m PRIMORSKI , ----— GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje 258 (1946) JUTRI OB 15. URI V RIŽARNI počastitev sponama* mučeniške smrti številnih borcev za svobodo Ob 16. uri polaganje vencev na pokopališču pri Sv. Ani TRST, četrtek 1. novembra 1951 Cena 20 lir sramota kakršitili je malo JakaVpravlci>> od aJ* okt- u- Je °«aWJ general vodii Vi« i51 Je med narodnoosvobodilno borbo prvi »rocnfl "i brigade v Slovensko Benečijo, članek o Partizanom nUCC'siin 5 Procesu, ki se pripravlja proti ieno: BeneSke tete- v e^anku je med drugim re- ^'^razumevanje ti- ‘emo rta ln dogodkov naj po-Ho ®° ,b‘!e od 1942, leta ”«• področju (tKCVdnZ v erte Humin-Tar->khan^lmin-Triič sloven-:!tr«bo,^ enoie' ki s0 bile .J fašisti in po ito- n*m! nacL^fJ ■ ili z zdruie' ^om mmi enotami pod % Nemcev. Spomladi «di cf tu °Perirall bri- prcdmi™?*1. Gregorčiča in ?rat vidi", brigadi so se ta-12 ct«. tudi borci iz Brd, • ■»• Benečije m Rezi- ifl‘itOr(nii>re^ }V0TUi raztresene Brrialnimi po-^spešnn’ d dvajselkralna, ne-"ituo rnhTf710^ BiJo 2arli‘ [•jih toitiS1*' koliko današ-[o v teh tV,in sodnikov je bi-"Orbj * “uhjanskih enotah v p0 . “ dučeja in proti num. enote kapitulaciji H ,l* 2drij?;ilm01’sfci operativni co-?! biio „ v iX- korpus. Dotlej »e tem terenu m Ta,ljameruta, a m-Ha cez. Po vsej severni i^OUlni71 italijanskih o-. ,,ojaš^o,^ enot kakršnega ko-v P0™««*- -Kaj se je ;f|ano HtiJ0 po Jugoslaviji, je (n «®°- pobudnike Ct*ou ff~0unih sramotnin pro-'“n« n«.."1 zgodovina boleča r^Uaiji.6®*1 šovinističnega na-o ?n jo želeli na ta- risati ni način osramotiti in na(l itaiijo so zače-P^nip Pr‘hajQti k nam tu-j, f;ni italijanske narod-,[ie. Wi«iTsta> Gorice in Furla-I e> ttoi!10 delali nobene raz-da ie dobrodošel, L*0 slovenske ? J , tak0 kakor so oni 1 lire, Slovenci v Ker z deja- VtS*> vojski. I|A Pas 3e‘ tesa nismx> sto-I* J ^ien >ni-«1» yodoe jn «r.mska kul- $Un sto^?43, leta s0 deset ti-it Jpoči pripadnikov “■alljanske vojske |( je.H —w/i®rce vo3«ce raz-!jWniQ f os.amueeiii koraka-\!fV Ualifi j? Jugoslavije na-th ^so , (i 41,10 3”11 hrti-^ °,Uo fco se tnooli «0 j^eW£i *n use zloe:' He .0 L'# • fcorm zagrešili po vsej “w,:- 3>1 * PTltnerjaj sedaj to ln »kulturo,>! ktivncsti in lirinb-C H)oru;;uTpUja douoij 5000-l *tot naplenjeni ar. *l '•rati °odovinski dokumen-'iiSini6 to n'tjboljsi dokaz, 'i‘t"1'i!ori prerekali o razaelit-0 čemer yot;ori l^tojnip a m anahronistična Pa^ pa smo se t>o- V' 'i olcn/,en^e ii*e-el ^‘hovanja. Kazvoj bo i('ni»ki\tistimi’ 20 katere jYr«8a,‘ bari in višja rim- i)j.r|1Uo * spadajo v isti /coj. ? Si. '?*onJ*. fci flrt oblastniki ujeti tied^čeT) .ra’ sPominja na mi-W je tipičen V**>i, •"ni ■>spekulativnosti nrt !ota it fji- jsrfcri OlHČ s sovrainikom A2- SkunlV8ak« zavezniška K , ^ S"? ipeku- ^ !! Oit>non^r^ev' tako ime' i^Ho^Sa ^ *u<11 o coni ° ln dn1?C(i,larodno rarfcrin %°^an)T° M-ihai}°y.iče: 04 I ,e ijJi. vključevala tu- » slw» -ip hiM „ ."‘“u ?'T‘- Je biia o za-*elo neva-drU()e naSe Je agenti 2? O9" SSr?** j?ed k( *° vajin nk i^ninr spvrainikovt ! « .^n'^n0Tr^!mj!ka ,aJctifcn IH?1 Ai: uporabljaj '"k"11 ^ iN >cib ‘ P«V«ttni 1 leati ,;pe stm*,f *0J0 pm,e' w ,an' ter prel*. ne bodo '‘m kai.e. protestirali, ker je tudi to svoje v.rste «morala». Pošteni ljudje pa takšne tipe prezirajo, ker to ni pot. po kateri si bo pomagalo izmučeno človeštvo. O-zopovci naj kar pokažejo bor-btne uspehe nad sovražnim na-cifašizmcm. Vojaških uspehov sploh ni, tega, jim vloga njihovega vodstva ni dovoljevala razen za maskiranje skrivaštva. Zato je bila tako nesrečna podoba italijanskih partizanov, obkroženih s saboterskimi vohuni, večjega ali manjšega kriminalnega kova. T.e ljudi jemljejo sedaj karabinjerji Vidma in Benečije ter p oralno sodišče v Lucci za priče proti poštenim in Priznanim zavezniškim borcem. Da bi ta prvi «monstrum procesu v Lucci in drugi, ki se Pripravija v Vidmu, naščuval ljudi proti nam, je seveda podprt z nizkotnim pisanjem ne samo fašističnih listen), kakršen je «Messaggero Veneto», tudi demokrščanskih — «11 Gazzet-tino» ali pa «Giornaie di Trie-ste» — i7» drugih, samo da bi «e čimbolj zastrupi]evaii sosedni odnesi, kakršne potrebujejo za nadaljnje cilje. Med obtoženci je tudi 33 bivših partizanov Slovencev in nad 52 italijanskih garibaldtncev, vsi po el. 241 kazenskega zakonika za veleizdajo. Da bi bil učinek še večji. naj bi se inkriminirana dejanja, godila v Slovenski Benečiji v vasi Porčinj in v občinah Sv. Lovrenc, Grmek in Srednje. Na razbremenilne izpovedbe prič se sodišče skoraj ne ozira. Silvano Bon, don Gino Moretti, Ott.lio Odetti, Valerio Stella, alp. major Aldo Bricco in drugi so izjavili, da 10. avgusta 1944 ozopovci niso sprožili strela, ko so se partizani borili z Nemci, da so ozopovci izdajali letake, naj ne napadejo Nemcev in naj ne sodelujejo s partizani, da so ozopovci imeli stalne stike z Nemci, da nemški komandant v svojih nared-bah hvali osopovce in drugo. Sapienti sat! Italijanski uradni kred napenjajo vse sile, da bi jim države. s katerimi so bili v vojni, odpustile mednarodne obveznosti, ki jim jih nalaga mirovna pogodba, in tako čimprej zbrisali sled za svojimi nekulturnimi dejanji minule vojne. Vse kaže. da se ne bodo zaustavili na poskusih širokih časopisnih akcij kampanje za itali-janstvo Istre tn Dalmacije, diplomatskih intervencij p Londonu. Parizu in Wash ingtonu ter na obiskih državnikov in bučne parlamentarne lamenta-djc v Rimu, zvezane s podobnimi akcijami po vsej /taiiji. Svetovni javnosti so znani podobni načini, s katerimi je Hindenburgova Nemčija dokazovala nedolžnost in neodgovornost za vzroke in posledice prve svetovne vojne, preden je predala oblast Hitlerju. Ta je potem spretno dokončal s to odgovornostjo — posledic imamo še danes vsi dovolj. V to vrsto bolj ali man) pripravljenih mednarodnih nasilij spada tudi reška danunciada iz časov po prvi svetovni vojni in spioh podpihovanje stalnih šovinističnih izpadov našega sosedstva. odkar italijanski državniki preobračajo svoje notranje nesposobnosti v imperializem. Jz dosedanje aktivnosti se prav jasno vidi, proti komu so najprej uperili svojo o st sedanji Italijani. Udarec v hrbet ogroženemu sosedu priporoča že Macchiavellijeva politična šola. Koliko sedanjih rimskih diplomatov se ni učilo pri podobni akciji proti Franciji 1939-leta? Jugoslovanske zahteve po kaznovanju vojnih zločincev iz zadnje vojne so v rokah prav teh «patricijev». Izračunano je točno ko v Hitlerjevih načrtih: najbolj jTISKOVNA KONFERENCA MARŠALA TITA Z INOZEMSKIMI NQV1NARJI| Odnosi z Malijo naj bi bili vsai znosni Še nekaj in še več vprašani primerov Procesi proti borcem iz zadnje vojne in ostrina kampanje pa so element novega Oddaljevanja in razdora „Upam in verjamem, da bo prišlo do neposrednih pogajanj glede tržaškega vprašanja na zasedanju OZW v Parizu" (Od našega dopisnika) BEOuRAD, 31. — Danes predpoldne je maršai Tito priredil v Belem dvoru tiskovno konferenco, na kateri je bilo prisotnih okoli 70 tujih in 50 dernačih novinarjev. Maršal Tito je tri ure in pol odgovarjal na njihova vprašanja. Takoj ob začetku konference maršal Tito ni hotel komentira, ti tržaškega vprašanja. Dodal pa }e, dla upa. da bo v kratkem mogoče najti ugodno rešitev te. ga vprašanja. «Ne bj hotel — je izjavil maršal — komentirati t^ vpJašanje. ker se bo v kratkem začelo zasedanje glavne skup-ščin-; OZN in ker obstoje dclcK čene možnosti in verjetnosti, da bo tržaško vprašanje predmet neposrednih razgovorov Med predstavniki Jugoslavija in Italije.« Dopisnik italijanske časopisni; agencije ANSA, Stefano Terra je prosil maršala Tita, naj povo svoje mnenje o itali-janskn-juiposlovans-kih odtncslh. Maršai Tito j* odgovoril; «Imel sem namen, da danes ne komentiram odnosov med Italijo in Jugoslavijo, da ne bi moral navajati nekih elementov, ki škod i jo norma lnem n razvoju odnosov in načenjanju re. Sevainja tržaškega vprašanja. Toda kljub temu bi hotel, ko je že vprašanje postavljeno, povedati tukaj eno stvar. Mene nekoliko skrbi način, s katerim obravnavajo vprašanje v Italiji in v italiian,«kem tisku. Ne vi d ’m n amreč dobre vol je eri določenih krogih Italije, da bi se z Jugoslavijo vzpostavili normalni, znosni odnosi. Mi ne zahtevamo, da bi bili ti odnosi ne vem kako globoko prijateljski, tod« menimo, da bi bilo potrebno, da bi bili boljši, ker je mnogo tega, kar interes ir a obe državi, zlasti v današnji fazi vojne nevarnosti. Meni se čudna zdi takšna stvar, kot je uprizarjanje procesov proti bor. cem iz pretekle vojne. Sploh je nepravilno s stališča mirovne pogodbe vlačiti sedaj na odgovornost ljudi, ki so st borili proti fašistom. Proces Je njihova notranja stvar, toda zdi se, kot da so oni s tem procesom postavili Jugoslavijo na zatožno klop, kot da so postavili r.a zatožno klop naše oborožene sv le in našo komando, ki se tam omenja kot ena od začetnikov postopkov italijanskih partizanov. «D;lje ostrina kampanje, ki jo vodi italijanski tisk, predstavlja element novega oddaljevanja, novega razdora. Mislim, da je potrebno najti drugačno pot, pot zbliževanja med našima dvema državama. Ker, hočeš - nočeš, i Jugoslavija i Italija bosta ostaii tudi v naprej ena poleg druge. Ne moreta se druga od druge oddeliti, ne moreta obrniti druga drugi hrbet in oditi vsaka na svojo stran. Ti dve državi morata gledati v daljno perspektivo ne pa samo na to, kako je danes. Menim, da se — gledajoč v daljno prespektivo — lahko žrtvujejo malenkosti za veliko stvar, a velika je stvar ustva- «Jaiz te stvari ne bi hotel komentirati, ker bo na bližnjem zasedanju OZN možnost, da se o vprašanju Trsta vodijo neposredna pogajanja med predstav, niki Italije jn Jugoslavije. Upam in verjamem, da bo do tega prišlo in vsaka moja tzja-va s tem v zvezi bi lahko samo vnesla neke elemente, ki bi se mogli slabo komentirati, kar bi onemogočalo pravilno reševanje tega vprašanja. Sem na stali-scu, da je potrebno, da vprašanje 1 rsta rešita sporazumno Jugoslavija in Italijan. _Na vprašanje dopisnika ag'en. cije «Associated Press» je mar-Saj Tito izjavil, da ne bo no-bene sprarmettito^ v bodečih od-nešajih med Jugoslavijo z ene strani ter Z-DA in deželami a-tlantskega pakta z druge strani. «Ti od*nosi — ^ rekel maršal Tito —- bodb ostali, kot so. Med našimi deželami se bo tudi vnaprej razvijalo gospodarsko, kiul turno m drugo sodelovanje. V vseh vprašanjih mednarodnega značaja, kjer ne bi prišli v nasprotje z našimi načeli, borno sodelovali s temi deželami.» ((Kolikor morem oceniti na te. me ./zjav pred prihodom kon-servatlvcev na oblast v Veliki “1,1_r'ji Je cdigovcril maršal Tito »a vprašanje predstavnika angleške radijske družbe BBC, al; in v koliko bo Churchillov' povratek na vla,o*o vplival na od slovanski graničarji izvršili, prav postavljeni ustvarjajo po. riti prijateljske odnose med!ncs mwi ju„0siavijo m Vei i^ državama, ki sta druga ob dru- BriUj0 l'nTenta da 1‘nlč gi. ki se lahko in je potrebno, da se dopolnjujeta gospodarsko in kulturno«. Na vprašanje dopisnika «Cor-riere di Trieste«, ali je Jugoslavija nasprotna uresničenju STO, je maršal Tito odgovoril dobesedno; (Nadaljevanje na 4. strani) NOVI PREDLOGI v Pan Mun Jomu Severni predstavniki so se že precej približali zavezniškemu stališču • Giavoa zapreka |e v tem. kdo na] bi imel Kesong Predstavniki OZN nameravalo proučevati današnje predioge MUNSAN, 31. — Severni predstavniki v Ban Mun Jomu so danes predložili zaveznikom nove pred. os i glede demarkacijske črte in posebnega varnostnega področja, ki bi ločila obe nasprotni stranki na Koreji. Predložili so- namrtč zemljepisno k$rto 1 : 250.000, na kateri je bila vrisana nova črta. Varnostno področje bi se razte. galo po dva km na obe strani te črt*- Zavezniški predstavniki so dejali, da morajo ta predlog natančno proučiti. \. :.oar se zdi, aa ta nova črta ne sledi povsem sedanji bojni črti, temveč gre dve ao tri milje južneje. Danes so še pričeli razpravljati o vprašanju Kesong«, ki ga je ta karta vključila med ozemlje, zasedeno po severnih četah. Zavezniki trdijo, da je bila ta «zemijg predstavlja v:lik korak naprej k sporaau-mu gled-e področja, ki bi ločilo obe stranki. Razgovori se bodo nadaljevali jutri ob 11. uri po krajevnem času. poveljstvo QZU se zdi, oa je bilo ob teh zadnjih predlogih l* 20ej presenečerio. V.zelo jih je na znanje s previdnostjo. To je dokazal tudi general Nuckols, ki je povedal, da ima zemljepisna karta, ki so jo danes predložili severni, napis* v korejšč-ini, ki jih bodo morali sedaj šele pre. vesti v angleščino. Na bojišču je bilo danes znova opaziti živahno delovanje severnih čet. Južno od Kutnscn-ga so s protinapadi na nekem mestu odbili zaveznike. Severozahodno od Jorečona so sile OZN zas-edle nekatere višine. Nek leteči oddelek je v bazenu Inje povzročil nasprotnikom ve. like izgube, ko je pognal v zrak skoraj 40 njihovih bunkerjev. Zavezniški tanki so napadli Dodročje severno od vrha Strtih src. Do Ibojev Je prišlo prav v bližini Pan Mun Joma. SeVf.r. n.i_ so napadli po dobri pripravi minometov in so se morali zavezniki umakniti Nehru ne gre v Peking NOVI DELHI, 31. — v ne-uradni obliki so po indijskem poslaniku v Pekingu, povabili Nehruja na Kitajsko. Indijski ministrski predsednik pa je to porabilo vljudino odklonil zaradi svojih sedanjih skrbi, vendar ni izključil možnosti, da bi se to moglo dogoditi v bližnji bodočnosti. HAAG, 31. •— Holandska po. slanska zbornica je danes odobrila Schumanov načrt. Prva seja angleške zbornice Prvikrat v 50 letih ni bil speaker Izvoljen soglasno - Attlee voditelj opozicije - Stališče Trade Unionov do nove vlade - Poročilo poslanika Franksa in prihod poslanika Shepherda v London LONDON. 31. — Churchill je danes sporočil imenovanje še''drugih ministrov svoje vlade. Popoldne je bila prva seja spodnje zbornice parlamenta. Prvikrat po letu 1895 r„i bil v odnji zbornici speaker izvoljen soglasno. Po navadi ga imenujejo sporazumno med vsemi strankami. To pot pa se niso mogli sporazumeti. Laburisti so namreč določili svojega kandidata, konservativci pa svojega. Izvoljen je bil konservativni delegat William Shep-hert Morrison (ki nima nič opraviti z bivšim zunanjim ministrom) s 318 glasovi proti 251. ki jih je d°bil laburistični kandikat Ozračje Je bilo danes v spodnji zbornici precej nap**©. Pričakuje se, da bo v parlamentu večkrat priilo do ostrih razprav Attlee je danes izjavil: »Britanska parlamentarno tradicija zahteva, da ima vlada pravico in dolžnost vladati. O-pozlcija pa ima pravico in dolž-no«( kritizirati delo vlade«. Po izvolitvi speaker j h j« bila seja zaključena. Poslanci bodo prisegli v petek, toda prnvo parlamentarno zasedanje se bo začelo šele S. novembra 8 kronskim govorom. Laburistična parlamentarna skupina je izvolila za voditelja opozicije Attleeja. Morrison pa je bil imenovan za njegovega namestnika. V obveščenih krogih &o mnenja, da bo morda Attlee čez nekaj mesecev prepustil Morrisonu vodstvo stranke Vendar pa bi sedanji politični položaj in pičla večina konservativcev znala pripraviti Attleeja do tega, da bi že dalje nslal na svojem mestu v pri-a-kovanju povratka na oblast. Liberalna parlamentarna skupina Pa je izvolila p svojega voditelja Clementa Da-vieEa. ... . Svet angleških sindikatov )<-■ na svoji mesečni seji izdal po* ročilo, v katerem poudarja, da «ne more biti dvoma o stališču kongresa Trade Unionov do nove vlade«. «Trade Unioni nadaljuj« poročilo — so vedno skušali prijateljsko sodelovati z vsako vlado, naj bo njena sestava kakršna koli. <5.a se najdejo praktične rešitve gospodarskih in socialnih vprašanj-Naš stalni namen je zajamčiti redni napredek in izboljšanje gospodarskih pogojev Anglije in njenega prebivalstva. Se dalje bomo izpolnjevali to dolžnost pod konservativno vlado«. Danes so uradno javili, da je angleški zunanji minister E-d«n prejel od britanskega poslanika v Washimgtonu Olivie-ra Franksa poročilo o razgovoru. ki ga je včeraj imel o vpra šanja iranskega petroleja z a^ meriškim državnim podtajnikom za vprašanja Daljnega vznoda Mc Gheejem!. Predstav* nik zunanjega ministrstva odklanjajo za sedaj pojasnila o vsebini tega poročila. . Tudi perzijski zunanji minister Kaze mi je izjavil danes v senatu, da se razgovori v Wa-shlngtonu nadaljujejo ln da »e-n‘ kjl sprejet 4e noben sfclep, Odklonil pa Je vsako drugo pojasnilo. Sinoči pa )e prišel z letalom v London na poziv žunanjega ministra Edena britanski poslanik v Teheranu Francis Shep-herd, Izjavil je, da ni še elementov, na podlagi katerih bi lahko predvidevali spremembo stališča iranske *lade. ne bo spremenilo v odnosih med obema državama in da ne bo nobene razlik« od politike, ki jo je izvajala laburistična vlada.« Na vprašanja dopisnika agencija »Associates Press« kakšno vojaško pooios je Jugoslavija zahtevala odi ZDA, je maršal Tito dal sledeij odgovor; «Mi srpo zahtevali vse one vrste o* rožja, fei nimamo v zadostni tneri ali ga sploh nimamo. To se predvsem nanaša na težko orožje in teiko artilerijo, tanke in letala, z lahkim orožjem srno precej na ootrem, ker ga sami izdelujemo.). Maršal Tito je pojasnil, da ne bo podpisan noben sporazum o vzajemni pomoči med Jugoslavijo in ZDA, temveč dia gre preprosto za ameriško pomoč Jugoslaviji. Na vprašanje ame. riškega novinarja, kaj bodo ZDa dobile v zameno za pomoč. je maršal Tito odgovoril, da pomeni dejstvo, da se Jugoslavija že več ko^ tri leta upira pritisku sovjetskih satelitov, že samo po sebi veliko pomoč, ne le za ZDA. temveč tudi za Evropo. V odgovor na neko vprašanje je maršal Tito dejal, da se je spremenil odnos vojaških sil mad Jugoslavijo in sosedinimi kommfcrmistieniir.i deželami, ki rasen težkega orožja-, ki ga de. bivajo v -precejšnji meri iz ZSSR, razpolagajo z armado od 800 dt> 900.000 vojakov. Do te. spremembe v odnosu vojaških sil je prišlo zaradi tega, kie-r je Sovjetska zveza začela izvajati intenzivno oboroževanje vseh svojih satelitov, v p>rvi vrsti pa Balgarije1, Romunije in Ma. džarske. To oboroževanje ogro. ža ne le Jugoslavijo, temveč tudi milr v svetu. O ozadju sovjetskega predloga za pakt petih velesil je mar. žal Tito izjavili da želi Sovjet slui zveza, da bi na temelju pakta petih velesil prišlo do razdlelitve sveta na interesne sfere. ((Sovjetska zveza bi v svoji interesni sferi počenjala, kar bi hotela in izkoriščala druge Pakt petih velesil, ki v zahodnih deželah ni naletel na takšen odpor, k»t bi bilo potrebno bj pomenil nesrečo za človeštvo,« je poudaril maršal Tito «S tem ne bi bilo mogoče rešiti miru. Ta pakt bi prej ali kasneje pripeli®! v vojno.« Urednik francoskega lista «L’Aube» Pierre Corval je postavil maršalu Titu vprašanje o bodočih odnosih med Vatikanom in Jugoslavijo. Maršal Tito je odgovoril. o pravici boji. jo, da ne bi prišlo do nove voj. ne. Vendar sem bil vedno mnenja, da ni nobenega razloga za vznemirjanje, kajti nismo Še prišli v tako fazo, da bi bila vojna neposredno piv.d durmi.« Maršai je nato poudaril, d!a bo bodoči razvoj odvisen od tega, koliko bodb narodi dali napadalcu razumeti, kalkine posledice ga čakajo, če a, spiusti v napad. Dodal je, da živčna voj. na obstoji in da bo verjetno ob. »tajala že določen čas. Na vprsiBnje, ali Jugoslavija misli rua to, d*a bj sklenila sporazum z bližnjima deželama Grči v. in Turčijo o nekaterih oraktičnih aranžmanih gled^-“ikurKn« obrambe, je maršal Tito odnovrril, da Jugoslavi'9 ne namerava ustvarjati kakih regionalnih paktov, d« x>» bodo njefle bodoče odločitve odvisne od nadaljniegs razvoia dogodkov. od večje ali manjše nevarnosti vojne. Urednik jugoslovanskega lista ((Politika« je zaprosil maršala Tita, naj {Jove svoje mnenja o vesteh, ki so se pojavile v zahodnem tisku, da so jugo- provokacije na niejan s komin. £ Grmovškimi deželami in da su se sovjetske čete s tsh meja u-mafcnile v notranjost. Maršai Tito je odgovoril, dia so te vesti, ki jih je razširil Kominiformv popolnoma lažnive in izmišljene. Znano je, da te provokacije izvajajo keminformistične dežele. Kar se tiče sovjetskih čet, te niso niti bile na sami meji z Jugoslavijo. «Izjavii sem že v zvezi s tem. da so te vesti razširili zato, da bi Višinski imel potrebne «argumente« na bližnjem zasedanju glavne skupščine QZN.» Na vprašanje oj nedavnem- o. bisku ameriškega generala Collinsa v Jugoslaviji je maršal Tito izjavil, da so bili rezultati tega obiska zadovoljivi. Nato je odgovoril na vprašanje, kaj misli o vprašanju ponovile oborožitv« Nemčije. ((Menim, j« dejal maršal Tito, da je treba na vprašanje oborožitve Nemčije gledati v smislu novih prizadevanj za demokratizacijo v svetu in za- ohranitev miru. Nemčiji je treba nuditi možnost. da bi bila enakopravna. Ce se ji daje vsakršna drugačna ena-kc-oravncst. potem ji je treba d?ti tudi travico, da se obo. roži. Toda te«a ne smemo napačno razumeti in ji dati pravico, da St: ponovno miUtarizira in postane militaristična. Pravica do oborožitve it, v tesni zvezi z razvoiem demokratične Nemčije, Cs bi se ponovno raz. vijal fP5'zemi, bj jaz nasprotoval oborožitvi Nemčije.« V. zvezi z odnosi med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo je. maršal Tito izdavil, da so ti odnosi vedno boljši, in da vs« tesnejši EOSDodarski odnosi, če so goje tudi za politično sodelovanje v onih vprašanjih, ki se tičejo skupnh mteresov obeh dežel. Glede odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo je maršal Tito izjavil, da so precej dobri in da se še nadalje poglabljajo, ker se gospodarsko sodelovanje razvija v polni meri in na enakopravni podlagi. Vojnih ujetnikov je zelo malo, morda okrog deset, ki so bili obsojeni. Dejal je, da se izpuščajo postopoma tako nemški kakor avstrijski ujetniki in da bodo izpuščeni ne glede na to, da so državi storili ogromno škodo, oziroma ne glede na to, da gre pravzaprav za kriminalne krivce, ki so morali po domačih zakonih odgovarjati. Drugih vprašanj med obema državama ni. Jugoslavija se drži sprejetih sklepov pogodbe o Avstriji in Jugoslavija in Avstrija gledata, da na prijateljski način odstranjujeta vse tisto, kar bi lahko škodovalo dobrim odnosom med njima. * * « Podpredsednik zvezne vlade zunanji minister Edvard Kardelj, ki je danes z delom jugoslovanske delegacije odpotoval v Pariz na zasedanje glavne skupščine OZN, je izjavil pred cdhcdom y zvezi z bližnjimi razgovori o vprašanju STO: «Stališče, ki ga bo Jugoslavija zavzela v tem vprašanju, je odvisno predvsem od tega. kako se bo reševalo to tako važno nerešeno vprašanje iz jugo-slovansko-italijanskih odnosov. kot je vprašanje STO. Toda dane® je še prezgodaj, da bi vam mogel o tem kaj več povedati«. R. R. Italijansko lokalno časopisje posveča vy šariju ljudskega štetja dosti p.žn;e ter poudarja vedno in povsod, da bodo podatki tega kar najbolj obj k. tivni. točni in re nb.ni. Tudt župan je na zadmji občinski seji iz jami, da se vrši razdeljevat nje družinskih pol popolnoma v redu ter da ni b.ln v zvezi s tem nobenih pritožb. Da te izjave in zatrjevanja niso resnične, so dc/kaz vprašanja, ki smo jih prid drevi postavili Zavezniški vojaški upravi v našem časopisu. Na ta vprašanja, ki so za nas kot tudi za ostalo prebivalstvo in še prav posebno za pravilen potek ljudskega štetja izredne važnosti, nismo prejeli niti id ZVU, niti od ravnatelja urada, za ljudsko štetje nobenega odgovora aii pojasnila. Prav tako po ni'.mo tudi izvedeli, da bi bila ZVU kar koli ukrenila, da bi nadaljevanje diskriminacije v škodo sloven kega prebivalstva tukajšnjega ozemlja končna tudi prenehalo. Nasprotno! Izvedeli smo še za druge primere, ki kažejo, kakšnih načinov Se italijanski iredentisti poslužujejo za to, do bi izbrisali. sledeč fašistiinm teorijam, vsako sled o sloven-skem prebivalstvu na našem ozemlju. Zato postavljamo Zavezniški vojaški upravi še nekaj vpra>-sanj: Ali ji je znano, da »o uradniki razdeljevali slovenskim družinam pole s poitalijančenimi priimki, to se pravi s priimki, ki ne odgovarjajo tistim, zapisanim v osebnih izkaznicah? Kako na j te družine izpolnijo tfružinsli, polo, ki pravzaprav ni niti njihova to kako naj to polo ceilo podpišejo? In konično, ali sploh lahko sprejmejo posamezniki takšne pole, ki' ne nosijo njih pravega priimka? ITALIJANSKI SINDIKALNI ZAKON OMEJUJE STAVKOVNO PRAVICO Organizatorji stavk, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev zakona, bodo kazensko odgovorni - Industrijski monopoli nasprotujejo sprostitvi uvoza • Parrijeve izjave o potovanju na zborovanje za mir v Zagrebu (Od rta šega dopisnika) RIM, 31. — Vlada je parlamentu predložila dokončno besedilo zakona «o delovnem odnosu«, to je onega dela nove sindikalne zakonodaje, ki govori o uslužben-skih odnosih, o ko. lektivnih pogodbah, pravici stavke itd. Zakon priznava pravico stavke »amo v primeru sporov, ki se tičejo vprašanj v zvc.zi s kolektivno pogodbo, in to samo po predhodnem obvestilu, ki mora biti dano 48 ur prej, ln po neuspehu posredovanja. Za nekatere javne službe pa je treba stavko prijaviti teden dni prej. Zakon prepoveduje zasedbo tovarn, delavnic itd. med stavko. Organizatorji stavk, ki ne odgovarjajo pogojem zakona, ao kazensko odgovorni. Vlada je danes razpravljala 0 razširitvi italijanskega uvoza »z dežel Evropske plačilne zveze, s katerimi Ima Italija visoko aktivno plačilno bilanco, ker sistem italijanskih zaščitnih carin in drugih ukrepov, ki umetno omejujejo uvoz, ni dovoljeval Izenačenja uvoza z izvozom. Vlad« je sklenila določiti nekatere olajšave za uvoz iz dežel Evropske plačilne zveze, da se nenormalni položaj odpravi. Vprašainje povečanja italijan. skega uvoza se že nekaj dni pojavlja v časopisju; zanimivo je, da kaže večina listov iz Severne Italije, ki so bolj ali manj povezani z raznimi indu-atrijskimi monopoli, kaj malo navdušenja za povečanje uvoza. Očitno se industrije! bojijo, da bi večja svoboda v uvozu oiško. dovala njihove zares monopolistične pozicije, ki jim dovoljujejo diktiranje cen na italijanskem trgu. Pri tem se opažata dve vrsti opozicije: ena ospora-va trditev ministra za zunanjo trgovino La Malfe, da lahko nenaravni višek izvoza nad uvozom resno ogroža tudi obseg samega izvoza, druga pa — ki očitno izraža že stališče posameznih industrijskih panog — diskutira o vrstah blaga, ki bi prišlo v poštev za liberalizacijo uvoza. Nekateri z nekakim zadovoljstvom ugotavljajo, da La Malfa ni uspel v svojih namenih in da bo sprostitev uvoza mnogo manj obsežna kot je bilo prvotno določeno. Poleg tega je vlada s povečanjem kredita nakup državnih zalog od 100 miliard na 150 milijard praktično še obljubila, da bo sama absorbirala del uvoženega blaga in s tem zaščitila cene italijanskega blaga na notranjem trgu, ki bi ob popolni sprostitvi uvoza morale znatno pasti spričo nižjih cen na tujih tržiščih. Drugačno stališče zavzemajo do vprašanja listi iz Južne Italije, ki izražajo mnenje velikih aprarcev. Tako piše «Giomal*. di Naipoli*; da se Je izvoanikom posrečilo doseči »zares mon-struozne* zaščitne carim, kd skupno s prepovedmi uvoza preprečujejo kakršnemu koli tuje.mu blagu, da bi prišlo na italijanski trg«. To j-e politika pravega ropanja državne blagajne in verižndštvo na škodo italijanskih potrošnikov.« List nadaljuje, da je povsem logič- 1 no, da se y Italijo uvaža ino- zemsko blago v zamieno za italijansko blago, ki gre v inozemstvo, in izraža mnenje, da so «oblasti končno razumele, kako usodni utegnejo biti finančni in gospodarski sistemi ki jdh je u. vedel fašizem in jih je podedovala republika«. Prvič po dolgih letih je član vlade priznal nezaslišano napako in jo poskuša popraviti«. Hrup, ki je nastal okoli potovanj« senatorja Parrija na zagrebško zborovanje za mir — v skladu z mentaliteto številnih italijanskih političnih krogov, da namreč na svetu ni drugega, o čemer bi sP kjer koli dalo govoriti, kot Italija in Trst — Se i? vedno ni docela polegel. Parrijev razgovor z De Gaspe-rijem Je špekulacije t*> vrste samo še povečal. Dane« zvečer je Parri dal poluradni "agenciji ANSA izjavo, da je šel v Zagreb «kot privatna oseba in na lasitjno pobude-, brez kakršne koli naloge in poprejšnjih dogovorov«, da pa je ((izkoristil razgovore in stike, ki jih je nudila prilika«, da je «proučeval možnost normalizacije in izboljšanja jugoslovansko-italijanskih odnosov«. Dodal je, da po njegovem sporazum z Jugoslavijo ((koristi miru in osnovnim interesom obeh dežel in je edina pot, da se na način, ki je za nas najugodnejši, rešijo težka ozemeljska vprašanja«, Končno je ie enkrat zanikal, da bi ime. la vlada karkoli opraviti z njegovim potovanjem. A. P. Propaganda stane WILLIAMSBURG, 31 — Glavni ravnatelj Za mednarodna obvestila pri ameriškem zu. nanjem ministrstvu Thurman Barnard je izjavil, da Sovjeti izdajo vsako leto 1409 milijonov dolarjev za propagando. Od teh, naj bi izdali 928 milijonov dolarjev za propagandno službo (48 milijonov za vzgajanje pro. pagandistov, 400 milijonov za tiskin480milijonov za diieki.no propagando), Satelitsice države Pa imajo s propagando 481 milijonov stroškov. Samo v Fran. Ciji naj bi porabili 150 milijonov dolarjev na leto. Pred procesom proti Gomulki VAriSAVA, 31. - Poljski parlament je danes podvzel parlamentarno imuniteto bivšemu ministrskemu podpredsedniku in glavnemu tajniku KP Vladislavu Gomulki, zato da ga lahko spravijo pred sodišče. Prav tako so parlamentarno imuniteto odvzeli bivšemu namestniku ministra za obrambo Marjanu Spychalskemu, ki je bil za pričo na procesu proti raznim oficirjem v avgttstu t l. Obtoženci na tem procesu so obadva označili za «titoista». Kratke vesti TOKIO 31. — Kakor je javil radio Peking, so kitajske čete zasedle Lase 26. oktobra. Prednji oddelki kitajskih čet so prišli v tibetansko prestolnico že 9. septembra. PITTSBURG. 31. - Ravna-teli za ameriško idustrijsko mo bilizaeijioi Charles Wtlson ji*, izjavil, da ZDA proizvajajo v 13 tednih toliko jekla kakor Sovjetska zveza v enem letu. REVERSIDE (Kalifornija), 31 Vojaško transportno letalo tipa «C-47» je zadelo v gorovje v bližini Riversida. Policija javlia, da je 6 članov posadke mrtvih. JAMES WEBB o Massadaiihivlh raiiavnrih Na tiskovni konferenci ie Webb govoril tudi o Koreji in o obrambnem načrtu za Srednji vzhod - Se nobenega obvestila o Churchillovem obisku v VVashingtonu WASHINGTON, 31. . . m Ame. Iški državni podtajnik James vVebb je dlanes na tiskovni konferenci izjavil, da so nekoliko napredovali pri razgovorih med iranskim ministrskim predsednikom Mossadeghom in državnim departraamoin za določitev pogojev, v katerih bi se lahke obnovili angleštoo-iramski razgovori za uredlitev spora zaradi petroleja. Glede pogajanj za pre mdr j« na Koreji Je VVebb izjavil, da Je treba rešiti še Jttvilna in zapletena vprašanja, preden bodo po. gajanja lahko zaključena. Med temi vprašanji jt Webb navedel določitev vmesnega področja. Glede obrambnega načrta- za Srednji vzhod’ je Woibb izjavil, da vabilo državam tamkajšnjega področja za sodelovanje ne bo veljavno, dokler ne bodo pripravljeni tozadlevni dokoni ni načrti. Pripomnil je, da so hiild Sirija, Libanon. Irak, Sau. dova Arabija, Jordan in Izrael že obveščeni in da nameravajo štiri prizadete države; Velika Britanija, ZDA, Franclja in Turčija, uresničiti obrambni načrt za Srednji vzhod navzlic egiptovski odklonitvi sodelova. nja. Webb j* ptripomndl da koraki, ki so jih napravili pretekli teden pri šestih vladah Srednjega vzhoda, ne pomrnijo, da pričakujejo odgovor teh vlad. Glede govoric 0 bližnjem Churchillovem obisku v Wa-shdngtonu jt^ Webb zanikal ten. denciozme vesti, da mislijo uporabiti pri atomskih poizkusih v Nevadi' korejske in vietnamske vojn« ujetnike. I Ponavljamo, da so druž tiske pole, ki j.h razde.jujejo ti kane samo v italijanskem jeziku i (tiskali so jih celo v R.mu v državni tiskarni, da bi bile 1 es j popolnoma enake polem, k. jih 1 delijo ob priliki ljudskega štetja v Italiji) kl/ub temu, da živi na našem ozemlju tudi slovensko prebivalstvo, ki ima vso pravico do pol v svojem jeziku. Zaradi ogorčenih pro.e-stov slovenskega prebivalstva je Zavezniška vojaška uprava v zatnj:m hipu izdala nav dila glede izpolni ve P-i tudi v slo. venskem jeziku seveda pa »e ni potrudila da bo o tem svojem ukrepu pravočasno opozorila tudi prebivalstvo, ki še prav posebno prve dni razd ljevanja pol o tem še ničerar ni vedelo, prav tako pa tudi ni bilo pra-vo$asno obvešieno. da lahko pole izpolni tudi v slovenskem jeziku. Toda prav v zvezi s tem je priilo še do drugih krmplika-cij, katerih posledice gredo zopet na škodo interesov tuJca > njega slcrvenskega prebivalstva. Uradniki namreč, ki delijo družinske pole in katerih š ev la še sedaj točno ne vemo, so skoraj vsi Italijani in jih je baje le nekaj, ki obvladajo slovenščino. Ker so na družinskih po. lah tudi zelo kom lici) ana vprašanja, predvidevajo uradniki sami, da jih verjetno dim tretjini prebivalcev ne bo izpolnilo točno (v Italiji j h pri zadnjem ljudskem štetju ni izpolnilo pravilno 90 odst.), zato bo vefi ali mn n j potrebna tudi njihova pomoč. Kako bodo torej ti umdniki, h' ne obvladajo slovenščine dali po as-nila in navodila in v mnogih primerih pomagali celo izpolni, ti pole, če slovenščine ne obvladajo? Kako bodo ivoje delo opravili uradniki v vaseh, kt spadajo v tržaško občino kot na. primer na Proselcu, Konto-velu in Opč nah, ko se je pa vendar ilkazal-o, da ne znajo slovenski, a prebivalstvo /t tam vse slivensko? Verjetno bodo ti uradniki skušali slovenske. družine prepričati, da izpolnijo pole v ital.jansk m jeziku češ: «saj je v eero« itd. Zakaj torej ZVU ni ugodila na. ši zahtevi, da bi b ij med in-od-niki tudi Slovenci, če je ie b 1 njen namen, da se ljudsko š et-je v redu in p>ste o izve .? Ker se lokaln^, časopisje kot tudi župan in drugi zelo zijanja jo v naše. izjave o nepravilnostih pri razdeljevanju pol, naštevamo nekaj primerov. V Barkovljah. Greti in Rojanu so pričeli deliti drui nske pole (seveda z italijanskimi navedi-U). še preden so ljudje sploh vedeli, da I hko zaht:vaj0 t' di slovenska navodila ter da lahko pole tudi v slovenščini izpolnijo. Ko so ljudje za ta navodila izvedeli, so j.h seveda vse bolj to zahtevali. Sledeč navodilom, ki so jih po vs j verjetnosti prejeli od iredentistov, so uradniki v ne: tet ih pr.me ih odgovorili da teh navodil ni-majo, ali pa so se izgovarjali, da so jih premclo prejeli. Dalje: v centru me ta je uradnik vprašal ženo, ki je zahtevala navodila v slovenskem jeziku, če n« zna njen mož italijanski ter ji je navodili dal šele, ko se je prepričal, da ona vztraja odločna pri svoji zahtevi. v V drugih okrajih mesta kjer živi precej slovenskih družin, so se uradniki izgovarjali, da navodil v slovenščini spldh niso prejeli, drugod so rekli, da so jih že oddali ali pa celo, da so jih premalo dob li. Pri neki družini v Ul. Com-merciale, ki je zahtevala, navodila v slovenskem jez ku, je uradnik hotel ved:ti kakšni politični stranki pripada! Na odločno zahtevo družinskega poglavarja je nato le privlekel na dan navodilo v slovenščini. Ista diy.žina je prejela polo s poitalijančenim imenom. Vemo tudi za več primerov, ko je uradnik iz j vil, da je prejel za ves okraj komaj tri do 5 navodil v slovenskem jeziku, medtem ko prebiva v ’s‘em precejšnje število slovenskih aruzm. Na vprašanje, kako to, da jo navodil v slovenskem jcz lcu tako malo, so nek-terl uradniki pojasnili, da so b la ta ti fca. na na našem ozemlju, medtem ko so prišle, d užlnske pole in italijanska navodVa iz ItaHje. Pa tudi tak!h p imerov je nešteto, da se je uradnik izgovarjal, češ da slovenskih navodil nima več, o jih takoj »najdp», čim stranka zahteva naj jih naknadno prinese. Ali lahko po vseh navedenih primerih pridemo do zaključka, da bo ljudsko štetje res po. polnoma objekttvn0 in poj -no uvedeno? Ali lahko torej ver. jamemo uradnim iz-avam da se razdeljevanj pol vrši pepel-notna pravilno? Zakaj Zavezniška vc~aška u. Proua na vse t0 molči ter ne ukrene ničesar, da bi prepmči. la ponavljanj pedobnih prime- r°V? ka*efo v vse prej,osni uZihJ£2lLZn kakšen je namen italijanskih šovi isiov? C e j* že prjdDideno. da lahko prejme vsakdo navodila bodisi v slovenskem kot v italijanskem jeziku ter da lahko tudi pole izpolni v enem ali drugem jeziku, potem, nie vemo, zakaj Zl U ne prepreči špekulacij uradnikov. ki najdejo vse mogoče izgovore, preden eia jo navodNo o slcrvenskem jeziku in ki delijo pole celoi s poitalijančenimi im,e ni?, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 1. novembra 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, četrtek 1. novembra Dan žrtev nacifašizma Sonce vzide ob 6.43, zatone ob 16.54. Dolžina dneva 10.11. Lona vzide ob 8.18, zatone ob 17.36. Jutri petek, 2. novembra Verne duše, Zdanila Prvi november dan žrtev Minila so že leta, odkar sta fašizem in nacizem pokosila zadnje svoje žrtve, vendar je zemlja na njihovih grobovih še sveža, kakor je svež spomin nanje, ki so žrtvovali v težki borbi svoje življenje. Kako bi mogla pozabiti mati na sina, otroka, ki ga je nosila pod svojim srcem, ga rodila im vzgojila, da je »postal fant, ki bi gore premikal?« Kako bi mogla pozabiti na hčer, ki jo je hranila s svojim mlekom, da je zrasla v nežno, ljubeznivo dekle, ki je uganilo vsako njeno misel, ustreglo S _PRVE_ SfJE OSREDNJEGA ODBORA ZA N0V01ETN0 JELKO 1 Okrajni in krajevni odbori pred veliko nalogo Mati padlega partizana s Proseka nabira cvetje za grobove padlih borcev. njeni, še tako rahli želji, ki je še niti izgovorila ni? Kako bi mogla žena pozabiti moža, s katerim sta kovala tako svetle načrte za življenje, za otroke, moža; ki ji je bii v oporo in ki je brez njega kot veja, ki se upogiba in ječi v vetru? Kako bi ne mogel misliti vedno na svojo življenjsko družico mož, ki jo je izgubil na tako krut način? Kdo bo otrokom oče, kdo mati, tako ljubeča, skrbna in nesebična, če pa sta izkrvavela pod fašističnim orožjem? V domu zeva od dne do dne večja praznina, kdo jo bo izpolnil? Kako bi mogel narod pozabiti na tolike številne sinove in hčere, ki niso mislili na svoje lastno življenje, temveč le na skupnost in za skupnost tudi padli? Kako bi mogli mi na tem majhnem ozemlju pozabiti na vse mučilnice, kjer so streljali, obešali in žgali na stotine borcev in bork za svobodo? To naše majhno ozemlje, nar pojeno s toliko krvjo! Spomeniki po vaseh, na tržaškem pokopališču — simboli naše volje, našega odpora, naš ponos! Vam, ki so postavljeni, globoka hvaležnost nas vseh in obenem obljuba; Čuvali jih bomo kot sveto izročilo iz roda v rod, se borili, da ne bodo novi krvniki dvignili orožja nad naše ljudstvo, da ne bo več žalostnih mater, mladih, zapuščenih vdov, nebogljenih sirot. Vašemu spominu, junaki, večna slava ! Klofuta kamorašem v stanovanjskem vprašanju ZVU je izdala v zvezi z raznimi vestmi v tisku izjavo o njenem načrtu za nujno pot etnij stanovanja pri Sv. Ani. Gre za 336 stanovanj, ki jih je in jih ZVU sama dodeluje, upoštevajoč nasvete raznih U' tonov. To je seveda razburilo tržaške kamoriste, V poročilu ZVU najprej pojasnjuje, kako je prišlo do pobude za zidanje nujnih vtanovanj in kako so se s tem strinjali tudi tržaški žunan, predsednik cone in drugi, ki pa se sedaj pritožujejo in kričijo. ZVU je da'a v ta namen na razpolago 200 milijonov kredita. Pcročilo pravi da so se takrat tudi vsi (torej tudi župan) strinjali, da ne bo nobena krivina, če od dodeljevanja teh stanovanj izločijo esule, ker je predsedstvo cone dobilo neposredno na razpolago drugih 2SO milijonov lir za zidanje stanovanjskih hij izključno zanje. (S tem kreditom dokončujejo sedaj 84 stana, vanj za esule pred Skednjem, v Ul. Baiamonti). Seveda tržaški kamorašj s tem niso zadovoljni, ker bi. kot kaže, dali radi prav vsa stanovanja esu-lom in ker je neposredno dodeljevanje stanovanj po ZVU nekak dokaz njenega nezaupanja do tržaške občine in drugih šovinističnih ustanov. Omenjena stanovanja bodo takole razdelili: 75 sodno delo-žiranim, 91 družinam, ki bodo morale zapustiti stanovanja v kratkem na podlagi sodnega odloka, 104 družinam, ki sedaj živijo v nevarnih hišah. 66 družinam, ki živijo v razmerah, ki so neprimene za človeška bivališča. Končno poudarja poročilo, da občina ni hotela sprejeti predloga ZVU, da bj ustanovili osrednji odbor, kjer bi zapisoval) vse prošnje kakor tudi to kaj so v vsakem posameznem primeru storili. Na podlagi takega seznama b! odpravili dvoino delp [n olajšali pravičneje dodeljevanje stanovanj. Sovinlstj pa s tem s'veda niso zadovoljni in hi rod) ker sami odločali o vsem. P-av zato 3e to ooročilo prava klofuta zanje ZVU ie končno v^al enkrat pokazala, da zne stopiti na prste Prevelikim k-mora-Ikim apetitom Sicer Pa tudi tfepa kura kakšenkrat zrno najel«, Na iniciativo Podpornega društva se je sestal snoči osrednji odlbor za novoletno -jelko, katerega sestavljajo poleg nekaterih odbornikov Podpornega društva še zastopniki raznih organizacij, podjetij, tiska itd.. Sejo je vodil dr. Anton Da-nev, ki je v uvodu poudaril pomen novoletne jelke. Ta obdaritev vseh otrok ne glede na narodnost in politično prepričanje njihovih staršev mora zajeti čim širši krog. Cim več posameznikov in organizacij oz. društev mora sodelovati pri pripravah, da bo obdaritev najbolje uspela. V prid novoletne jelke naj prosvetna društva prirede kulturne večere, kar bo pomenilo dvojni uspeh: sredstva za obdaritev otrok, poleg tega pa bo aktivnost društva imela sama po sebi prosvetni pomen. Osrednji odbor za novoletno jelko bo prosil za sodelovanje tudi SNG; kot prejšnja leta upa, da člani SNG tudi letos ne bodo odrekli svojega sodelovanja pri tej obširni socialni akciji. Osrednji odbor je izbral iz svoje srede tajništvo, ki bo vodilo vse priprave, vendar pa bo letošnje organizacijsko delo slonelo predvsem na okrajih ter krajevnih odiborih. Cim bolj bodo posamezni okraji oz. tereni delali, tem več bodo imeli sredstev za obdaritev. Seve- dil svojo pomoč. Stopil je že v stik z odgovornimi na jugoslovanskem področju STO, cd koder bo dobil knjige, ki so že lani tako razveselile otroke, preskrbel pa bo tudi jelke. Nekateri zastopniki okrajev so n«, seji poročali, da so že pripravili sestanke okrajnih odborov, ki bodo takoj začeli z delom. Casa je na prvi pogled sicer še veliko pred nami do konca leta, vendar pa nikakor ne toliko, da hi z delom odlašali. Treba je začeti čim prej, da bedo odbori, v katere bo pritegnjen širok krog ljudi, u-speli pravočasno opraviti veliko nalogo, ki jih čaka. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da bodo obdarjeni otroci od 3. do 12. leta starosti. Darila bedo tudi letos dvojne vrste. Bodo običajna standard darila, za. sirote, otroke padlih borcev in za zelo potrebne pa bodo darila bogatejša. Cšjbor je tudi Sklenil, da bo apeliral na vse prosvetne ustanove, da prirede prosvetne večere v korist novoletne jelke, da bo tako nabranega čim več denarja. Pripravlja tudi posebne nabiralne bloke, s katerimi bodo člani okrajnih in krajevnih odborov obiskali vse ljudi brez izjeme. Obrnili se bodo na dobra srca. da bi po svojih močeh darovala za naše naj- da bo osrednji odbor krajev- mlajše in tako prispevala k u-mm m okrajnim odborom nu-1 spehu otroškega praznika. „Teden za našega dijaka" BO OD 3. DO 11. NOVEMBRA. VSI ZAVEDNI SLOVENCI SE BODO V TEM TEDNU SPOMNILI (DIJAŠKE MATICE«, DA JI OMOGOČIJO NADALJEVATI NJENO PLEMENITO DELO. Priprave za „Teden za našega dijaka1' so v polnem teku. Odbor »Dijaške Matice« je vsem poverjenikom poslal navodila z nabi-1 ralnimi polami. Dolžnost vseh poverjenikov je, da se še te dni podrobno pogovorijo s svojimi sodelavci. V akcijo naj pritegnejo tudi slovenske srednješolce in viso-košolce. Zbiranje se začne že v soboto 3. novembra in traja do vključno 11. novembra 1951. Vsi poverjeniki in nabiralci naj upoštevajo te datume, da se «Teden» ne bo razvlekel v mesec. Prizadevamo si, da bo mogoče že v tednu po 11. novembru 1951 zaključiti obračun akcije. Vsi zavedni Slovenci cenijo delo »Dijaške Matice«, zato bo vsak prispeval aktivno svoj delež k uspehu akcije v «Tednu za našega dijaka«. Seja občinskega sveta v Miljahz reorganizacijo «tac» dokaz kominformovske nedoslednostiso odpadl^vsf za njeno obratovanje SLAVA PADLEMU BORISI Jo&ip Narodna in študijska knjižnica v TRSTU prireja ciklus predavanj iz slovenske umetnosti in znanosti: Prvo predavanje: V PONEDELJEK 5. XI. 1951 V DVORANI SHPZ, UL. ROMA 15, II. NADSTR. OB 20.30 Predaval bo univ. prof. dr. FRANCE STELE: »UMETNOST SREDNJEGA VEKA NA SLOVENSKEM«. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Vabila se dobijo v Narodni in študijski knjižnici v Ul. Geppa 9 med 8. in 20. uro. Na predavanje s0 vabljeni vsi ljubitelji slovenske umetnosti in znanosti, zlasti slovenski vi-sokošolci in dijaki višjih srednjih šol. IZPRED KAZENSKIH SODIŠČ Hupčije s črnimi jajci v prahu V dobi, ko skuša znanost spremeniti v praktičnejšo obliko malone vsa redilnejša živila in se ji je to že odlično posrečilo na pr. z mlekom in ja-jči* sta se 28-letni Giovanni Fran-chini in 41-letni Alessio Plani domislila, da bi ne bilo napačno to iznajdbo uporabiti na način. kakor je doslej še nihče ni izkoristil. Menila sta; prah je prah. najsibo bel ali čm, in če gre beli in rumeni prah tako dobro v denar, zakaj bi se po enaki ceni ne prodajalo tudi črnega. Ko sta ob koncu takšnega razmišljanja zvedela še. da se za rumen prah, ki predstavlja posušena jajca, posebej zanima Tržaška tovarna testenin, sta se brž ogledala za primernimi praznimi sodi, v katerih se te vrste blago običajno prevaža in ki nosijo originalne angleške napise. Iztaknila sta jih nekaj pri tukajšnjem odboru ameriških katoličanov, jih odkupila in ko sta jih pri nekem zakotnem oglarju napolnila s premogovim prahom, se je Fran-ch mi odpravil v tovarno testenin. S seboj je vzel enega izmed sodov ter ponudil blago direktorju tovarne. V dobri veri, da kupuje jajca v prahu je direktor takoj pristal na kupčijo, plačal za sod 39.500 lir ter se povrh še priporočil Fran-chiniju, češ naj se Je še oglasi s podobnimi ponudbami. Kdo bi se bil mogel takšnega priporočila bolj razveseliti kakor Framchini, ki je brž skočil še po ostale tri sodčke in jih pripeljal v tovarno. Na nesrečo pa so v tovarni med tem časom odprli sod in čim se je Franchini vmil. je zvedel, da si s črnim prahom ne morejo kdo ve kaj pomagati pri izdelavi testenin, ker bi tovarna s tem izgubila vse odjemalce. Vmes se je vtaknila še policija in tako sta Franchini in njegov sodelavec bila primorana donosno kupčijo s črnimi jajci v prahu likvidirati. Pred sodiščem je le Plani nekaj stokal, da mu sleparija ni bila znana, medtem ko je Franchini dejanje priznal. Franchini je bil obsojen na 9 mesecev in 27 dni zapora ter na plačilo 14.850 lir globe, Plani pa na 3 mesece zapora in 450.000 lir denarne kazni. Sodil je okrajni sodnik Li-gabue, zagovarjal odiv. V. Bologna. Prispevajte za KULTURNI DOM Sinoči je bila v Miljah, kot po ostalih občinah, izredna seja občinskega sveta. Na seji so v glavnem razpravljali o od-goditvi volitev. Kominformisti so predložili in odobrili protestno resolucijo na ZVU z zahtevo. da se volitve čimprej izvedejo. Kakor po navadi so izrabili to priložnost skoraj pozabili pa so na volitve in se razkričali o Vidalijevem barantanju in znova izlili svoj žolč proti Jugoslaviji. Proti resoluciji so glasovali predstavnici drugih italijanskih skupin; demokristjani, socialisti in republikanci. Po resoluciji so izvolili novo volilno komisijo, ki jo sestavljajo Postogna Giovanni, Rumen Giuseppe,, Crevatim Er-manno in Po-stogna Amelia. namestniki pa so Primosi Giovanni. Santalese Ricciotti; De Mar-cbi Mario in Robba Eietro. * * * Včeraj je «Unita» pisala o doslednosti kominloimistov v vprašanju občinskih svetov. Le v čem so ti ponarejevalci vsega dosledni? Doslednost in vztrajnost jim moramo priznati le v potvarjanju in laganju in seveda v blatenju Jugoslavije- V tem jih še italijanski šovinisti ne morejo prekositi. Kominformisti so bili v resnici tako nedosledni, da so po eni strani sicer hinavsko protestirali proti odgoditvi volitev, po drugi pa šli v tržaški občinski svet ter s tem prisilili tudi druge opozicijske skupine, da niso mogle ravnati drugače. S tem da sq odbili predlog drugih skupin, da bi se vsa opozicija vzdržala občinskih sej, so dejansko podprli demokrščan-sko večino in še enkrat pokazali. da popolnoma velja trdi- iiiiiilttiiiiiiiitiiiini . Smola pismonoše Ulica Rigu-tti je zelo tesna in se vije med nizkimi hišami, ki ovirajo pregled. Po tej ulici je zgedaj zjutraj drvel s svojim kolesom 36-letni pismonoša Salvatore Surace iz UL Ber-gamasco, ki je imel nujen o-pravek in je zaradi tega precej hitel. Imel pa je smoio. kajti naenkrat je zletel s kolesa in priletel na tla. Očividci so mu takoj priskočili na pomoč, ustavili peki osebni avto, ki je ponesrečenega pismonošo odpeljal naravnost v bolnico. Zdravniki so mu nudili pomoč in mu razkužili precejšnjo rano nad levim očesom, na ličnici in u-darec na kolku ter so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Verjetno bo mož okreval v o dneh. 12 ISTRSKEGA OKROŽJA Pomen odloka o stanarinah Veliko se zadnje čase piše v Trstu o novem odloku, ki je bil izdan v korist stanovanjskih poslopij y Istrskem okrožju. Kako je z zadevo, j,, najbolj razvidno iz številk, ki jih bomo v naslednjem navedli. Popolno, ma naravno je, da se ob vsako dobro in novo stvar zaganjajo vsj tisti, ki jim ni prav, da se Pri nas tako skrbi za delovno ljudstvo. Odlok, o katerem je govora, je bil zelo potreben, ker gre za stanovanjsko vprašanje, k: je velikega pomena v današnjem življenju delavcev, ki imajo vso pravico do primernih stanovanjskih prostorov. Vprašanje vzdrževanja stanovanjskih hiš je danes eno izmed najbolj nujnih, ki čakajo rešitve. Lansko leto v oktobru je bil po vseh večjih središčih okrožju izveden preglej stanovanjskih poslopij. Izid tega pregleda je pokazal, da od 6735 stanovanjskih poslopi) 3147 potrebuje manjših popravil in 1378 večjih in nujnejših popravil. Od kje tako stanje, se bo marsikdo vprašal? Prav gotovo ne zaradi ljudske oblasti, ki je tu šele od leta 1945. Vedno se moramo ob takih ugotovitvah obrniti nazai na dolgoletno do. bo zatiranja in izkoriščanja delovnega ljudstva, ki n-i moglo samo izboljšati takega stanja. Kako je pa z vprašanjem lastnikov poslopij, vemo vsi Ljud. ska oblast je že v začetku tega leta izdala odlok o vzdrževanju stanovanjskih poslopij. Lastniki in upravitelji pa so se ob trm pritoževali, da so najemnine prenizke in da nimajo potrebnih denarnih sredstev. Deloma so imeli prav. ker je od 9756 stanovanj bilo 6785 prištetih za stanovanja nižje kategorije in so najemniki plačevali le 100 dinarjev n, mesec, medtem ko je bilo 2535 stanovanj z najemnino od 100 do 200 din mesečno. Naravno, da ie tako stanj* vipli-vaol na vzdrževanje stanovanj ki so bila vse prej kot udobna stanovanja. Zadnja okrožna skupščina ie odobrila odlok, ki izponolnjuje nreišniega. Ta cčHofc določa u-»tanovitev amortizaci.Krega Ion da za stanovania, ki bo služil izključno za popravilo jn vzdr-ž*vanje stamnvanbkih hiš. Lastniki in upravitelji stanovanj bodo imeli tako na razpolago potrebna denarna sredstva. Za nujna se štejejo popra- vila strehe, zunanje in notranje obnove ometa, popravilo stopnic, oken, vrat itd. Odgovorni organ; ljudske oblasti lahko oprostijo lastnika poslopja od izročitve 70 odst. prejete najemnine, če diobr0 vzdržuje stanovanja. Ta ugodnost na takoj preneha, če se lastnik ne dtrži, kot zahteva odlok. Odgovorni organ ljudske oblasti lahko določi popravila večjega obsega tudi proti volji lastnika ali upravnika. Gene na koprskem trgu Zadnje čase je koprski zele-njadni in živilski trg kar diobr0 založen. Gospodinje dobijo vsega, kar potrebujejo za kuhinjo in tud!i za priboljške. Lepa jabolka so po 35 din kg odi 30 do 40 din, krompir po 22 din, paprika po 18 din, mandeljni po 200 din, kaki po 32 din za kg. Prekajena svinjina se je pocenila zadnje čase za 80 din pri kg in jo prodajajo po 360 din kg, medtem ko je bila še pred dobrim mesecem 440 din kg. Volovsko meso je po 180 din kg, telečje pa po 220. Po mestnih trgovinah je na razpolago tudi med, ki ie prišel iz Jugoslavije. Prodajajo ga po 420 din za kg. Po vseh trgovinah jestvin se dobi tudi odlično čajno pecivo po 350 do 380 din za kg. Te dni pričakujem,, še prihod svežega prašičjega mesa. Za naše kmečke delovne zadruge Danes 1. novembra bodo dani v promet stimulacijski boni za kmečke delovne zadruge, ki s svojo intervencijo na tržišču pripomorejo k znižanju cen kmetijskih pridelkov. Kmečke delovne zadruge bodo prejemale za blago, prodano direktno na tržišču 30 odstotkov bonov. S temi boni, Id jih bodo izplačevali tudi za avgust, september in oktober, bodo lahko zadruge kupovale industrijske izdelke s 65-odstotnim popustom. * * • Člani splošnih kmetijskih zadrug, ki jih je v Istrskem » krožju 35, sprejemajo tv dni na izrednih občnih zborih nova pravila. Ta nova pravila kmetijskih za/drug so prilagojena odlokom o kmetijskih zadrugah, ki jih je sprejela skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora na svojem zasedanju v avgustu letošnjega leta. Izredni občni zbori kmetijskih zadrug se vršijo kot priprava za okrajno skupščino Zadlružne poslovne zveze, ki bo sredi novembra v Kopru. Tatovi na zatožni klopi okrajmim 5^ diščem v Kopiru se bodo morali zagovarja/ti v teh dneh Marce Ho Vatovec, Claudiio C or da, Fausto Furlanič, Renato Mar or in, Egi. ^tožena taitvine na skodlo Emalijie. Kofol v Valira-riniu. družba je v noči 26. avgusta letos ria povratku iz s"°fU. kjer je bil ples, napravila načrt »pojedine pri Trimal-hijomu« v malem. Ko so šli mi mo kokošnjaka Kofolove, se jim Je vzbudila želja po kokošji pečenki. Od besed so prešli na dejanja in odnesli iz kokošnjaka dv^ kokoši. Lepo so jih pripravili in se prag- P° domače pogostili z njima, To p® še ni bilo dovolj mladim pojedhikom. Zaželeli so si se mehkega zajčjega mesa. Za to sta poskrbela Vatovec in Clau-dio Corda, ki sta v hlevu Pa-stjualeja Kozlana »kupila« tri domače zajce. Tako bi bila gostija res popolna, če.... Vsaka stvar ima svoj konec, klobasa pa dVa in je imela tudi ta pojedina dva. Drugi bo pred okrajnim ljudskim sodiščem, kjer bodo morali pojednjfcj raztolmačiti vzroke velikega teka. Kako bo ljudsko sodišče vzelo vso zadevo, bon:o poročali prihodnjič. * * * Te dni bo razprava predi istim sodiščem tudi proti Elmi liju Furlaniču, brez stalnega bivališča. sedai zaposlenemu na rižanski cesti, obdolženega tatvine. in Marij,- Gasič iz Dekanov. Furlanič je ž< star znanec sodišča, ker je že bil kaznovan zaradi tatvin. Sedaj sp bo moral zagovarjati zaradi tatvine dveh odej in dtveh rjuh, ki jih ie vrel v stanovanjski baraki, delavcev «Slovani la ceste« v vredkosti nad 3000 d>nar'ev. Te ie Dot*m prodal Gsslčevi Polec Francu Matjanu en par hlač. ki so jih ob- preiskavi našli pri Furlaniču, Pri mViš^vanju ,ie Furlani* priznal dejanje, medtem ko Gajičev, zanika in nravi. da ni vedela, da je bilo blago ukradeno, Tudti ta zadeva se bo razčisti la pred sodiščem. Mesarjeva neprevidnost Kljub temu da je 16-letni mesarski pomočnik Rimaldo Dari-ni iz UL. deliTstria 174 že večkrat rabil mesarski nož pri svojem poslu in je imel že majhno prakso, je imeli včeraj smolo in se je med delom v mesnici št. 6 Delavskih zadrug ranil v levo roko. Sam je odšel v bolnico, vendar so mu zdravniki zavezali rano in mu priporočili 6-dnevmi počitek, nakar so ga poslali domov. Padec v delavnici Med delom v kovaški delavnici Tržaškega arzenala je 41-letni kovač Mariano Zudich iz Ratto detla Pileria 16 včeraj okoli 13. ure nesrečno padel na neko ogrodje, pri čemer se je ranil na zatilniku. Sam se ni dobro spominjal, kaj se mu je zgodilo in kako je prišlo do nezgode. Zdravniki so ga spre^ jeli na I. kirurškem oddelku, kjer bo mož moral ostati najbrž 7 do 10, dni če bo šlo vse po sreči seveda. ' Nevarni zaboji Nekako ob pol treh popoldne se je javil v bolnici 24-letni Silvan Žagar doma iz Bazovice 11. ki je zaposlen v angleškem avtoparku na Montebei-skem trgu. Mladeniču so zdravniki razkužili in obvezali rano na mezincu leve roke in ga odposlali domov, kjer se bo moral sam približno 7 dni zdraviti. Žagar je izjavil, da se je ranil s pločevinastim robom nekega zaboja, katerega je hotel dvigniti. tev o enotni fronti cd Vidalija do Santina. Ce pa so imeli že v Trstu izgovor, da bi demokrščani u-pravljali občino tudi brez in navkljub opoziciji, pa ta izgovor za Milje, Zgonik in Dolino ne drži, saj imajo oni v teh občinah večino. Toda prav v Miljah so pokazali svojo nedoslednost. Tam bi z odločnim nastopom lahko odklonili sklicanje občinskega sveta, saj imajo oni škarje in platno v rokah. Tega pa niso storili ter tako ponovno dokazali vsem, da so veliki demagogi in da so zanje besede eno, dejanja pa drugo. Zato so vse besede o nekaki doslednosti le varanje njihovih pristašev in poskus varanja javnega mnenja sploh, ki pa .jim prav ničesar več ne verjame. Ze precej časa je preteklo od ustanovitve nove letalske družbe «Trieste Airways Company». Prav tako je preteklo precej časa, odkar je družba zaprosila ZVU za potrebno dovoljenje. V teh dneh se ie družba reorganizirala. Odstopil je predsednik Thomas Hold Lloyd. Italijanski letalski kodeks namreč zahteva, da imajo vse letalske družbe najmanj 2/3 članov upravnega odbora italijanskih državljanov. S to lepo gesto bivšega predsednika je odstranjena zadnja formalna ovira za ustanovitev družbe, ker so sedaj vsi člani italijanski državljani. Ne ve se še točno, kdo b0 novi predsednik. Podpredsednik bp kap. pilot Injat Zgardely, direktor comm. Biucchi in svetovalec ing. Ferrari. Pristaniški promet se je v septembru v primeri z lanskim povečal Najnovejša publikacija »Zbor. nice za trgovino industrijo in kmetijstvo« objavlja podatke o septembrskem prometu Trsta. 2e na prvi poglej je viden močan porast prometa v primerjavi z lanskim septembrom. Letos so namreč prepeljali v tem mesecu vsega skupaj 4.534.018 stotov blaga, lani pa 4.086.585 stotov. Večino blaga so piepeljali po morju 2.587.062 stotov in nekaj manj p0 železnici 1.946.956 stotov. Se vedno obstaja nesorazmerje med prihodi in odhodi. Pripeljali so 2.618.693 stotov, odpeljali pa 1.852.325 stotov, tako da znašajo prihodi 59 odst. celotnega prometa, odhodi pa 41 odst. To razmerje Je brez dvoma mnogo ugodnejše, kot ono iz 1938 leta, ko je bilo 62 odst. prihodov in 38 odst. odhodov. Prav tako nam kaže ugodno sliko obseg prometa prvih treh tromesečij tega leta. V prvih devetih mesecih so prepeljali vsega skupaj 48.601.453 stotov blaga, lani 45.408. 642 stota in 1938. leta 38.421.057 stotov. Ce upoštevamo isto obdobje v odstotkih v primerjavi z letom 1938., (to se pravi, da vzamemo promet 1938 leta za enak 1Q0) cobimo za prvih devet mesecev letos 126,50 odst. Od tega povečanja odpade na železniški promet 149.08 odst. in na pomorski promet 113.41 odst. Struktura pomorskega prometa po državah se ni bistveno izpremenila. Se vedno so na prvem mestu ZDA s 1.230.827 stoti, na drugem Sirija in Libanon s 384.110 stoti in na tretjem je Italija s 278.025 stoti. Četrto mesto (zadnje, ki zaznamuje večjo številko) zavzema Argentina s 106.950 stoti. Obseg železniškega prometa je tud'; že tradicionalno razdeljen. V avgustu je za najvažnejše države bil naslednji: Avstrija 1.353.954stotov, Italija 266.457 stotov, Nemčija 137.068 stotov, Jugoslavija 86.148 stotov in CSR 36.296 stotov. Manjši, pa še vedno znaten ie še promet Madžarske in Tržaškega ozemlja samega. Od skupnih 4,5 milijonov stotov prepeljanega, blaga odpade kar 37 odst. ali 1,7 milijonov stotov na premog in ostale rude (pred vojno 4 odst. in lani 8 odst.), samo 26 odst. odpade na razno blago, s katerim ima pristanišče največ zaslužka (lani 36 odst. in 1938 leta. 39 odst.), prav tako se je relativno in absolutno zmanjšal prevoz surovega zemeljskega olja, ki zavzema sedaj samo 13 0det. celotnega prometa (lani 18 odst., pred vojno 19 odst.). Lesa so v letošnjem1 septembru prepeljali precej manj kot lani in zavzema .same 7 odst. prometa liani 2Q odst., pred vojno 3 odst.). Najmočnejši je bil tudi v tem mesecu, kot običajno, promet z Avstrijci. Pri njihovih prihodih je na prvem mestu les in amonijakov nitrat poleg tega tudi precej papirja, celuloze, rud in železa. Uvozila pa je Avstrija največ žita, koruze in premoga. Glasilo civilne policije Te dni je izšla 44: številka glasila civilne policije «Odmev», ki izhaja že četrto leto. Glasilo je bogato ilustrirano in vsebuje večinoma članke policijskih agentov. Med drugim je dolg članek o delovanju policije, dalje opis ene najvažnejših in najmodernejših naprav tukajšnje policije tako imenovano «HQ Controls, to je sprejemni in oddajni radijski odsek. Ne manjkajo niti čestitke novoporočencem in rojstva ter smrti v družinah policijskih agentov. Humor v besedah in slikah iz življenja policije pa zaključuje to glasilo. S to reorganizacijo je odpadla zadnja ovira, da izda ZVU družbi potrebno dovoljenje. Želeti Di bilo, da ga izda čimprej. Nova družba bQ ogromno koristila celotnemu gospodarstvu Trsta, ker bo nudila vsem. poslovnim ljudem hitro zvezo z najvažnejšimi središči tržaškega zaledja. Poleg tega bo prispevala tudi precejšnje vsote davkov v tržaški proračun. Obenem b0 družba dala stalno in to dobro zaposlitev kakim 50 uradnikom in 150 članom tehničnega osebja. Z graditvijo novega letališča, ki ga misli graditi na Proseku, pa bo dobilo kakih tisoč brezposelnih vsaj za nekaj časa delo. Pray zaradi teh tako očitnih koristi, ki jih bo ustanovitev nove letalske družbe prinesla, lahko pričakujemo, da bo ZVU v kratkem izdala potrebno dovoljenje in da ni več daleč dan ko bomo videli pristajati potniška letala tudi na Tržaškem ozemlju. DIJAKI POZOR! Dijaki, ki so se prijavili za izlet v Sežano, naj se zberejo na Opčinah pri tramvajski postaji ob 8.30 uri. Urnik trgovin ob praznikih Danes 1. novembra (Vsi sveti): Vse trgovine, vključno brivnice, česalnice in fotografski študiji bodo odprte do 13. ure z izjemo za cvetličarne, ki bodo odprte do 20. ure. Sobota 3. novembra (sv. Just): Prodajalne oblačil, raznega blaga in drogerije bodo zaprte ves dan; trgovine jestvin, cvetličarne, fotografski študiji, brivnice in česalnice bodo odprte do 13. ure. Nedelja 4. novembra (državni praznik): Vse trgovine bodo zaprte razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure. Prodajalne rib in cvetličarne bodo odprte od 8. do 12. ure. STRELSKE VAJE Ob spodaj navedenih dnevih in času bodo strelske vaje na naslednjih streliščih: Bazoviško strelišče: od 7. do 18. od 5. do 10. novembra 1951. Opensko strelišče: od 7. do 18. od 5. do 6. novembra 1951. Repentaborsko strelišče: od 7. do 18. od 5. do 11. novembra 1951. Ulice zaprte za promet Občina obvešča, da bodo zaradi polaganja električnega kabla zaprte za promet vozil sledeče ulice v navedenih dnevih: ponedeljek 5. t.m. Ul. Tor S. Lorenzo, vogal Ul. S, Michele in Ul. S. Mi-chele, vogal Ul. Tor S. Lorenzo. Torek 6. t.m. Ul. Corridoni, vogal Trga Garibaldi. Zavezniška čitalnica Danes 1. novembra na praznik vseh svetih bo zavezniška čitalnica v Ul. Trento 2 ves dan zaprta. GORIŠKEGA Bolničarka v bolnico Čeprav so bolničarke previdne se tudi njim zgodi kaj neprijetnega, kot se je zgodilo včeraj 46-letni Margheriti Marini iz UL Giuliani 8, ki je na stopnicah klinike za dojenčke v Ul. Manzoni padla in si zvila zapestje leve roke z verjetnimi kostnimi poškodbami. Njej so samo spravili roko v mavec in jo odposlali domov. Okrevala bo verjetno v 10, ali najkasneje v 30 dneh. Precejšen žeparjev plen Malo pred poldnem se je 35-letoa Antonietta Felcar por. Wolf iz Ul. Schiapparelli, ki je tedaj kupovala zelenjavo na Trgu Ponterosso, zavedla, da ji je neznan žepar ukradel iz torbe notes, v katerem je imela spravljenih 25.000 lir. Zena ni hotela izgubiti časa ter se je sama vrgla na delo. Preiskala in opazovala je vso okolico, vendar je bilo njeno delo negativno. Sele tedaj se je odpravila na policijo in stvar javila. M Cim/k Ptimolbki dnevnik! Nepopolno ljudsko štetje Cepray smo pred časom v našem listu zahtevali, naj oblasti pri izvedbi ljudskega štetja upoštevajo narodnostni sestav prebivalstva na Goriškem in v Beneški Sloveniji in pri štetju nudijo prebivalstvu teh krgjev možnost, da lahko svobodno in brez pritiska izrazi svojo narodnost (ne občevalni jezik), moramo danes, ko smo na pragu štetja, ugotoviti, da naša zahteva ni bila uresničena. Krajevne oblasti so kratko in mal0 ignorirale to dejstv0 in bodo ob tem štetju popolnoma opustile sleherno misel, da bi nas Slovence tudi prešteli. Kot vemo je bil celo fašistični režim tako pogumen, da je lahko v Benečiji izvedel ljudsko štetje, pri katerem so prešteli Slovence na podlagi njihovih izjav o uporabi občevalnega jezika. Pri štetju so morali župani pred obiavp podatke «overoviti», kar je močno zmanjšalo možnost njihove resničnosti. Kljub temu pa je štetje pokazalo, da prebiva v Benečiji 33.932 prebivalcev ki govorijo slovensko. Po podatkih «Annuario Stati-stico Italiano« leta 1914 je go-vorilo v Benečiji 53.003 oseb slovenski jezik, koledar italijanskega «Tour'ng Cluba« pa navaja število 60.000. Popolnoma nemogoče je, da bi od leta 1914 do leta 1931 padlo število Slovencev v Benečiji skoraj za polovico. Poznavalci položaja v Benečiji cenijo število Benečanov na okoli 50.000, kar je zelo realna številka. Ce sedanje italijanske oblasti niso prj razpisu ljudskega štetja dodale rubriko, v kateri lahko vsak prebivalec vpiše svojo narodnost, so to napravile sam0 zato, da pred svetem skrijejo dokaze o resničnem stanju. Vend!ar jim vse t0 ne bo pomagalo, da bi resnico potlačili. Se sama krivica, ki nam je bila storjena tako v Benečiji kakor na Goriškem, razkrinkuje njihove namene. ■ Danes dopoldne ob 9, bo v Pevmi spominska svečanost za podlimi. Tamkajšnji partizani se bodo skupn0 z ostalim prebivalstvom poklonili domačinom, kj jim je sovražna roka prezgodaj pretrgala nit življenja kakor tudi vsem onim, ki so s svojo krvjo pripomogli k zmagi svobodnega odločanja slovenskega naroda. Pozivamo prebivalstvo, naj v čim večjem številu prihiti k spominski proslavi in s tem dokaže, da ga prav tako kot v partizanskih dneh tudi danes globoko preveva zdrava in napredna slovenske miselnost. Opozorilo Podpisani PERIC Josip, trgovec s starim železom iz Stand-reža, opozarjam vse zainteresirane v Standrežu in okolici, da ona dva fantalina, ki izrabljata moje ime in mojo trgovino, da zaključujeta svoje lastne posle, nimata z menoj in mojim trgovanjem nobene zveze in odklanjam vsako odgovornost za njuno delo. Bila sta tudi že kaznovana za svoje protizakonito delo. Peric Josip iz Standreža. Spom nslca svečanost v Pevmi Kot vsuko lelo tako so se slovenski partizani na Goriškem tudi letos spomnil) svojih padlih tovarišev. Skupno z ostalimi člani množičnih organizacij so očistili njihove grobov? in jih primerno okrasili s cvetjem. Prevrnil je kamion s hrano Novembra lanskega leta je 22-letni vojak Bissoli Natale iz Bovolone kot po navadi peljal z vojaškim kamionom hrano vojski, ki je nastanjena na meji pri Steverjanu. Z njim je pri krmilu sedel njegov tovariš Di Lorenzo Pasquale. Na cesti, ki pelje v Steverjan, so zavore nenadoma popustile. Da ne bi zdrčal z vozilom po klan. cu, je Bissoli prijel za zavoro na roke in sunkoma ustavil vozilo. Kamion je pri tem trčil z zadnjim kolesom ob obcestni kamen in se prevrnil. Vojaka sta ostala pri krmilu in «mineštra», ki sta jo prevažala v vrčih, se je razlila na njiju. Oba je vrela jed opekla in sta morala v bolnico. Pri preiskavi je prometna policija obdolžila Bissio. la, da je kriv nesreče in ga prijavila sodnim oblastem. Včeraj je Bissiola opisal pred sodnikom žalostno zgodbo do podrobnosti in ga prepričal, da če ne bi zavrl vozila in povzročil njegovo prevrnitev, bi šel v gotovo smrt. Oprostili so ga, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Z umaknitvijo tožbe se je za. ključila zadnja razprava, prt kateri je na zatožni klopi sedel 26-letni Tarmin Giglio iz Bel-luna, ki je bil obtožen, da je letošnjega aprila na Korzu Ita-lia povozil Del Piccola Antona in mu povzročil lažje poškodbe. Poslovanje trgovin danes in jutri Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo danes, 1. novembra, vse trgovine vštevši mesnice ves dan zaprte. Poslovale bodo dopoldne samo pekarne, cvetličarne in mlekarne. V petek 2. novembra bodo vse trgovine poslovale po navadi. Iz sodnih dvoran Zalila je občin$keqa odbornika Preteklega avgusta je 40-let-na Carletti Štefanija iz UL Lunga 15 šla na županstvo, da bi prosila župana za stanova, nje v hišah za brezdomce. Ker pa sta bila župan in podžupan odsotna, jo je sprejel občinski odbornik dr. Anton Grusovin. Carlettijeva, ki jo je spremljal 18-letni sin, je odbornika rotila, naj ji preskrbi stanovanje v hišah za brezdomce. Ker pa ji odbornik ni mogel pomagati, je žena skupno s sinom zaloputni la z vrati in zakričala: «Ce bi mu vrgla sto tisoč lir na mizo. bi mi prav gotovo dal stanova nje«. Odbornik in drugi uradniki so žaljivko slišali in Car-lettijevo prijavili sodnim oblastem zaradi razžaljenja časti občinskega funkcionarija. Pred sodnikom dr. Luridiano je ženska odločno zanikala, da bi z omenjeno frazo hotela razžaliti dr. Grusovina in trdila, da je govorila na splošno. Njen sin se je izgovoril, da ni sploh odprl ust. Obtoženko so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. njenega sina pa z utemeljitvijo, da ni zakrivil kaznivega dejanja. * * * Na dvajset dni zapora ln poravnavo sodnih stroškov so nato obsodili 34-letnega Savorellija Wilsona lz Forll. Savorelllju so sodili, ker se ni pokoril določilom izgonskega lista, s katerim So ga policijske oblasti iz Ferrare poslale v njegov rojstni kraj. Na poti v Forli je zavil v Gorico, kjer ga je policija že nekaj dni po njegovem nr&bdu aretirala. I Tov Josip je bil r0-^71^ maja 1918 v Dolmi ,L0Q'\k^ zaveden sin delovnega ^ stm je stopil 20. sepiem „ partizanske vrste, novembru z najvecpJT „ dokazat obojo dosledni antifašistični borbi. Počastitev spomin* žrtev nacifašizma ^ V petek 2. t m. bo p komemoracija žrtev v .- uri žarni pri Sv. Soboti, o ^ pa na pokopališču Pf* Gledališč'M, Prihodnjo soboto b° dri-ri£ gledališka skupina ual, Al®i li-Volpi pod vodstvomj" ^de ranteja. V glavnih lujejo Adriana Silv**« V« Dolognesi Giuseppe r s leria Valeri, Nastopil ur j j Savoryevo komedijo Marjeta«. n, s^- Gledališka skupina 'm3k0Ir^ redu Fraccarolijeno cij»eK^ «Vesela znanost«, Crom ^rIjg vo »Toplo in mrzlo* novosti. .»dal®1 Nadaljuje se Pr' .* zJ ptv0 blagajni prodaja vstopni predstavo. PROSVETNA društvo ^ Vi| Prosvetno ou zu. »o ZU.OU u.*- - no2o knjižnice, ki nudi m izbire. Urnik pošte in ob praznikih , Danes 1. novembra: Petek 2. novembra- ^„3. . uradi bodo delali normA Sobota 3. novembra. e BF uradi bodo delali do *»• w našanje pošte in pošuJK v dopoldanskih urah. „r3tK Nedelja 4. novembra^ Nobene spremembe j ^ ce' centralnem brzojavu, normalno. „ Razstava v Umetnostni V soboto 3. novembra ° um«' bo na Akvedotu st. * ■ raFto* nostni galeriji otvorite rKt e kompozicij in krajin si dree Sasson. DAROVI IN Namesto cvetja n* , ln »V* dragih staršev Andrej Okretič ter nepozanjtartje„ Kolman Katarine 1Z. Va-Ja ” na Krasu, daruje *L,;tjc0-1.000 lir za Dijaško 1«“ -------- ROJSTVA, SMRTI IN ^ ^ Dne 31. oktobra se J‘e h'10 rodilo 8 otrok, poro* ,K umrlo pa je 9 oseD-POROČILI SO .f-tosA< Janosch Bunchuk j" n-trid Valentina Tanaba, ev». „eadL Anton Rovatti ln Slvm franr p Ruggeri, Prodajale ErV,n it Fontanot ln PleM?,0 B^ij? molo, mehanik Mar k3ra®djnj* šivilja Iolanda sf1!ie^n‘ g°sP Mauro Masciarelli jtalb not Marija Samec, Vra Liliah3 schi in gospod1 n ja j ^ ln l^pO težak Albino Zerov ^ak A fi dmja Emilia RoS^f'ia An'3* Rasman in gospodinja ^ sentln. . . josiR. * L kletni Gdldo como _ Zanusri. ^-■ Barb3- r Vt 75-!etna Lidm t*«,, * schlich, 80 Za vedno drage Pogreb dragega P,^ 0e rogrcu •7 fj. 2. t. m. ob n'.ur‘ cpies3 sti v UL Damiano ^ ,ko)niKžal Žalostno ve*1 A1 družine * 1 Pilteiri. p,Uc sorodniki. ,95). Trst, 1. novembra ADtfjS^S? ---- UVODNEVNl^bra v t7. in **• Postojno u-as*1 Šeni P«"*,"" Ilirsko Bistri^, ENODNEVNI , 18. novem° ^ Črniče n« BIP* Skopo primorski dnevnik J. novembra 1951 SfilLO 10V. KARLA BOSI JANČIČA NA OBČNEM ZBORU SHPZ Ulil ODSEKA IIUDSKE PROSVETE V ŠTEVILKAH čimboiT^ .nacrta' ie b‘l delovanj p?9P'esiti kulturno tovfn J-e m dtduio6ih d'ru’ tektivnih delovanje v itvih - prosvetnih dru. «6rta f6 Kob aprej,et'iu tega «0 DOte^k za lzved;b° nuj-lem ^!den en pogoj, o kale-Ijudski Vl P°r°čilo odseka občnem I^osvete na lanikem artKtvr, - 'Jji tcde: Prosvetna doči JL10.morajo v bo ^svetitr01, pred nami> »o I>ažLP v°bAmu , Prostorov Irt »so-na prostorov paznjo, ker bo drugače na-kur>nr, f1 Sa je zadal odsek mi* prosveitninTi društvi, "ie mŠ.št' 111 res. pomanjka-^rok a °v ie bd glavni v ceteti .nadrl ni bil izveden nju t,rr,kiCeprav Se Ie reševa-dala _ ema prostorov posve-tošnij ejšnia pažnja, V le- Prosvei„Sez?ni -ie bil otvorjen nosi 1 c?>ra v Nabrežini, ki s« n,.:® «I§o Gruden«, vršijo 8{8a IT 23 gradnjo kultur-tuf v Plavjah, kjer je i P^iPrflVl ip-n Hfihrčn; /lol CU<1| v v r-ia-vjan. Kjer ]e #radW?riI>rav^en ^°bršni del čin*k £e§a rnateriala. Na Op- •r—\»u ^Hah id ičiia, i\a ^d- 28 sedal "abayljen prostor, ki reditve doPUsča le večje pri-®8rkovnIkPclIetnih mesecih, v štvo le prosvetno dru- *loOavil^v „ itvo ‘1, ie prosvetno dru- k^T,o ^asHP7ZeHmi;il1;iče in >store u- z dobila nove "TOStore h,: r “ ““““a "“»c eelo vret možno izvesti ti dniili? Predavanj in razvi-nih drnčt st članov prosvet. se Kljub naporom, da ie v temr^™o, da so bila Protega ?rva zaradi preosno- 'atiega _Lva zaraci preosno-tniščena nac‘na delovanja pre-sebj j JJ mnogih ozirih sama feditelirt J1*? 2avira na pr. pri-J dejstvo, da je treba visokp , Prireditev plačevati *n avtr;n,eske za državne takse ier0ga r centralo.zaradi ka- levečina naših priredi t v^na^n? oziroma prinese pl dr.iv- i8*h primerih maj- ks Pojavlja se škrat ike, j. at>je, kdo bo nosil stro. .jli ni? prireditve deficitne, 'ioiaj0 , a Prosvetna društvu ^1, \ svojih blagajnah re- o^vI jen i 'dov’ ki bi biH prl' Man Za kritje deficitov. i11* nanl !?'ni zakoni, ki so '!io ekni3 Jeni zat°. da uni-‘zacij ^ 0 bazo naših or-.Oa jp Ki, ■ veliaio še danes. ;'h društ ° ,del°vanje prosvet. i 0 Drm, , ‘n odseka za ljud-k* dri.,.’, Ved° v preteklem le- v dovai-'"LU v preteklem le-I?°. na-1 razgibano in plodo-‘ Dort-ii Pani povedo nasled- Tak • po občnem zboru ii°rganil° ;,e bil sprejet sklep l,z .p. o n," ‘J Prosvetnega dela r^štev osv°jitvi prosvetnih 8vetne l so bil'e sklicane pro-q‘>ča|) ?.nfcrence v Trstu, Pa-kJuPno _ cžini in Borštu. -te udeležilo teh ?h pS, 7*. octoorn kov raz-reort.- • o društev. Sklep 2etneg5 n‘Zaciji načina priv ?t(;jet >?e,a ie bil ugodno '(i,'ten„.„.Naslednje apen n i'a 11 ea,n-1 e prosvetne k ‘ju j . So bile v mesecu Jutovi • *• z namenom, da se ‘Ušte delovanje prosvetnih v8d- hi sal • te kraje večkrat. *»erBi* Ustaviti odbore, ki N«! Pr'jeU za delo ter i-či ftu' rejenost v prosvet- ^ t«„,“reienojl v prosvet-f0] ba pr plu- Ricmanjci ima-d. icrm,' ‘,, biIa hi 8 Zlu.. V1- Bila hi 8 zia;r 1. Bila je zani-s.. Bro„r^' zato, ker so celot-Sn^hih i0 izvajali člani na-hikl8ni dramskih družin, na-ha ?ki zbori prosvet- ub ^8nkar .. Ja™buraši «Iva- ‘h 1Cprim>>! ki so dobili tudi t>r.?voje "ki vidno priznanje (i, t.Š S F ^Tarliivn /ialnunnip viuiio priznanje er*lov« delovanje b!le ,*raoe so bile p<> ^U-šičij. v?kim zborom «M. ®ka “ Pr‘ ®ark°velj, «1. Voj-llr4illBerle), ka'Rontovela, «Sl. č,nlz. Sv. Ivana ter ku*-iz Nah, i'nam »Igo Gru-0dJ 'Počin6 ' »Straža« iz Križu-. krtiTk za T.rt ,ln Križu' jh, i za nra kc> prosveto i8 biJVaia‘i 22ar^ - ki bi se mr,i > «S* b8WrtaprUa b k0 585etulvl main ,a na stadio-st4f8sli ,ni ter 1 laboru OF higlijni ter „ tab<,ru OF n».r ,-.,.1. Brvom. . ,°bni. tu1 h^ani«!^? Proslavo je ŽCS. »Tl njnožični peV \k> okou 2^terem 'e »o-^ h» Pevcev in JV®*jjh kulturnih pri- reditev v letošnjem letu je bila «Dan narodnih noš in plesov«, ki je bila 17. junija 1.1. na stadionu «Prvi maj«. To prireditev je organiziral glavni odbor SHPZ ter odsek za ljudsko prosveto Glavni del programa je izvajal «Državni zbor narodnih plesov in jaesmi« iz Zagreba, nastopili pa sta tudi «Tržaška folklorna skupina« ter folklorna skupina iz Boršta in Ricmanj. Lep uspeh je imel tudi folklorni nastop Zagrebške folklorne skupine v Avditoriju. Kakor vsako leto. je tudi letos odsek za ljudsko prosveto skrbel za program, ki se je izvajal na komemoraciji v Bazovici, Dopoldne je nastopil pri spomeniku bazoviških žrtev pevski zbor «S1. Škamperle«, popoldne pa so sodelovali združeni pevski zbori. Nastopilo je 149 pevcev. Velikega pomena za Nabre-žinsko devinski kot je bil okrajni koncert v Sempolaju dne y. IX. 1951. Organizirali so ta koncert Sempolajci, Ljudska prosveta pa jim je v mnogih ozirih pomagala. Sodelovalo je preko 150 pevcev sledečih zborov: «lvan Vojko« Pfosek-Konto-vel, «Tržaški zvon«, novoustanovljeni mešani zbor iz Nabrežine, oktet iz Sempolaja, pevski zbor iz Saleža ter pevsxi zbor iz Podgore pri Gorici. Nastop zbora iz Podgore je prireditvi dal pečat vzajemnega sodelovanja tržaških Slovencev s Slovenci, ki so ostali pod Italijo, Važen dogodek za nadaljnje delo v Nabrežini ye bila otvoritev kulturnega doma «Igo Gruden«. Pri otvoritvi doma je sodeloval mešani pevski zbor iz Nabrežine ter Sempolajski oktet. Pri otvoritvi so izvajali Člani dramske družine več recitacij. Za folklorno skupino iz Boršta in Ricmanj je bil važen nastop na Koprskem festivalu v •Slovenj gradcu dne 16- IX, 1951. Ob tej p i’iki je tudi SHPZ posla'a svoje zastopstvo na festival, kjer je bil p udarek na povezavi zamejskih Slovencev z matično domovino. Delegacije SHPZ so se poleg koroškega festivala udeležile tudi Trubarjevih slavnosti v Ljubljani ter v Velikih Laščah, posebna delegacija pa_ je odšla v Crno goro na Njegoševo proslavo. zadovoljiti občinstvo ves večer. Dramskih prireditev se je u-deležilo približno 8000 ljudi. Ko govorimo o delovanju dramskih družin, moramo omeniti tudi sodelovanje članov dramskih družin pri Prešernovi proslavi ter statiranje pri «Celj-skih grofih« v SNG. Pri režiji iger, ki so jih igrala prosvetna društva, so požrtvovalno pomagali člani SNG. Dolžni smo jim posebno zahvalo za opravljeno delo. V Nabrežini je vodila dramske vaje Štefka Drolčeva, v Bazovici Jožko Lukeš. v Pa-dričah Ernest Zega, v Plavjah Rado Nakrst, v Borštu Stane Raztresen, v Lonjerju Belizar Sancin, Josip Fišer pri «lvanu Cankarju«, referent za dramatiko pri očteeku za ljudsko prosveto v Skednju in pri »Simonu Jenku«, Modest Sancin pa je pomagal Milanu Jerebu na Opčinah v režiji «Petrčkovih poslednjih sanj«. Posebno pohvalo pa zaslužijo za režisersko delo člani prosvetnih diuštev: Milan Jereb iz Opčin, Emil Danev in Alojzij Cijak na Proseku-Kontovelu, Rudi Košuta iz Križa ter Julij Casagrande iz Boršta. (Nadaljevanje sledi) KRIZANTEME 0 NAJNOVEJŠEM TRILETNEM GOSPODARSKEM POROČILO ZV0 Tržaški proračun ne vsebuje vrste bistvenih postavk ■ Resni-ca o deficitu znaša 10 milijard, ki so v Italiji in ne v Trstu Zavezniška vojaška uprava je izdala pred nekaj dinevi poročilo o gospodarskem položaju Tržaškega ozemlja naslovljeno na Upravo za gospodarsko sodelovanje. Po svojem obsegu se to poročilo bistveno razlikuje bd vseh do sedaj izdanih poročil. Prvič (to je tudi razumljivo) obsega daljše obdobje treh let in zaradi tega razjasnjuje mnoga vprašanja, k.i so bila v vseh dosedanjih tramesečnih in polletnih poročilih odražena, kot v zrcalu z zakrivljeno površino. Poročilo je zelo obsežno in nudi zelo mnogo materiala za proučevanje. 2e enkrat smo se ustavili na najvažnejšem delu poročila na poglavju, ki nosi naziv: «Finančni položaj«. Brez dlvoma je to poglavje najibistvenejše za vse tržaško gospodarsko življenje, ker ono, čeprav posredno po državnem proračunu, odraža vso ostalo dejavnost in medsebojne vezi. Vendar žal lahko trdimo, da nima preračun Tržaškega ozemlja vseh onih značilnosti, ki jih imajo proračuni ostalih dr- STATISTIČNI URAD ZDRUŽENIH NARODOV OBJAVLJA ŠTEVILKE Koliko ljudi ž 9 REFERAT ZA DRAMATIKO POROČILO O DELOVANJU V SEZONI 1950-1951 V pretekli sezoni so dramske družine nastopile 36-krat. Nastopi so bili v Avditoriju, Barkovljah, Bazovici, na Proseku-Kontovelu, v Lonjerju, Borštu, Nabrežini na Opčinah, v Padričah, Plavjah, Skednju ter v Šmarjah v coni B Tržaškega ozemlja. Nastopale so sledeče dramske družine: Bazovica z Nikcdemijevo «Učitelji-co». «M, Matjašič« iz Barko-velj z enodejankama B. Nuši-ča «Nahod» in B. Podkrajška «Ako iščeš sobo«, Boršt z J, Stoke ((Mutastim muzikantom«, Sv. Križ s Standekerjevo »Prevaro«, Lonjer Katinara s Pohlo vo «Zakonci stavkajo«, Nabrežina s Fodorjevo «Matura» Op-č ne s P. Golie »Petrčkovimi poslednjimi sanjami«, Padriče z Ogrinčevo igro «Kje je meja« Plavje s C. Golarjevima «Dvema nevestama«, Prosek-Konlovel s Cijakovo «Soljo» in Klopč:čevo «Materjc». Simon Lenko a Linhartovo ((Zupanovo Micko« ter Skedenj z enodejankami «V posredovalnici«, «Cašica kave«. «Rdeči dežnik« ter «Pet minut nevesta«. Do igranja je v pretekli sez-ni torej prišlo 12 dramskih družin. Poleg tega Pa se je brez nastopa v letošnji sezoni zaključilo delo v dramski družmi mladine iz Ricmanj in Boršta, ki so vzeli v študij težko delo M ličra ((Namišljeni bolnik«, v Saležu in Dolini, kjer se je delo začasno prekinilo zaradi premajhne resnosti članov dramske skupine ter končno pri «lvanu Cankarju«, kjer se pripravljajo, da bodo igrali B. Nušiča «Dr». Lahko zabeležimo razveseljivo dejstvo, da so bile dramske družine vztrajne v svojem delu, kar je važen pogoj za dosego uspehov. Poleg tega pa moramo poudariti, da so dramske družine, po nasvetu dramskega referenta odseka za ljudsko prosveto, posegale v glavnem po kvalitetnejših dramskih delih ter igrale povečini tri-dejanke, s katerimi je mogoče Zanesljivi podatki samo iz evropskih držav - V Indiji je v zadnjih dvajsetih letih naraslo prebivalstvo za 108 milijonov - V coni A malenkosten naravni prirastek V Indiji je v zadnjih 20 letih naraslo prebivalstvo za 108 milijonov Statistični urad Združenih na. rodov obljavlja vsako leto svoje cenitve števila prebivalstva na svetu. Te cenitve imajo za osnovo sredino leta, ker menijo, da so cenitve veliko bolj pi-imerne v sredi leta kot pa cenitve na koncu leta in ker cenitve za sredino leta omogočajo naravnost primerjavo z naravnim gibanjem prebivalstva. Ce imamo namreč cenitev prebivalstva za sredino leta, potem odpadejo težave, kako izračunati povprečno prebivalstvo za vse .leto, ker se podatki o porokah, živorojenih in umrlih nanašajo na dobo enega leta in jih je treba primerjati § povprečnim številom prebivalstva, ne pa s prebivalstvom v začetku ali na koncu leta. Najnovejša cenitev, ki jo objavlja statistični urad Združenih narodov, se nanaša na sredo leta 1950, Po tej cenitvi je število prebivalstva na vsem svetu znašalo 2.400.000.000, pred letom dni t. j. sredi l'eta 1949 pa je bilo prebivalstvo ocenjeno na 2.367.737.000. Kljub temu, da je številka za 1950 bolj zaokrožena kot številka za prejšnje leto, pa je veliko bolj zanesljiva kot za leto 1949 in za prejšnja leta, ker je bilo v letih 1950 in 1951 mnogo štetij v raznih državah, ki so dala natančno število prebivalstva. Takih štetij je bilo v navedenih letih 1950 in 1951 na 22 področjih, od katerih so objavljeni dokončni podatki o številu prebivalstva v 16 državah, oziroma ozemljih, začasni, predhodni podatki pa za 6 držav, oziroma ozemelj. Zanesljivi podatki o številu prebivalstva prihajajo samo iz evropskih držav, nadalje so točni tudi podatki iz Avstralije in Oceanije. Prejšnji podatki za ameriške države so bili razmeroma nezanesljivi. Leta 1950 in 1951 pa so ameriške vlade s sodelovanjem Paname-riškega statističnega zavoda izvršile celo vrsto štetij (v 17 od 22 ameriških držav) in ti podatki so že večinoma objavljeni ter tudi že upoštevani v slaT tistikah Združenih narodov. V'edno bolj se množe moderna ljudska štetja v Aziji ip Afriki, čela vrsta ozemelj ima že zanesljive povojne podatke. Poleg tega pa je bilo letos štetje v Indiji in Pakistanu, kjer gre za ogromna ozemlja in ogromno število ljudi. Tu ni bilo štetja od leta 1931 dalje in zato so ti podatki, ki jih je dalo štetje leta 1951, veliko važnejši. Pomislimo, da ima samo Indija po zadnjem štetju skoro 357 milijonov ljudi, Pakistan Pa skoro 76 milijonov, Skupaj torej nekdanja Indija 433 milijonov ljudi, pred dvajsetimi leti pa jih je bilo 349 milijonov. To pomeni, da je v dvajsetih letih število prebivalstva v teh dveh državah oziroma dominionih naraslo za 108 milijonov ljudi, čtvakrat več kot šteje Anglija sploh prebivalcev! Je pa še mnogo področij na svetu, od kooer ni zanesljivih podatkov o številu prebivalstva, ker na teh področjih ali sploh ni bilo štetja ali so bila izvedena pred mnogimi leti ali pa niso bila izvedena dobro, tak0 da njihovih podatkov ne moremo šteti za zanesljive. To so Kitajska, Indokina, večji del arabskega polotoka, Eticpia, Afganistan, francoska zahodna Afrika in angloegiptski Sudan. Zato so tudi, podatki, ki se nanašajo na Azijo in Afriko, nezanesljivi, na kar opozarja- tudi siatistični urad Združenih narodov v svojih publikacijah. Naslednja tabela nam kaže število prebivalstva po kontinentih za sredo leta 1950: Afrika Amerika (od tega: Severna Južna) Azija (brez Sov j. zveze) Evropa (brez Scvj. zveze) Oceanija Sovjetska zveza 198.000.000 327.700.000 216.300.000 111.400.000 1.272.000.000 396.400.000 12.900.000 193.000.000 skupaj 2.400.000.000 Pripominjamo, da so za Sovjetsko zvezo navedeni uradni podatki iz leta 1946, ki so zadnji razpoložljivi podatki, da pa je do 1950 število prebivalstva najbrž že znatno naraslo in da presega število prebivalstva Sovjetske zveze že 200 milijonov. Po podatkih, ki so bili nedavno objavljeni, j'e znašalo število prebivalstva Sredi leta 1950 oziroma ob terminu, ki je naveden v pripombi: Kitajska (cenitev) 463 milijonov 500.000; Indija (štetje 1. 3. 1951) 356.892.000; Sovjetska zveza (cenitev 1946) 193 milijonov; Zedinjene države Amerike (brez Alaske) 151.689.000; Japonska 83.200.000; Pakistan (štetje 28.2,1951) 75.687.000; Indonezija (cen. 1948 ) 72.000.000; Brazilija 52.124.000; Vel.Brita-nija 50.618.000; Zah, Nemčija 47.607.000; Italija 46.272.000 in Francija 41.900.000, V Evropi izkazujejo znatnejše število prebivalstva še naslednje države: Španija 28.287.000; Poljska 24.977.000; Jugoslavija 16 milijonov 250.000; Romunija 16 milijonov 094.000; Češkoslovaška 12.596,000 (28. 2. 1950), Nizozemska 10.114.000 itd. Vse druge države in ozemlja izkazujejo manjše število prebivalstva. Cona A Tržaškega -ozemlja je imela po cenitvi statističnega urada Združenih narodov konec leta 1950 298.000 prebivalcev, Po najnovejših podatkih za 30, junij 1951. pa je znašalo število prisotnega prebivalstva v coni A 307.185, število stalno nastanjenega pa 303.260; samo prebivalstvo tržaške občine je bilo 30. junija 1951 po statističnih podatkih zavezniške vojaške uprave cenjeno na 282.859 prisotno in na 279.056 stalno nastanjeno prebivalstvo. Naravni prirastek v con; A je zelo majhen, saj je lani znašal komaj .103 ljudi, leta 1949 pa je bilo čelo več smrtnih primerov kot živorojenih. V prvi polovici leta 1951. .se je stanje ppsjabšalo, ker je bilo nasproti 1.457 rojstvom 1.793 srprtnih primerov; v primeri š prvo polovico 1950 je bilo manj rojstev, več pa smrtnih primerov. D. P. NOVA PETROLEJSKA ČISTILNICA V KENTU Na otoku Grain, ki leži v bližini kentske obale, bodo v kratkem dokončali gradnjo nove petrolejske čistilnice, katero so začeli graditi pred enim letom. Sedaj poslavljajo naprave za 'destilacijo in električne generatorje. Pomoli, ob katerih bodo pristajale petrolejske lad. je, pa gradi družba British Tanker Company. Avgusta prihodnjega leta bo nova čistilnica lahko proizvajala že dva milijona ton petroleja letno. ■v t . • i •» . -: Po cenitvah statističnega urada OZN Je bilo v sredi leta 1950 na vsem svetu 2.400.000.000 prebivalcev. Prebivalstvo na-ašča, toda zaradi nepopolnih podatkov iz nekaterih predelov Azije in Afrike ni še mogoče ugotoviti dejanskega stanja Po dolgem času me je spet zaneslo v gostilno. Nemara, da je bila temu kriva burja, ki v teh časih suši grlo. Pri mizi v kotu je sedela pisana družba. Vsi so napeto poslušali mladega črnega fanta, ki je pravil o nekih prenapolnjenih vagonih. Menda so razpravljali o zgodbah iz vojne. To pa je moja najljubša tema, čeprav sicer raje sedim doma za pečjo, kot na fronti. «...Točno se še spominjam», je pravil pripovedovalec, »da jih je bilo v vagonih po šest. deset.* ». a menda niso bili tisti, kt so se vrnili iz internacije?» sem se vtaknil vmes. ((Nikar se ne vtikaj in poslušaj!* so me zavrnili, «Z zaprtim avtom so jih zapeljali v hlev*, je nadaljeval pripovedovalec, «tu so popm zadelali vse vhode in bili so na varnem.» «Pa ste jih kaj zastražUi?» je vprašal nekdo. «Saj ravno to je bilo narobe. Drugi dan je eden od zaprtih na neznan način prišel iz hleva in poskušal priti čez ograjo dvorišča. Opazile so PREZGODNJA SODBA ga Ženske, ki so zagnale tak vrišč, da sem takoj priletel iz svoje sobe. In glej ga zlomka, meni nič tebi nič je kolovratil po dvorišču in nas divje opazoval izpod obrvi. Ker sem hladnokrven človek, sem hitro odredil: vsi v vežo m zapreti vrata! Bili smo na varnem, vendar odrezani, ker) je pot v svet vodila čez dvorišče. Zenske so tarnale, da mi je bilo težko pri srcu. In tudi v bližini ni bilo nobenega oboroženega človeka. Na srečo sem se spomnil, da imam v svoji sbbi staro pištolo. Navsezadnje lahko še postanem rešitelj, sem si rekel in hitro stekel ponjo. Vsi so gledali name kot na rešilno bilko, meni pa je utripalo srce, ko sem odpahnil težka vežna vrata. T6du delal sem Z razumom. Skril sem revolver za hrbet, da ga divjak ne bi prehitro opazil, sicer bi bilo po meni. Opazil me je. V njegovih očeh sem videl od- sev blaznosti. Njegovo zavaljeno telo se je treslo od togote. Zdaj Pa zdaj me bo napadel, sem pomislil. Pa me ni. Čakal je, da sem prišel bliže, Pomikal sem se naprej in mrzlično stiskal petelina revolverja, Se pet metrov je bilo med nama. Zdaj pa bo kan- bo, sem se odločil. Le kam naj merim? sem okleval. Ah, da, med oči! To sem namreč bral v knjigah z divjega zapada. In če ga ne zadenem zagotovo, sem pomislil, kaj bo potem z menoj? Nič, vsi me gledajo in upajo name. Dovolj je oklevanja. Namerim revolver. Prav med 6čmi se jt ustavila, muha cevi revolverja. In on? Gledal me je, kot da ga ne čaka smrt v nekaj sekundah. Potem je počilo, Take smrti še nisem videl. Z vso težo se je v gel v zrak in padel vznak. Potem pa ni več mignil.» Pripovedovalec je za hip prenehal. Pa ne mislite, da morda zato, ker ga je bilo sram. GovorU, je, kot da ni ubijalec, temveč da je storil nekaj povsem razumljivega. Jaz pa sem tedaj v njem videl drugega človeka, ne več mladega, simpatičnega fanta, marveč pokvarjenca, ki mu je ubiti človeka, kakor z di-ditijem uničiti komarja. «Kaj pa ste potem napravili z mrMm.?» je vprašal nekdo od poslušalcev. «Nič posebnega», je odgovoril mirno čmuh, «najprej smo pogledali, kje tiči krogla in moram se pohvaliti, da nisem zgrešil niti za [as.» Meni pa je bilo tedaj dovolj tega sadističnega pripovedovanja. Opazil sem, da je ta mladi fant pravi hudobec. Prezirati sem ga začel in moje človečansko srce je reklo: povej temu ub jalcu, kar mu gre. In v eni sapi sem mu rekel: «S ram te je lahko. Mar tako spoštuješ zakonitost! Ce je bil tisti, ki je hotel zbe- žati, zločinec, bi ga bil moral samo malce raniti, da b{ ga onesposobil, potem pa bi šel poklicat policijo. Z zločincem pa naj bi opravilo legalno sodišče. Ti pa nimaš te pravice. In morda si ti še večji zločinec kot on!» sem bruhnil v navalu Ogorčenja. On pa me je prav neumno pogledal in mirno rekel: «Kaj pa se ti razburjaš? Mar ne smem ščititi ubogih ljudi, če so o nesreč i?« «Ubijalec si in ne zaščitnik človeštva», sem se razhudil, eniti trohice srca nimaš!« «Ne bodi otročji«, me je zamnil, asa j bi ga itak ubili. To mu je bilo usojeno že ob rojstvu!« »Kako«, sem se še bolj razburil nad takšnim zlečinskim mnenjem o človeku, «pa so te za'o kaj kaznovali. Kaj je reklo sodišče?« «Saj sploh nismo javili sodišču, kaj pa t0 briga sodišče!« je mimo odgovoril. Tedaj pa res nisem vedel, ali sem v džungli, ali v civilizirani Evropi. Po glavi mi je brenčalo in preklel sem vojno, ki je tako pokvarila ljudi. Z obupnim poskusom sem hotel prepričati tega čr-nuha, naj prizna, da je lagal. On pa se je smejal in smejali so se tudi drugi. «Tudi vi se smejete?« sem rekel obupano, vali je sploh vredno živeti pri tolikšni pokvarjenosti.« Skoraj bi me bile zalile solze. In pomislite, moj stari prijatelj Jože je vstal izza, mize, me potrepljal po rami in rekel: ((Fant, ti si danes preveč Pil in se razburjaš zaradi malenkosti. Spat pojdi!« «Torej tudi ti, Jože!« sem komaj še spravil iz sebe. «Tudi ti si tako pokvarjen.« ((Taka je pač usbda«, me je potem skušal tolažiti Jože, ko je vdel, da gre zares. eLjud-je redimo prašiče zato, da jih zakoljemo in pojemo.« »Torej ste govorili o prašiču?« sem rekel in kamen se „mi je odvalil od srca. BOGDAN K žav. Manjkajo mu celo nekatere značilne pioteze proračunov nižjih upravnih enot, kot fo na primer kantoni v Švici ali proračuni republik v Jugoslaviji. Tukajšnje oblasti imajo L malo vzvodov, s katerimi bi lahko posegale v njega. Pa poglejmo, kaj pravi o tem poročilo saimo; «Do 15. septembra 1947., to je do podpisa mirovne pogodbe, je ozemlje pod anglo-ameriš ko upravo predstavljalo del Italije in ni imelo rato lastnega proračuna. Prvi proračun o-zerrdja je obsegal obdtobje od 16. septembra 1947. do 30. junija 1948. V nadaljnjem so se dogovorili z italijansko vlado, da bodo proračun sestavljali polletno od 1. julija 1948. naprej in, da se bodo o njem predhodno dogovorili z italijansko vlado, ki bo pokrivala dogovorjen deficit. Med tem časom so podpisali v Rimu 9. marca 1948. dogovore med italijansko vlado in ZVU, na osno. vi teh se je italijanska vlada obvezala oskrbovati cono s potrebno valuto v lirah in tujo valuto. Ker velja italijanski zakon nad davki, nima ZVU nobene možnosti upeljaiti svoje lastne fiskalne mere. Edini vpliv, ki ga ima na javne finance, obsega samo kontrolo stroškov, kontrolo nad dejanskim pobiranjem darvkov in možnosti za dvig dohodkov na ta način, da pospešuje trgovimo in ostale gospodarske dejavnosti.« Mislimo, da je napisano do. volj jasno, da sj je ZVU sama odtvzela možnosti reguliranja davčnega bremena. Edino kar lahko ona napravi je, da veljavnost kakega novega italijanske, ga zakona raztegne na naše ozemlje ah Pa ga ne u-veljavi. Z drugimi besedami je Tržaško ozemlje obsojeno prenašati vse nelogičnosti italijanskega davč. niega zakona. To kljub temu, da vlada v Trstu precej drugačna davčna morala. Praktično je davčno breme v Trstu za posat meznika mnogo težje, ker je splošna raven, višja im so temo odgovarjajoče prijave tačnejše. Italijanski zakoni pa so do sedaj . predvjdeveii nepoštenost prijav in so tudi zato formalno zahtevali izredno visoke vsote. Najvažnejše pa, je, da a no prav zaradi italijanskega finančnega sistema prisiljeni še vedno obdržati nepravičen sistem visokih posrednih in nizkih neposrednih davkov. Da smo točnejš;; celo direktni dav. ki predstavljajo predvsem obrei. menitev šibkih slojev, malih trgovcev in obrtnikov, medtem ko večja podjetja plačujejo relativno manj. Pa to ni edina posledica zgoraj omenjenih sporazumov in iz njih izvirajočega finančnega sistema. Mirovna pogodba v svoji pri. logi X. zelo določno pravi, da mora pripasti Tržaškemu ozemlju vsa bivša italijanska diržav. rta in poldržavna imovina. Kaj pa ni v Trstu državna ali pol-državna imovina? Vsa, prav vsa, yečja podjetja ali ustanove so direktno ali posredno v državnih rokah. Tukaj bj lahko našteli dolg seznam od Tržaškega Lloyda, CRDA, Tovarne strojev do vseh važnejših bank in zavarovalnic. Vse to veliko premoženje de. linje. V pristanišču pristajajo ladje, ladjedelnice grade, prav tako ugodno poslujejo zavarovalnice in banke. Vendar ves ta ogromen promet ni vključen v tržaški redni proračun, ker ga vključuje italijanska vlada v svojega. V vseh do sedaj objavljenih poročilih ZVU in tudi v tem na j novejšem tro-letnem nj niti besedice o vseh teh ogromnih finančnih sredstvih. V vseh do sedaj objavljenih poročilih pa je mnogo govora o deficitu Tr. žaškega ozemlja in 0 tem, da ga pokriva Italija. 2e v prvem članktu o novem poročilu ZVU smo poudarili, da bi radi imeli vsaj nekaj več jasnosti prav v tej točki. Zal je poročilo napisano tako, da spravi tudi najbolj pazljivega bralca v zaorego. Brez dvoma igrajo ladje in njih gradnja zelo veliko vlogo v finančnem življenju Trsta. Za nje so porabili večino lirskega fonda ERP in večino prispevka italijanske vlade. Poglejmo, kaj pravi o tem poročilo: «ZVU, je po dogovoru z italijansko vlado sklenila obnoviti tržaško trgovsko mornarico $ pomočjo lirskega fonda ERP, S temi sredstvi se upa zaposliti ne samo tukajšnje ladjedelnice in odgovarjajoča podjetja za dobo treh let, temveč tudi tržaške mornarje, natakarje itd. Vse one, ki so zaradi posledic vojne prišli ob pogoje za obstoj. Pokrajinski značaj tržaškega brodenja je sedaj zaradi reorganizacije italijanskega brodov-ja izginil. Posledica tega je, da ni nujno, da imajo ladje, zgrajene iz fondov ERP, kot svoje matično pristanišče Trst.« Nove ladje bi moraie po črki in' duhu poročila samega okrepiti fond tržaškega premoženja. Vendar so odšle vse te ladje zaradi neke skrivnostne reorganizacije italijanskega, brodovja v Italijo. Kakšno reorganizacijo ima poročilo tukaj v vidiku? Popolna megla! Pa tudi, če se nanaša na naj novejšo reorga-nizgcijb italijanskega brodovja, to se pravi na povojno obnovo* ne vemo, kaj bi lahko ta vplivala na obnovo tržaškega ladjevja? Se manj Pa je jasno, za. kaj bj moral ostati Trst brez ladij, če so sklenili v Italiji obnoviti svojo trgovsko mornarico? Tega nihče ne pojasnjuje. Vendar menimo, da je to eno izmed osnovnih finančno-gospo-darskih vprašanj, ki bi jih morala ZVU vsaj nekoliko jasneje opravičiti. Mnenja smo, da je vsaj toliko dolina,! Prav ta «ladlijska» zadieva Pa imai š® zelo velik vpliv na tako okrnjen, tržaški proračun. Okr. njen smo napisali zato; ker ni v n jem vsi h enih zneskov, fci predstavljajo dlohodke in izdatke tržaškega državnega premo, žen ja. Q fiatu proračuna se je že mnogo pisalo. Ves šovinističen tisk ga izrablja za osnovno o-rožje za svoja dokazovanja o odvisnosti Trsta od1 Italije. Triletno poročilo daje tudi toklrait nekaj več jasnosti, kot smo je bili navajeni. Stvaren dletficit TržaškRga/ o. zemlja, je znašal skupaj v teh treh proučevanih letih 27.905 milijard lir. V tej vsoti je tudi obseženih 14 milijard1 lir plačau nih kot posojila1 za gradnjo ladij!. Posojila težko prištevamo k izdiatkomi ker imajo trenuten značaj, saj prinašajo obresti in se bodo ta sredstva vrnila,. Pa to še ni vre. Dejana,ko so bila dana ta posojila za zgraditev italijanske trgovske mornarice,, to je za ladje, ki so odplule v Italijo in ki kljub določbam mirovne po. godbe stvarno predstavljajo del italijanskega, državnega premoženja,. Ladje, ki so odplule v Italijo so bile vredtae daleč več kot 14 milijard lir. Ce, upoštevamo samo stroške za nje, moramo prišteti še najmanj, 16 milijard iz fondia ERP. Tretjino potrebnih sredstev so dali graditelji samii, to je one ladijske družb',, za katere so gradili ladje. V večini primerov imamo opravka, s Tržaškim Llovdom. Iz celotnega programa 96 tisoč ton novega ladjevja bo zgrajeno 63 odtetotfcov za Tržaški Llo.vd. A to pomeni, da lahko prištejemo najmanj 7 milijard od ce. lotn-, vsote 11 milijard, ki so jih prispevali bodloči lastniki, n® račun denarja, ki ga je v bistvu prispevalo tržaško go. spodarstvo. Ce seštejemo vse tri postavke dobimo 37 milijardi lir. To je vsota stroškov, ki so bili porabljeni za gradnjo ladij v tržaških ladjlsdblmicah in še vedi. no ni vrednost teh ladij. Vse ladje zgrajene do sedaj pri nas so odišle v Italijo in so bistveno povečale italijanski pomorski kapital. Niti ena tona novozgrajenega brodovja ni ostala v Trstu. Praktičn0 je Trst prispeval k italijanskemu gospodarstvu celotno vsoto 37 milijard ali če vzamemo samo razliko medtem, kar je dala Italija in kar je dal Trst dobimo zelo u-gednih, za Italijo seveda, 10 milijardi lir. ki jih je na tak lep* zaokrožen način pobrala. Poročilo pravi poleg tega, da deficit ne obsega točno odvisnosti Trsta, ker so v proračunu obseženi tudj razni dohodki pobrani v Tr®tu a, ki jih stvar, no plačajo osebe prebivajoče v Italiji. Ta pripcmlba je brez dvorna točna. Vendar žal ne vsebuje proračun tudi vsote dohodkov po,branih v Italiji, ki jih dejansko plačujejo osebe bivajoče na Tržaškem ozemlju. Kakšno toč. no številko pa predstavljata ti obe postavki, pa ne ve nihče. Promet med, Italijo in Trstom je neoviran in je znana samo teža blaga. Ni pa znana njegova vrednost. Pri,bližne ocene pa seveda ne povedb mnogo. Tudi tukaj bi bila potrebna večja točnost. S. B. Angleška odprava na otok zakladov Iz Anglije je odjplula dvoji bornica, ki je namenjen: juino-kitajsko morje, da poi zakladi, ki so ga svojčas za Pal; morski razbojniki. Zdi da je pred tremi stoletji slo angleški morski razbojnik « pitan Kidd« skril na nek otoku južno od Siama zak ki je bil vreden takrat 120 soč funtov šteriingov. Odpr razpolaga s fotografičnimi snetki treh zemljevidov, k: rih izvirniki so v Veliki 1 tamiji in na katerih je ozna kraj, kjer naj bi bil za ko] zaklad. C e bodo ta zaklad1 krili, ga bodo razstavili v L domu. PEPELKA NA GRAMOFONSKIH PLOŠČAH V Združenih državah so posneli na gramofonsko ploščo na novo znano otroško pravljico «Pepelko». Pripovedovan j€ spremlja glasba ruskega skladatelja Prokofjeva, I I r\ I" i i r Področje visokega zračnega pri- U Ir P |yl »■ tiska, ki je zajemalo vso vzhod- f IVLiTIL no Evropo se umika proti Vzh o. du. Za njim se nabirajo vlažne zračne mase, ki prodirajo preko Francije. Zdi se, da bo to področje prišlo tudi do nas in zato je pričakovati danes oblačno z možnostjo krajevnih padavin. Včeraj je bila y Trstu najniija temperatura 11.0; najvišja 17.0. STRAN 4 “ % ZADNJA POROČILA I; NOVEMBRA 1951 w vlil' '' !!!; .Si Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Ju«, cona Treta: 13.45: Ciganske pesmi in orkestri; 19.00: Simfonični plesi. — Slovenija: 12.40: Znamenite scene iz oper; 21.00: Sklad, be mojstrov impresionizma. — Trst II-lius: Koncert za violino in orkester; 20.00: Slov*«' sJti motivi. — Trst I.: 19.20: Intermezzi; 23.20: Noe. na glasba. RA0I0 SRAMOTA kakršnih je malo (Nadaljevanje s 1. strani) ogrožena je danes Jugoslavija, saj je »e V hladni, ampak v ne-■usmiljeni pred agresivni borbi s štirimi sateliti pod vodstvom SZ. Hijena ima verjetno podobno filozofijo. Dejstva ne lažejo. Čeprav je obravnavala iialij. mirovno pogodbo dolga vrsta drtav, sta njih odnos in zainteresiranost skrajno različna. Samo nekate re izmed teh so bile dejansko napadene. Pri drugih je šla voj. na napoved na daljavo, avt matično ali pa celo samo formalno, iz solidarnosti. Te države tudi za bodeče F o svojem geografskem položaju niso ogrožene. Z Jugoslavijo edino si d«-li Italija pravice v Trstu na osnovi enakopravnosti. Tu je torej torišče teh satanskih in-spiratorjev. Hladna agresija na škodo Jugoslavije b a gotovo odjeknila pri agresivno razpoloženih elementih v Italiji. Oškodovala bo Jugoslavijo iti zadobila potrebne simpatije S Z, ki tudi odloča v Z N. če ne kaj več. To je torej nova pot, na katero stopa Italija. Pot sicer ni povsem nova, podoba je stara, dokazane škodljiva, ne samo za jugoslovanske narode, še bolj za laškega. Edino, kar moti, je, da Jugoslovani niso več tako naivni. Marsikaj so se naučili v zadnji vojni, o čemer bi vedeli več nesrečni italijanski ljudje, ki so z junaškimi prsi prišli na «tumejo» v Jugoslavijo, nazaj pa odšli 3 poklaftanl-ml hrbti. Sedem let ie preteklo. Ni novost, da so se borile tri ital jonske brigade divizije Garibaldi-Natisone proti fašizmu v okolici Vidma in v njegovem zaledju. Znan in jasen je bil tudi cilj te borbe za osvoboditev izpod fašistično-nacističnega jair. ma, kar je bilo « interesu tako italijanskega kakor jugoslovanskih na redov. Nujnost enotnosti poveljstva je bila jasna. Ko. likokraf se je v zgodovini že dogajalo, da so PO skupnih borbah ustvarili enotnost v Poveljstvu. Foch, Eisenhower, Aleksander in mnogi drugi so združevali borce Za skupne akcije in so dosegli velike zmage prav zato, ker so bili združeni. Jugoslavija je naravno po vojni, ko je prišel čaj za to, postavila poboje za mir. Vsak pošten geograf tudi ve za naše na terenu markantno določene etnične linije. O teh mejah govori tudi klavzula, ki jo je dala noša delegacija pri -poip.su. mirovne pogodbe. Ali so mar 'Italijani pričakovali, da bo po njihovem neuspešnem, napadu na Jugoslavijo ostalo po mirovni pogodbi pri starem t» da bo potrjena meja kj so jo oni po-slavili na črti Ljubljana - Brežice Karl ovac - Sarajevo - moij? Ti ubogi ljudje, ki so se zaradi svojega poštenja uprli pro. ti krvoločnem« nacifaiizmu, nimajo na sebi nobene krivde, najmanj pa dovoljujemo, da jih sedaj kličejo na odgovor za izvrševanje vojnih nalog. Nasprotno, Če bi bila italijanska država vodena tako, kakor je njeni obveznost, bi ti ljudie morali biti odlikovani za svoja herojska in nesebična dejanja, a ne da sede na zatožnih k'o-p eh. Sramota, kakršnih je malo v zgodovini! Nobenega dvoma ni, da spadajo procesi te vrste med tiste zunanjepolitične akcije, ki ima. jo namen pred tfretOm b la1 iti Jugoslavijo, intrigirati p'oti njej in nje.ru narodnoosvobodilni borbi a na znotraj raznetiti šovinizem za razvoj kakršnih koli agresivnih akcij proti Jugoslaviji. Čudna morala in konglomerat nelogičnosti! Na las podobno s početjem V'hoda> Želijo, da bi jim bile oproščene krivice, ki so jih storili, a hkrati ka.znujejo t ste. ki so s prelivanjem krvi pomagati, da se prepreči fašistično zločinstvo. Ali ti Imperatorji pori, krinko protifašitma stepajo pred združene zmagovalce, ko istočasno netijo fašizem? Kako škodljive so takšne akcije za sosedsko sodelovan i> in za utrjevanje miru, je o*ltni. Mi se v njihove notranje zadeve ne vtikamo, toda Za dejanja, ki nas v svojih po led cah ogro. žajo in ki t''di vito v skladu s spreietim.! k'av7ulpmf mirovne pogodbe ne moremo biti slepi in gluhi. Avstrijska nota štirim okupacijskim silam Karl Gruber je zahteval, da se sporazumejo v najkrajšem času o avstrijski mirovni pogodbi DUNAJ, 31, — Avstrija je zahtevala tjanes zvečer, da se Ve. lika Britanija. ZDA, Francija in Rusija sporazumejo o avstrijski mirovni pogodbi. To zahtevo so predložili v posebni noti, ki so jo predali ameriškemu visokemu komisarju Wal-terju J. Dcnnellyju. sedanjemu predsedniku visoke zajeznijke komisije za Avstrijo. Nota poudarja, da je Avrtrija zasedena ie 7 let in da je že čas skleniti sporazum med zasedbenimi silami o mirovni pogodbi. Nota tudi poudarja, da «je r.ajbolj naravna točka, s. katere je treba pričeti zmanjševati sedanjo mednarodno napetost v zaključitVi avstrijske mirovne pogodbe«. Noto je pcztpinal avstrijski zu. n»nji minister Karl Gruber. Ta nadaljuj, da bi morali umakni, ti okupacijiske atie in opozarja na izjave štirih velikih leta 1943., kO so se izrekli za to, da bi morala biti Avstrija Svobodna in neodvisna v najkrajšem času. Vsake sila, ki s svojo sla. bo voljo preprečuje dosego tega cilja, krši mednarodna prav. na načela in moralna načela, zaključuje nota. Ameriški viioki komisar Wal-ter Donnelly je nocoj, ko je razpravljal o tej noti, izjavil: «Vlada ZDA t^taja odločena v svojem prepričanju, po katerem morajo štiri okupacijske sile takoj podpisati irli uveljaviti mirovno pogodbo z namenom vrniti Avstriji položaj suverene države«, ZDA bodo še naprej za hitro sklenitev mirovne pogodbe in umik okupacijskih čet iz Avstrije, Kljub temu — je poudaril — ZDA ne bodo umaknile svojih čet. dokler ne bodo storile isto druge okupacijske sile. Obsodba Rederja BOLOGNA, 31. — Ob 22.18 je vojaško sodišče izreklo sodbo proti majorju SS, Kederju. Ob. 'odilo ga je na dosmrtno jtčo ip degradacijo. MEŽI MDII HUH POIOM da hi hljuboi/ali »nasilnim akcijam" To je bil angleški odgovor na govorice o zbiranju ..osvobodilnih bataljonov" KAIRO. 31. — Kakor se je danes izvedelo v kairskih diplomatskih krogih, je ZSSR ob. vestila arabske države, da bo imela njihovo priključitev k paktu Srednjega vzhoda, za neprijateljsko dejanje, če ne sovražno. Kot znano se je ZSSR tega diplomatskega koraka po-služila celo pri Franciji in razprava o tem, kdo ima prav, še danes ni končana, kljub temu. da je bilo glede tega objavljenih že več not. Glede današnjih dogodkov v Egiptu, je znova slišati nekam pomirjevalne glasove v Kairu, kjer svarijo ljudstvo, naj ne daje pred svetovno javnostjo ceneno opravičilo Angležem za prctiakcije. Na drugi strani pa ee nadaljuje nSsiilje na področju Sueškega prekopa. Tako so danes Angleži popolnoma prekinili promet med Suezom in Kairom. To tako, da so streljali v zrak in vozila so se hitro umaknila s ceste. Poročajo, da go Angleži ob njej namestili topove, Nadalje so iz- £1 Mabrouk -trener Egipčanov KAIRO, 31. — Francoski lah. koatlet El Mabrouk, ki se je posebno odlikoval na zadnjih mediteranskih igrah, je dobil vabilo, da bi treniral egipčanske lahkoatlete za olimpiado. Japonska vlada odobrila kredit za Helsinke TOKIO, 31. — Japonski ministrski predsednik Yošida je sporočil danes zjutraj, da je njegova vlada odobrila kredit za potovanje japonskih tekmovalcev na helsinško olimpiado. Japonci bi odpotovali v Evropo tudi v primeru, da vlada ne bi dala denarja. Seveda bi število tekmovalcev bilo skrčeno, ne pa 297 določenih, ki bodo odpotovali. na treningu iiailisnshi reprezentanti ugodno presenetili Reprezentanca A je premagala Modeno s 5:0 (1:0), „mladi" pa Vicenzo s 6:0 (0:0) FLORENCA, 31. — Današnji trening italijanskih reprezeiu tanc je trojici zveznih kapetanov Berretti, Businiju in Com-biju razjasnil lica. Tako »mladi« kot »stari« so v drugih polčasih, to je tedaj, kp so vnesli v igro poletnost; Zaigrali zelo lepo in dali svojima nasprotnikoma Vicenzi in Modeni 6, ozi. torna 4 gole. Napad B reprezentance je na višini in verjetno nadaljnjih sprememb ne bo treba; edino odsotni Burini bi lahko zavzel Lucentinijevo mesto. Vratar Buffon si je kmalu po za- Angleži zmagali proti škotski ligi z 2:1 (1:0) To /e bila zadnja preizkušnja angleških nogometašev pred važno tekmo proti Avstriji SHEFFIELD. 31. — Repre- zentanca angleške lige je premagala Škotsko z 2:1 na igrišču Sheffield Wednesday. Ekipi sta bili faktično pravi reprezentan. ci in bo verjetno današnja enajsterica angleške lige nastopila le z majhnimi spremembami tu. di 28. novembra proti Avstriji kot angleška državna reprezentanca. Angleži so imeli v prvem polčasu nesrečo. Barrass je moral za nekaj minut zapustiti igrišče, da bi si obvezal poškodovano glavo. Ko se je vrnil še vedno ni bilo v redu, ker mu obveza ni držala in je moral tako ponovno pod zdravnikove roke. Končno je prešel na desno krilo, Finney je igral zvezo, Wright pa srednjega branilca. Kljub temu je Anglija dominirala v prvem polčasu. Edini gol je dal v 15. minuti Loft-house. Po odmoru Je Barrass zopet šel na svoje staro mesto in bo Angleži začeli nevarneje napadati. V peti minuti je Finney po prodoru poslal diagonalno žogo v mrežo. 2:0. Skoti zaradi skoposti strelov svojih napadalcev niso dali gola in Zgrešili celo enajstmetrovko. Sele šest minut pred koncem je Hamilton dal častni gol. Angleške lige: Werrick (Birmingham), Ramsey (Totten-ham), Smith (Arsenal), Wright (Volverhampton), Barrass (Bol. ton). Dickenson (Portsmouth), Finney (Preston), Seewell (Sheffield Wednesday), Loft. house (Bolton), Phillips (Ports-motuh), Medley (Tottenham). Škotska lige: Brown (Ran- gers), Young e Cox (Rangers), Evans (Celtic), Woodburn (Rangers), Baillie (Celtic), Waddell ((Rangers), Johnstone (Hiber-nian), Hamilton (Aberdeen), Steel (Dundee), Reilly (Hiber-nian). četku igre poškodoval koleno, odlično ga je nadomestil Bu-gatti. Mari in Venturi brez hvale in brez grajanja, prav tako tudi branilci Grava, Giaco-mazzi :n Giaroli. Reprezentanca A, ki bo 11. novembra hotela v Florenci zbrisati madež iz Ria, ko si je Švedska z zmago nad Italijo priborila mesto v finalu, je začela svojo tekmo v povprečnosti, a se počasi dvignila in še pred koncem dosegla popolnost. Najugodnejše presenečenje predstavlja novinec Gimona, ki je nad vsako pričakovanje dobro zamenjal lahko poškodovanega Lorenzija. Igralec Palerma je hiter, siguren, ekspediti-ven. Kot stalno v zadnjem času je dobro gral Boniperti in bil skupno z Muccinellijem ter A-madeiem začetnik akcij velikega kalibra. Za hrbtom napadalcev brezhiben Annovazzi, medtem ko je Tognom nekoliko razočaral. V odlični formi Venturi, zelo sigurna na vratih Ca-sari in Viola. Od branilskih pa. rov je bolj ugajal Giovannini -Cervato, kot pa Bertucelli - Cer. vato. Nezapažen je bil Cervel-lati na krilu. MLADI: Buffon (Bugatti); Grava (Giarolll), Giacomazzi; Mari, FerrArio (Santamaria), Pimarrtt (Venturi); Lucentini, Broccini, Bacci, Pando Kini (Galli), Fontanesi (Renosto). STARI: Viola (Cssari); Giovannini (Beriuccelli), Cervato; Annovazzi, Tognon, Venturi (Piccinini); Muccinelli, Boniperti, Amadei, Gimona, C er ve 1-lati. * * » VARŠAVA, 31. — Poljska je sporočila, da bo poslala na zim. ske olimpijske igre svoje hokej moštvo in smučarje. Zmagovita turneja košarkarjev Partizana BEOGRAD 31. — Jugoslovanska košarkarska ekipa «Parti-zan» iz Beograda je odigrala v zadnjih dneh pet tekem v Zahodni Nemčiji. Najprej je premagala v Muenchenu drugopla. sirano zahodnonemško ekipo z rekordnim rezultatom 99:62. Nato še Viktorijo v Augsburgu s 33 koši razlike. Na turnirju v Stuttgartu so Jugoslovani zavzeli prvo mesto pred tremi domačimi moštvi in osvojili lep pokal. Ves zapadnonemški tisk pohvalno omenja odlično igro in kvaliteto jugoslovanskih košarkarjev saj je Partizan iz petih iger odnesel pet zmag. gnali podpoveljnika egipčanske policije vzdolž Sueškega preko* pa, Sayeda Loufti El Khalyja. Obtožili so ga. da je grozil E-gipčanom. ki delajo za Angleže. Angleška vojaška policija ga je odpeljala z avtomobilom in ga pustila n& cesti samega 50 km severno od Kaira. Aretirali so voditelja egipčanskega sindikata pristaniščnikov z obtožbo. da jih je hujskal, naj ne iztovarjajo angleškega blaga. Angleški vojaki so nadalje z bajoneti obračunali s postaje-načelnikom v bližini važnega mostu pri El Ferdanu, 12 km severno od Ismaillje. Vse te akcije naj bi bile odgovor na opozorilo egipčanskih uradnikov pri- družbi Sueškega prekopa, ki so obvestili svoja vodstvo, da naj preneha dajati anglešikim ladjam pcmoč, sicer bo v enem tednu prišlo do posledic. Ta družba je ped tehničnim vodstvom Egipčanov. Dobavlja pilote in vso potrebno opremo za plovbo po prekopu. Družba je že morala) spremeniti urnik pomorskega prometa zaradi stavke egipčanskih elektrcteh-nikov, zaposlenih prj svetilnikih. zaradi česar ne morejo pluti po prekopu ladje, ki nimajo močnih reflektorjev. Glede sedanjega stališča sindikalnih organizacij in uradnikov družbe Sueškega preko- pa je dejal danes zvečer egipčanski notranji minister Fuad Serag El Din paša, da se sindikati ne bi smeli pečati s politiko in bi morali svoje akcije omejiti na poklicna vprašanja. Minister je zagotovil, da bo storil vse, da prepreči vsako izskiljuč-no politično akcijo, ki bi mogla škodovati svobodi plovbe pa prekopu. Ta izjava ni bila nepričako= vana. Egipt prav dobro ve, da je bilo pred kratkim precej diplomatskih akcij zaradi plovbe po Sueškem prekopu. Zato noče, da bi v sedanjem trenutku dobili v roke precej močan argument. Obenem pa javljajo angleški vojaški krogi, da se ekrog bivšega jordanskega vojaškega guvernerja v jeruza: temu, Abdullaha Tel Tela in bivšega vrhovnega poveljnika egipčanske vojske Aziia Ei. Masry paše, zbirajo številni člani arabskih nerednih sil, ki so se borili v Palestini. Dodajajo. da so angleške oblasti povzele potrebne ukrepe, da bi (iltljubovaie vsak! nasilni akciji«. Angleške čete pravi poročilo — so zasedle ključne postojanke na področju in nadzorujejo vse ceste, železnice in trgovski promet. Bloke so postavili na vseh cestah, ki vežejo Suez in Ismailijo s Kairom, ki vodijo čez vojaško področje. GELOSO Popolna superheterodina! Radiogramofon z 12 ploščami GELOSO je višek elegance in ekonomičnosti Vsi si ga lahko nabavite pri tvrdki RADIO KORZO GARIBALDI 8 s samo 1.000 lir takoj in v MESEČNIH i” OBROKIH OdiupuleiM rabliene aparale pe eaidil cenah KINO V TBITC Rossetti. 15.30: «Vročlčna želja«, A. Le Oall In F. Amoul. Mladoletnim prepovedano. Excel*iOr. 14.30, 16.45, 19.15, 21.45: »Samson in Dalila«, h. Lamarr in V. Mature. Nazionale. 15.30: «0 te presnete takse», Film poln komike. Fenice. 16.30: «Nori šofer#, Red Skelton, D. Haven. Filodrammatico. 14.00: «Dvoje pri čaju«, D. Da in G. Mc Rae. Arcobaieno. 16.00: »Rodolfo Valentino«, A. Dexter in Parker. Aitra Rojan. 15.00: »Počitnice v Meksikl*. A la barda. 14.30: «Neapelj, milijonsko meston, E. Della Scala Armonia. 14.30: «Dogodivičine dsca Kldaij, W. Baxter, Bari. Aurora. 14.45: «Razkoina križarka«, G. Brent In J. PovvMl. Garibaldi. 14.00: «Zadnjc maščevanje«, E. Robinson, R. Hussey. Ideale. 14.30: »Gusarka«, Y, De Carlo. Impero. 15,00: «Nagradnl dopust«, Taranto, Croccolo. Itaiia. 13.30: «Ljubrmec ene noči«, M. Morgan in J. Marais. Mladoletnim prepovedano. Kino ob morju. 16.00: »Ljubezen« Ana Magnani in R. Rosellim, Moderno. 14.30: «Dr. Kiklop«. Savona. 15.00: »Mi, ki se Imamo radi«, A. Blutt in F. Granger. Viale. 14.30: »Tokio, akt štev. 212« Florence Marly in R. Peyton. Vittorio Veneto. 16.00: «Zivljenje z očetoma W. Povvell. Azzurro. 16.C0: «Avgustova nedelja«, V. Carnvi, A. NHnchi. Belvedere. 16.00: «MaSčevalka«, F. Doumerghe. Marconi. 14.30: «Dolina velika- nov«. Massimo. 14.00: «Dekleta, ne ozirajte se po mornarjih«, B. Hut-ton, Bob Hope. Novo Cine. 16.00: «Krik v viharju«, M. Oberon in L. Olivier. Odcon. 15.30: «V tem našem življenju«, O. D. Haviliand, B. Davis, G. Brent in Dennis Morgan. Radio. 16.00: »Teror teče po niti«) B. Stanwyck in B. Lancaster. Vlttorla. 16.00: «Vedno sl ml lagala«. RADIO JUUO«*LOVAaiSKK CONK TUHTA ČETRTEK, 1, novembra 1951 Poročila ob 7.00, 13.30, 19.30, 23.05. 7.15 Jutranja glasba. 13.45 Ciganske pesmi in orkestri. 14.00 Odlomki iz znanih oper. 14.30 Od včeraj do danes. 14.35 Slovenske narodne. 18.00 Sevdalinke. 19.00 Simfonični plesi. 23.10 Glasba za lahko noč. NI, ovknija 8.15 Naša pesem (pester spored jugoslovanske vokalne glasbe, ustvarjene v letih 1941-1951),'9.00 Spominu padlih partizanov: Pesmi Karla Destovnlka-Kajuha in Mirana Jarca. 10.00 Simfonični koncert. 11.00 Naši partizanski grobovi. 11.16 Pester opoldanski spored. 12.40 Znamenite scene Iz oper. 14.10 Baletna glasba. 15.10 2eleii ste — poslušajte! 16.00 Ivan Tavčar: VlsoSka kronika, slušna igra. 17.20 Slovenske narodne poje komorni zbor Radia Ljubljana. 18.00 Za pionirje: Najmanjši in najmlajši naše čete. 18.30 Pojo slavni basisti. 19.15 Klavirske skladbe Friderika Chopina. 19.40 Motivi junaštva v jugoslovanski glasbi. 21.00 Skladbe mojstrov impresionizma. 22.15 La. hek nočni spored. 22.45 Lahek nočni spored. T lt ST II. 8.00 Koledar in jutranja glasba. 8.30 De Sabata: Juventus, simfonična pesnitev. 8.45 Vesela glasba. 9.00 Bach: Brandenburski kon. cert, 9.22 Koncert komorne glasbe. 9.45 Liszt-Busoni: Španska rapsodija. 10.00 Slovenski Zbori in kvarteti. 10.30 Zabavna glasba. 11.00 RespAghi: Boticellijev trip-tik. 11.20 Delius: Koncert za violino in orkester. 11.45 Operetna glasba. 12.27 Veseli ritmi. 13.00 Organizacija in naloge bližnjih popisov. 13.10 Pevski duet in Inr. monika. 13.30 Parada lahkih orkestrov. 14.00 Verdi: Prvo in drugo dejanje opere Falstaff. 15.15 Razne jazz zasedbe. 15.45 Ameriški zbori. 16.00 Oddaja za naj-mlajše — Sirota Jerica. 16.30 Razni solisti. 17.00 Plesna glasba. 17.30 Koncert , Slavko Škamperle. 17.50 Glasoe medigra. 18.15 Gershvvin: Kon«£ za klavir in orkester. 18.45 la glasba. 19.0 Komorna g»‘ 20.00 Slovenski motivi. 20.™ no v svet. 20.45 ZuccheriK' Kramerjeve melodije. 21.00 dijski oder - Tolstoj: Ana * rpnina 22.30 Večerne melooiJ,, Atu‘J* ecerne melo«tt 23.00 PloSče za lahko noč. Polnočna glasba. tiiht i* 8.00 Jutranja glasba 9.35 S® fonična glasba. 10.05 Lahk» S « ba. 10.30 Glasba za v ollno. Glasba Iz filmov. 11-30 r , 12.00 Ljudski P^ski zwri. »'j, Gledališka glasba. 13.25 na mavrica. 14.10 OrkesUr .j dernih ritmov. 14.40 Kiav_. ^ dno. 15.00 Operetna S^g/jta Napoletanske pesmi. 18 ™ ” . In zemljepis. 16.30 G. italljanka v Alžiru«. 19-30 1 A mezzi. 20.33 Orkester ' «Ivana in njeni sodniki«^ju dveh dejanjih. 22.30 Kl3 ^ kvartet. 22.40 Odmevi ®roa2o{n» ■ n 23.20 in Hollywooda, glasba. POZOR! raz po izredno nizkih cenah moški plaša od 1800 lir navzgor deške obleke „ 900 3.800 5.600 „ vi e n rr rt n n tt moški jopici moške obleke velika izbira moških kompleti oblek, dežnih plaščev, moških hlo^ in volnenega blaga. Trgcuins ULE 6RAIIDI Fl Trsf Largo Barriera Vecchia 15. Lastnik L &ron* IZKORISTITE PRILIKO! A. PERTOT TRST - UL 6INNASTICA 22 - TEL. 95-998 Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah no škatlo, Vnovič je previdno zastavi la rezilo, odrezala drugi škatli pokrov in pokazal se je svetlorumeni nagubani pokrovček tretje škatle, za toliko Peti par oči, oči gospe Amalije pa so srepo prezirale vse te drobnarije in mrzlično švigale po paketu od prčdrm ta do predmeta. Ko je bilo že skoraj v.~e razloženo in vse kar ne-vctjrtno znano in je bila gospa Amalija že hudo iz sebe, je od-krila sredi ptiketa, zavitega v lične hlače, debele v jmu in kratke v noge (krojene po postani strica Ivana, kakrše-n je na priloženi fotografiji), lepo. modro loščeno pločevinasto škatlo. V razburljivi slutnji — in kakor bomo rideli kasneje, popolnoma pravilni, je hlastnila po nje), češ, tu je nekaj nenavadnega, morda celo tisto, česar je najbolj nestrpno pričn-kovala in kar navsezadnje, 6e prerokbe še veljajo, v paketu tudi mora biti. Emilija in Rozalija sta želeli, da bi mati postavila tudi to «konservo» med druge predmete in da bi odpirali ter delili šele na koncu, ko bodo imeli pregled čez ves dragoceni zaklad ameriškega paketa. Toda gospa Amalija, ki je gnket odpirala, razlagala, zlagala, urejala in ga bo tudi delila — do česar ima nesporno pravico, saj je stric Ivan njen brat — je s strogim pogledom ukrotila hčerki in z zaviha^nim nožem za odpiranje konterv previdno odrezala ob robu pokrov. Iz škatle je stresla za spoznanje manjšo, lepo rdeče pološče. manjše, da je zložno zdrsela iz prejšnje, četrta Škatla je bila sinje barve in peta siua, aluminijasta, skrbno zacinkana po robovih. Gospa Amalija, ki sploh nj vet dvomila v življenjski eliksir in je vse bolj pobožno odpirala škatlo za škatlo, je tudi peti »konservi« — kakor so misliti drugi — spretno odičip-m!a vrhnji del, da bi se ‘ne pri. jel rezila in ne šel v nič niti ščepec dragocenega eliksirja. Mislim, da bodo cenjeni bralci razumeli, kako so štiri kon-serve v eni kons&rvi zbudile pozornost vseh (lanov skupnega gospodinjstva gospe Amalije. Ta nenavadni dogodek t> o-meriškem paketu je vzbudil v njih tolikšno pozornost in takšno zanimanje, da so se po petem pokrovčku vsi sklonili nad ikatlo in z razprtimi očmi iskali po njej nekaj izrednega, nenavadnega. Lahko *i predstavljamo njihovo ražočoratlje, ko v pet i škatli ni bilo niti koral niti zlatih dolarjev in tudi n** papirnatih, marveč.... «Mofca», je dejal mož gospe Amalije, upokojeni finančni Inšpektor. »Siva mokti. ameriška ,mi* larca'», je suho odrezal zet. «Posebne vtste molca z vita- 1 MATIJA $KANDER\ LJUBLJANSKI 2. AMERIKANCI mini; zadnjič sem o njej brala v .Ljubljanskem dnevniku’«, je pristavila gospa Emilija. »Perilni prašek ali pa podloga Za puder«, je vearo, mladostno nepremišljeno zažvrgo-lela najmlajša, gospodična Rozalija, s čimer je izzvala v materi upravičen in najbolj ogorčen srd-Poštama gospa je zložila škatlo V jkatlo in vjeh pet škatel postavila na omaro poleg matere božje pod steklenim pokrovom kakršne so poleg umetniških slik Katoliške bu-kvame (tistega oddelka, ki je imel učeni latinski naslov,- trgo. vina z adevocionalijami« na drobno) še dandanes ljubek okras mnogih stanovanj v našem mestu. V enem je vzneseno vsem skupaj odgovorila: «To bomo iele Videli!* Morda bi jim povedala svojo skrivnost, če bi se ji ne zdeli tako nadložrri in če bi je Rozalija tako grobo ne ulalila. V tem primeru bi te naša zgodba prav gotovo drugače razpletla. mnogo bolj resno in dostojno in bi ne žalila do take mere človeškega dostojanstva ter posebej verskih čustev. Toda kdo je temu kriv? Cenjeni bralci naj vso to stvar pretehtajo, preverijo in premislijo, pa bodo razume li, da si je vsakdo iz družine gospe Amalije, tudi zaročenec gospodične Rozalije, ki mu je 0 paketu nadrobno pripovedovala še isti večer v kinu (ko so predvajali tednik), ustvaril o ameriškem paketu In o nenavadni konservi svoje mnenje ter po »vaji »odbi tudi ravnal. Tako je že prvega pol dne doživela »konserva» v skupnem gospodinjstvu gospe Amalije svojevrstno usodo: tvečer, ko je bil paket že zdavnaj razdeljen in duhovi pomirjeni, je gospa Anwlija zavila ščepec sive moke iz škatle v pergamentni papir in ga odnesla gospe} Matildi iz hvaležnosti in v povračilo za njeno tolikanj pravilno in nesebično napoved, in gospa Matilda, presenečena in vzvišena nad svojo jasnovidnostjo, ga je za pol male žličice stresla na dlan, ga stisnila v kopičico tn ga — kakor sodo bikarbono — vrskala vase ter zalila s požirkom prave turške kave. Mamice Amalije medtem ni bilo doma, Rozalija pa se je od. pravljala na sestanek z zaročene eni. Posula je z ameriško kremo namazani obraz še s «podlogo 2a puder« iz komer-ve, se nato napudrala s Pudrom iz ameriškega paketa in šla v kino gledat ameriški film. Emilija je dolgo in nemirno pričakovala svojega moža, izdelovalca rolojev. Prav ta dan je kupoval nov avto za štiri sto tisoč dinarjev, in po tem, kako je kupčija uspela, se utegne vrniti med deveto in deseto, dobre ali pa slabe volje. Ce bo slabe volje, mu bo morala napraviti zrezek, če bo dobre, bo rad večerjal palačinke. — Gospod Alfonz se je vrnil ob četrt na enajst izredno tlobro razpoložen, saj je kupil odličen avto v prosti prodaji za tri sto petdeset tisočakov. Emilija je nag lo zamesila testo za palačinke in za prvo poskušnjo vsula vanj Za dobro žličico moke z vitamini iz škatle, ki je stala na omari ob materi božji pod steklenim pokrovom Palačinke sicer niso nič kaj lepo in rahlo nabreknile In, če bi gospod Alfonz ne bil tako dobro razpoložen, bi bil dejal, da imajo v kepice sprijeti mehurčki sicer pust in plevek okus, da pa so bolj srt v ne kakor ponavadi. Lahko si predstavljamo, kako je pogledala gospa Amalija, ko se je okoli enajste vrnila domov in je našla na dnu škatle le še za dobri dve žMci življenjskega eliksirja. Njen mož je spal, in ko ga je zbudila, ni vedel nič drugega kakor to, da je moral zaspati, ne da bj mu kdo pripravil pel kozarca vode s petimi koščki sladkorja, b rez katerih ne more zaspati, če pa temu zaspi, se mu sanja o zlvih, gomazečih kačah (kar je imel za slabo znamenje prepričan pozno v upokojenska teta da ga preganjajo nekdanje njegove žrtve, ki jim je odmer-jal davke). Zato gospa Emilija ni več spraševala in poizvedovala dalje. marveč je skušala rešiti, kar te rešiti da: pripravila je motu sladko vodo m je skrivaj zamešala v sladkorno vodo celo žličico življenjskega eliksirja. Po istem receptu je zametUa sebi oživljajoči napoj in ga izpila s takim vdanim pogledom, uprtim v mater božjo na omari, da se je obema zdelo, kako bosta zdaj zdaj spet oživet i. Mož Pa je po dolgem požirku dvakrat z ustnica-m' miasknil, ju z jezikom obliti-nil in dejal: itAmeriŠki sladkor ima mnogo več zdravilnih primesi kakor naša sipa iz vojvodinske pese. Trs je trs, pesa je pa ie od nekdaj za prašiče«, Obrnii se je — fina‘nčm inšpektor — na levo stran in zaspal, kakor je bil navajen spati zadnjih petnajst let. Gospa Amalija pa je prvič po dolgem času s porednim smehljajem pogledala v svoja nedrja in nato nagajivo ljubko svojega moža. Pogledata je na uro, legla v postelj in b dela dolgo V noč, da bi lahko povedala go. spe j Matildi, po kolikih urah te razlije v kri življenjski eliksir. novo zdravilo zoper betež-nost sive starosti. Lahko si predstavljamo začudenje gospe Amalije, ko se je naslednje jutro zbudila iz spanja in ni prebdela noči. Tudi njen mož je spal, kakor je tr):al vsako noč že petnajst let. Gospa Amalija je pogledala na omtiro in se spomnila vseh podrobnosti v ameriškem paketu. In spomnila se je, da ni bilo nobenega pisma v paketu in v k on ser v ni škatli, da ni bilo v njej niti recepta niti navodila za uporabo eliksirja. Tedaj Je postala gospa Amalija zaskrb- ljena. Morda je napačno, v pre veliki dozi uporabila zdravilo? Toda v istem hipu se je pomirila. Mnogo je brala v časopisih o atomski energiji in je vedela, kako dolgotrajni so njeni učinki. JVi dvoma, vpliv življenjskega eliksirja je počasen, toda dolgotrajen. — Ce pomisli-toio samo na aspirin znamke «Aci$al» timrmce Ijekova »Pliva«, bomo nemudoma razumeli, kako pnmetno je sklepala gospa Amalija: aspirrn s kozarcem vode in na poln želodec učinkuje proti zobobolu navadno šele potem, ko popijemo čaj t medom in st Čez noč pošteno »potimo. — Docela razumljivo je, da tako tudi novo zdravilo, o katerem je bila go- spa Amalija vse & štiriindvajsetimi u liv je potlej njegov vpu v koč trajen. so v Gospo Amalijo jt mirjatc..skrbi Domislila se J«. orn ie ostalo In stvar i Je hotela P’ dfftf preden se bo « it/je razkropila P° trgu. Z znrnerljiU'' ^, po > nadela elastični moža, *Pečega^ _ zo^",7 , i prtimi ustt,^ pa kuntn)‘- ,ei>' sel, A hčeri z zetom v neStt, ■ ni1 •. Zet Pa se ni u” jft kakor Po nav^Lxvi ntalija kljub ’^vojt P' K«' wi mogla *ace ttrtil ve. Živahno t€ Ltfa*, hi nji, ji aZadn}e p0jdt.} •mamica«. be da Pf.ei no stisnil i* *ZpOi":o % svojim avtom v, bo v kratkem *"%,kar * šiito lastnikov. 0* preselil v tvoj* {i. C* eno obeh.svoph ,pa AmaUia ^ rovana o « p0 »a* nega g^r^Li doK‘,l da * , koč razkol• PoStnl predal 302. - UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNIŠTVO: ULICA MONTfcCCHl »t. #, 111. nad- - Telefon Stev. «3-80* m !)4-6:i». *t 20 — Telefonska St 73-38 OGLASI: od 8.30-12 In od 15.18, - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vi5me v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno • upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJs za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Triaškl tiskarski lavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1*11., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlsti 301a-l Tel. 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, tetrtletna 900, polletna 1700, celoletn* 3200 lir. Cona B: Uvod #, mesečno 150 din. FLRJ: Irvod «. n1**Leg» tf. Poštni tekoči račun za STO. ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^ Ljubljana T.vrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — izdaja založništvo tt. ^‘Vega tisk* D' — as-