta Je delo imperijalistov, ki so fabri-cirali storlje o kitajskih masa-kerjih. Cen Je zaključil: "Anglija je poslala vojaške čete v Sangaj. Ako poteče le ena kaplja inozemske krvi v Sangaju, bo odgovorna Anglija, ne ml. Kitajaka se Je odločila, da ae enkrat za vselej Iznebl tuje nadvlada, zato se ne bo pustila prevaliti od trlkarsklh Angležev in dragih inozemcev, ki nam govore o pri-jat c I jat v u In miru, za hrbtom pa drže nož v roki. Kitajci danee vedo, da tujci v naši eredl ao tukaj s pomočjo orožne sile In le .. __K lit. 1 —X —_. . J iuLallM STEV.—NUMBER 83 SA C C O IN VAN-ZETTI PRES NAJ-VISJIR SOMSCEM Sodišče lahko odredi, da ae za-slišijo ponovno argumenti za nove obravnave. Bon ton, Masa. — Usoda Sacca in Vansettija je zopet v rokah najvišjega , aodišča države Massachusetts. ;. Sodišče je zaslišalo argumente zagovornika William G. Thompsona proti odloku sodnika Tbeycrja, s katerim se je ta odrekel proti novi obravnavi. .. Sodišče lahko odredi, da se vrši ponovno obravnava glede predloga sa npvo aodnijako obravnavp. Sodišče pa lahko odredi ponovno obravnavo. ThoAipaon je pokazal aodni-kom album zločincem in je pri tem naglašal, da je Joe Morelli, član razupltega zločinskega krožka po obrazu zelo podoben Sac-eu. Povdarjal je, da je jasno, da je Morelllifv zločinski krožek izvršil zločin, zaradi katerega Sacco in Vansetti že sedita sedem let. To podrdi tudi izpoved Madeiresa. Odvetnik je argumentiral, da sodnik nI bil sodnik pri odklonitvi predloga aa novo obravnavo, ampak je bil razburjen ln je imenoval Thompsona blaznega. Managna, Nlkaragva, 7. febr. — Liberalne vataške čete so včeraj napadle in okupirale Chi-nandego, mesto, ki šteje 10,000 prebivalcev. Diazova posadka 800 mož je obkoljena v mestu. 1800 vstašev pod vodstvom gen. Pajarona je izvojevalo zmago. Ameriški pomorščaki, ki ae nahajajo V Corintu, so zdaj odrezani od Manague, ker vstašl kontrolirajo telefonlčno ln tele-grafično zvezo. DtviH dijaški aspiracijami vzbujene Ki- sila orožja Jih Izžene od tukaj!' San Francisco, Cal. — Poslopja, poznano pod imenom "Cunee Flats", je ogromna atanovanj- *.....'»H. da se pokTIČe Kellog?*] ska kaaarnia, v TatčrT Je vrcM* Vr.r„i «a..«. ----vglo pit it0 italijanskih ribičev in njih družine. To poslopji je pričelo goreti in ogenj J« kmalu razvil v velik požsr. v katerem sta dve osebi izgubili svoje življenje. To poslopje je bilo najstraš-nejša atanovanjska kasarna, ki js bila še *r*d leti določena, da se podre, ker je bila past za v slučaju, požara. Toda bogati lastnik atanovanjake kaaarne j< ni hotel podreti. V nekem stanovanju ae je ob času požara rodilo dete in gasilci so komsj ln a tveganjem svojegs lastnegs živ-Ijenja rešili mater ln dete. Prod odsek. Definitivne akcije ni bilo, dokler niso demokratje obrali republikance, ki imajo v*čfno v odseku, zaradi njih po-Usčevalne taktike. T«J0ik Kellogg je zelo zado-v"lj< n. Dne 2. februarja je Izja-VI'. da ne bo nikdar priznal Sa-a i »«tsednlka Nikaragve, P* "aj civilna vojna v tej latinski republiki izpade, kakor že J* <'• On je celo trdil, da Je bil U|»>. bivši predsednik, znovs [Spoznan od ameriakih ban-iiri«v kot njih agent in da ni nobenih zvez a Chamor-rt,F in z revolucijo v Nikaragvi. K,ll"Kg je pripravljen, da prid«, poraz za Diaza. pa Je izja-ds prizna vaako vlado v Ni-s,r>fvl, če se nsnje aporazu-""te obe -trsnki, priredita volit-u« ^r se lahko zgodi, ako apre-m"'"i»a ustavo republika. ZA BOGATE HlftNE POSEST-NIKE NISO MENDA VELJAVNI ZAKONI. V veliki stanovanjski kaasrnl sta zgorela dva italijanska ribiča. Najstarejši Aaneričaa umrl. Key Weat. Fla. - Michael Culmer. o katerem pravijo, da je bil najstarejši belopoltni pre-bivalec v Združenih državah je umrl 5. t. m. v starosti 122 let. STAVKA ftKATLARJEV PRI-DE MOGOČE PRED RAZ-SODIftCE. Na stavki Je 1,600 delavcev delavk. -* - In New York. N. Y. — SUvka Hochester, N. Y. — J. Mor-gan Derr, atar 20 let ln drugo-letnlk rohceeterske univerze, si Je v nedeljo pognal kroglo iz puške v glavo. To je Že deveti umor med višješojskiml dijaki v Ameriki v tem letu. Derr ni pustil note, v kateri bi navedel vzrok samomora. Njegovi sošolci menijo, da je slabo zdravje. Bil jo že prakrat bolan. Poučna statistika o novembrskih kongresnih volitvah Ta statistika pokaauje. da je bilo veliko kandidatov izvoljenih v kongresu, ki niso prijeli nadpolovične večine oddanih glasov. Washington. D. C. — Plaar nižje zbornice je objavil statistiko o oddanih glaaovlh za kon-grešnike in aenatorje pri no-vembersklh volitvah. Ta statistika pokazuje, da več članov kongresa nt prejelo nadpolovične večine glasov. V južnih državah so pa nekifterl člani kongreaa prejeli selo majhno število glasov, a ao bili izvoljeni. V državi Idaho je bil senatorjem izvoljen republikanec Gooding. Prejel je 56847 glasov. Njegova nasprotna kandidata sta jih prejela veliko več. Na-prednjak Samuels je prejel 37,-047 glasov, demokrat Nugent pa 31,286. V Illinoisu, New Yor- ku in Orttgonu so bili isvoljeni senatorski kandidati manjšine. Senator Stanfield v Oregonu je prejel le 60,246 glasov. Kandidiral je kot neodvisni kandidat. Naobratno je pa Stcinwer, ki ga je porazil pri primarnih republikanskih volitvah, prejel 89,-007 glasov, demokrat Haney pa 81.S01 glas. V Georgiji je bilo Izvol^lh dvanajat demokratičnih kon-greanikov. Od teh ni prejel nobeden po 8,000 glasov. Pet isvol-jenih kongresnlkov je prejelo manj kot po 8,000. V državi Misslssippi je bilo izvoljenih osem demokratičnih kongresnlkov. Prejeli so od 1,781 do 4,702 glasov. V Nevadl je bilo sa tri aenatorake kandidatu oddanih 31,246 glasov. V Alaskl Je bilo sa dva kongresna delegata odda. nih 13,026 glaaov, na Havaj-skem otočju p* aamo 4,310 glaaov. Mornarji protestirajo proti odikodn. predlogi Odekodninaka predloga ae hoče vsiliti mornarjem. — Mornarji zanjo ne marajo. Bitka a portugalskimi vstašl. Li »bona, 7. febr. —- Uradno poročajo, da so vladne čete danes vkorakale v Oporto po ljuti Barthalda sredi mesta. Mnogo Je ubitih In več sto vojakov in civilistov f je ranjenih. Topovi ao domolirall mnogo hiš v Opor-tu, škatlarsklh delsvcev se mogočer. vojaškimi rebeli. po osemnajstih tednih Izravnalne tata so se utrdile na pred rszsodllčem, kajti o tem se _ _ ___ je Fšfpmllsto prod lu|j»nvikk jarkih aa glavaetn trgu Plača de James Walkerjem. Na stavki je še vedno 1,500 delavcev in delavk, ki jih podpirajo newyorŠki delavci na U način. da je bila ustanovljena restavracija, V kateri najpotreb-nejši stavkarji prejemajo obede zastonj. Organizirani pekovski delavci darujejo vsak dan določeno Število hlebov kruha. Dijaklaja peskušala oropati banko. Vermilion, S. Dak. — Miaa Marion Meyers. dijakinja na u-n i verzi South I>akote, je bila v ftoboto zvečer aretirana, ko Je hotela oropati tukajšnjo Pirat National banko. Pravi, da Je potrebovala $24 za šolnino, zato m. js odločlls zs rop Deklics. ki je atsrs 19 let, Je JokeJe prosila policijo, naj ne povedo njeni materi, ki morda umrje sramote. Francija ss suši. ps ne s sa-keasm. Pariz. 7. febr. — V Parizu primanjkujs vina. Francozi ne UStijo vsč. ds je ameriška pro-hfblcijs zatrla frsneosko vinsko trgovino. Zdaj so v strahu, da sami ne bodo Imeli dovolj vina zaae. Slaba vinska letina zadnje dve leti Je iz/rpals stare zaloge. novega pa ni na trgu. Waahlngton, D. C. — Andrew Furuaeth, predsednik Mednarodne ameriške mornarske unije, Je odločno protestiral v Imenu svoje organizacije proti vklučenju mornarjev v odškodninsko predlogo, ki Jo priprav 'Jejo v kongresu. Protestna pisma je naalovll na kongresnika Baknheada ia Alabam* sodnika JustJčnega, odseka kongresne zbornice. Furuseth navaja v Svojem protestu, kakšno akcijo je zavzela njegova unija lani. Unija ne mara nobene odškodninske postave za mornarje, ampak zahteva, da imajo mornarji v slučaju poškodbe pravice tožiti podjetnike, kot Jo imajo železničarji. V pismu je tudi naglašal, da senatna predloga, ki Je bila sprejeta lani v meaecu juniju, ne vklučuje mornarjev, mornarje je vključila v predlogo le kongresna cbomlca. Ako zbornična predloga posta, ne zakon, tedaj bi bile previce mornarjev omejene. Opravičeni bi bili do določene odškodnine, ako ponesrečijo na delu. Obenem N pa bili oropani za pravice do tožbe za poškodbe, ki bi jih njim prizadeli airovl kapitani, krmarji in čolnarji. Dozda/ so imeli mornarji legalno or'>djf, da ae nastopi proti brutalnim pomorskim čaatnikom, ako pa zbornična predloga postane zakon, bi i>a ne imeli nobenega postavnega orožja proti brutalnemu ravnanju z njimi. "Mi ne maramo odškodnin« v 2810 MMrttkib radarjev ubitih v lete 1921 Krvave divldende, ki jih prejemajo radarji, so bila lani malo manjša kot v prejšnjem letu. Washlngton, D. C. — Zvezni rudniški biro poroča, da je bilo 2610 delavcev ubitih v premogovnikih Združenih držav v letu 1926. Kor istočasno produkcija premoga znaša 663,290,000 ton, ao bili na vsakih milijon ton u biti trije rudarji, to Ja nekoliko manj kakor vlsto !t2B. - Eksplozijs plina in prahu so bile glavni vzroki smrtnih nesreč v premogovnikih. Radiefp Ohloago-Loi-don pride v eobete Chicago. — Stalna radlotele-fonlčna zveza med Chicagorn ln Uindonom ter obrstno as ustanovi v soboto 12. februsrja. Tako javljajo uradniki American Telephone A Telegraph Co. v New Yorku. Telefonska pristojbina za I^ondon Je 129.25 za eno minuto. Čevljarska tviidka PRELOMILA POGODBO. čevljsrskl delavci odgovorili na provokarljo a stsvko. New York. N. Y. — Riverside Kult Slipper kompsfiija js znižala mezde svojim delavcem od osem do dvanajat odstotkov. H tam činom Je prelomila |M>godbo s čevljarsko organizacijo. Pogodba Je bila veljavna še do- 1. septembra. Ta provokarija Je povzročila, denarju, ml n« maramo, da nasj^-^ pr( tVf(Jhj /(MUvkA,| bodo tepli na ladjah," pravi FMIHISŠIIIi ——:--j Posebej ps Furuseth še omf-l nje, da ao v predlogo vpletam* tehnična poteze, da lahko ne ve-1 __., . tn . „ ^ni- i ; "sestn policaj, ki je 17. janu-den mornar zbug vso odAknd . a'L.....La 1-..1..0 [jsrskl delavci._____' Policaj ubit. Duijuoin, III. — I/ory L. Price, nino, ki bi mu šla po zbornični predlogi. Organizacija pristaniščnlh de. lavcev zahteva tudi, da se zbornici predloži ona predloga, ki Je bHa sprejeta v eenstu. Kruh po nlklju v New Yorku. New York. — Dne 7. febru-srjs js zač*ls Grsst Atlsntic I Pacific Tes Co. prvič po vojni prodajati kruh po pet centov. Pred tremi leti Je štruca ista ta-že «tsls 10 eentow.' arja s svojo ženo vred izginil iz svojega doma v Marionu, je bil vJMMlelJa najden mrtev v testnim grabnu dve milji od l>u-i/iiaa. -V njegovem truplu k bilo trinajst krogel, kar znači, ds JeliTI s silo odveilen ill ubit. Njegove trm še niso rtaUli. Najbrž je bil zapleten v kukluksov-' «ki* krvave konflikta, ki divjajo ta dalj čaaa v llerrinu In oko-llcl. ftole ReVrrsde zaprte radi Ia-flneace. Belgrad, 7. M*. — Občineka uprave Je dals zapreti vae šok Kislin zbolel na eisisriji Pariz. 7. febr. — Psrlškl _ _ _ _ „ Midl" Je prejel vest Iz Moskve, v Bel gradu ~vsled nsgio as raz-I^ J« HUlin.sovJeUklvoditalJ, '.Irjajočs špansk«- influence. težko l>olsn na malariji. NssaJ, nazaj v nrednjl vek! , Bismarck. N. D.—Nižja zbornica North Dskote js 6. t. m. z |7M glssovi proti 2ft spre jelš list predlogo, ki določa, da mora v vsskl šolski sobi viseti na steni velik piekat z desetimi božjimi zapovedmi. RUMUNSKE BRUTALNOSTI PRIHAJAJO NA DAN Odkar ae je rumuaka Marlčka vrnila ia Amerike, groal Židom v Rumunji zopet preganjanje. , Waahlngton. D. C. — Židovski kongrea ae bo vršil tv Wash-ingtonu od 20. do 22. februarja t. 1. Najvažnejša točka na pro« gramu bode Židovska pregaja-nja na Rumunskem. Ta točka pride na dnevni red, da sp pritisne na držvanl department. Ha proteatira proti brutalno* »tim. ki jih uganjajo nad Židi v RumunlJI. Faktl o tem preganjanju ao bili predloženll državnemu tajniku Kelloggu ti v meaecu januarju. » Odkar se je kraljica Marija vrnila domov, Je i>oatal član kabineta profesor Guza, ki oana-njuje, da Je treba Šida popolnoma iztrebiti in uničiti. • Pogoni na Žide na Rumun-skom so šport kakor so blU šport pod carsim režimom, ko se Ja osnovala organizacija Črnih stotnlnarjev, katerih naloga Je bila mučiti in preganjati Žide. Takf pogoni, nad katerimi ae zgraža ves avet, ne morejo povzročiti kaj drugega, kakor da se rumunskl presto), ki že tako stoji na zelo alablh nogah, ie hitreje omaje In zdrkne v prepad, Iz katerega nI več po-vratka. Socialistična Ideja wl« ■ -JJ-ll—i»- tagL Horlallsilini glasovi na oteijs Faroe so naraall na tisoč. — V bližnji bodočnoetl bo tudi to otočje Imelo avoj^ra aocla-llstičnrgs zastopnika. Curlh. Avlra. (I, I.) — Zadnje epizoda pri volitvah na Otpčjo Faroe, ki so danska |>oeeat tam dal«W v Severnem morju, med Skandinavijo in Icelandom govori, da tudi tukaj napreduje aocialistična misel. Na tem otočju šivi okoli šestnajst tisoč IJu-dt. Večine teh prebivalcev se po» ča s ribjim lovom alj polje delal vom. Izvoljen Je bil pristaš zmerne levice, t. J, stranke, da se obdrž« sedsnjl stiki med otočjem in Dansko. Najvažnejši dogodek pri volitvah jo bil ta, ds so glasovi za kandidata socislno demokratične stranke allno narasli. Pred nekaj leti _____J ' socialistični kandidat preje! samo |>ar tucatov glaaov, Pri zadnjih volitvah Je pa prejel okoli tisoč glasov. V večjih trgih ali vaseh kot Thorshavn In Tveraa Je aociallčnl kandidat prejel več glasov kot vladni. To pokazujr, da imajo aocialiatl tudi na tem oddaljenem otočju dltiu* |/g!« de v bodočnosti |n d« Ini ljudstvo kmalu zaslrt^no po socialistu v nižji |>ostaVodajnfo Zbornici. Poljnii 11 -lopi v jeklarski Irust. Lvev, roljhks, 7. fAr. — Polj-ska delegacija Industrijalcev Je od|M>tovala v Duesseldorf, kjer potlpi4«t mednarodni Jeklarski pakt. ti tam dnom postane Poljska ^isnirs novega Jeklarskega truma v K v ropi, v katerem je Nemičja. Francija, Belgija In Luksemburška. Dva ganllca ubita. Chit ago, — Dva gasilca sta izgubila življenje In pet Je bilo bolj ali manj ranjenih, ko ae Je zrušila nanje utena gorečega poslopja Metropolitan, Chicago a* vs. In N. Ilalstsd st., katsrsga so gssill v nedeljo. Petnadstropno trgovsko poslopje Je uničeno «lo tal. Akoda znaša 6500,000. ■ r t4 PROSVETA C LASIIX) SLOV KNSK B NARODNE PODPORNB JKDNOT» LASTNINA BLOVKNSKK NARODNK l*ODPORNK JEDNilTE 0M oglasov po dogovoru. Rokopisi to m mii Naročnina: Žaljene država (izven ChW) «MM. nal" do! leta in $1.25 za tri mesece; Chieago in Cieoro »6.50 no loto, »SM " pot krte. $1J6 i. tri in «o lr---— -- Naolov so vse. kar laso etlk s "PROSVETA* 2447-59 So. UwaSalo Areme, CMy, ljjjMji EN LIG H T B NMBN T" ■Mi MM' JAVNA GOVORNICA GUao* članov & N. P. I. in čitateljev "Proeveie". ki aahavljej« "THE Organ of tke Slov—0 Mattaoal n—J he tke Slov eno HgUoaal Bonoflt Advertising ratoo on Šebacrtptiop: United SUt- OWejgojf p- Chicago and foreign coon**» fMO porf«* — " rgpre^rip wMjr MEMBER of 1M To gre S Meverozapada. — V koloni "2o*komot" aem čitala nekak splošen napad na žene, ki "doma posedajo pri topli peči vee dan alf klepetajo e sosedami, medtem ko mož dela težko v Jami ali tovarni in ko pride zvečer vee smučen domov, najde vae narobe v hiši." Priznam» da nekatere ¿enake ao rez take, ali zaradi tega ni treba tako piagti, kakor da ao vee taka malopridnice. Kaj pa molje? Vae aorte ao, dobri in alabi. Jaz piiem le o alabih. Mislim one, ki ei domišljajo, da so NAfil SIROMAKI. SBtaaTv oklepaja a. pr. (Jas. IMIfl) poleg vešega Imtna — ayfara[ angelčki, če naredijo par do-taal. ša va» |o s tess dnevom potekla narošolaa. Faoovlte jo pravaMs, j^j^y v majni, ia drugo pa de ee vam ne Bel. A^u nig0> y mislih imsm stra- hojHitce, Id jih pri M* * jami kaj ujezi, potem pa zneeojo avojo jezo doma nad ¿eno is otroci. Na Parkovi avenuji v New Yorku živi štiri tisoči ToUke korajže nimajo, da bi družin. Tedruiine potre«* na Wto « ^J^l^^TJSlŠZ dve «to osemdeset milijonov dolarjev. Prebivalci na tej ^ ^ deco. Tško avenuji imajo povprečno pet in sedemdeset tiaoč dolarjev ^ d#Ml moj ^ letnih dohodkov, nekateri pa imajo več ko milijon dor Taki možje aploh aiao za za- i-«;-« l^nih /InhrwlkAv konski aUn.. Za take bi bilo larjev letnih dobodKov. ^ ^ 0-toJlej0 ^^^ Ti prebivalci imajo svojo organizacijo, ki se imenuje „ ' ^j* va# §voj€ ttv# ¿^ Park Avenue Ass'n. Ta organizacija je podala izjavo, v k0 se cienijo, mislijo, da mora kateri naglaša, da so najboljši konzumenti bogati ljudje, žena delati za nje, oni pa hočejo Ti bogatini h »vojim oUirnta kon^umom |ttfiFta»" blagovni produkciji in tako skrbe, d^.so delavci zapoalje-1 ^ ^ otrok ^ u ^ ni. Taka in eneka je filozofija v tej izjavi, ki ima namen rft Wu doma, ker aploh ne more delavstvu dokazati, da so bogati ljudje na svetu potrebni, nikamor iz hiše. In potem, če češ, da so oni največji konzumenti. £ W «"o** v hUi' " *» kre* Zanimivi so izdatki teh ljudi za razno potrato in živ- **veaka razaodna žena ae zani-Ijenske potrebščine. Ti podatki so po njih lastni izjavi mt najprej za avoj dom. Gleda na leto* Ida je stanovanje v redu in vae Zabave $6,000,000. Umetnost, antikvitete 000,000. «»to. Ali kjer so otroci ni mo- Avti »10,000,000. Najemnina za avte & JJ tffi^S bonbončki $2,000,000. Dobrotvornost $5,000,000. Leki, par-l^ krlva VBega, Taki molje, fumi, dišave $4,000,000. Električne naprave $2,000,000. Cvetlice $3,000,000. Živila $20,000,000. Pohištvo, dekoraci-je $15,000,000. Kožuhovine $16,000,000. Garaie $5,000,000. Darila $6,000,000. Steklo in porcelan $2,000,000. Česanj« itd. $4,000,000. Posoda iz aluminija, kositra in drugih kovin $2,000,000. Dragulji in zlatnina $20,000,000, Perilo in čiščenje obleke $3,500,000. Produkti iz usnja $2,000,000. Perilo iz platna, čipke itd. $5,000,000. Moški čevlji $2,000,. 000. Mošku obleka $15)000,000. Ženski klobuki in slamniki $15,000,000. Troški selitve in vzkladiščenje pohištvu $1,000,000. Godba, glasovirji $2,600,000. Stanarina $18,-000,00Q. Za jedila v restavracijah $10,000,000. Papir za pisalno orodje, itd. $2,000,000. Potovanja $15,000,000 Ženski čevlji $4,000,Q00. Ženske obleke $50,000,000, Jahte $7,000,006. ^ Takoj na prvi pogled opazimo, da je bilo veliko de-narja potrošenega za stvari, ki so popolnoma nepotrebne za ohranitev človeškega življenja in ae ne morejo prištevati med življenske potrebščine, in pa za opravila, ki jih vsak človek lahko opravi sam, ako ni len in se mu ne ljubi delati. Pa pristanimo na to, da so vse te reči, ki jih navaja organizacija bogatinov, potrebne za življenje, torej živ-ljenske potrebščine. Takoj tu pa nastane vprašanje, za* kaj se pa siromakom ne priznajo take pravice do življenjskih potrebščin? Ako ima 4000 prebivalcev na Parkovi avenuji pravico potrošiti na leto $280,000,000, aakaj nima te pravice 4000 pridnih in siromašnih delavcev, ki prebivajo na eni ali drugi ulici v delavskem okraju tega velikega mesta? Delavci imajo sicer to pravico priznano samo na papirju, q priznanje take pravice na pš^rju ni zanje vredno piškavega oreha. Zakaj ? Ti pridni in revni ljud- stavili lepo dvorano. Kupili smo piano za 600 dolarjev in več drugih atvari. VeseMca Je bila akoro vsaki mesec, ie kazen je moral plačati, kdor ae jii udeleži Nekoga bi bilo treba, da bi začel, potem bi pa spet plesali v Lime-s tonu. • Kaj pa ko bi ae me žonake malo zavzele za naše društvo? D» lahko kaj naredimo , amo pokazale v jeseni, ko amo ae morale aamo po tiho menit, kaj bi šele bilo, ko bi ae na glaa! (Na pravile smo aeprise party.) Kaj takega bi lahko pripravili večkrat In bilo bi v korist društva. Zato, članice, pridite včaaih pridite na društvene aeje, da ae malo privadimo. Spomladi bomo pa kaj ukrenili. Po mojih mislih tO le: Ko bomo obhajali desetletnico našega društva, da bomo brez dolga in deset letnico pozdravili z društveno zastavo, katere tel še nimamo! Časa imamo še dosti, zato lahko dosežemo. Malo dobre volje od strani članov in naklonjenostjo rojakov. Tukaj ao ae rojaki precej začeli zanimati za državljanske pravice. Vaako leto jih ie malo več. Meseca junija 1926 ao posuli državljani: Frank Bartol Joe Bartol, J<* Debelak, Charlee Lauriči inVLouis Košar, Januarja 1927 pa Matt Kernc, Andrej Kordiš, Frances Laurič, Antonija Bartol, Agnes Ostanek, Frances K na us in Marij' Zbačnik Prošnje za mesec junij je vloži lo zopet več rojakov. Zdaj je pa čas, da končam, da se a prvim dopisom ne zamerim uredniku. Najlepši pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, tebi Preeveta pa vsaj 1927 novih naročnikov v letu 1927. —Fran- zneje pristopila v klub dva nova pomnil: "Ali niste opazili, kaj člana. ae aadnje dni spreminja pri |V tej okolji lahko storimo na nas?" polJu naprednih podpornih dni- Kako, da Je ta človek tako M« Itev več kot sedaj. Veliko bolU upljiv naaproti meni, mi je šini-pa je po Wyomiagu zanemar je- j lo v «levo. Ker ei v hipu niaem odgovoriti na te, mara, oziroma jih mrzi, "Se tri- Iz preprostega filistra ae lahko Je bi morali umreti od kluba J. izobličj zvit polidjaki agent. 8. Z„" je dajal eden, "p« bi bilo Zato ¿m dejal: konec vsega, kar ao snčeli." Namesto tega pa sta nekaj dni po- "Cemu —značilno!" Ni ee ugnal. Ozrl se je in pri- no delo za J. 8. Z., dasi je bila naša izmed zapadnih držav enaldejal: najaktivnejša v J. S. Z. "Ne." Bodimo svobodomUloci in za-| "Na kraljev godovni dan sO vedni delavci v dejanjih, ne ] izostale parade. Zadnji hip. Paje bila le malenkostno manifestiranje aa kralja niti daleč priliki za aamo v besedah I Ce se opri; tega pravila v tukajšnjih našel binah, bodo Slovenci v Wyomin- j tega, kar Je ob veaki gu zopet v prvih vrstah boja za j Musaolinija-napredek, kakor ao biti pred leti. sem Veselica. JfeUaire, Ohio. — Vabilo na| I diktator jevHi "No, niaem bil na cesti,*' dejal. "AU Je kaj Mnog*?" je de* jal. "Kralj je danes igračka v rokah. Govore plesno veselico, katero priredi in meni ae zdi povsem verjetno, društvo 8. B. št. 269 & N. P. J. da se je kraij branil podpiaeti dne 12. februarja ob osmih zve- zakon o «mrtni kalni in dru®e čer v Češki dvorani na 41. cesti težke odredbe. Kdor pozna kraP ja, aa mu mora zdeti verjetno, da je nerad atoril, kar je «toril če Jo in Harrison. Vstopnina je za moške 60c, za ženske pa 26 centov. Zelo na jI jubneje Vabimo občin-1 in da Je moral podfiiaati, etvo is Bettaira in bližnje okoli-[hotel ostati kralj ce, da poseti našo veselico ln nam a tem pomaga do boljšega uspeha, ker je preoetanek na- Skomizgnil sem z rameni. "Gotovo je, da Ima kraij, ki je proti nasilju že po evo jem jih parad, bi lahko naredila 4taj Muaaoliniju ki poleg tega še nočejo radi delati, bi bili na boljšem, če gredo •vojo pot in ae nikoli ne ženijo. Ako bi žena znala, kak bo mož, oe bi se nikdar možila. A tako ker ni nikomur na čelu zapisa no, ao prevari in potem trpi. Najsrečnejši so oni zakonci, ;i ae res ljubijo. Ni je vetje jubezni na svetu kot jo ima žen. tka do pravega moža. Med možmi Je pa ta nesreča, da jih jo dosti, ki ne znajo, kako bi ljubili zvoje žene. Sploh ne znajo ljubiti . . . Mislijo, da je to ljubezen, če zmerjajo, kolnejo in vlhtgo pesti. — Milica. Zbudimo ae! ** Z Siurf» manjem Čltam dopise v jako mi priljubljeni "Proeveti"! Nisem Še pisala dopiaa, vseeno bom malo opisala, kako se imamo pri naa. V času kampanje amo pri dobili 8 člane v odrasli in 47 v mladinski oddelek. Da niemo imeli ravno naklade v tem čaau, bi Jih mogoče kaj več. Društvo je v tem čaau pustHo pet članov. Preltopne liste so vseli štirje. Dffcštvo šteje sdaj v obeh oddelkih 104 člane. Precej sa našo naaelbino, a vae eno premalo. Toliko članov bi lahko imek lahko same v mladinskem oddelku, precej več pa tudi v od-raaiem. Veliko rojakov bolj verjame rasnim "inšurencam". je nimajo sredstev, da bi jih izdali za take potrebščine,|Pno lansko poletje je bilo kaLjih kupuje 1(XX) stanovalcev na Parkovi avenuji aakaj nimajo teh sredstev? Ker ne dobe za produkt svojega dela polne vrednosti. Ako bi ti revni in pridni delavci prejemali za produkte svojega delu polno vrednost, tedaj prav gotovo teh 40001 stanovalcev na Parkovi avenuji v New Yorku ne bi mo- pripravljeno za razne agen . Pri namr bil* naklad«, n» Turom" je pa vsaki še bolj hvalil, zaradi tega smo tudi izgubil 6 članov v našem društvu. Kriva je bila naklada. Kolikor mi je znano, je zdaj že precej rojakov puatilo "inšurenc" eni ao plačal« moglo izdati za zabavo in potrebščine na leto dve sto se- mo prvi mesec seveda za tri me demdeset milijonov dolarjev. Da 4000 stanovalcev na Parkovi avenuji lahko izda za svoje jHitrebtfino in zabavo na leto $280,000,000, štiri aece skupaj. Ko pride v hišo agent, govori vse najboljše. Kdor pa natančno prečita certi fikat, vidi v njem veliko razliko. tisoče siromašnih in pridnih delavcev pa ne Izda Še osem P* J* t*ko, se je le par roja -milijonov dolarjev na leto zu najnujnejše življenjske potrebščine, je kriv krivični sistem blagovne produkcije in distribucije, v katerem se producirá znrndi profita in ne| zaradi ljudukih potreb. Ako se hoče ugtvariti go*|»odar»ka enakopravnost,! tedaj je potrebna izprememba gospodarskega sistema. Kadar so to zgodi, ne bo lahko enaka številna skupina if-dala na leto 35 krat toliko, kot druga enako številna skupina, Krivica prične v gospodarskem sistemu. Kadar bo ta krivica v gospodarnkem sistemu odpravljena, tedaj j bomo lahko rekli, da smo tudi gospodarsko enakopravni. kov prepričalo, ko ao bili bolni Zato, rojaki, pristopajte k domaČim društvom pod okrilje S N. r. j. Z veseljem tudi čitam, kako se zabavajo po drugih naeelbi nah. Pri naa pa nič. Ni nam zamere «daj po zimi. ker tukaj ni mamo tiatih ugodnosti ko mostu. AM precej zaspani smo v Um tudi pol«ti. Zakaj smo bik tako aktivni ud začetka, ko ae je društvo uetanovilo. Imeli amo jako slabe čase, pa smo si po- menjen v društveno blagajno.|zntigju> ftefn. v.lnci.in podpinl .vojo resničnost tudi to ima svojo položaja ie kretnjo, finančni ga poslušali do z iivo stražniki so Moj novi stega gospoda je srečal novo mežikanje in se Je v tem hipu|j«v novih avtov, pomaknil bližje mene, nagnil obraz ia del roko k uetam, da bi zdolgačaaeni natakar preko Ia v nedeljo zaUjetem.; Vod x .stvo poroča, da Je 299,000 obfes-pogled ns črnika-jitafc raaatavo in prodanih Je bi. lo ia dvanajat milijonov dolar* Glavo ai Je katol odsekati! ■ ■■ SL . _______ u» Wia — Ijainh prazne kavyne ?ne mogel brati I ^ 47-letTiarmar iz jück. U premikanja njegovih ust. kaj je dejal. "Značilno T* Človek postaja previden in včasih že rea več, nego previden, 'žaju. son porta, si Jo v eoboto skušal odsekali glavo s sekiro, 9» ni šlo. Nato Je podrl strop. Zdaj le-U v bolnišnici v težkem polo- e o e Vem, vem kako me ljubijo! Cenjeni Zarkomet! Ti morda ne veš, vem pa jaz, ki vidim in Čaje^t, kako tvoji žarki bodejo klerikalce v oči. Vsak se takoj namrdne,.kot bi se kisle repnice napil, če le eUši tvoje ime. Pravijo, da bi se ta prostor lshko Za kaj boljšega porabil. Seveda, seveda! Za kaj pa? Zt zgodbe svetnikov? Za odlomke evangelijev? Ali za legende, kako je Adam v raju bolhe obiral z Gve, ko je bila še oblečena «amo v figovem listu? — Vražji Stric iz Sarona, Pa. 0 0 0 Odfotor Je lahak. Pred kratkim je neka rojakinja vpraševala, kje je Kajn dobil ženo, ko sta Mla še ssmo stara Adam in Eva na, svetu. To ni nobeno pertlnentno vpraša nje. Na svetu Je bilo več Adamov iir Ev, ki so rodili Adamčke in Evice — in Kajn je lahko izbiral kolikor mu je srce požele-lo. — Joško. e «i e Konteet za kratke prispevke. 61. Ako bi se delavci tako ljubili kakor se sovražijo, ne bi bili več siiŽnji kapitalizma. — A. P. <2. Zvezdoalovcl tu in tam odkrijejo kakšno novo zvezdo, zavedni delavci jih pa uatvarjaio. T« nove zvezde ao nova društva S-N. P. J., katerih žar vedno bolj ranganja temo naaadnjaštva -A. Ogrin, Cteveiand. 68. Največji hinavec na svetu j« tiati človek, ki živi od delavskih žuljev In služI kapitaliatom-— Rudar, Herminie, Pa. K.T.B. Liberalci v Angliji stopaj® ' gocšalšsUino atraako London. 7. febr. -William Wedgwood Beon. k' * bil isvoljen kot poela^c li^r* oe atranke. Je včeraj naznani, da Je oavojil aodelističn. P^ in da vstopi v Vesti iz Jugoslavije Rezultat volitev za oblastne skuptflne. Volitve v Sloveniji za oblastne skupščine dne 23. januarja «o izpadle kot sledi: V skupščino ljubljanske oblasti ki ima 53 mandatov, je bi-olzvolj^nih 40 klerikalcev, 6 de-p kratov, 4 radičeVci 1 socialist, 1 Hočevar in t Kastavec. Vseh glasov je bilo oddanih ibre7 Kastva) 90,798. Od teh so klerikalci 52,337, demo-tZ e (bivši liberalci) 15,883, Svci 11,317. Klerikalci so od -adnjih volitev izgubili 10 odstotkov glasov, radičevci pa 22. Iv Ljubljani so klerikalci poraženi Izvoljena sta dva demokrata in eden socialist. Glasovi v Ljubljani po strankah so: Demokrati 4159, klerikalci &412, tdružena delavska lista (sociali jti in komuni&ti) 941, radičevci HO, samostojni kmetje 154 in iernotova frakcija 77. — Socia-jgticni glasovi v Ljubljani «o »orastli. Klerikalci so nazadovali a okrog tisoč giasov. Izid v mariborski oblasti: 42 ilerikalcev, 11 radičevoev, 6 sa-Bostnjnih demokratov, 3 soclali-iti in dva kleroradikala. Vidovičev proevetno-etični potre! je izdal koncem leta 1926 jilanco svojega dosedanjega rulturnega dela. Častna in ne-jrecenljivega pomena je ta bi-anca. Leta 1926 je imel Vido-ričev pokret 1346 javnih preda-ran j po mestih in vaseh. Obrav-lavalo se je predmete iz peda-pogije, (filozofije, etnologije, tike, ekonomije, poljedelstva in larodne prosvete. Na sfeakem ►redavanju je bilo povprečno 60 poslušalcev . skupno torej 115,360 poslušalcev! Osnovalo e je 73 tečajev za nepismene v lajrazličnejših krajih države, laučilo se je pismenosti 2350 «eb. Poslalo se je med narod 3 rosvetne ekšpedicije s pros. Joccom, prof. Ljubunčičem in pž. Tuminom na čelu.. Te ekspe-icije so prepotovale v avtomo-lilu in na strošk$. pokrita taje države od* Djevdjelije do aribora ter ina evojem potu pila brošure, obdržavala pre-»vanju in snovala kulturno lične klube. V letu 1926 je raz-Ma) Vidovičev pokret med napi do 200,000 zvezkov in bro-br prosvetne in etične vsebine Pr osnoval preko 50 klubov v teh najvažnejših mestih drž* p. Mnogi klubi so organizirali ¡¿ajeza odrasle ter razvili v okni lepih deklet na Pohovi pri Hočah. Na potu pa so se skregali in je dober prijatelj zabodel 18 letnega hlapca župana ns Pohovi Franca Grašiča z nožem v trebuh, tako da so ga morali prepeljati v bolnico. «■T»* • < Smrt v savskih valovih. Pri Samoboru sta utonila v Savi kmetska sinova Ivan Adek in Stjepan Puhek, ki sta lovila premog, ki ga voda donaša iz Trbovelj. Trupelj utopljencev še niso našli. Gripa v Jugoslaviji. Ministrstvo za narodno zdravje je od svojih organov iz vse države prejelo poročila o gibanju epidemije gripe. Po došlih poročilih, se epidemija sicer počasi, a trajno širi. Doslej se je najmanj razširila v Sloveniji. Ministrstvo je na obmejnih poetajah in pristaniščih posebno ukrenilo, da »e širjenje epidemije po možno-ati prepreči. Influença v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da se influença naglo širi in da je na tej bolezni obolelo približno 3000 oseb, pri pravljenih pa je tudi že 152 pri-.merov gripe, vsi pa^so lahke narave. Število bolnikov torej znantno narašča. Tudi v Ljubljani je influença že precej razširjena. Obolenj na gripi pa doslej še ni bilo prijavljenih. 03 »o pričeli izsekavati nad Logarjem ali po domače pri Škratu v Trbovljah. IZ PRI MORJA IZSELJEVANJE. lojem kraju veliko delavnost » polju narodne izobrazbe. Po-ret se je udejstvoval i udi na »brodelnem polju ter izdal za opiranje posameznih, ki se navajo v bedi, .nad 80,000 Din. idoviéev pokret je koncem leta izpisal tudi natečaj za tri dojame in v to avrho razpiaal »grade v višini 18,000 Din. Klnik "Novi Covjek" in revija Jzuajatelj" sta glasila Vidovi-Inkreta in ta dva odlič-1 lista sta v prvi vrsti razši-la Plemeniti Vidovičev pékret 1 *amo «¡mm Jugoslavije nego di v inozemstvo. Vidovičev po-'ot v novi državi predstavlja nf> veliko in avetlo točko v vojnem javnem, kulturnem to Mnem delovanju naše drža-l(> .i*' velika, neodvisna teko-tu duši ln J< vredna, da vatvarja na-|a novega človeka. Ako W |»od uveljavila Vidovičev po* t okoli njega strnili vse po-n(' in sposobne sile v narodu, rh Jf dosti tudi pri nas, ter Podpirali etična in prosvetna ^Ijenja, poknenitHja. ■dobra duša in značaj na-u bi bila kmalu prenovljena "!*w,»ma razumeti najvišja *oicahie dobe. Jurija v revirjih. T. P. p. r'*no javila, da je doaedaj *llla «kupno 300 delavcev, rh Polovico v Zagorju in po-¡^ 1 miku. Po njeni iz-k v f>m delavcem, ki so !>' *en s kmetov k njej Navila, d® jih sprejme * n čas in morajo biti da se jih vsak dan ' * «Ws» Vsi reducirani so delevcL Pred par leti so odšli v Bosno, okolico Banjeluke. Te dni so se vrnili, kakor poroča "Edinost" domov v Dörnberg. Pravijo, da so se v Bosni kazale lepe prilike za nakup zemlje. Ko je sporočil prvi, (& je kupil obsežno zemljišče po nizki ceni, jih je prišlo več za njim. Bosanski kmet je prodal zemlja, al! onega, kar je na tej zemlji ni prodal! Dorn-beržani 90 se prijemali za glavo, ko so jih domačini odganjali, češ da so oni lastniki vsega tega, kar raste na posestvu. Prišle so tožbe ali opravili niso nič. Nekateri so šli na veleposestva in tam robotali. Sedaj se jih je vrnilo več, nekaj jih še pride. Preden so odšli z rod/ie grude ao seveda vse prodali: Sedaj nimajo tu nič, tam nič. Ali naj gredo v Ameriko, v Avstralijo ali kam? Denar pohaja. Kaj bo? To so-strašne reči, ki zavedajo nesrečne Slovence iz Julijske Krajine! < Lanako leto je odšlo par tisoč Slovencev s trebuhom za kruhom po svetu. Največ jih je šlo na Francosko, mnogi v Jugoslavijo, manjše skupine na Češkoslovaško in v Rusijo. Več stotin se jih je odpeljalo v Južno Ameriko, zadnji čas mika izseljence Avstralija. Fašistom ugaja izseljevanje Slovencev. Zato pa ob vsaki priliki in nepriliki v svojem sov-vraštvu do Slovencev kričijo:, Ce vam ni kaj prav, pa zapustite Julijsko Krajino! Trinajst stoletij so Slovenci v Primorju, nih tal v deželo došli drugorodci. Nikdar ni bila primorska dežela italljanaka In še beneški lev je le malo časa kraljeval po bregu. Avtohtono prebivalstvo je slovensko. Sedaj so pa kar naenkrat drugorodni Slovenci, ki eo ni ustvarili svojo kulturo, "barbari na itaJijanaki zemlji, s katere jih treba pregnati/' U. na bolečine. I-mel pa je soseda, s katerim je živel v večnem prepiru. Izvrtal je torej v steno, ki je ločila oba nasprotnika, hiknjo in vtaknil vanjo svojo bolno nogo. Zena je e čudom motrila početje in si ni mogla kaj, da ne bi moža pokarala. "Ce me je že nebo obiskalo z boleznijo," ji Ja odgovoril mož, briMpMab**« vpraiaiji L. 1906 je izšla v drugi izdaji, "nt ^o^njem, knjiga P«*el, ki jo je spisal dr. Je* «eph Bautz. izredni profesor teologije na kr. univerzi v MOnstru. Ta nemški bogoslovec dokazuje, da se nahaja pekel v sredini nase zenjlje. Obstojajo štirje podzemski prostori, od katerih leži pekel najgloblje, medtem ko se ftahaja "Abrahamovo naročje" v višji, spodobnejši legi. To dokazuje med drugim tudi sv. pismo, ki trdi, da je bogatin, ki se je cvrl v peklu, dvignil svoje oči k Lazarju. "Limbus infan-tum," kraj za otroke, umrle brez krste, se nahaja v bližini "Abra-hamovega naročja" (sinus Ab-rehae), nekoliko oddaljen od pravega pekla, toda plamen iz pekla ne seže tako visoko. Vice leže, kot sklepa Brautz iz različnih podatkov, v neposredni bližini pekla, ker je taka soseščina '*v tem večja žalost, ponižanje in korist vernih duš v vicah. V "Abrahamovem naročju" sedaj ni nikogar in po sodnem dnevu bodo tudi vice prazne. Da bi postal pekel premajhen za vse grešnike,ftega se pač ni treba bati. Kajti čeprav sedaj ni zelo prostoren, je vendar učenjak Lessius izračunal, "da zadostuje čisto majhen del notranjosti zemlje, da požre naravnost bajno število ljudi." Posebno zanimivo je še to, da je našel Bautz Čisto enostavno n jedrnato razlago za obstoj in delovanje ognjenikov, ki so za naravoslovce še vedno uganka. Trdi namreč, da so to — dimniki pekla! Na to misel v istim še ni prišel noben naravoslovec! Srednjeveški bogoslovci, sho-astiki, so si belili glave še z drugimi, bolj kočljivimi vprašanji. Kako ao bili iznajdljivi, nam kaže dejstvo, da je takrat obstojala v Italiji pobožna bratovščina Congregatio sanctlssimi praeputii Christi. Vprašanja, s katerimi so se davili sholastiki, so bila n. pr sledeča: Ali Bog Oče atoji ali e$i? Ali lahko ustvari otroka >rez očeta, goro brez doline ? Katere plese plešejo angelji? Koliko korov angeljev je? Ali sedijo n katere instrumente igrajo? Ali je bistvo krsta beseda aH voda? Gotovo beseda, kajti drugače bi mogle ribe živeti v krstu in in osel, ki pije krstno vodo, bi se lahko smatral za krščenega kristjana. Kar se tiče razmotrivanja kočljivih vprašanj, ne zaostajajo protestantovaki učenjaki prav nič za katoliškimi. Kari Fridrich Romanus, pravnik v Lfpakem je 1. 1703 z veliko točnostjo in učenostjo obdeloval v svoji doktorski disputacij! vprašanje, ali se sme najemninska pogodba odpovedati radi duhov. J. F. Giihling, auperintendent v Chemnitzu, je zapustil dve disertaciji, ki se bavita z raziskovanjem — o bradi bogov: "Ali so imeli bogovi brado." Obe razpravi sta izšle v tisku 1. 1725. Pastor Plitt v Frankfurtu ob Meni, je izdal sredi 18. veka razpravo o veri otrok v materinem elesu, pastor Niedner pa I. 1815' knjigo z naslovom: "Zakaj-se naš prečastitl Gospod In Zvell-čar Jezus Kristus ni oženil?" ZDRAVSTVO PeUsdna beseda o higijeni in akrbl sa adravj* na v«,|. Dm gl. jan. "naj še ndonu izredne važen dokument, ki bo pripomogel do zgodovinske jasnosti sedanje dobe v poznejših časih, ^osrečilo se mu je namreč dobiti z Italije celo vrsto spisov, ki se tičejo umora aecljalistlčnega po-slanca Matteotlja. Ns razpravi v Chktiju, kjer se je umor obravnaval, je bilo razglašeno, da je Muasolinl na tem umoru nedolžen. Dokumenti, ki jih ima v rokah prof. .Salvemini, pe jasno pričajo, da je Muasolifri pri stvari bil udele-ten. toda *<»dl4če ja seveda šle mimo momentov, ki so obr»manj* vsi i ministrskega prodsednt in voditelja fašistovskega režima. Akt je vzbudil v l>mdone razumljivo pozornoat. Mussoli* irfjti, Irf se je if fwrd kratkim VAŽNO ODKRITJE V MEDICINI. M , Ce se v vodi nahajajo mikrobe, jih uničimo na dva načina ali vodo segrevamo toliko časa, da zavre, ali pa ji dodamo kako razkuževalno sredstvo, n. pr hipokiorovo-kialo natronovo raz. topino. V obeh slučajih se raz kuženje izvrši neposredno. Ps recimo, da bi naapravili ta-le eksperiment: v okuženo vodo vtaknemo malo steklenico, v kateri se nahaja natronova raz topina, in poč*k*jmo 24 ur. Al ae bq voda razkužila? v ' Medicinci bi rekli, da ne Zdravnika F. Bunau-Varilla in E. Techoucyres pa trdita, da b se voda razkužil*, sicer ne popolnoma, ali vendar. Omenjena učenjaka ata svojo trditev pod prla z dokazi pred komisijo pariški "Akademiji znanosti" Pripravila sta si zelo razredče no hipoklorivo-kislo natrovo raz topino, z bakterijami okuženo vodo pa sta nalila v epruveto iz kremenjaka ,ter je vtaknila raztopino. V epruveto samo sta dela manjšo epruveto, napol njeno z isto razkuževalno raztopino, kakor je nahajala v več ji posodi. Manjša epruveta je ,bila istotako iz kremenjaka. Ta kih preparatov sta napravila 60 Ko je komisija čez 24 ur pregledala epruvftc, v katerih se je nahajala okužena voda, jc v 5 slučajih ugotovila» da se je oku ženost zmanjšala za 29.96 od stotkov. Hitfoklorova-kisla na tronova raztopnina je torej del no razkužila vodo, čeprav ni bila v neposrednem dotiku z njo. , Zdravnika sta napravila še druge poskuse pod izpremenje nimi pogoji, in uspeh ni nikdar isostal, Izkazalo ae je dalje, da vpliva antiseptično sredstvo dosti bolj intenzivno v temi kakor ob evetlobi. In razlaga temu paradoksnemu pojavu? ,Naj kar citiramo Buneujevo hipotezo t. Če naj molekul natronovega .hipoklorita (ki je sol omenjene raztopine) vpliva na organako .snov, se to zgodi potom izžarevanja gotovih Žarkov, ki izvršujejo na mikrobe podoben vpliv, kakor ul-travijoletni žarki. Zato sem tudi uporabljal epruvete iz kremenjaka, ker je znano, da steklo zadržuje in absorbira ultravijo-letne Žarke, dočlm jih kreme-njak propušča. Odkritje francoskih zdravnikov je vsekakor zanimivo, njegova amotrena uporaba pa utegne postati važen faktor v moderni higijeni in medicini. Tudi Galvanijevi poskusi na žabjih krakih so se sprva zdeli brezpomembni, otročji skoraj; .pozneje pa.se je izkazalo, da je bilo v njih skrito j«dro, iz katerih ao se porodile vse iznajdbe in izpopolnitve na polju elektro-tehnike. Zaenkrat se zdi odkritje Bu nauja in Tecboucyrena še brezpomembno; morda pa ga bo bodočnost znala izrabiti in postaviti* modarno Jiitfljeno ne po vsem novo podlago. Emir api jen je s ogljikovim v avtomobilskih Te vrste zastrupljanja ae pojavljajo vedno pogosteje in več-krat povtroče momentalno smrt. Ogljikov monoksid tor v gareži ne poganjat" — Priporočljivo je tudi, da so cevi, po katerih zapuščajo plini iagorelefra bencina motor v detavnfceh in garažah, obrnjene navzgor, oz. da ae tem hvalil, da spi Sladko kakor dete, pa bo vrrl+ino prikrajšane marsikatera urica spanja. cevem nataknjeni ustniki, kt glede jo proti nebu. lahke motnje z orirom na zdravje so jako česte. Večina avtomobil isto v ne ve nič o tej i>-pasnosti in se Čudi, kàj je pravi vzrok njih glavobolu, muki. o-motlci, slabosti, upadlosti itd. Trenutna smrt se večkrat pomotoma tolmači kot 'arčna kap,1 akutno sastrupljenje po alkoholu, zmrznjen je v pijanosti, zud-nje tem bolj, ker se oni/ ki so ostali pri Življenju vedejo kot tfjani, ae opotekajo, govore zmedeno, bij u vajo, itd. Organizem Se je še do gotove stopnje nasitil z ogljikovim monoksidom — saj zadostuje že koncentracija 1:10,000 v zraku—; morda je avtomobllist slučajno vdihal v bližnini motorja zrak, ki je vse-bovlri še večjo količino ogljiko-' vega monoksida in akutno za-atrupjenje je nastopilo. Pacijent pade ponavadi na tla, se ne more osvestiti in vdihava z globokimi vdihi Še bolj zgoščeno zmes ogljikovega monoksida iz zraka (ohlajen ogljikov monoksid je specifično težji od sraka) in to traja, dokler ne nastopi smrt. Obdukcija nam pokaže tipično svetlordečo barvo krvi in organov (na pr. vranice, ledvic, muskulature itd.) karakteristično spektroskoptično sliko, ki pri. ča, da je povzročil smrt ogljikov monoksid. Takega mrliča najdejo večkrat ležečega v lastnem izbljuvku. Posebnp značilna je svetio-rdeča barva lica ln barva mrliških peg. Pri slabotnih in bolch-nih ljudeh lahko privede Že mala koncentracija ogljikovega mo-nokslda v zraku do smrti. Zavarovalnice večkrat stavijo vprašanju, Če ni bil i*vršen mo-gočo samomor (simulirana nezgoda). Potrebno Je v takčlh slučajih ugotoviti vse zunanje 0-kolščine, n. pr. položaj trupla, ventilacijske prilike Itd. Da ponovim: simptomi otro-vanja z ogljikovim monoksidom so sledeči : glavobol, omotica, šumenje v ušesih, mlgijanje pred očmi, medloba, bljuvanje, zardo-vanje, hiter puis, stertorozno dihanje, padanje temperature, nezavest, krči in Še par drugih, ki pa za lujika ne pridejo v poštev. Pomoč, ki jo nudijo slučajno prisotni lajiki, naj obstoji v tem, da preneso pacijenta na svež zrak In mu skušajo z umetnim dihanjem dovajati v pljuča Čistega zraka. Vso ostalo pomoč nudi lahko samo Izkušen zdravnik. Pripomniti je še treba, da to zastrupljanje ne nastopa izključno v avtomobilskih garažah, ampak vidimo podobna simptome tudi pri likanju z ogljem, v sobah, kjer se |*Či slabo prezračijo. Dr. M. K. brez konca Nekoč sem Že napisal zgodbo. Pa je rekel urednik, da Je predolga in je nI sprejel, Nisem obupal. Sklenil sem, da napišem Še eno, da jih napišem *e več; kolikor sem jih pač doživel. Ker se pa bojim, da bi zopet ne bila predolga, bom konec izpustil , . . Uredniki imajo dandanes veliko besedo in ni, da bi se jim Človek zameril kar na fcpem, Ko sem bil izključen iz šole, odšel domov. Kam pa naj bi bil šal?! Začel aem hoditi v vas, v hiše poštenih ljudi, v hiše nepoštenih ljudi, v hiše poštenih neleptti deklet, v hiše nepoštenih lepih deklet. Nazadnje aem hodil samo še v hiše nepoštenih lepih deklet. Od vael^ teh sem si potem izbral le eno, v kateri je prebivalo najlepše dekle. Takrat mi je bilo dvajset let. Vsakemu člo-veku, ki mu je dvajset let, ae zahoče Življenja in zaželel sem si ga tudi isz, ker mi je bilo .dvajset let. življenja se mi je zahotelo, ki bi ga lahko prijel kjer-koli in kakorkoli bi ga hotel. Ivanka je bila lepo kmečko dekle. Večni smeh na njenih ustnicah jo je delal prlkupljlvo In prijazno. Zdela se ml jo lepa, lahko rečem, najlepša v vasi, čeravno so bile njene noge v primeri z ostalim telesom malo prekratke. Pa kaj to! Saj Ima tudi laž kratke noge in menim, da življenje tudi. Ce ima življenje kratke noge, pa naj jih Ima še "Življenja boljša polovica." V kamrici smo sedeli nekega večera. Bila je pravzaprav še pozna noč. Ivanka je bila, njena Nestra Anica, brat France in Jaz. France je ki*pal Čevlje. Dogoto-viti je moral delo še tisti večer. Anica je šivala, pa se Je kmalu naveličala. Odšla je spat. Gre-doč je Še rekla) ...... I "Ivanka, pridi kmalu, oče bodo hudi." Zuloputnlla je duri sa seboj. Nihče se nI zmenil za te be sede. Sedela sva s Ivanko na postelji, pred nama pa je ždel Fran ce z hrbtom proti nama. Stiska la ava ae ln ¡k poljubljala. Meh ka je bila Kartka-in nI «a branila. Njeni lici — kakor žamet — vsa je bila kakor žamet. "Gotov serti," Je zamrmra brat. Žal ml Jo skoro bilo, da Je bil tkko brzo gotov. "Na vas m ura m nasti še nocoj te le Čevlju, greš z menoj?" I-vanka me je pocukala za rokav. "Počakaj eaje, posebno moški, ao bili £e večkrat predmet |fTOUČ«V«IIjk fiziologov. Tudi ostale znnanjo- na. Nekje na vasi ao zapeli fantje. Zagrnjena so lilla okna, luč je mežikala. Sedlu Je |>oleg mene, "1/epo je zunaj," sem vzkliknil. "Tukaj ni?" Začutil sem Jo ob sebi. Nagnfls je glavo na moje prsi. Objel sem Jo. Oči so JI HWh, NIČ nisva govorila. Bil sem ks«or v omoik^, Privii s4n jo k sebi, vsesal sem se v njeno «ti se ne more pri tem PfOTtti. llcc. Drhtele je. Tudi Jaz sem ae Msjhni, debeli ljudje so navadno temperamentni, mehka in si* i ajna brada Je znak n*-?n< duA« n če človek prijazno govori, ni dvoma, da je tudi zelo IJubez» njiv.' Ljudje močnega značaja mejo navodil» gost» in črno i tresel od vznemirjenja. Vroč Je bil njen dih. Mahoma Je oduko-čtla. — "Ivanka!" Je zaklicalo Iz druge sobe. HptiftUla sva se. "Oče kličejo. Potrpi!" Zdrk- brado. Nasprotno pa so plavo- nil« Je v očetovo s/»bo, vrata pa I In ljudje kostanjevih las J«* pustila malo odprta. manj energični. Ljudje sivih las so navadno hudobni in zahrbtni Toda tudi pri sivolaacih nam je razlikovati dve vrsti, «platkarje n blage duše. Cml in zaviti la» e pričajo o razboritoeti, toda ne baš poaebnth inidjetiv. Kdor pe ma črne Is goste lase, ime IWi-vsdiK) tudi malo duha, aat» t «s so taki ljudje običajno pridni In delavni . naroČite m knjigo "Amriškf "Ali ne gruš spat? Kaj delaš tako dolgo pokort« I?" "Nič — bflUa sem." "Urala ai? Ha! Kdo pa /e še firebiral a teboj?" "Oče!" N Kdaj pa je oni odšel?" Francetom." "Meni se prav nič res ne zdi, Počakaj no!" Vstal je. Ham ne vem, kako aem smuknil iz pesti in kako sem Jo popihal. Kredi pota sem »rečal Franceta. » < "Kaj že greš? Pazi se! Na va- Knjiiem vssti "Hrvataka narodna pjeema*'. Tako se sove mesočnlk, kateri Je pritel Izhajati v Zagrebu. O njem smo dobili sledeče Informacije. "SeUačka Sloga", hrvaško kmečko in prosvetno ter dobro-tvorno društvo v Zagrebu je a ■vojlml postojankami po selih organizacija, ki udejatvuje kmečko kulturo. Kmečka psvaka društva ae letotako ustanavljajo kot odaeki te organizacije in njih število raate neprestano po raznih hrvaških krajih. Ker je naloga teh pevskih društev, da povzdignejo kmečko narodno glasbo, je aklenllo izdajati redno mesečnik, v katerem bodo izbrane hrvaške narodne peaml z notami. Društvo tudi raapl-•uje natečaj za skomponlrsnje raznih peami v narodnem mu-zikalnem motivu. Do sadaj so Izšli trije avezkl, sa katere jo vse peaml skomponlral Fran Lbotka, rektor. Muzikalne akademije v Zagrebu. !xtno atane revija 150 dinarjev, za Ameriko 1» štiri dolarja. Organizacija se obrača na pevska društva v Ameriki, da bi s naročanjem mesečnika pomagala ustanovi in mičnlm skladbam. Mesečnik ae naroča pri "Seljsčki pjevački župl H. P. S. "Matija Oubec", Zagreb, Akademlčki trg 12. Premeten krojač. Prišel Je k nekemu krojaču /nožak In prinesel s seboj blaga ravno za eno obleko. Želel bi, da mu Jo krojač tslmj umeri. Krojsč J« blago meril in meril, it se ni mogel odločiti, da nastavi škarje. "Zakaj ne urešeš?" je vprašal možak/ "Hm, stvar Je nerodna: če u-režem zate, zmanjka blaga meni, če pa urešem zase, ps zmanjka zate." Kako Je nasedel menjalec denarja« K nekemu goljufivemu menjalcu denarja Je prišel nekoč praprosto oblečen tujec, položil na pult pismo In kos srebra v palici ter dejal; "To dvoje ml Je poslal prijatelj Is tujine. Ker n« znam člts-tl, vas prosim, da ml pismo preberete, iiallco stehtate In izplačate zneselr v bankovcih." Menjalec je bil zadovoljen. \ "... gre ml prav dobro," je čltal v pismu. "Našel sem dobro službo In U pošiljam v palici deset srebrnih unlc ..." Nato je stehtal paiioo in izkazalo ae Ja, da tehta ne deset, nago dvanajst unc. Meneč, da I-ma opravka t omejenim butcem,' Je prevlšek zamolčal In isplačat možaku le deset unč srebra v papirju. Ko Je le-ta odšel, Je menjalec palico prerezal, hotač jo razdeliti na manjše komade. To-da kdo popiše njegov strah, ko opazT, da je palica na notranji strani ne Iz srebra, temveč iz svinca. ------—:—----- Ves besen Je planil ns ulico n stekel za tujcem, ki gs Je k sreči Še dobil. Očital mu Je go-jufljo ter ga na mestu pozval pred sodnika. Tam je obtoženec mirnodušno predložil pisanje svojega brata ter prosil, naj sodnik ugotovi telo raz rečene palice. Sodnik mu je res ustregel, zaslišal obe stranki, ter smehljaje izjavil menjslett; "žal mi je, ali tvojo totbe morem zavrniti. Palica, ki ti je je toženec predložil, je pe tvoji astni Izjavi tehtala deeet nnč. Ta pa tehta dvanajst unč. Stvar al morem razlagati le tafee, is al ti dve palici zamenjal. AN ps U je morda ljubša domneva, da hotel toienca ogoljufati S ne» ved bo napačne teže?" Menjalec je videl, da fa je sodnik pogodil in je a kislim obrazom odšel. PROSVETA Percy Ilisehe Shelley RAZPRAVA O LITERATURI, UMETNOSTI IN OBIČAJIH STARIH ATENCEV (Odlomek.) Dob» med rojstvom 1'erikleja in smrtjo Aristotele, je nedvomno naj bo, vsej zgodovin znamenit« v atofta, pa če jo vzamemo radi i imenitnoatl tega, kar je bilo v M produciranega aH pa radi njenih učinkov na poznejši civilizirani svet. Kaka je bila sestava morale in političnih okoliščin, ki je rodila tako velik napredek na polju literature In umetnoatl med onim časom; zakaj je bil oni napredek tako nenaden in podprt, pa tudi tako hitro porinjen nazaj? To so problemi, ki nudijo veliko čudenja še v današnji pozni dobi. Ostsnki in odlomki onih popolnih in globokih mislecev, ki so kakor razyaline finega kipa, nam tajno pričajo o veličaatju in popolnosti celote, fce aamo njih jezik, njega raznoličnost, priprostost in prožnost, nadkri-Ijuje vsak jezik zapadne Evrope. Njih kipi so taki, ds jih pri-itevsmo kot ideslne vzore resnice in lepote v toliki veličini, da kaj takega ne more narediti noben moderni umetnik. Njih j Ijlvega. slike so bile po izjavah Plinija in Psusanija polne delikatnosti In harmonije; nekatere skrsjno pstetične, kakor bi bil njih namen po nsčinu najblažje glasbe ali tragične poezije, vzbuditi najgloblja čuatva. Vajeni emo pojmovati allkarje iz šestnajste-gs stoletja kot one arečne može, ki ao doprinesli v umetnosti najvišjo popolnost, mogoče radi tega, ker ni ohranjena nobena »lika iz starega veka. Vse iznad-ljive umetnoatl so namreč sma-trane kot skupna medsebojna vez, v kateri ni drugega kot drugačen način izražanja, kateri način se uravnava po raznoličnost! okoliščin posameznika ali družbe, in slike iz tedanje dobe so mogoče imele iste odnošaje. O grški glasbi nam je malo znanega, toda učinki, katere je imela, so bili po raznih podatkih veliko silnejši kakor jih povzroča današnja glasba, pa naj to pripisujemo boljši kakovosti glasbe ali pa nežnejšemu čustvovanju poalušelcev; res je tudi, ako je melodija kompozicij bila milejša in delikantneiša ter tudi duhovitejša kakor melodij« nekaterih modemih evropskih narodov je njih nadkriljevanje v tej umetnosti moralo biti nekaj čudežnega In docela neum- Starogrška poezija je očivid-no zelo na visoki stopnji, dasi morda ne Uko visoka v propor-clji z drugimi umetnostmi. Mogoče lahko Shskespearja radi raznoličnosti in umevanja tega genija v aplošnem lahko ama- no in parfektno za tedanjo dobo. Ce bi bila na primer kaka drama zložena od oaebe manj sposobnega narsvnega daru, bi bila vendar istolična in vredna svojega obstoja. Kompozicije globljih mislecev pa .nosijo na sebi V fizični znanosti ata Aristotel in Teofrast — brez dvoma tramo za največjega individual- vse znake veličine, nega misleca, ksterega dela so Mogoče je Dante ustvaril domišljijo večje ljubkosti Injtudi » pomočjo prednikov, kate-eneržije, kakor pa jo najdemo kritizirata, naredila lepe korake naprej. Presenetljiva iznajdba v geometriji, serija iznajdb, katere ao omogočile, da v slovstvu stare Grčije. Mogoče med ostalimi odlomki grške lirike niso našli še ničesar, kar bi bilo enakovredno In toliko po- je ^il človek sposoben zapove-polno ter čustvujoče, kakor ao dovati elementom in videti go-dela Petrarke. . Toda kot poeta tove dogodke v bodočnosti in moramo Homerja smatrati, da VBt nova odkritja, ki so se tedaj prekaša Shakespearja v reanič- Lde|a ]t*kor odprta vrata v mis-noati, harmoniji, veličastju in terij narave, so že vodila do ve-popolnosti njegovih slik ter na- ]{icega izpopolnjen j a. Metafi-tančnosti, kakoršna mora biti. Uka, veda o intimnosti človeške •Niti Danteja z vsem njegovim narave, logika, gramatika in lepinv obnašanjem, lastnoštml, elementarni principi te znanosti načrti, raznoličnostml in razpo- so dobile od filozofoV v dobi po loženoati ne moremo uvčsti za Perikleju svojo trdno podlago, primero s temi možmi, ki so ka- Veliko dolčnejše filzofije današ- drugi pa papežev sluga Giovan-ni Malvestiti. Banfljut je bilo zlasti poverjeno nadzorstvo nad papeživimi oblačili.- Obenem je nadzorovala papeževo kuhinjo. Ko je prišla v Vatikan, je zavladal pred njo splošen strah. In fes, kmalu se je izkazalo, da ta strah ni bil neupravičen, kajti kmalu je spoznala papeževa okolica, kakšno tiranko je dobila za gospodinjo. Banfijeva je pri-krajševala vse dvorjane pri jedi in je slednjič začela štediti tudi pri samem sv. Očetu. Nekaj časa so skušali njeno strastno skopost ublažiti, ko so pa videli, da se ženska ne da spreobrniti, ni preostalo nič drugega, nego njena odstranitev. Papeževi gostje so jo naravnoat sovražili. Zato pa jo je papež ob njenem odhodu bogato nagradil. Zapisal ji je pol milijona lir odpravnine in še tisoč lir mesečne pokojnine do konca njenčga življenja ki najbrže ni posebno daleč. kor od sveta ločeni otoki sreče, | obloženi z zlatim sadjem, do njega dne še sloni na delih teh velikih mož in veliko besed, ka- NAROČNIKI POZOR! tertti ne moremo prodreti skozi terih se poslužujemo v metafi-oceane temne in razkošne da- žičnih izrazih, so iznajdli že oni. našnjfc fikcije. Znanost o morali ali o prosto- Toda pustimo primerjanje poJ voljnem obnašanju ljudi v odno- sameznih misli, s Čemur ne moremo priti do nikakih splošnih šajih z drugimi, ima svoje vire v starogrški dobi. Kako neprl- zaključkov, ker sta bila duhovi- merno izrazitejše in čistejše so toat in zlog tedanje poezije pre- bile doktrine onih velikih mož v visoka v primeri z današjo. Na primeri s strahopetnimi njaksi-delih iz njih dobe opazimo, kar- mi, katerih je vse polno po spi- koli so producirali je harmonič-| aih spoštovanih ralistov! H I modernih m o- Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje Češki spisal Svatopluk Cech—Poslovenll Stanko Svetinu. ai (Dalja.) Gospod Brouček je djal v usta ugaali osta nek amodke in je vpraanil vžigalico, da bi jo prižgal. Ko je vžigalica vprasnila in ae je prikazal plamenček, je Domšik od atrahu odatopil in je dvignil roke kakor v obrambo. Potem je zaklical "Kaj al naredil? Odkod je prišel U ogenj?" Brouček je bil vsled tega vprašanja tako -presenečen, da je Izpustil vžigalico. "Servusl" je vsdihnll. "Niti vžigalic no poznajo!" "Ali je ogenj v tej škatljici?" je nadalje-val~Domšik. "Kaj ti, ne prldo na misel !M In gospod Brouček je odprl škatljico. "Kako si torej vžgal trščico?" "Ciato enostavno, tako!" In gospod Brouček je vprasnil ob Škatljico drugo vžigalico. "Prečudno! Povej, kako je mogoče a samim lesom izvleči ogenj Iz prazno škatljico!" "I, to je jako navadna stvar — hm, hm—". Gospod Brouček je umolknil v zadregi. Z dolgega časa je bral večkrat napia na škatljlcah švedskih vžigalic in nekdo mu je razložil, da "utan avafel och foafor" pomeni "brez žvepla In fosfora". Kako da ae potem vžge, ai nI mogel niti sam razjasniti. "In odkod prihaja ta smrdljivi dim?" je povprašcvul gtaročeh dalje. "Daloč od toh trščic?" "Pojdi no! Tu Iz amodke." "In čemu žgeš take odurne korene?" Goapod Brouček je Spoznal, da atarl Cehi niti ne vedo, kaj je tobak in da bi jim težko pojatnil, Čemu kadi, posebno pa smodke take sorte. Nuj včasih aam ni razumel, zakaj pravzaprav to dela. Torej je raj še molčal,- "Cudim ae, da moreft vtakniti v usta tako grdobijo! Ta dim res diši po peklu, tako da n« morem v njem —". Pri teh besedah je odprl Domšik vrata nastežaj in jo resno nadaljeval: "Vem, da si je izmislil IjudHkl razum mnoge čudne stvari in da si še bolj čudne izmisli, in svarim one, k{ ne morejo česa razumeti in kličejo potem: Cari in peklenšček! Toda nočem tajiti, da se delajo včasih nadnaravne atvari tudi a pomočjo hudiča. Ti si bil med klateži, ki se pečajo z raz-11» ninii čarovnijami in mogoče je, da so te naučili umetnosti črnega--" "Menda vendar ne boš verjel v našem omi-• kanem —" l«epo omikanem! se je spomnil gospod Brouček in je začel v svojo obrambo drugače: "Saj vendar ninetn delal teh vžigalic sam, saj sem jih kupil!" ' "Čeprav »i jih ie kupil, vendar ne delaš prav, če »e pečaš s takimi stvarmi. Jaz ti verujem, da nimaš nič opraviti s čarodejstvom, toda mogoče je, da ao te stvari sama sleparija, ___Umišljena ljudem v prevaro. Toda drugi bi morda sodili drugače in pokoril bi le x* to. Čarovnik«* žive sežigajo. Za to me rajše ubogaj in zaženi od »ebe to |H*klenxko korenje In to čarovno skrinjico!" "O z veseljem — saj je te tako prarna." In gost je zalučil škatljico in Amodko skozi odprta vrata, godrnja je samprisebi: "Ta srednjeveška babjevernost je res kulmu. sam bog ve, ds a«*m ae že sam bal teh ubogih "Saeker-hets "Taendatikort" "ftedaj ps ae obleti tudi v ostslo obleko!" gs je vz)iodbudil gostitelj. "To bi bil že naredil, ko bi vedel, kako v njo. Povej mi na primer, kaj hočem s to vi-Jolčasto plahto!" 'To je klok" je pojasnil z nasmehom Janko od zvona. "Toda s tem se ogrneš naposled." Z njegovo pomočjo si je gospod Brouček pripel k suknjiču obsežno torbo, oblekel se je v višnjevo krilo, opasal okovani pas s priveše-no mošnjo in na vae je ogrnil čudni plošč, ki ga je Janko imenoval "klok". Pri vsakem delu obleke je počaatil natihoma staročeške kro- Politične in verske institucije iz starega veka je pa bolj težko primerjati s političnimi institucijami modernih ali drugih časov. Ce hočgpio osnovati splošen pregled o vrednosti kakega političnega ali verskega sistema, moramo opazovati, koliko sreče in zadovoljstva ter intelekta je bilo produciranega pod vplivom takega sistema.; In dasi je bilo v stari Grški veliko institucij in jače z ironično gratulacijo in Je položil konečno I mnenj, da 'šiTbile zapreke bolj v torb« In mošnjo dragocene drobne relikvije devetnajstega stoletja. Toda na škrinji je ostalo še nekaj. Kaj bode s tem, ni mogel uganiti. 'To jo menda predpasnik k temu krilu, kaj ne?" je vprašal sarkastično. Janko od zvtya se je srčna zasmejal. "To Je vendšr oglavnice. "Poglej!" Vzel je rujano blago iz gostovih rok in si ga je dejal na glavo tako, da je gledalo iz njega samo njegovo amohljajoče se obličje. Goapod Brouček ao je tudi smejal, samo da bolj klalo. "Zelo lepo!" Je hvalil ironično. "Človek gloda iz tega kakor miš iz luknje. Taka avba ae prav poda k temu babjemu krilu a torbo." "Bodeš Imol vsaj glavo zavarovani proti avežemu zraku, katerega ae tako bojiš," je menil gostitelj z nasmehom in je privezal oglav-nico na glavo gospodu Broučku, čegar obličje se je v nji namrgodilo od sramu in jeze. "Glej no! na obuvalo smo pa pozabili!" je šo zaklical Domšik, ko jo premotrll oblečenega od nog do glav« z izkušenim očesom. "Ravnokar aem hotel poslati Kekruto k čevljarju, da bi mi to hitro sošil," je rekel Brouček in je pokazal na raztrgani čevelj. Domšik mu j« povedal, da bi bila poprava težko že danes gotova, tem manj, ker si tudi rokodelci iščejo v tem času prej orožja kot dela; toda prišlo mu je na misel, da ima v čumnati za škrinjo tudi podedovane škornje, ki bi se morda Broučku prilegali. Ta je premeril a plahim pogledom atarin-ska čevlja, katera jc Janko izvlekel iz skriva-, lišča. Imela ata ailno velike konice in ata bila tudi dvojne barve: k rdeči hlačnici je apadal zelen In k selenl rdeč. StaroČeh Jih je priporočil z besedami: "Cez aedem let vae prav pride, pravi star pregovor. Nič se ne zmeni, če so po stsrom narejeni. Prej so nosili ljudj« take dolge konice samo iz po-Mvelm- nečimernoMt.1 in *lišnl nem. da je pred Isti ns gradu Koštalu v Ljutomeržicah udarila strels v čevlje nekega viteza in njegove žene in jima je odtrgala dolge konice. "Naj bi vdarila v vae! je pomislil goapod Brouček, videč da ni druge pomoči, kot da ai natakne ataročeško obuvalo/ "Sedaj ai vsaj človeku podoben, je govoril gostitelj umirjen. Ne preostaja ti nič drugega kot da ai izbereš še kako yroftje, a katerim sem bogato založen. "O, s orožjem mi pe kar nehaj! Ko bi mi ksj bils mar vojašks nečlmernost in parada, bi že dsvno lahko pristopil k mestnim strelcem a!l k granatnlkom." "Saj mi ne nosimo orožja iz nečimerno-sti. is potrebe." "Iz potrebe? Za boge. kaj niste vsmi drug pred drugim? Ksj je tu v Pragi tsko ne-vsrno. ds si ne upste priti podnevi neoboroženi na ulico? Kaj nimate policije, ki bi branile mirnega občans pred rszbojništvom?" "O razbojniki ne bežijo. Kaj ti nisem pravil, ds leži Sigmund z vso vojsko pred mestom?" - .... (Pelje prihoda ji!) . šemu razvoju človeškega rodu, vendar ne moremo trditi, da je bilo tedaj toljk« nezaslišne krivice, zlod«Js)va in zamotanosti, kakor so v modernih časih, ko so odpravljene-Uate zapreke. Moderni narodi civiliziranega sveta so dolžni za napredek, katerega so haredilj — v fizičnih vedah, v kiterih so že nadkrilil avoje učitelje, kakor tudi v moralnih in intelektualnih raziskovanjih, v katerih pa se še ne morejo z onimi kosati — tistemu, kar iifoenujemo požlvljenje vede; to je študija pisateljev iz dobe, katera je sledila takoj po vladi Perikleja. Študija moderne zgodovine je študija kra ljev, finančnikov, državnikov in duhovščin«; študija starih Gr kov pa je bila študija zakono-dajcev, filozofov in pesnikov Njih zgodovina Je torej zgodovina ljudi, dočim je naša zgodovina, zgodovina častnih naslovov. Kar so bili Grki, je bila realnost, ne obljuba. Kar smo mi in kar ae nadejamo biti, pa prihaja po vplivu in inspiracij njih veličastne generacije. (Konec prihodnjič.) Llnga Banfl, papežev "biser." Pred kratkim ao imeli v Vatikanu dogodek čisto Edino ženako bit, po jc sebne vrste v papežev | bližini, 721«tna devica aignora Linda Banfi, je bila vpokojena lin je morala ostaviti papeževo [službo. Vzroki, ki ao napotili u pravo Vatikana, da ae je morala ženska umakniti is bližine av Očeta, so a« zdeli sprva zelo za gonetni in nejasni, dele v zadnjem čaau ae prišla na dan na-|tančnejša pojasnila. Banfijeva se je preselila Vatikana v aamostan av. Marte Bila je najmočnejša oaebnoat papeževe okolice in je s svojim terorističnim tempersmentom prav strahova)* papeža In nje-Igovo okoli««, Najbolj | je bila radi avoje akoposti, kakor so vsi imenovali njeno štedlj vost. Se ko je bil papež Benedikt XV. kardinal Ratti. je bila Banfijeva njegova kuharica in oskrbnica. V Milanu je upravljala njegovo hišo in premoženje in ko j« prišel papež v Rim jo je vzel s seboj. Is Milena sta mu sledila v Vstikan dva sfužsb-niks. Prva je bil« Uda Banfi, Znamenje (Jan. 31-1927) pomeni, dm vam Je naročnini potekla to dan. Ponovile Jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako 0sta ne prej mete, je mogoče vstavljen, ker ni bfl plačan. Ako je vaš ist plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naii zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi za stopnild, pri katerih lahko plačate naročnin*}. Naročnina za celo leto je 954)0 in za pol leta pa $2.50. Clai|i S. N. P. J. doplačajo za pol leta 11.90 in za celo leto $3.80. Za mesto Chicago in Ci cero za leto $6.50, pol leta $3.25, za člane $5.30. Za Evropo staijoza pol leto $4.00, ta vse feto p* $8.00. Tednik stane u Evropo $1.70. Člani doplačajo sam« 50c za poštnino. iNaročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPBAVNISTVO "PROSVETA" 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, III* RUDOLF J. JINDRA I PLUMBAR m U postavlja parna in druga naprav« sa gretja in vsa druga piumbarska dala. PrevsanM dalo tudi na mašeča« izplačilo od •nega do dveh let Vse delo jamčeno. Izvršuj« plumbarsko delo v poslopju S. N. P. J. 2704 So. A ver s Av., Chicago. IIL Telefon: Laarndale 9435 ali pa Lawndal« 8811 Agitirajte za "Prosveto*! TOREK, 8. FEBRUARJA. FARMA NA PRODAJ. Obaegajoča 160 akrov zemliJ od katere jo 66 akrov izči&eod a ostalo pa poraščeno z trdi® lesom. Dobra atudenčna voda 6-aobna hiša, hlev za 20 glavj vine, dva sadna vrta in via*] grad.- Cena je $4000.— Farmi se nahaja v Texas County, c* bool, Mo. Druge podrobnosti J izve pri: Joftn Bozicnik, 11514 Firat Ave. So., Seattle, Wash r . ' ■ ' * —(Adv.) Zdravnik pravi: Vzemite BOLGARSKI ZELIŠČNI CAJ VROČ da preženete , prehlad. Varuh pred influenco ali pljučnico. Zdravniki vsepovsod v Ameriki svetujejo svojim bolnikom, naj imii vedno v zalogi bolgarski Zeliščni čaj,, da ga lahko pijejo ob prvem znan» nju prehlada. Oni vedo, da je to eno najboljših zdravil t« pregnati pr» hlad—ker ako se enkrat zanemari prehlad in zaide doli v prša in pljuča/i vselej nevarnost dobiti influenco ali pljučnico. Pojdite k vašemu lakarnarju in ga vprašajte sa zavoj Bolgarskega zeliii n«ga čaja. On vapi lahko častno priporoči to družinsko zdravilo. 75c in $14 lekarnar ne more ustreči, vam mi \ zavoj poštnine prosto za $1.25 1] i um lahki Opomba :—Slučajno, da v veseljem pošljemo naš veliki 8 zavoj« za 88.16 šli 6 za 86.25. Marvel Building, Ptttablrgfc, P* * » Naslov: Marvel Products Company, l{| Člani S. N. P. J. širite svoj list t I in pridobivajte nove :lane književna matica s.n.p.j. ima v zalogi sledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 632 strani, trdo vezana, vredna «roje cene, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij» stane samo..............................$2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro........................................$1.50 Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami......................................$1.50 Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v AmerikL$1.75 Jimmie Higgins—krasna povest, ki jo je fptsal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ............................................................................$1.00 Zapisnik 8. redne konvencij« S. N. P. J., 262 strani mehko vezana, stane samo............50c "Hrbtenica"-—drama v treh dejanjih 8 prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo... ...»„«..•..H.«"»'" 25c "Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za Žlano—stane samo..20e Pišite tponj« na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2657 So. Lawndal« Ave., Chicago, HI. TISKARNA S. N. P. J. sprejema vsa v tiskarsko obit spadajoča bela H. / -I Tiska vabila sa veseflee in Škode, vizitnice, časnike, knjige, koledar)«, letake itd. v slerenskeai, bratske», slovaikem, tekem, nemfteat, ang-leikem jesika in vobstvo tiskarne apelira na članstvo s.n.p.1 na tiskovine naroča v svoji tiskarni f t V CENE ZMEKNK, UNIISKO DECO FQ| VBBTV ONA PpJABNILÀ 01» KODBTOQ MSSJLSJIS 8. N. P. J. PRINTER Y 1, M749 Boats Lmsiafc Atwm, C&cag«, Ia TAM 81 DOBE IfA ZELJO TBOÍ VSA UBTMENA POJASNILA