Katolišk cerkven list.
Tečaj	V Ljubljani 9. matica trama 185?.	#-».
M*amiafi.
Ze veči zmeraj solnce kroge dela. Nad nami sapce dihajo gorkcji. Vode snežene z gor dero hitreji;
Odhoda pesem zimi je zapela.
Narava se je spet mladiti jela.
Oblači s travo, s cvetjem se mileji; /e ne počiva v merzli več odeji;
Ovenčana je vstala in vesela.
Povrača vse se; le pomladi tvoje Ti leta. človek, več ne prinesejo!
Knkrat cveto — enkrat le — tvoje lica.'
Oj pridno obdeluj cvetlice svoje.
Ker v raji lepšim nekdaj ti cvetejo.
Sijalo bo jim solnce sonc — Danica!
MHsmo iz Afrike,
od gosp. misijonarja M. Kirchncrja.
I/. Ilartuma, 10. pros. 1857. l'pajoč, dc si moje poslednje pismo od mesca kozoperska 1850 tlobil (ga nisim dobil. J.), hitim, ti ua tvoje poslednje pisanje od mesca listopatia odgovoriti. Takrat, ko je bilo tvoje pismo prišlo, sim bil še zmiraj bolan in ven no ven do uniga tedna. 1'olpeti mesec me je merzlica hudo trapila; Bog daj, de bi bil ta križ prav po njegovi volji nosil. Zraven tega so bili vsi misijonski od merzlice nadlegovani, torej je dušno in telesno delo v našim misi-jonu močno močno zastajalo in poostajalo. Le naš i mu vis. čast. gosp. provikarju je to leto merzlica prizanesla, so pa mogli z bolečino na nogi nadomestiti, ki je bila poslednjič zaceljena s pomočkam v Evropi morebiti neznanim, namreč. s štrucovim salam (Straussfett). Novih misijonarjev še zmiraj ni. Zavoljo prihoda namestniga kralja (Said-pa-šata), ki je od nekaj dni pri nas tukaj, so bili vsi velblodi v nubijski pušavi in Bahjudi zanj prevzeti, in naši ubogi popotniki so mogli kakor jetniki v žalostnim Korosku čakati in Pahniti; zakaj tam ni nič razun kamnja in peska. Mogli so nehote zaloge povžiti, ki so bile za tukaj in za inisijona ob Beli reki nakupljene. Tako smo mi iu uni tam gori v zadergi; zakaj kar se tukaj kupi, velja 3krat toliko kakor v Kairi, in ob Beli reki lOkrat toliko kakor tukaj. Za zdaj je še odposlana zaloga žita in druziga živeža in bi-serjev obema misijonama. Z ladijo, ki to nese, gresta ob enim: rokodelca I.adner (Tirolec) v Gondokoro, Klančnik k sv. Križu. Z njima sta učenca, Jusuf Vadič, zidar, in Fransis Zandaru, tesar, oba misijonska rejenca in zdaj že rabna delavca v misijonu. Od tam gori pričakujemo naznanil še le ko sc kupčijske ladije povernejo, kterih perve prihajajo navadno maliga in veliciga travna. Zaupamo, de nam bo Bog poskušnje našiga inisijona obkrajšal, zakaj dosihmal se je moglo seme Božje besede na grobe oznano-
vavcov sejati, in podlaguc kamne mlade zamurske cerkve so mogli delavci z mcrzličnim potam in darovaujcm nar boljši moči življenja stikati. Od našiga ubogiga inisijona sc siiič z Božjim žegnam vse upati, pa po njegovih dosih-malnih dogodbah se je tudi vsiga bati. Gorečnost keršanske ljubezni v Kvropi za naš misijon, ki sc jc dosihmal v podperanji lepo razodevala, bi utegnila omerzniti, poslednji redki postavljavci sv. Križa odmreti brez naslednikov, kteri bi jih nadomestovali, mlada setev keršanstva. s toliko skerbljivostjo obdelovana, pa zapušena usahniti. Vender kar bi se utegnilo dogoditi, nas ue sme ostrašiti od dela, od upanja in molitve; Gospod, ou da tek, on hišo zida. Sej se keršanstvo že 1857 let zida, in kako malo je prav prav dobrih kristjanov ua vesoljnim svetu! Velike kraljestva so čisto katotiške, iu vender jih je le malo, ki po vozki stezi hodijo, polna je pa široka pot pogube. Vsaki čas jih jc le malo, ki križ nosijo in poveličujejo, derhal tiči v navadnim, v počutuiui in posvetnim. V Kvropi sc močno motijo, ko mislijo, de jc v mladih keršanskih misijonskih občinah vse polno priproste nedolžnosti in goreče pobožnosti, bogoljubnosti ter izgledniga življenja. V misijonskih naznanilih ali novicah sc namreč večidel Ic to popisuje, kar misijonarja razveseljuje in z upanjem navdaja; kar ga žali in skerbi, kar mu trude in terpljenja napravlja. to on na tihim v svoje serce zaklene, ali k večiniu svojimu Bogu potoži. Tako bi zamogel tudi naš zapisnik tavžente keršeneov šteti, ali keršanstvo bi zato nc bilo za nobeno stopnjo naprej; le sčasama zamorejo keršanske navade, keršanske misli in djanja med zmešnjavo praznoverstva in spačenosti moč dobiti, zamorci sc morajo kakor iz skušnje po misijonu in njegovih zgledih še le prepričati, de so oni res ljudje, potlej bodo še le zmožni, kristjani biti. To pa se mora goditi ali mečiti, k čimur je dosti poterpežlji-vosti in iieprenesljive stanovitnosti potreba, dc šc nezreli sad na poletni toploti Božjiga nauka dozori. Nad svojimi 3 fanti boš naj bolje skušal, kako de se v misijonu godi. Neutrudeno delo z veliko upanjem in vender z malo sadam; komej berzdano , malo ukroteno in obdelano, že spet zleti za-murče v svojo staro veternost — v divjost nazaj, kakoršno ima nad očetam in materjo. (Oh, de bi ue bilo tudi celo po naših keršanskih šolah enačili zamureov vse preveč, kteri se pa še celo „berzdati", „upitomiti" in „obdelati" ne
*) Prosimo Boga. de bi to gorečnost ohranil, zakaj zamurci misijonarjem le redkokrat kaj dajo. vse preveč pa od njih za telesne potrebe išejo. Rejence mora misijon sam preskerbovati in tudi drugi jili zlasti ob času lakote hudo nadlegajo. Ob Beli reki. kakor je g. Daninger pravil. ljudje ves Božji dan t iše v misijonsko hišo. kteri gotovo gledajo. de kaj dobč. Tudi se morajo misijonarji pred temi divjimi ljudmi obnašati kakor taki. ki kaj imajo in premorejo, sicer bi se posvetni in počutni zamurec malo zanje zmenil. Koliko de potrebujejo vsakoletne odprave novih misijonarjev v toliko daljo, popotvanje na Belo reko in osker-bovanje treh misijonov, si slehern sam lahko misli. Vr.
daj«! Vr.) Ostani z Bogam in pomni name pri sv. maši. Pozdravi fanta, ki naj ne pozabita naukov, ki sta jih v Hartumu slišala. Pozdravi tudi vse ondotne znance!
Odgovor opata Šeg ar a na ugovori
„Ne govori mi od vere".
Poslovenil Fr. Blažič.
Večkrat, ko kdo kaj od vere, keršanskiga nauka, sploh od svetih reči spregovori, posvetnjaki radi zavračajo, rekoč: „Xe govori mi od tega!" —Zakaj pa ne? — Vera obseže poznanje Boga, ljubezen ia službo, ktero smo njemu dolžni. — Vera je poznanje iu delanje dobriga. Ali je morebiti to kaj slabiga, de bi se ne smelo govoriti? — Verjemi mi, de ne veš, kaj je vera in verske reči, ki tako govoriš, kakor si ti aiisiiš tc reči, lahko previdim, de ti niso všeč, de so ti zoperne: ali vera je vse kaj drugiga, kakor si jo svet doniišljujc. Tega te bom v nekterih prijaznih pogovorih prepričal. Ti bom pokazal, de je vera silno dobra zate; zakaj ona deli resnico tvojima umu. ona deli mir tvojimu sercu; ti pove, kdo si, od kod si, kam greš, in ti razodene, de si brez nje pomanjkljivo bitje, de si zgubljen in tedaj nesrečen — nesrečen brez vere. kaj je vrednišiga naše pazljivosti, premišljevanja in spoštovanja kakor vera, ki je Bossueta, Feneloua. Paskala in več druzih slavnoznanih možev s sladko vednostjo napajala? Pomisli le nekoliko, kako častitljiva jc vera pri svetnikih, 11. pr.. sv. Vincenca, sv. Frančiška ksaverijana, sv. karlna Boromeja. sv. Frančiška Salezja, sv. Alojzija, sv. Alfonza, sv. Filipa, sv. Boštjana. Alfreta in Bclarmina? Beri življenje le od eniga ali druziga zmed tih, iu vidil boš, kaj je vera. — Nar bolje, kar sim zamogel francoski deželi storiti, je rekel večkrat cesar Napoleon, je to, de sim katoliško vero v nji obnovil in vterdil. kaj bi hilo iz ljudi brez vere? kakor psovi bi se grizli za to in uno. Oh! de bi pač vidil ti, kakor jez vidim, kako sveta vera solze žalostnim obrisuje, hudodelnike v svetnike spremenuje; de bi pač vidil. kako vera povsod resnico, vdanje, upanje, mir, veselje in čistost v duše vliva: go tovo bi drugači govoril in rekel: O, govori, govori od vere, zmiraj mi od nje govori! Kazsvitljuj mi slepi um z njeno lučjo, olepšuj moje scrce z njeno lepoto, tolaži moje bolečine z njeno močjo, in polaj-šuj moje težave. Dovoli mi tedaj, de li od vere nekoliko govorim.
Moči svete vere te nekoliko prepričati, ti bom povedal neko prigodho , pri kteri sim bil sam pričujoč in skorej nje vzrok; ona te bo bolje resnice prepričala. kakor vse modro razlaganje. - - Neki vojak je bil k smerti obsojen in je v soldaški ječi v Parizu grenke smerti pričakoval. Njegova pregreha je bila velika. Premišljeno je bil svojiga poročnika vsmertil, ki mu je z neko težko kaznijo pretil. — Jez, duhovni oskerbnik tiste ječe, sim vidil tega iiesrečniga vojaka in sim ga začel na spoved pripravljati, ker ga je njegovo hudodelstvo zlo grevalo, se je brez vsiga vpora spovedal, drugi ali tretji dan sveto obhajilo prejel; in od tistiga dneva je bil ves drugačin. „Zdaj, mi je večkrat ponavljal, zdaj sim srečin, pripravljen sim. Bog naj z mano stori, kar mu je ljubo. Popolnama miren sim, za življenje mi nič ni. De bi se le spokoril!" Skorej na vsaki osmi dau se je potem spovedal in sveto Rešuje telo prejel, ko je že dva mesca v ječi zdihoval, mu je bila na vsih svetnikov dan leta 1848 njegova smert naznanjena.
kakor pravi kristjan, je svojo sodbo mirno zaslišal. Njegovo telo se je sicer treslo, ali njegova duša ga je premagovala in mirna bila. „Naj se zgodi volja Božja, je rekel; naravnost povem, de nisim tako dolziga odloga svoje smerti pričakoval". Potem ko je stotnik, ki mu je bil sinert napovedal, iz ječe šel, sim sam pri njem ostal, ga še enkrat spovedal, in mu na to zadnjo popotnico prinesel. Celo noč je ubogi obsojencc molil in se z dvema žandarjema, ki
sta ga stražila, potolaženo pogovarjal. — Voz, ki bi ga itnel na moriše peljati, je okoli šeste ure zjutraj pred žalostnim poslopjem obstal. Herbuel, tako se jc imenoval obsojenec, je temničniga vratarja in poglavarja objel, se lepo poslovil, in ona sta jokaje, še zadnjikrat ..z Bogam" za njim izrekla. Na to sim za njim v zaperto kočijo stopil, ko sva se proti Vincenesu (na moriše) peljala, je bil miren in še celo vesel. „Ne morete si misliti, mi je rekel, ne morete si misliti, častiti gospod! kako vesel dan sim včerej preživel, kako sim bil srečin! To predčutje mi je bila Božja previdnost dodelila. Vedil sini, de je praznik vsih svetnikov, in zato sim celi dan prav serčno molil. Zvečer sim bil popolnama zadovoljili, iu situ še zdaj. Ne morem vam popisati, kako mirno je bilo moje serce preteklo noč. Vesel sini bil brez konca in kraja". — In glejte! na vislice jc šel!!
Smert me nič več ne straši. Vem, kam grem. Grem k svojimu Očetu, grem v svojo domovino.... kmali bom tam. — Velik grešnik sim, veči od vsih. Spoznam, de sim
nevrediu, naj nevredniši; razžalil sim Boga. Grešil sim.....
ali Bog je dobrotljiv, je usmiljen, vse dobro upam od njega. — Potem je neko kratko molitvico prebral, ki ga je na sveto Obhajilo opomnila, in je tiho rekel: „Sam Bog je v njeui pričujoč", in je bil močno vesel. „Oh kako terdno verujem vse resnice svete katoliške cerkve", je rekel! kako srečniga se čutim! kako lep dan je danes! kmali boni pri Bogu počival! ,.k meni se oberuivši, se mi nekako prav sladko posniehlja in reče: Častiti duhovni Oče! grem in vas bom pričakoval. v moje prebivališe hote za menoj prišli. Na to se je bil malo zamislil, pa kmali začne zopet govoriti in reče: „Jez nisim nič, Bog je vse. kar imam. je vse njegovo, vse zanj, vse od njega; jez nič ne zaslužim. sini velik grešnik!"
Pokazal mi je majhne bukvice „Vodnik kristjana" in rekel: Soldatje bi mogli imeti tako knjižico zmiraj pri sebi. Ako bi bil vedno jez te listike prebiral, bi ne bil storil, kar sini doprinesel, bi ne bil, kjer sim.... Trenutek njegove smerti sc je bližal. Podal sim mu podobo križaniga Jezusa. Poln veselja jo je prijel in govoril: Zveličar! moj ljubi Zveličar! Ti si umeri za-nie in jez hočem za-te življenje dati! kakor zamaknjenec je sveto podobo kušcval. Ves je bil radost. Tako je k vislicam pristopil. „Grešiti sim se pre-derznil", je rekel, „treba je, de se tudi spokorim!-' Se enkrat sini ga blagoslovil, iu potem se je pred vojake vstopil. ..Prijatli! je glasno zavpil, prijatli!4' poglejte podobo Jezusa Kristusa, in jo je vsim pokazal. Jez umerjeni kristjan. Varujte se. storiti kaj taeiga. kakor sim jez storil. Spoštujte svoje zapovednike!.... Hitro potem se zasliši strel. Herbuel je šel k Bogu, ki zgrevanimu grešniku rad odpusti.... Povej mi zdaj. ti posvetnjak! kaj misliš od take vere, ki tako silno grenko smert hudodelniku tolikanj poslasti. Ne najdeš li tukaj nekaj, kar hi mogel premišljevati?
n o p i
Iz Rima, 22. sušca. 16.—19. sušca so obhajali kardinal vikši škof Kolinski, Geissel, navadne sprejemavne slovesnosti v dvoru svojiga nekdanjiga šolskiga tovarša, kardinala Reisacha, to je, njih svitlost so ondi sprejemali vošila od kardinalov, prelatov, diplomatiškiga osebstva in veliko druzih gospodov. Ob ravno tem času so tudi njih svitlost kardinal Havlik iz Zagreba ravno te slovesnosti imeli v dvoru c. k. avstrijanskiga poslanstva. Ker sta se oba visoka cerkvena pastirja v nemško - avstrijanskim spre-jemišu s t. Maria del T An ima vstanila, je bila ta, kakor tudi ilirska cerkev, skoz več večerov slovesno razsvit-Ijena. 19. sušca, v god sv. Jožefa, je bila v konzistorii, ki so ga sv. Oče imeli, šega podelitve kardinalskiga klobuka. Potem ko sta cerkvena pastirja v sikstinski kapeli molila in navadno prisego opravila, sta 2 kardinala dijako-na po nji šla ter ji v konzistoriino dvorano peljala. Tukaj
nta po navadni šegi svetimu Očetu pervič nogo, potlej roko kušnila, na to so jih papež in njuni tovarši kardinali zaporedama objemali. Zdaj ss vsedeta na svoji mesti, od kodar se k papeževimu sedežu verneta, kjer so jima sveti Oče kardinalski klobuk na glavo djali. Dali so jima pri tem slovesnim opravilu navadni blagoslov, v kterim sta bila poslavljenca med drugim opomnjena, naj ji rudeče oblačilo opominja, de naj bota pred vsim pripravljena, za sv. Cerkev kri in življenje dati, ako bi bilo treba. Poslednjič se je podal kardinalski zbor v sikstiusko kapelo , kjer je bila slovesna peta maša in zahvaljena pesem. Po sveti maši se je pričel skrivni zbor ali konzistorij, v kterim so bile obema kardinalaina po navadnih opravilih usta zaklenjene in spet odklenjene, potlej sta prejela od sv. Očeta kardinalska perstana, in poslednjič ste jiinu bili cerkvi zastran imen (titelnov) odkazani. Po vsih opravilih in slovesnostih so sv. Oče oba cerkvena pastirja v svojim poslopji sprejeli. Popoldan sta šla v častitljivo šen-Petersko cerkev svetinje apostolskih poglavarjev počastit, in zvečer sta bila jima po Msgr. Stella-tu. hišniku njih svetosti, kardinalska klobuka v stanovanje prinesena. Kardinal Havlik namerjajo, med tem ko se tukaj inude, nokoliko malo v Neapcl podati se; nazaj grede bodo neki šli skoz Genvo. Visokočastitiga g. nadškofa solnograškiga vsak čas pričakujejo. — 22. sušca je prišel v Rim znameniti profesor Alban Stole iz Freibur-ga na Badenskim.
Ogled po Slovenskim*
Iz šent - Andreia. Prečastiti in mil. škof gospod Anton Martin svoje duhovstvo z naslednjimi besedami k duhovnim vajam vabijo:
Za preteceno jesen od 6. do 10. kozoperska odme-njene duhovne vaje so mogle zavoljo neprevideniga naključja opušene biti. De svojim preljubim tovaršem v vinogradu Gospodovim lepši čas in pripravniši priložnost v obnovljenje duha podam, boJo od 4. do 9. vel. travna v škofijskim stanovanji v šent-Andreju spomladanske duhovne vaje obhajane, ki jih bo vodil v dušnim pastirstvu dobro skušeni častiti O. Friderik Rimi, iz Jezusove družbe, rojeni Korošec, k njim tedaj je častito duhovstvo povabljeno, dc naj bi se prav obilno snidli. Kteri se žele vdeležiti, se jim je saj do konca maliga travna ali pri škofijstvu naravnost, ali pri svojim dekanijstvu oglasiti, in 4. vel. travna naj poznejši do 3. popoldne s talarjern in brevirjem morajo že pričujoči biti.
Bratje! sveti velikonočni čas je za keršansko življenje pravi spomladanski čas, čas milosti in sprave, čas prebujenja in noviga oživljenja za Boga in njegovo sveto kraljestvo, za naše lastne duše zveličanje in za posvečevanje nam zročenih občin. Glasnejši kakor sicer nam doni apostolski klic: ,,Renovainini špiritu meutis vestrae, et iuduite novurn hoininem, qui secundum Deuin creatus est in justi-tia et sanetitate veritatis". Ephes. 4, 23. 24. Kakor je Jezus v svojim odrešenji učil. spravljal in pomilostoval, tako tudi mi, njegovi namestniki, ravno o tem velikonočnim času svoj trud poprimeino, de bi s svojimi katoliškimi občinami vredno velikonoč in spravo z Bogam obhajali, in obljubim, de je veliko veselje v nebesih med angeli Božjimi zavolj obilno spreobernjenj, zavolj novozbujeniga keršanskiga življenja po naših občinah. Dajmo — postavimo h koncu svetiga veiikonočniga časa se krono svojim skerbetn in trudam za zveličanje druzih, ter storimo v sv. vajah tudi za svoje lastno zveličanje nekoliko več kakor dosihmal, de ne bomo enaki zvonovam, ki verne v Božjo hišo kličejo, sami pa ne pridejo; de ne bomo cevem enaki, ki bi drugim stu-4once milosti obilno napeljevali, sami pa prazni in suhi ostali. Kaj bi nam pomagalo, ves svet pridobiti, na svoji duši pa škodo terpeti! Svete duhovne vaje so pravi dušni bvdivci in slehernimu zmed vas z aposteljnam kličejo: „Sur-ge, qui dormis, et illuminabit te Christus. — Videte itaque
fratres, quomodo caute ambuletis; — quoniam dies mali sunt". Ephes. 5, 14—16. Duhovne vaje so nam popotni kazavci in nam prijazno roko podajajo na trojnih naj imeni tniših mestih dušniga vodstva, de bi se očistili ^via pur-gativa), de bi se razsvetlili (via illurniriativa), de bi se z Bogam čisto sklenili (via unitiva) in se vesoljniga dela zveličanja vdeležili. — Svete duhovne vaje so živa, zbrana, globoko zastavljena sostava zveličavnih resnic, milostnih del, zgledov in vodil, k vedno večimu očiševanju, raz-svitljenju in posvečevanju naših duš. V duhovskih vajah nam delt naša mati katoliška cerkev, obilniši kakor kdej volne in škerlata tistiga Jagnjeta, ki nas je odrešilo in posvetilo, de si napravimo svatovsko oblačilo iu se oblečemo z obleko Jezusa Kristusa. Torej ne morem in ne smem opustiti, de bi vam teli svetih duhovnih vaj vnovič in za terdno ne priporočil, zlasti v lepim majniku, tem Ijubeznji-vim Marijnim mescu. Zares, ljubljeni bratje! ne morem vam za sveti velikonočni čas kaj boljšiga vošiti in dati, kakor to, de vas prijazno k duhovnim vajam povabim. ,.Jain hiems transiit, imber obiit et recessit; surge, amica mea et veni! kliče Božji Ženin naši duši. Venite et videte. fratres, quam suavis est Dominus quaercntibus se! Amen.
V ravno tem pastirskim pisanji so verh druziga tudi naslednje reči: A. Vprašanja duhovstvu za letašuje leto. 1. An presbyter ab episeopo non approbatus, nec jurisdictione munitus in sacro tribunah valide absolvere potest? Ouid de absolutionibus sentienduin, quae cispirata jurisdictione a sacerdote dantur? — 2. Eine Braut ist entsehlossen, einen Akatholiken zu ehelichen, trotzdcm dass dieser jede Ga-rantie verueigert, die anzuhoffenden Kinder iu der katho-lischen Religion zu erziehen; \\ie bat man eine solehe Per-son als Seelsorger, und insbesondere als Beichtvater zu behandeln? — 3. Welche bosonderen Vorsichtsmassregeln haben die Seelsorger zu beobacbten, um iu Zukunft bci Abschliessuug der Eheu zur Erkenntniss der Ver\vandtschaft und Schvvagerschaft ex copula illicita et inhonesta, so \vic zur Kenntniss consanguinitatis spiritualis, leichtcr und si-cherer zu gelangcn ? — 4. Pri blagoslovljevauji nove hiše ^benedietio domus novae) je napraviti kratek nagovor v nemškim ali pa v slovenskim jeziku. — B. Izpraševanja za duhovnije so to leto v š e n t - An dr ej u 20., 27., 28. vel. travna, v opatii v Celji pa 15., 16., iu 17. kim. — C. Pastirski pogovori bodo: Na Vidmu in Rcberei 13. vel. trav.; — v B i s t e r c i in B r a š I o v č i h 9. rožn.: — pri sv. Križu 16. rožn.; — v Celji 23. rožn.; — v šent-Andreji 28. mal. serp. Obravnane tvariue na pogovorih za 1. 1858:
1.	\Voher kommt es, dass sich trotz der Vermehrung unserer Volksschulen die Glaubenslosigkeit, lusittlicbkeit. VTerachtung jeder Autoritat, so \vie der llang zur Empo-rung unter dem Volke vertnehrt? Wie \varen besonders die Wiederhohlungsschulen besser einzurichten ?
2.	\Vie ware cin mehr gleichformiges Verfahren itn Bcichtstuhle, insbesonders bei Aimcnduug der llussvverke zu ervvecken? Wie sollen die Bussuerke beschaffen sein?
3.	Wocher kommeii die haufigeu Ehescheidungeii ? \Velches Verfahren hat der Seelsorger dabei zu beobach-ten? — \Vas zu thun, wenn sich Eheleute eigeiimachtig scheiden ?
4.	Worauf haben die Pfarrprovisoreu (in temporali-bus) besonders zu schauen, damit sie vveder sich selbst, noch den nachfolgenden Pfruiidnern schaden ?
Es vvird erwartet, dass nebst den gegebenen Fragen von Seite der Herreu Seelsorger so inanche sich ergtben-den Anstande in Betreff des Eherechtes, so \vie bei Durch-fiihrung des Concordates iiberhaupt zur Sprache gebracht vverden.
* Od 25. do 29. p. m. so se tukaj v cerkvi lavre-tanske Matere Božje duhovne vaje za deviško družbo obhajale, ktere so čast. gospod Martin K o v a č i č,
vodja te družbe vodili. Slovesno pričeli pa so jih sami milostljivi knez in škof; tudi so navadne stanovske poduče-vauja vse tri dni Njih milost sami imeli in poslednji dan eelo pobožnost s silno prijaznim ogovoram sami sklenili in med sveto mašo družbeniee obhajali. Nad dve sto se jih je z vidno gorečnostjo vdeležilo, in kakor zaupamo, tudi ne brez velikiga prida za svojo dušo.
Hazgled po kersanskita svetu.
Z 1» u n a j a so prišli v Zagreb 3 očetje Jezusove družbe. Al. Mathov. K. Schneevveiss in Fr. Wag-n er, ki bodo v Kar lovcu in Varaždinu imeli ljudski misijon v nemškim jeziku. V Karlovcu se je bil že 1. t. m. pričel, kakor piše ..Zagr. list". — V Potzneusiedl-n u na Ogerskim so unidan 4 protestantje ob enim v katoliško cerkev prestopili. Od dveh let sem se je v tem mestu 15 ljudi vernilo v katoliško cerkev. — V Rimu bo kmal KI narodovnih sobivališ za mnogotere narode. Ena zmed naj priserčniših želja sv. Očeta Pij a IX. je namreč ta, de naj bi se iz vsih krajev katoliškiga sveta mladi duhovni v Rim pošiljali, ter se tam pri studencu učili katoliških naprav, pravic in svetih šeg po zgledu cerkve, ki je mati vsih ccrkva. Popolnama vredeni so dosihmal.: Collegium germauicum za Nemce, anglicum za Angleže, Šote in Irce, francoski za Francoze, greški in belgijanski kolegij. Greški, od Pija IX. napravljen, je za krivoverce, ki se vernejo v sveto katoliško cerkev. Avstrijansko in lombarško sobivališe bote kmalo vredeni; tudi su dogovori zastran južno- in severno-amerikanskih. —
ljubljanski zamorci vsim svojim dobrotnikam vošijo
Blaženo Velikonoč in veselo AtEttf1
Svojim predragim botram in botri ca m.
Naše matere, očeti So na drugim daljnim sveti; Mi sirote zapušene Smo v ljubezen Vam zročene; O preljubi starši novi! Smo hvaležni Vam sinovi: Vošmo praznike vesele. Mnoge pirhe — rdeče, bele. Vse veselo Aleluja Vam želi družinca ptuja. Srečo, žegen Božji zdaj. In po smerti sveti raj.
VV. Gg. I lT. v L.
Vaše žlahtne serca in ročice Vse brez mere in števila Zveseljujejo nam černe lica: Bod' Vam Božja roka mila! Smiljen bod' Vam Gospod.
Zegen. milost, blagor na potoke Naj rosi Vam vedno z Božje roke, Božja moč. Vsa pomoč. Lepa velikanoč!
G. R....ii:
Ti gospa in gospodična. Angelcam cnakolična! Angel nam zamorčikam, Angel bogim belčikam. Angel si vsim revčikam: Pirhov Bog brez mere daj, Tebi in Tvojim sveti raj!
G......ovi posebej.
Roka blaga, roka mila! En niu vedno je delila; Roka blaga. roka mila — Todi s trem se ni vtrudila:
»Spolni Bog Ti vse želje*'. »Razveseli Ti serce" »Tebi. Tvojim Bog vsikdar" »Daj nebeški blagodar!u
G. H....kimu. Siva glava . stare leta In derži na skor nešteta Ne odverne Tvojih rok. Od zamurskih nas otrok: »O veselje, mnogo let*4 »Daj ti Bog še doživet'!u
V. č. g. k. — ...aku. Tvoje lepo serce seže Tje v goreči nebni pas. S tabo sladka žlahta veže Srote še posebej nas: Bodi oče nam častiti, Mi črno tvoj' otroci biti. In za srečo Zmiram večo C" m o prositi In moliti.
In hvaležni 'z serca biti.
G. dek. — .....rju v L.
Plati, plati mili Bog. Vari škode in nadlog!
An. — v. T....vim. Bog vam daj za kruh pogače, Za koline pa kolače. Lepi mir za krompir Vsako leto dobro leto, Dobro vse Dobro vse. kar si dobriga žel'te.
P. — vim v K.
Ze ne vemo kaj vošiti, Vender mora, mora biti: Mnogo peke in pšenice, Svitle groše in šestice , De se več in več speča, K vsimu Bog naj žegen da, Naj v nebesa vse pelja!
E.......i K — č.
Viši blaga in dobrote, Rajske slave in lepote Serce Tvoje samo iše, Angel pa dobrote piše, Bog povernil ti jih bo, Dal ti zanje bo nebo.
G. Gl. v K. Dobro serce, bukvice, penezi — Vse pomaga nam k hvaležni zvezi: krajnska torej naj družinca mlada S pirhi sere hvaležnih te obklada!
Več neznanim, kdo de ste, ne vemo. Samo to se zanesemo, De pred Bogam. ki vse vid', Tud dobrot ne mor'te skrit'. Angelj Božji zaznamnuje, Bog obilno jih plačuje: Plačal bode jih tud Vam, Plačeval jih tii in tam.
(Pa še drajikrat kaj.)
JMiiti darovi*
Za misijon gosp. Olivieri-a: Nekdo iz Vaške fare 5 gold. — Dobrim sercam iz šent - Ruperta se zamurčki za pirhe lepo zahvalijo.
MHihovske zadeve.
V lavantinski škofii. Za lokalista na Gorni Ponkvi so izvoljeni č. gosp. Matija Urlaub, mestni kaplan v Brežcah.