i . " I Tečaj XX. ji gospodarske b r t n • V t m narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo \ tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr po) 1 fl. 80 kr. za cetert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn V Lj ubijani v sredo 20. avgusta 1862. IVh!?|[ mogoče, dosti slame nastlati, in vsaki dan več nastiljati, gnoj pa večkrat izkidati; tako tudi živina čedna ostane. zastran pravega gleštanja domaće Živine zavoljo tega, Ni pa dosti samo, da je živina čedna; tudi orodje, tla da ne zboli in zastran tega, kaj naj Storí kmetovavec, in stene hleva morajo snažne biti. Treba je tedaj živino kadar mu živina zboli. (Dalje.) H le vi morajo biti snažni. Da živina zdrava ostane, pripomore veliko snažnost, pa ne samo snažnost živine, ampak tudi njene okolice. Ako prav pridno umivati in vselej dobro obrisati, stene hleva vsaj enkrat v letu pobeliti, tla in pod, po kterih živina v hlev in iz hleva hodi, se morajo vsaki teden enkrat počediti. (Dalje prihodnjič.) V • V • se živini ne snazi koza, naredi na nji nesnaga skorjo, zavoljo ktere se narede dostikrat dolge kožne bolezni, in ker Darila za pridno rejo kónj. Za krajnsko deželo je bila letos v Postojni prvi-8e živinče ne more potiti, se izcimijo tudi notranje bolezni. Jcrat delitev daril za mlade in stareje lepe kobile. Delitev Posebno delavna živina, konji in voli, se morajo mnogokrat ta je bila 14. dné t. m. V komisii, ki je razsojevala vred-potiti in v prahu živéti, treba je tedaj jih pogostoma čediti nost pripeljane živine , so po navadi bili c. kr. svetovavec in štrigljati, konje vsaj enkrat na dan, vole pa vsaj trikrat deželne vlade kot vodnik komisije , deželni živinozdravnik, v tednu. Pa tudi živina, ktera je vedno v hlevu, se mora en general, en major in en živinozdravnik vojask. Da nesnage varovati. Dvakrat v tednn jo snažiti in štrigljati revna notranjska dežela, ktera je nedavno po železnici zgubi samo takrat dosti bilo, kadar bi se živinčeta tudi pridno bila vožnjo po veliki cesti, pa se ni še prav krepko kopale in sploh tako gleštale, da bi se ne mogle tako lahko povaljati. Zavoljo tega naj se staje tako narede, da se more premije sposobne, se je lahko že popred mislilo gnojnica, kar je gnoj ne popije, lahko odcejati in hitro ou přijela kmetovanja, ne bo mogla pripeljati veliko živine za in tako je tudi bilo; iz Notranjskega je prišlo v vsem ie 7 kobil, dve tekati ; posebno veliko je pa tudi na stelji in na tem le- ste bile iz Gorenskega, dve pa iz Dolenskega. V vsem žeče, da se stelja večkrat nova nastelje. Najboljša steija skupaj je tedaj bilo 11 repov brez žebet, ki so prišle z maje slama, ker gnojnico hitro popiva. terami svojimi. Al (razun dveh) je vsa živina lepa bila, Ako se tedaj slame dosti nastelje in se slama, ktera tako, da vse kobile, ki so premije dobile, so jih tudi po- je bolj onesnažena, vsaki dan proč jemlje. še celó treba ni polnoma zasluzile, razun ene, ktera je premijo le bolj zato hleva dan za dnevom izkidati ; listje pa popiva scavnico ve- dobila, da Ijudje vidijo , da komisija ne kaže samo ceki-liko manj in živina se na njem zlo onesnažuje; zavoljo nov, temuč jih tudi rada razdeli. Eni žebici ni mogla tega se mora vsaki dan drugo listje nastlati, pa tudi živino podariti premije, ceravno je prav lepa bila, pa ni bila se je treba večkrat snažiti in umivati, če jo gospodar hoče triletna, kakor mora po postavi biti; druga, tudi sicer lepo čedno imeti. ustvarjena, je na nogi imela morsko kost, ktera je poerb Pri konj ih je pa vselej treba, zlo přemočeno steljo ljiva, tedaj pleme kvari. Po Prvo premijo z 10 cekini je dobila kobila s zebetom leti vsaki dan kidati je že zavoljo tega dobro, da se preveč gospodarja Kopača Jakoba iz Vešč (kamniškega kan- vsaki dan presuševati , čez kaj dni pa druge nastlati. mrčesov in muh ne zaredi, ktere živino zlo nadlegovajo in ji ne dajo mirú. tona), betom or » Tudi volom, kteri se za dél o rabijo, je treba več skega kantona), drugo premijo s 4 cekini je dobila kobila s ze-ospodarja Jeršana Antona iz Unca (planin- tretjo premijo tudi s 4 cekini kobila krat hleva izkidati in kakor konjem slamo nastiljati, ker so s žebetom gospodarja Kolenca Jaiieza iz Trstenika (mo-frišnega zraka vajeni in pa tudi bolj mehke stelje potrebu- kronoškega kantona), — četrto premijo tudi s 4 cekini jejo, da se bolj spocijejo. V ovčjih hlevih more gnoj brez škode cele mesce kobila s žebetom gospodarja Ben kota Franca iz Gradca (postojnskega kantona). Gospodar Seras Anton iz Orehka ostati; ovce v hlevu niso privezane, tedaj taptajo po z gnojem (postojnskega kantona) je prejel le sreberno svetinjo zato, zmešani slami in storé tako, da se gnoj s slamo bolj zmeša ker je žebe že čez leto , tedaj čez postavni čas staro. lobočeje pod slamo pride. Ako se dosti dobre Med triletnimi kobilami je prejel llavar Janez iz in seavnica g stelje nastilja, ktera vlažnost lahko popiva, in se hlevi dobro Temenic (zatiškega kantona) prvo premijo zato , ker, prevetrujejo, kadai je drobnica na paši, se ni nobene ne- ceravno je komisija gosp. Deakovo kobilo po krvi bolj varnosti za zdravje bati. More se tedaj ravno tako tudi s žlahno spoznala, kmet svojo živino težje izreja in je Ila-kravami ravnati, če se jim veliko slame nastilja in hlevi varjeva kobila tudi prav lepa in za gospodarske delà prav večkrat prevetrujejo, zlasti pa, če krave niso priklenjene in dobro ustvarjena; dru or © o premijo s 4 cekini je tedaj se po hlevu prosto gibati morejo. Ako se kravain vsaki dan izkida, se s tem sicer res nekoliko stelje prihrani; ali tak gnoj ni tako močen dobil gospod Deak Janez, posestnik v Senožečah, ■ tretjo s 3 cekini gospodar Melč Andrej iz Grahovega ker ( planinskega kantona), četrto pa tudi s 3 cekini V se stelja ž njim ne zmeša dovolj; pa tudi živina ne leži spodar Vonča Balant iz Mos (krajnskega kantona), tako toplo in mehko; posebno na s kamnom ali ceglom vsem skupaj je tedaj razdeljeno bilo 40 cekinov. Vsi go-vloženih tleh ležati ne tekue živini. Bolje je tedaj, če je spodarji so razun cekinov přejeli še sreberne svetinje o 82 i I z napisom v-slovenskem jeziku: „za pridno konjsko rejo tudi gosp. Deak je slovensko vzel. a. i se v pisanji « v kih pravil držali Koliko rudečih ris bi bilo viditi na dijaških nalogah ako bi slovenski ucenci t i n s k Male bukvice za poduk v sadjoreji. Pod imenom ,,Mali sadjorejec za učence na kmetih" so prišle ravnokar v založbi tiskarja J. R. Milica v Ljubljani drobné bukvice na dan , ki veljajo le 10 nov. kraje. Te bukvice so poseben iztis gospod Me n c i n g a r j e v e g a spisa iz „Učit. Tovarša", in so kakor nalašč za mladost, pa tudi za druge odraščene ljudi, ki bi radi na kratko se podučili v pametni sadjoreji. Ves nauk je v vprašanjih in odgovorili kakor katekizem zložen; beseda je prav domaća, in kar je povedano v njih, je tudi dobro in pravo. » k in ke imena svojoglavuo pisali, kakor bi se komu poljubil po n o r bene m slovniškem pra Le sloven pisati, je prav f k e imena pra vica si? Al stoj d fr i prijate! ! ki tako toz v • * po tisti pisavi, ki jo j t samo leta 1848 za n k panslavizem lovensko pisa SO ze ..Hintersedanken" in škrat 55 o pisati zdaj imena, je že vé, kaj šel Gimnazija tržaška. V Trstu 2 avg. gimnazii . V sredo srno končali šolsko v v Solski program kaze, da je bilo na ovčicam Ker duhovni gospodje po deželi mladim svojim radi včasih kakošno darilce dajo, naj si nakupijo teh bukvic (za en goldinar jih dobijo 10), pa naj jih razdelijo, da jih 175 Ti leto na nasi vsej gimnazii 252 učencov, med nji narodnosti je bilo 131 Lahov , 38 N 46 pa takih čudnjakov, ki sami ne vedó, kakes;a rodu so. po 37 Slovencov bo kakor listja in trave po deželi. Zagotovljamo jih, da Ker jih precej dobro pozna » moram povedati d so ve bode sila veliko dobrega sadu iz tega poduka. v Stílske řečí čidel Slovenci in Hrvatje. Slovenski jezik je Slovencom zapovedan; učilo se je 39 učencov stovenščiue v treh raz-redih, v prvém in drugem po dve in v tretjem ena uro na teden toda ucenci prvega in druzega gimnazij razreda Letopis c. k. ljubljanske gimnazije so je oproščeni. Iz te Letopis ljubljanske gimnazije razpađa na tri dele. sakdo precej vidi, da slovenščina. Prvi del obsega obširni nemški spis: „Zur Entwickeluugs- Bogo geschichte des Laubblattes", spisal učitelj dr. M. Wretschko; naši dasi je zapovedana, nima še tište velj ktera ji » pred in odom Iz Hrvatov, kterih je precej na drugi del gimnazii, je 6 strani dolgi slovenski spis : 55 Nekaj od toče", izvstno obnašal učil se je slovenščine le eden, in ta se je sem drugim slovenščina ni bila mar. Ker spisal namestni učitelj M. Wurner; in tretji šolske nazna- misi da bi imela biti Fl V • na nasi gimnazii sloven nila, priobčil namestovavni vodja dr. Henrik Mitteis. sčina enako zapovedana, kakor hrvaščina Slovencu na Hi Gosp. pisatelj nemškega spisa si je izbral celó drobno rec vaškem, moramo te nemarne učence očitno karati in jim to Laubblatt" za svoj predmet in očitno je, da gaje obdělal nemarnost toliko bolj očitati, ker so večidel v vladičinem 19 tudi z nemško „Grůndlichkeit". Slovenski spis nam odgojiscu, tedaj poklicani, kdaj učiti ljudstvo slovensko pripoveduje razne misli in razlage učenih naravoslovcov v in hrvaško ljudstvo vseh časih, kako se toča v zraku delà itd. Le škoda, da g. resnice svete vere. Kako moraj ti ucenci ovarjati svojo nemarnost pred Bog in ljud pisatelj ni utegnil, kakor sam pravi, svojega delà prav po stvom? Kako je to, da tisti, ki so jih v skrb vzeli, trpé svojih želj ah z vršiti, gotovo bi ga bil skušal tudi na djansko tako nemarnost? Nekteri učenci so neka posebna prikazen vračati. od. Iz šolskih nazuanil to-le povzamemo: Rednih življenje po naših krajih obračati in marsiktero vrazo ktere bi vseh sedem grških modrij ne razjasnilo to učiteljev je bilo 19, med njimi 12 ustanovljenih, 2 našlo leto so Nemci, drugo leto Slovani, tretje Lahi bodo . pa naj uze kar se jim ljubi, od takih mladenčev tako ni dosti njena, eden iz Ogerskega in eden iz Hrvaskega in 5 na pricakovati; pustimo jih in pohvali raje marij jake in mestovanih; zraven predpisanih naukov se je še 11 prostih vrle mládenče, ki so se v slovenšćini lepo izurili, ki so učilo ; - slovenščino je učilo sedem (!!) učiteljev, zmed zdaj veseli svojega napredka, kterih se Bog in do kterih le eden zamore dokazati sposobnost za ta nauk. veseli. Le vrlo in pogumno napredujte, mili mladenci - i* -, - I m I m* A - m m m \ ~ - ^ - - t ~ ~ Tako razkosan ni bil noben nauk kot uboga slovenscina ! Ji je to le v prid, naj sodi svet sam. Ker so že „Novice" iz službenega imenika dokazale, koliko v slovenšćini potrjenih učiteljev ima, na priliko, sama krajnska dežela po svetu, zdaj sejete, to boste želi v poznejših letih , kar Po končanih solah smo imeli navadno esnost s štirimi govori: latin skim nemškim. laški in slovenski Vsi govorniki so izvrstno govorili. Slovenski govor je zložil in govoril je to pač žalostno , da viša gimnazija domaća zejo šolec Janez Martela in lakoto trpi v tako važnem nauku in vendar imamo čez in obilo čez sposobnih mož dovelj pa jih tirajo po svetu. Ne re ploskanje in grmeči „živio" temo, da v doljni o-imnazii bi ne mogel tudi kak drug slo v • „ • 55 Kakor novo ladij Ko je uehal Gov z brej ko d spremlja srčno voščilo okoli stojećih gled venšeino s pridom učiti, kakor je na pr. to zlasti pokazal blagoslov, da bi jo na neki gospod iz Ceskega; al izjema ne more pravilo biti. sreča Učencov je konec leta ostalo 672 (18 manj kot lani), po škrbii rodu bilo je 590 Slovencov, 80 Nemcov in 2 Italijana. seh roriti, nastalo je se tako-le glasi: v nevarno morje, vcov in cerkveni h potih vodila dobra štrlečih da bi se povsod ognila oštrih, iz dna morja , da bi je ne potopili ljuti, jezui viharji: tako so voščili nam, mili tovai z vročim srcom in solzuim očesom V 9. oddelku o spremembi učiteljev na gimnazii med roditelji, ko nas so pošiljali iz tihe domače hiše v mesto letom pisatelj obžaluje , in tudi mi ž njim zgubo , ki je na učilišče 7 našo gimnazijo zadela s tem, da nas je obče spoštovani in „Ljubi sin, potuj srečno, slušaj sreče in nebeškega blagoslova na pot govoreći: ogibaj telj rad se ući, ljubljeni gosp. J. Ne case k, zapustil, kteri je bil po svoji se slabe tovaršije. boj se Boga!" In pošlo smo se z želji prestavljen v svojo d ra g o mu domovino, v zlato Prago. • # njimi ko nam so vcepili v mlade srca lepih naukov in V 11. oddelku, v kterem, kakor v realkinem letopisu, modrih svetov, ko nas so preskrbeli z brešnom in denarjera beremo imena vseh gimnazijskih dijakov, ponavljamo to, kar ktei smo o realkinem rekli; le samo to še pristavljamo, da v so si prislužili s potom v obrazu in skeleči ulj na okah. Sli smo iz očetue hiše, kakor z dragim blag om tem imeniku še večo nedoslednost nahajamo; na priliko, obložena i z domaćega brega v neizmer V * da se zmed bratov eden piše li ranči ć, eden pa Vran ladij in lejte čas je tekel no morje spuscena danes smo v luki. Danes c i c eno in isto ime Kauč i č in Kavčič, Paulič in m tako živo stoji pred očmi preteklo leto in polnijo nam ;ro. Smo Pavlič, LeucinLevc, Moraeutsch in Moravce se srca z veselo zadovoljnostjo ali z britkim kesanj in še celó bohoričica v imenih Waupotizh, Vertovz, li slišali dobrih naukov iu modrih svetov skrbnih roditeljev? Jekovz, Millavz kraljuje. Ne vémo, se mora li me- Smo se ogibali škrbin nenasičene zapeljivosti? Smemo li šanca še dalje gnati? Ali je mar tako silno težko ločiti, vrnoti se v naročje skrbnih roditeljev s polnim veselim pre- kaj je slovensko, kaj nemško? Ali bi ne bilo t prav, da bi pričanjem, da smo dobro rabili dragocen cas > da nismo 283 zakopali bogatega zaklada, ne zavrgli darov, ki smo jih prvotna; ntegnola bi narejena biti iz besede: vol (ochs), přejeli? So li bia naše srca obrodile dober sad, pridobile si ktere misli je tudi menda bil Nestor, govoreč: Volosomi», in tat ne skotijimi. bogomi» XXL, Volosa, s koti ja boga XXXVI. kterega rija ne razjé, molj ne zgrudi ukrade, ktero v nobeni priliki, v nobenem casu cene ne tisk Mikl. izgubi S kratka: smo li spolnovali dolžnosti svojega stanu? los ko To so prasanja, ktere danes vsakdo sam sebi stavi, odgovora nismo dolžni le sebi in roditeljem, dolžni smo tudi d i v eri in dom y Al S a ker poklical nas je Pristavljam, da blizu Réke (Fiume) je Vo-ega; da v notranjskih Koritnicah pri Knežáku kteremu pravijo Vol os, in da v besedi: m o-dros imamo isto priteklino. Gosp. pisatelj, da bi pokazal, kako se besede sestav- v • • živi mož vecne, neizmotrene y božj previdnosti, ki veacemu iz- ljajo z razmernikorn (zu) y imenuje: „koter (ko med nas resno in oštro, pa milo kliče: „Ti imaš biti steber državi, bramba in ponos domovini, ti imaš biti oznanovavec ter einigend zueimgend, zudeckend); kl eni ti y niti, skubiti(iz, ko j zu kl o biti aus dem z u, d. i. aus svete vere." Predra nosti in tovarši. kdo izmed nas ne čuti važ der einigung sein) u etosti tega pokliča Gotovo, ćutimo ga V8I V Zares, difficile est, non facere versumí Komu pojdemo globocem srcu, v plemeniti svoji duši. Ker dobro vemo, da na duri zapisat nasprotnikove prenagljene besede: „ko bi skrbi država za našo varnost, da varuje naše pravice, zato kaj več védel?u Ne vprašam, kaj se pravi: zuei smo dolžni , posvetiti državi vse svoje moči pospeševati nigend; v nemar pustivši tudi vse druge slabosti y opo- njeni blagor. Vera, ki nam veleva ljubiti vse ljudi, prijatle minjam le, da beseda: ko Iter (ne: ko ter) ni slovenska, in da bi posebno rad zvedel, kam je ljuba korenika: str in sovraznike , domaćine in tujce brez razlocka, hoce nas, da smo ji zvesti, virno udani in pokorni, kliče mno od çe v hipcu skrila svoj: 8? Tako se v jezikoslovstvu ne ravná! izmed nas med svoje ozuanovavce , da hodijo pred vemo Glagol: kl eni ti (kleno ti) namestu klep no ti ima kore-čedo z lučjo vecne resnice in trebijo vernim pot v věčno niko: klep, ktero še v I. vrsti nahajamo v friz, spomincih: življenje. In domovini, mili domovini, v kteri smo zagle m 9 «J» uclepenih, in tudi v Nestorji: zaklepeniji LXX1X., LXXXI. tisk Mikl.; kloniti je sooblika glagolu: s Ion i ti dali milo lue življenja, v kteri je tekla nasa zibelka, smo veliki dolžniki, ker vse, kar imamo , imamo od nje. Mikl. lautl. 30. Najhuje pak je zašel g. pisatelj pri Ljubimo jo toraj, ne samo s prazno besedo, ampak z od gla golu: skubiti, ki se pravilno sme sprezati samo po I. vrsti: kritosrčnim blagonosnim djanjem kaži...^ , Učimo se marljivo maternega jezika, kei y da smo vredni s kub s ti. Ko ti glagoli zares bili zloženi y imeli bi vsi njeni sinovi, mota je vsacemu omikanemu sra dovrsljivost , pa je nimajo, in morali bi se v starej slo eku kd se ga temeljito ne nauči 5 tak člověk ni rodoljub , tak člověk je ikei tega izrod. Ako pa ljubimo svoje, zarad vati tujega, bodimo tedaj pravični tudi * V ne smemo zanice-drugim narodom, venščini s % k u b s k u b vrgel pisati : k 11 e n 7t\ y k % 1 o n i i ali pišejo se : k I e n 7Ï\ kloni saloni , sloni y y Tukaj bi mi lehko g. pisatelj bil vsaj pod noge besede: kljubovati (trotzen) , najbrže iz in kajti vsi smo si bratje, vsi imamo istega milega očeta, kte- ljub (zu fleiss); k niče m rati (zu nichte machen), iz remu so vsi narodi in vsi jeziki enaki. To od nas zahteva iu nič (nice m u r) ; kmalo nam. k malu; kviško vera, to nam veleva cast in modrost, to nas ste učili Vi, nam. k višku; ali prvi dve sti neorganske naredbe 9 m skrbni in modri i za naš bla » vneti » • telj nadari za vse lepe nauke to zahteva Bog Vas zadnji le na videz, ne v resnici sestavljeni. blagor mnogoje Gosp. pisateljev: Tulhin nam. tul-hinini; Tomin zične Avstrij y to ukazuje presvitli naš vladar v d nam. Tul-mejin (grânzthal) naj ostane tam, kjer je; v previdnosti in skrbi naj mu Vsemogocni vladarsko krono sebi nima gotovo me. s slavo obšije, naj se vije sreča in blag krog nje žezla i To vam , mili tovarši y menito srce, in ker vem, da vaša duša y iskreno nalagam na ple- za vse dobro g o r i m pravo, z Bogom kličem vam na razhodu iz vsega grla : „Bratj To je drusi slovenski govor na > • gimnazii lanskeg je zložil in govoril tačasni sedmošolec France Rebec Danes so štirje Slo delali maturo iz slovenščine vsi so tako ki so sedel stno odgovarjali, da so jih jako hvalili vsi y y pi preskušnji. Naj še nekaj pristavim kar Pri besedi: Ambrus or pisatelj ne vé, ali se šalim ali sem vendar zares tako neveden, da y zlog y am primer jam zlogu : an v besedi: An dol, in vso to besedo staro- slovenskej : /ftdoli.. Tedaj ni bral svetovane Miklošičeve knjige: lautlehre? Naj mi veruje, da bi v njej zalotil mar- sikaj, kar bi se mu še čudnejše zdelo. Jezikoslovstvo dan denes ni več slepo ugibanje, ampak védnost, in nova slovenščina stojí na podlagi stare. Vém, kako je še malo je- zikoslovskega znanja med nami, da bi tedaj utegnolo mnogo beročih Slovencev trdno verjeti o- pisateljevim besedám, ki je nam Slovencom silo važno. Profesura za babice je pri mi očitajo nevednost, in samo zato sem spisal ta sestavek. nas prazna. Ker to šolo obiskuje mnogo Slovenk y ki la Zdaj pa naj or » pisatelj odgovori ali ne odgovori, jaz ne skega jezika kar nič ne umejo, učilo se je do zdaj tudi mislim več hoditi v faltendorf: slovensk S potrebno je tedaj, da se na izpraznjeno poeniteat, quam victoriae pudeat." Q. Curtius Rufus y> malo mesto izvoli tak me certaminis de V t teli y ki je v slo venščini popolnoma trden. rebus Alex. Mag." IV. 13. 57 Naj tedaj gledajo na to tišti, ki imajo novega učitelja voliti Jezikoslovni pomenki za Še nekaj o iiiienih slovenskih krajev. Spisal Fr. Levstik. (Konec.) Gosp. pisatelj rnéni, da Vel es je Dostave k. Škoda je, da sem uze prepozno zvedel ra ch e n d o r f" , ki je kakor nalašč pripravljen v po-žiranje zmišljenih korenik in beséd. Gosp. pisatelj namreč v 15. listu .,Uč. Tov." meni, da rachendorf bi i> utegnolo ne more biti y zopet uže bog v 1 é s u. To biti pravo nemško ime slovenske vasi: Za Ina, ktero on izpeljujjs iz beséde: žrélo, od koder izvira po njegovej misli tudi: Želimlje in Zeléče (vas pri jezeru v Bledu). Tega bi g. pisatelju celó potem ne verjeli, ko bi ne znali, samo zato ne, ker se v starem da ima stara slovenščina besedo: žali. (ufer in tudi: grab) piše: BEAECT», pa ne: BliAtiCB. Besedo: lés je namreč Mikl. lex. 1862; ali V > » a « • m ti i • I Vf 1 • 1 y stara slovenščina pisala tako-le: l-j&st, in razmernika : ve sprotnik uci (in), namestu: vb (v) nima ne stara, ne nova slovenščina; po njegovej misli y y ^ samo: v o namestu: v imamo časi, in sicer tedaj, kadar se zupa, zemlja — nunc da iz besede: Zalna vos animum advortitel na je r izpadel, kakor tudi iz besed: žlica, žito, živ, y za ga namestu: žrlica (nič ne dé y da opira na staroslověnsko prvotnejšo obliko: v?K namestu po- je v star. si. l^žica), žrito, žriv, žrupa, žremlja, znejše: vt. Mikl. lex. 1862, primeri naše: votek (ein- žer aga. Dragi bralec! ne gledi me debelo; kaj tacega Temu bogu je se zares med Slovenci piše in tiska leta 1862 po Kr. r. ; sehlag im sewebe) starému: v Tft tik i. bilo ime Velesin Volos; kaže pa, da je zadnja oblika vzemi in beri! Podoba je, da vse te besede izpeljaváje iz 284 7. r ( schlucken, fressen) , Or pisatelj tako-le sodi: zri to, neizmerno dolgo, široko, med gojzdi in rodovitni žremljo, žrupo ljudje žró; žrlica je zato, da se • v iz sèm ter tjè zavito in srebrno lesketeco cesto nje žre; člověk žre samo, dokler je žriv, inžerága Save večkrat s svojimi očmi meril. Želel sem si večkrat žre les. Žrivio! Ce je to ua slavo našega naroda, potem do slovenskih pokrajin dogledati tuge bode treba tudi Knobeljnu spominek postaviti. Sumite polil in v gorece misli zakopan, gledal pa vse badava! sem po Savi« ki mi materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus , et versate je edina domaća med ptujim svetom. Ona pobera jeke in diu, quid ferre recusent, quid valeant humeri. Hor. epist. ad Pis. 38., 39., 40. Ozir po slovanském svetu. Srbija. Zemlja in národ srbski. Popisal dr. Ivan Podliscekov v Topóideru. (Dalje.) Offledovaje Beligrad začnimo od kraja in stopimo na konec polotoka in dovjem in z poglejmo globokimi v trdnjavo, z debelim zi- ali tako imenovani grabni obdano , r> t urš k i grad", kteri se v gornji in spodnji grad deli in se posebno iz Zemuna kaj velikansk in silovit vidi. Stopimo najpred v spodnji grad, ki stoji nizko na Donavi in Savi prav na koncu polotoka, in vidili bomo ob Donavi in Savi visoko, silovito zidovje in z zidovja brez števila crnih topov proti avstrijanskim mejam, posebno proti Zemunu čez široke vode režečih. — Poglejmo v spod njem vidili bomo turško žamijo ali mošeo (cerkev), ktera je nekdaj katoliška cerkev bila, mnogo velikih in lepih hiš, palac, gradov, kasam in drugega veli-kanskega vojniškega poslopja. Ker vsega na drobno popisati ne morem, povem tedaj le na kratko, da je spodnji grad skoraj samo za-se eno lepo mesto; pravijo, da vse te velikauske gradu krog sebe in gradove vsakemu kmetu dobro ? gradu je naš znani general La v don sozidal, ko je in palače v spodnjem Turka iz Belega grada zapodil. Je li to res ali ne, ne vem. Obrnimo se v spodnjem gradu proti ju^ru. Poglejmo kviško in vidili bomo nad seboj grad nad gradom, zid nad zidom, top nad topom, top pri topu, stražo nad stražo, stražo pri straži, to je gornji grad. Stopimo po ozkern, mno- s pod nj ega gor v g o r nj i gokrat zapredenern strmeni potu iz grad, kjer turški paša čepí in čibuk puha, in vidili bomo zopet eno turško cerkev (mošeo ali žamijo), mnogo kasarn, gradov, topov, cele hribe topovskih kugel itd. Z tr ornjega grada je hrib umetno doli do Save prevotljen, tako, da se po podzemeljskih stopnicah voda lahko iz Save gori v trdnjavo nosi, kadar je grad od sovražnika obležen kakor zdaj. Al podzemeljske in nadzemeljske kasarne in luknje, debelo zidovje, globoki grabni, grozovito topovje in kupi topovskih kugel nas ne veselijo, toraj pustimo grad , v kterem je čez 2000 mož turške redovne vojske in v kterem so zdaj Turčini celega Belega grada, vseh blizo 5000 — 6000, svoje rešenje iskali s kterega okoli 200 topov različne baže iz debelega zidovja na vse straní z naglo smrtjo žuga ( pravijo , da je v ?radu © I • t okoli 900 topov? rečice potoke in potočiće, vse vode in vodice iz raznih krajev lepe Slovenije, v kteri moji zlahniki, prijatli in znanci zivijo in jih tiho in mirno pri Belem gradu v široko Donavo t izliva. Na trati „Kalimegdan u med gradom in turškim mestom, iz ktere seui jez tolikokrat proti Slovenii svoje enakb homci. dva sta z V f OCI obračal, se nahajajo grobom velikimi štirivoglatimi škrlmí krita. Napisi na njih so pa tako izlizani, da se komaj nekoliko še pozná, da so nekdaj napisi bili. Jez bi mislil, ti homci so grobi nekdanjih ne-srečnih junakov ali pa grobi nesrečnih srbskih mučencov. Dalje naprej na trati proti Donavi je tursko pokopalisce, od deleč našemu Krasu podobno. Kakor na Krasu je tukaj kamen pri kamnu, skala pri skali. Večidel so sirove skale in sirovo kamnje brez vsega obdelka in napisa n navaljene. S trate je neizrečeno lep pogled robe po b^askih in sremskih ravninah. Kar očí peijajo, se vidijo same»neiz-merne, borate ravnine, napolnjene lepih vasi, trgov in/mest, rumenih njiv in travnikov, lepih host in neizbrojnih čed. Un kraj Zemuna se vidi v grozni gora (hruška gora bi jez mislil j. daljavi slavna fruška Na izhodu na levem pobrežji Donave na kraju plodonosne ravnine se lepo mesto Pa uče va belo lesketa in naprej v neizmerni daljavi se sedmogradski Belemu gradu vidijo visoke planine: jaz bi mislil, da so hribje, sinovi slavnih karpatov. Proti severju nasproti se razprostira unkraj široke vodne ravnine obširno mesto Zemun, do kterega bi kako uro hodá bilo, ako bi široka vodna ravnina suha postala. Cloveku res veselja srce zaigra , ako te neizmerne i mastne ravnine og leduje. ktere so v posestvu našega velikanskega, miroljubnega na roda. S trate se ne vidi po hribasti srbski deželi skoraj nic i zakaj precej unkraj Belega drugi homci pogled zapirajo samo grada topciderski in najbližnja belisrradska okolica v T in posavska stran proti Sabac-u je očem odprta. Na levi strani dobro uro od Topčidera iu ravno toliko od Belega grada se lep spicasti hrib Avala, ki je oče vseh hribcov, homcov rbaste in brd, rečic in potokov beligradske okolice, vidi iz or zemlje kviško strmeti. Hrib ta Avala je podoben naši Smarni gori, le da je nekoliko nizji in da ga ne kiuča goro, bela cerkvica, kakor našo Šmarno lava je pokrita z velikanskimi razvalinami ë ampak njegova starega nekega grada, kteremu imena ne vém; tudi ne stoji Avala na rav niui kakor naša Srnama gora, arnpak med hribci in brdi, tako, da se njegovo ponosno podnožje od deleć ne vidi. Ne poznam mesta, ktero bi tako prijetno in z najči-stejšim zrakom napolnjeno visoko sprehajališče imelo, kakor ga ima Beligrad na svoji visoki trati, s ktere se sèm ter tjè sprehajočim na vse strani sveta najlepši pogledi v bli- ži ni in v neizmerni daljavi odperajo. V njeneui "•lobokem © kolovozni sem ter tjè zaviti poti skozi mnoge debele vrata, memo mnogih turških straž po mostovih nad globokimi in zvitimi grabni iz grada vén na lepo trato, ktera se po tursko kalimegdau imenuje in se od strmega savskega m pojmo po podnožju pod strmim bregom je krasna vodna ravnina na brega do Donave med gradom in turskim mestom za pu- neizmerne suhe ravnine skomet razprostira , po kteri so se do sedaj turški vojnici potrebnih vojniških urnosti vadili, ktera je edino sprehaja rejena iz vodá skoraj cele južne Nemčije, cele Avstrije in sultanovega razpadstva , po kteri ladije razlićnih narodov sèm ter tjè švigajo. Da! mislil bi skoraj, da se znajdeš v zagledal živež Trstu ali Benedkah, ako bi unkraj široke vode ne ? po kteri nebrojne čede svoj poberajo. — Se vé, trata je ostala kakor jo je Bog ustvaril ? lisce .belgradske gospode in belgradskih postopačev, po kteri so si nedolžni otroci dozdaj z nedolžnimi igračami veselo svoj čas kratili in po kteri se bo sedaj, kakor se je že večkrat, brž ko ne zopet turška in kristjanska kri prelivala in se je že prošle dni nekoliko. ne lepša je nikak drevored in ob poletnih vročih dnevih se morejo le Turci po nji sprehajati, kterim širok turban potrebno senco daje. In trata bo trata ostala, dokler se tur- bani iz Belega grada ne popihajo; tedaj y se le bo trata naj Tudi jez, dokler sem v Belem gradu bil in blizo pri-jetne trate svoje stanovanje imel, sem se večkrat po nji sprehajal, sem se iz nje po savskih bregovih obračal, sem lepse sprehajalisce na svetu in pravi kine (Dalje prihodnjić.) beligradski. Toffiío se govori in piše dandanašnji o tej deželi, pa tako malo je znana Ijudem, da ne bo odveć, ako tudi „Novice44 podajo svojim bravcom nekoliko vrstic, ki so verljive. Dežela Hercegovina (po turško Ejalet Erczeg) je raz-deljena f 3 sandšiake in 14 nahij, namreč 1) v sandšiak mostarski z nahijami Mostar, Blagi Stolac, Cbuska in Duvno, 2 ) v sandšiak trebinski z nahijami Trebinje, Nevesinje, Niksič, Kulasin in Gacko, in 3) v sandšiak fokski z nahijami Foksa, Cajnič, Plikolje in Pripolje. Zemlja meri 297 štirjaških rnilj in ima 293.000 prebivavcov, med kterimi je 183.000 kristjanov grške cerkve, 42.000 katoličanov in 68.000 turkov. Ako je treba, more dežela čez 50.000 vojakov dati. Pri Hercegovincih so se stare rodovinske plemena še čisto ohranile. Tli še slovijo v svoji izvirni moči Bielopavlići, Grahovci, Plešivci, Popovi, Niksići, Bratonosiči, Drobnjaki, Zubci, Morači itd. Vsako teh plemen navadno posedy dolino, porečje ali pa visoke planine, do kterih se težko pride. Cela dežela je nekako čudno vstvarjena; tù pl^jave , tam gojzdje, tù skale kakor na Krasu, tam livade^ tù potoki, tam močirje. Pa vstvarjena je ta dežela kakor nalašč za tako imenovane male boje, v kterih se domaći, ki vse zavetja dobro poznajo, lahko branijo sovraž-niku. S svojih hiš (kulaš), taborom enacih, dohajajo junaci doli na bojišče. V narodnih pesmah , ki jih nadušeno pre-pevajo, živijo delà njih preddedov; unuki poslušajo pesmi, ki popisujejo, kako je lepi serdar Djoko Radov Mitinic (iz Banjan) slavno smrt storil v boji, — kako je Scepan Ro-dojevič sam smrtno rano dobil potem, ko je 40 turkov ubil itd. Prvak junaskih Hercegovincov dandanašnji je vojvoda Luka Vu kal o v ič, pravi sin domovine; celi svet ga že pozná. Luka je zdaj 45 let star. Podložnik je bil ranjkega Assam-Bei-a iz Trebinj; svoje mlade leta je bil v Kotoru (Cattaro), kjer se je puške delati učil. Potem je šel na Dunaj, je dělal v cesarski puškarnici ; za nekoliko časa se je povrnil v Dalmacijo in je več časa živel kot puškar v Novem gradu (Castelnuovo). Ko so se Hercego-vinci vzdignili zoper Turka, je hitel v domovino svojo in kristjansko zastavo povzdignil visoko. Kmali so od vseh straní bojniki vreli k njemu in ga svojega voditelja pozdravili. Od tega časa se imenuje vojvoda Sutorinski in vsi glavarji hercegovinski so ga za to priznali. Kako zlo se ga boji ošabni Omer paša, pričajo visoke službe, ki mu jih je ponujal , — pouudil mu je celó čast turškega ge-nerala, pa Luka Vukalović je vse zavrgel. Luka ne zna ne brati ne pisati; al bistra glava je, junak od nog do glave, in vojskovodja izvrsten. NjegoT tajnik Mihajlo Z ego ie omikan bistroumen Srb, včs pripraven za posel svojP* " 'v x ' Dopisi. lz Trsta 16. avg. <7. — Prevzvišani vladika gospod Josip Juri Strossmajer so tudi našej čitalnici blago-voljno dopustili , da Jih vpiše za svojega častnega uda. Znano je vsemu svetu, koliko so uže storili za razvitek jugoslovanske izobraženosti. Poleg sto in sto druzih do-kazov, kako vroče Njihovo srce bije za naš narod, priča tudi to, kar so „Novice44 uže opomnile, da so v poslednjih dnevih stiskanim Crnogorcom poslali 100 zlatov. Tudi naša čitalnica tega zares velicega moža ponosna imenuje svojega blagosrčnega račitelja, ker tudi nam so poslali pripomoć v denarjib. Bog še mnoge leta živi tega prvega podpiratelja jugoslovanske omike! V Gorici 13. avg. T-i. (Kako mestni odbor narodno enakopravnost raznmevaV) Danes zvečer je imel mestui odbor javno sejo, v kteri med drugimi rečmi je prišlo v pretres tudi vprašanje učnega jezika na tukajšni gimnazii in na realki. V imenu odseka za šolske zadeve na-svetuje gosp. dr. Jona: naj zbor sklene, da na gimnazii in na realki v Gorici se vpelje laški jezik kot učni jezik že v prihodnjem šolskem letu ; ker pa bi ne bilo še mogoče, že v prihodnjem letu to storiti v vseh predmetih, naj bi se prihodnje leto prednašali vsaj nekteri predmeti v laškem jeziku, in to vse naj se v potrjenje pošlje ministerstvu. Ta predlog omenjeni gospod s tem skuša podpirati, da se opira na diplom od 20. oktobra 1860, na ustavo od 26. februarja 1861 in na pravilno postavo za realke leta 1851 , in sicer na §. 10, kteri pravi, da na realkah ima biti deželni kot učni jezik. Da modrovanje njegovo vse je bilo puhlo od konca do kraja, bom z dvema besedama dokazal. Na Goriškem stanujeta le dva naroda, to je, slovenski in furlanski, in sicer ste Slovencov dve tretjiui, ena je pa furlanov. Ker pravi Lahi so v Gorici iu zunaj nje tako redki kakor bele vrane, tedaj, ako bi se logično mislilo in sklepalo po narodni enakopravnosti, mogel bi se na gimnazii in na realki v Gorici kot učni jezik vpeljati slovenski in ne laški. — Po pravici sta temu nasvetu ugovarjala vrla gospoda dr. Deperis in Visini, da mestni odbor ni pristojcn , da bi rešil to vprašanje, ker gimnazija in realka ste šoli za celo (leželo, in ne samo za Gorico, — da na Goriškem živijo tudi Slovenci, kteri v tein zboru niso zastopani, — da cela dežela je zastopana le po deželnem zboru, in naj se tedaj preiskava iu razsoja tega za celo deželo važnega vprašanja prihrani deželnemu zboru, kteri sam je v stanu to reč re-šiti brez škode laškemu ali slovenskemu narodu. Na to pa se vzdigne dr. Pajer , advokat v Kanali, pa tudi z gori ornenjenim 10 pravilnih postav za realke zagovarja 1 a š č i n o v realki in gimnazii ! ! Kako more pravosrednik kaj tacega zagovarjati, se nam ravno tako čudno zdí kakor to, da advokat v Kanali je mestni odbornik v Gorici? — Kako malo mar pa je tukajšnemu mestnemu odboru za logiko in narodno enakopravnost, kazal je njegov sklep po veliki večini, da se ima na gimnazii in na realki vpeljati laški jezik kot učni jezik, in da se imajo nekteri predmeti v tem jeziku prednašati že prihodnje šolsko leto; za potrjenje in izpeljavo tega sklepa se ima pa poslati prošnja ministerstvu v Beč. — Lepo se zahvalujemo, gospodje pr-vaki laške stranke v Gorici, da zdaj ste se pokazali v pravi luči in na beli dan djali nam svoje namene in na-mere, potalijančiti Slovence na Goriškem. Do sedaj ste nas zagotovljali, da hočete narodno enakopravnost v Gorici toliko za vas Lahe kolikor za nas Slovence; mi Slovenci, ki nismo vajeni drugače misliti, drugače pa govoriti, smo vam verovali in radi vam podali prijazno roko. Al zdaj ste se pokazali drugače in sami si poteguili krinko z obraza. Nam Slovencom je to resen opomin, da čuvajmo neprenehoma nad svojo pravico , da ne udajmo se nobeni zvijači in da srčuo in pogumno brez strahu branimo svoje svetinje. Geslo nam vseskozi bodi: Vse za Vero, Cesarja iu Dom! Vigilan-tibus jura! * Maribor 10. avg. (Nadaljevanje in konec popisa obletnice , ki jo je obhajala čitavnica mariborskaPo koučanih uvodnih govorih , kterim doštevamo še pismi , s kterima ste pozdravile čitavnica to m ins ka in reska obletnico našo, začela se je ,,beseda44 s popevanjem slavno-znane Jenkove „Naprej!'4 Vodo bi v Dravo uosil, ako bio krasoti te pesmi še kaj reci hotel; prava národ na je že: s tem je dosti rečeno. Potem se je pela Riharjeva ,,Savicau; valovi petja prihajajo v uji zdaj rahlo, kakor mirno šumljanje jezera v večerni sapiei, zdaj mogočno doneči kakor po burji razpenjene vodé — prava živa podoba slovenskega srca. — Razveselit je društvo na to naš mladi po svojih globoko ginljivih pesmih dobro znani gosp. Gr. Krek z deklamacijo nalašč za našo svečanost zloženo in ji v vsem primerno. Tako-le se je glasila: 2 86 Kaj da mi srcé v veselji plava, Da po udih radost dans igrava, Da unema mlado se okó? V zvezde svitle se oziram jasno, V zvezdice, ki lesketaje krasno V slehrnem up zbujejo samó. Milo se nasproti mi bliscijo, Nade vsake v srcu ini budijo, Kdo tedaj bi se ne veselil? Blagor národu vec ne ugasne Tebi, tebi domovina mila, Se iz ust bo mnogih dans glasila Slava, kakor ti spodobno gré. Tebe hčerke bodejo slavile, Tebi pesmi bodo se glasile, Ki sinovom pravi jih srce. Zvesti bomo tebi se skazali, Verno k slogi si roke podali, Tebi darovali vse moči. Duh zapustil bil je dans nižave, Prišla je potem na vrsto v „Danici" natisnjena Svitlo->vo pesem: „A li smem Slovenec biti?*4 po ideji in vih današnjemu času in zlasti „besedám"1 tako primerna kakor malo drug a. Svoj namen je popolnoma dosegla, sir-jajoca pa se po Slovenii, ga še bolj doseže. Pevala se je izvrstno, posebno sarnospevu g. prof. Sumana celó strupeni protivnik ne more hvale odreci. Gosp. Mik losi ču pa gré cast in hvala, da je sostavil to pesem, v kteri poje N e m zvezde svitlojasne. Vzdignil se je v rajske bil višave, e ga srcca, Če ga žar njih krepki bo budil. V vas okó se radostno ozira, V vas, na ktere národ se opira Ko pomoći išče preskrbnó. Dajale mu duševno svitlobo , Z umom vso odvraćate tugobo, Luc omike vam je meč samó. Vodite ga z žezlom učenosti, Z žarki ga napajate modrosti, Z žarki, ki so sreče prave vir Da iz neba prosi sreće ti. O! beseda sladka, vedno mila, Tebe v srcu hčerka bo nosila, Nosil v prsih sin te zvesti bo. Srečno mi okó zares ne laže, Brate, sestre mi veselo kaže, Ki za té gorijo le samó. Vsak za sé občutke v sebi nosi Blagostanja ti iz neba prosi, Ljubi te ko mater brez skrbi. Italij svojih Madj A vs t r i j in Kat pevih in se z vsemi pogovarja S vsak po c. tako micno, da se res „pevska igra" ( Liederspiel) imenovati more. » rt Kj Pele so se še dalj poredo s o moj V « rožice 2« slavnoznane pesmi » n Z v e z d v t u Koncala pa je besedo slovanska visoka pesem S n Hej Ki pred njim, za vami národ hodi, Danes pa so združena čutila, Po končani besedi so se začele postavljati mize v dvorano , in zdaj se je začelo živo gibanje v večernici prav po domače. Toliko napitnic , polnih krasnih misli, je bilo, da obžalujemo, da nismo stenografa imeli, ki bi bil vse zapisal. Prvo napitnico je napil gosp. predsednik tako-le: Roka vaša ga v zavetji vodi, Sreče mu pripravlja s srećo mir. Vse občuti, vse srce veselo, Kar občutiti je hrepenelo, Ko me gnalo sem je tak moćno. Naj ed tudi moc bi bila „Kadar se možje v slavni zbor snidejo, jih navdaja mocna, osrnjena čut, za ktero radi žrtvujejo blasro, kri in celó živ Da peh mogoćen naredi » ©"i Taka v prsih misel me navdaja, ljenje. Ta eut je ljubezen do vladarja in domovine, ktera Ko za rod navdušen zbor obhaja tudi v tem zboru vse srca navdaja. Dans čitavnice obletni god. m j mip Povzdignjem tedaj Da obilni sad rodi za rod. K temu srečni ga pogled navdaja, Složna, krepka moć jo je storila, Oj! pogled Slovencov ga napaja, Naj bi ona tud jo obranila, Ktere zbraně gleda tù okó. Toraj v prsih se srcé mi giblje. Kakor soba v radosti zdaj zlati V sladkih me občutkih sreča ziblje, Brez razločka nas veselo brati, polno caso in napijem najprej našemu milostivému cesarju: naj mu Bog slavo in moč pomnoži in ga še let nam mnogo mnogo pozivi Tako )5 V . . 'I Z1V10*4 še nisem slišal ; sobana se je tresla. navdušenega „Drugo Saj radujem dans med brati se. Tak ljubezen naj nas brati zmir. zdravico pa napijem naši blagi očetnjavi, edini, vsem na rodom pravični in ravno po tem naj m ogo en ej si Dans sladkost uživam prej neznano, Sloga po Slovenii naj vlada, Zivila !" In „živila" A v s t r i i. je navdušeno donelo od vseh strani. Ktere ni popisati mi dano, Ker preveč jo v srcu ćutim le. Kaj nas daiias je vesele zbralo, Kaj od d uljnih krajev pripeljalo. Tega ne odgovori srcé. Ono čuti le sladkost goreče, Vse sovražtvo, tuga naj odpada, Zdravica je potem sledila za zdravico. Omenimo le V splošnem delu naj kraljuje mir. nekterih, pa prosimo za odpuščenje, ako izpustimo nehoté Za-njo so obćutki naj nam vroči, Ki v prijaznosti nikdar ne loči, In le srećo vsacemu deli. Toraj bratje! urno desno v desno. ktero ali ce se tam pa tam ne spominjamo prav. Ponavljali pa ne bomo , s kako radostjo je bila vsaka sprejeta utegne dragim „Novicam" y ker prostora primanjkovati. Vzrok slovesnosti pa in vse sreče, Obljubimo danes vsi slovesno Vzrok veselja to mi um pové. Da nas složne vežejo moči. Gospod dr. Toman: „Od kar sta sv. Ciril in Metod slovenskému narodu oznanovala blagovest Jezusa Kristusa v njegovem njemu razumljivem slovenskem jeziku in s Um naznanja, da nas dans navdala, Krepka desna, zraven srce vroće, sveto vero razširjala pravo omiko med slovenski narod, sta Da iz daljnih, raznih krajev zbrala Jačile nas bote, če Bog hoče, Národnosti moč je, ki gori. Da nevarnosti stojimo v bran. Ona. ki vseh želje trdo veže, Bodi zdrava! domovina mila, Vsem globoko v srca vneta seže, Rajska zarja ú je prej svetila. vera in narodnost v ozki zvezi. Zvesti následník sv. ozna novavcov za vero in narodnost je viši dušni pastir na slovenskem Štajarskem Anton Martin Slomšek. Napijem tedaj gg. vladiku S I o m š e k u in njegovim pridnim pomagavcom, vsem slovenskim duhovnikom, in želim, da bi vetrovi to zdravico nesli do blagega srca vladikovega: naj bi se mu srce razveselilo." Potem je napil gosp. dr. Bleiweis na slavo pred šedin odbornikom čitavnice mariborske, ki, v žlahnem plamenu v ■ unet, krvi. Zdaj napočil ti je krasni dan. Globoko občutjene besede z ginljivim glasom govorjene so segale vsem nazočim močno v srce. Zdaj stopi na oder pošten kmet iz Teharja blizo Celja tr *9 ospodar Bizjak, bistra glava, krepko slovensko srce nagovarja kmete, jim razklada pomen čitavnic trebi domaćega jezika ? , govori o po v šolah in kancelijah na slovenski niku čeravno hodé po dosti trnovi poti so odgojili narodno stvar zemlji, ktero pravi na dalje mi s svoj i mi roka mi in svojim trudom obdeljujemo, ktera je naša zemlja, in naposled prav kratkočasno in bistroumno pretresa počenjanje nasprotnikov naših, kteri vse raji vidijo , le tega ne, da bi slovenski narod vžival pravice, ki so jih cesar tudi njego-vemu jeziku dali, in črnijo vse, čeravno je belo kot mladi tako srečno, da mariborska čitavnica je prva, ki obhaja obletnico svojo. Zatem napije gosp. dr. Toman zdravico zve zdi jugoslavenski: preuzvišenemu skofu diakovaškemu Jurju dr. Pavlič vsem Slovanom, Strossmajerju, gosp sneg - pa je sklenil saj se bojo vendar enkrat tudi na veli ča li! Pri teh besedah zagrmi takošni ,,pravo pravo!" od vseh strani, da govornik menda sam ni mislil, da je z besedico „naveličali" tako izvrstno zazuamoval konec protivnega upora. Po tem govoru se je zapela pesem „Mar i bor" y ki jo je gospod dr. L. Toman lannko leto pri svojem prvem venskomu narodu!" • i « m « ti V • V # 4 • « V . « % «I • ft ■ « • * gosp. dr. Bleiweis pa še posebno bratom Hrvatom, ki so v današnji slovesnosti prvikrat nadomestovani po slavnih možakih. To zdravico odzdravi gosp. odvjetnik Sabljić iz Varaždina tako-le: „Dok taj slovenski narod ovako čvrstoćo, dok ovako narodno saviest i narodan život pokaziva takove veselice pripravljat, nije dvomiti , da je vriedan i sposoban lastnom močjom se razvijati i odlikovati iznebiv se 1 u « 1 j i h oskrbnikah. U taj namen napijam zdravicu s I o- prihodu v Maribor nasi citavnici v cant zlozil, in h kteri je naš izvrstni voditelj v petju go*p. J. Miklosič krasen ■ napěv napravil. Dvakrat se je morala peti, tako je dopala. Nepopisljivo radost je izbudil dalje češki četverospev „Pod oknom"', ki so ga ljubljanski gosp. pevci tako mi- Gosp. prof. uman napije zdravico dr. Janez Blei we is-u, pogumnemu zastupniku omike in pravic slovenskega naroda že blizo 20 let, ktero zdravico odzdravlja ar loglasno peli, da je vsem pričujočim srce veselja igralo. doktor s tem, da napije na slavo vsem domoljubnim možem, ki so ga podperali in ga še podperajo v „No-vicah" s svojo dušno pripomočjo, s ktero le je mogel slov. narodni list (o doví v • p o s e b imenovati kar je dov 3 rekel v « v Ne morem jih vseh zali J kot spricevalo nemske omike, s ktero se toliko po-zato naj veljá ta na- našajo! Kako so se prepir iskajoči in ga ne našedsi med pitnica vsem y «J v eno kolo delavnosti vzajemne u nami y zgrabili Gosp bilježnik dr. Hoi iz Varažd napije dr. T sami med seboj, ne spada sem. manu blizo tako-le: „Vi Slovenci imate moze kteri Koncerna pa: Hvala Vam vsem iz bližnjih in daljnih kraj ev, ki ste s svojim prihodom naso svečanost povišali. se borijo za slovanski in posebno za svoj narod, sicer na Največo hvalo pa Onemu, ki zaukazuje svojemu solneu si-takem mestu, na ktero na Hrvatom ni moči bilo poslancov jati čez vse narode in ki bode kdaj tudi dal, da milo po- poslati. Vaše politi slavimo one može, borijo za pravice Slovence. ktei razmere vendar to zahtevaj i se tam, kamor nam ni Tedaj mogoce iti y slovanskeg sije tudi pred nas Pivke. fa prag. Velika potreba je, da bi se v Po oda in posebno za Vas et oj ni učilnica za dekliške delà napravila. Poglejmo Napijem zd tr dr. Toman-u.u Za tem po Postojni, po okolici in po celem Notranjskem, in vidili stopi dr. To na oder in v lepí priliki govori o příhodnosti bomo y da velika večina deklet celó V se cr O nske naroda gledé na zgod odov umba (knoía) ne Prišle so dalje živahne napitnice g. H zna přišiti, da namesto si sama obleko popravljati ali no-iskrenemu govice, čipke itd. plesti, duarce drugim mojškram in pa v Ç» € P ku štajarskih Slo i. dr. Do min ki in v zboru njegovi graskem, domoljubu Ant 8 0- štacune nosi. Ker nobenega roenega delà ne znajo f ob cr dr. Ko će var ju, predseduiku V t gosp pniku Ter st e n j a k y U telj kim. kmetišk y d i nj a m T poslednj n a s i m > zdrav e» p o d a rj e m in gosp casih, kadar navadne delà odjenjajo, so prisiljene brez delà celjske, biti, in tako se lenobi udati. Lenoba je pa mati vseh pre- Tedaj tukajšna ženska mladost trpi zavolj pomanj- slo greh. kanja priiicnega poducenja dušno in telesno škodo. je napi d B Ce je 5 rekši po besedah raj da tište p r i d o b i t i nadvojvoda in vojsko vodja Karola niso najimenitneje, ki jih dá y star pregovor pira lesničen y da tr » ospodinja tri vogle hiše pod- zmaga , koliko bi se tedaj moglo na dotičnih krajih za omiko, pridnost in izurjenje v potrebnih delih ženske mladosti na polji boj • V V pak tište so, ki jih pridna roka kmetova skrbeti! Gospodje! kterim je sveta dolžnost naložena za dobiva od matere nase velike častí vredni stan! ij zato naj k m e t i s k y splošni blagor skrbeti, in ki ste že večkrat pokazali , da Vam je resnica za ljudsko omiko, prizadeuite si za napravo Gosp. Antolek iz Varaždina, prihodnji vrednik zaze- potrebne učilnice, in hvala in slava vam bo iz sto iu sto Ijenega » Ježa pod ravs kega u je v šaljivi svoji napitnici src donela! kazal, da je humorist od nog do glave. Iz Ljubljane. Rojstni dan Njih Veličanstva cesarja Pa tudi slavnih že umrlih mož ni vesela družba poza- je bil v pondeljek z navadnimi slovesnostmi praznovan y V bila: živahna napitnica je veljala v spomin raj nemu do- nedeljo zvečer je na čast veselemu moljubu Domin kušu, ki je marsikteri bistri slovenski černica pri deželnem glavarju árlavici na godu bila slovesná ve gosp baron Codelli-u. noge pomagal, ki se zdaj z umom in djanjem V prihodnjein solskem letu se ne bo pred prag nase odlikuje, in pa rajnemu slovenskemu pesniku Modrijaku, gimnazije posijalo solnee ravnopravnosti; iz kterega življenja je gospod dr. živa prica Predlog zbrani druzbici da še zmiraj veljá stara sistema, nam je nova naravnava, po kteri 4 učeniki (menda iz zanimive crtice povedal. Ko je tako zdravica zdravico podila, nas je vrnes raz- kteri ne besedice veselil četverospev šentjurski s krasnima dvěma pesmama spod prof. Petruzzi »•erske^ o m pridejo le-sem slovanskega jezika ne razumejo Go gre v počitek, gosp profesor Kropp pa v in Napitnica". Posebno prva, ki jo je složil gré za vodja doljne gimnazije v Kranj. Iz Bleda se pripoveduje, da je bil tamošnji shod Pod lipo" gosp. dr. Ipavic , je v svojem izvrstno narodnem duhu tako zgrabila srca vseh , da ploska ni bilo pred ne konca o Vélikem šmarnu in sledeča dva dni letos prav veličasten ne kraja . da so jo gospodi pevci mogli še enkrat zapeti, in brez vsega dopisovanja in pridusevanja se veliko obilnisi Svesti smo si, da ta pesem, ki pride kmali na dan v zbirki kakor lani, tako, da je za stanovanje bila huda stiska. Bila dr. Ipavicovih pesem, bo romala po celem slovenskem je prav vesela narodna veselica in v najlepšem redu skozi gosp svetu in ee prepevala po mestih in kmetih. iu skozi, poslavljena od domoljubov iz mnogih slovenskih Tako je bila naša obletnica od konca do kraja pošteno krajev, pa tudi iz Hrvaškega. razveseljevanje v narodnem duhu. Celó naši nasprotniki o tem povedale. » Novice" bojo prihodnjič več nam ne morejo ničesar očitati. Al vendar, ker jim je veliki (Pobér kl iz raznih časni kov.) Y> Tagespošta a je tega zatega tm v peti bila posebno za pričakovanje veličastna , svetu trobiti, na primer: da se je v kakovem namenu, da mislijo y ker je bila čez vse imela přetekli teden z oblet ni co mariborske čitavnice del del so počeli grde jy 60 deklet" po sila veliko posla; celó gosp. Kameri je „mit offenem Viziru ne vemo stopil na dau in godernaje o slavenski zastavi. Strossrna- pogostilo s kavo y na jerjevem pismu in deset druzih rečéh kliče dr. Tomana za dalje, da je naš slavni dr. Toman tamošne Slovence nago- voljo njegovega govora na zagovor. Gospod od Drave bi varjal, yy naj bi se rajši pokopati dali pod razvalinarni mari- si bil v prid svojemu zdravju to sveto jezo lahko odvrnil. borskega mesta, preden da priznajo, da Maribor je nemško ako bi se bil, ce razume slovensko, potrudil v dvorano mesto." Take in enake laži so tako debele , da jih vsaki Maherjevo, pa bi bil sam lahko slišal, da je dr. Toman vse memo tega , kar so mu lažnjivi korešpon- lahko z roko zgrabi. Al to nam je nov dokaz, s kakim drugače govoril orodjem da se naši nasprotniki borijo, in od ktere strani denti na uhó natvezli. Če gospod od Drave ne razume da se zaželjeni mir moti. Kako se pravična reč spoštuje slovensko , da bi ..Novice in kako poslavljajo tukajšni naši nasprotniki nemško bral n kul u y naj pa razjasni obnašanje tukajšnih gimnastičarov in nemškutarji debelo burko turo nekterih razujzdanih mladih mestjanov. Ko smo v najeti, in naj cita 108. list dunaj-skega ,,Wanderer-a" , pa bo vidil, da so mu mariborski Namesti tedaj , da je nagodli. pisal tr ÍS* pisatelj o onih rečeh, ki so se godile v dvorani, tedaj za ta večer nedvomljivo naši dvorani se razvese- bi bil, ako bi pričujoč bil, zunaj dvorane dosti gradiva Ijevali, so oni omenjeni nasprotniki ne samo, da so izvan našel za novo brušurico „Modernestcs Faustrecht". dvorane grdovno vikali in kričali, se tudi v dvorano silili Tako se tedaj velikim politikarjem večkrat jeden za drugim, da bi naše veselje z nekakošnim že pred „parturiunt montes, nascitur ridiculus mus. u primeri, da Se eno p ogo vo rj eni m n a d l ego vanj e m motili. Hvala Bogu! da so smešnico o nekem dunajském časniku, ki ga „Novice" do saj nekteri izmed njih imeli toliko sramožljivosti v sebi in zdaj še niso imenovale, namreč o „Fremdenblatt-u a Ta se dali po prijaznosti in priljudnosti naših odbornikov od- list, ki šloví o tem , da ne zná dobro nemško , je unidan praviti; sicer bi bilo obtoževanja vredno bilo, ako bi bili mislil, da „kolosalen Wit z" po svetu zatrobi , pa.se je rabili ovo orodje , ktero so si na Felberovem otoku nare- revče zmotil; pisal je: „(Garibaldi in Muuehen.) Garibaldi 288 ist in Miïnchen eiuv ofFen und im Hotel Leinfelder abge- bila 4 cente težka in 576 stiesren. nâmlich der Hitter v. Garibaldi, k. k. Ôsterr. I in 1 leto v jetnišnico ; za koliko let je obsoj ffl. vredna. so obsojeni za 3, 2 3n tat saut » desgerichtsbeamte in La i bach bolda je prekrstil v Garibalda. Našeg gosp Ga (korporal Zid), ne veino ker ga je ojaška sodnija obsod N pat d a , ki se od 15. t. m. s prostim Iz Ljublj (Odprto písemce cast. ocetu Albertuocrni vidi, se bo kakor zvezdogledi pravijo pri po Ker se v znanih slovenščini ijaznih kotih po Ljublj mnogo cenca častiti 5 kako so se sostali vsod vidila do konca tega mesca. gosp bogoslovci z Va Ogersko. Da naše zadeve nič kaj ne ar ft ar ft pod, in se zabavlj zoper duhovščino „dass die Pfaffen norcevanja in an fan gen drugih burk rejo naprej i se ocitno vidi iz tega, da je „Donauzeit." te dni srdito go ch wegen vorila zoper dvornega hancelarija in druge pervake ogerske des Slovenischer me srce ne boli zu hassen und zu reiben", po svetu ti Di minister in dvorili kancelar si morata zlo navskriž voljo zabavljanja y mpak u grđih laži, tedaj je dolžnost moja, resnico odki p r e-kako misli biti, da si „Donauzeit." upa tako govoriti. Sicer pa se presi ijubezen, ki jo zdaj skazuje „Don. Z." ravnop se je reč ta dogodila: (tedaj ni bilo zjutraj) pot, 24 gre m se sostanem, sam za kmal po 8 uri zvecer ti neinagjarskih odov na Ogerskem, nam toliko bolj mostausk » d s gosp pozdravim z „dober večer". Gosp. O A rkvijo svojo čudna zdi, ker mnogi drugi avstrijanski narodi nismo vajeni iz njenih ust takih govoric, kakor je na priliko ta 0. A. in S* pozd se ne ki jo je izustila te d yy Z se ne dá tako delati zmem ka so ziemt es ich zbode, da rečem: „Herr, wenn ich griisse, kakor da bi jih ne bilo. Veče in bolj ošlatljive resnice pa d S den G wiedern : das wi der Anstand." Gosp. O. A. se ozrč in pi večkrat w was?" na kar mu j dobi pozdrav odzdra gre m d ali trikrat ponov y da se spo skor ni na svetu kakor je litično ceniti, politično velj od nost, zato se mora po imeti." Kako to, da je , Do Z.u ravno nernagjarskim narodom zdaj tako Jjubeznj was. was SVOJ Ker p pot ni 0. A še vpraša: Kdaj bo nas avstrijanske Slovane vse pritisnila s tako gosp. ej , končavši sostavek z beznij na oje, dosihmal mačohne pr i9 55 Je Amen To je resnična dog odba i pisa i kakor se dogodila Da sem pa jez „bo gosp 0. A Laško. Garibaldi je strune tako pel y da ne sterstvo sardinsko poslal more vedil bila podob tudi nisem slovenski ? povrnil, t ker oja bleka bogoslovski kratko malo ni Nap tud naj bi bi posebne je mini ga reši poslanca k cesarju zadeve k sicer d j a I : nisem jez samec n vec bog y mora ministerstvo pasti. Al césar se ne udá sili Garibal v akaj ne odgovarjate na slovenski pozd dovi i pi Napoleon , sicer iskren prijatel Lahov Gospod O. A. ni v nobenem k pozdi ničesa kar bi aj ni bilo nikakor govora v slovensčini I gosp. 0. A. djal : „otroci ali K tudi nisem slisal, da bi bil gos kot se po kotih govori. Meni je mar za resnico, iri upa pisal Garibaldi-tu, naj ne počne deželi v škodo. Po Laškem pa čedalje bolj kričij Garibaldi" ■ , je sam utegnilo biti Evviva y pa i vio Garibaldi) in „Roma o un Kako se bo tedaj ta vihar končal r> da se bode čast. poštenim Slovene- A tud oglasi! je ta in mi pritrd N dogodba nov dokaz kak nam da sta rte!" (Rim ali še danes nihee ne vé. Kakor pa se iz Rima piše , ne verjamejo sv. Oče. dinski kralj in cesar Napoleon zares Garibalditu zoperni duh komarje lovi in jih prodaja za vole. I proti. Neda so nek rekli : „Naj nihče ne misli me prekaniti; dobro vem, da vse to je le komedij u Novičar iz domaćih io ptujih dežel. Anglezko 1 L o n d bo sla pod mestom našim Iz Dunaja. 14. dan t. m. je bil za naše mesto pa mesta z drugim po hit pot gotovo tudi za vse dežele našega cesarstva veselja poln tova Podzemeljska železnica, ki zato. da se en kraj velikega je že toliko go d ? da se bo odprla 10. oktobra. Kaj vse si vendar bi dan presvitla cesarica je po prestani, pred malo časom še stroumnost cloveska izmisli! Hlap (lokomotivi) za to zlo nevarni bolezni popolnama zdrava zvečer ob osmih z preeudno zeleznico so tako narejeui, da sami požirajo d Njih Veličanstvom cesarjem prišla iz Bavarskega v Schon-brunn i grad cesarski zunaj Dunaja), kjer jo je neštevilna ki ga ? rejajo. V tukaj razstavi se občuduje neznano drobna množica ljudi z radnostnimi klici sprejela. Brz potem je pistolica, ktera ni dvakrat dalja kakor ta bilo celo mesto z vsemi predmestji razsvitljeno, za nedeljo cev ne dvakrat debeleja; vendar je popo y # * P* in njena ola: eno zrnice strelnega prahlí j kakor s vsako pa je bila pred gradom Scbonbrunii-skim bakljada napove-dana, kakoršne tù menda še ni bilo; v vsem skupaj je 14.000 bakelj bilo naročenih, 15 pevskih družb s 600 pevci in 10 muzičnih band je imelo poveličevati slovesno večer- zvečer je bilo drugo zadosti, da se nabije (nabaše) in pištolo potem vstřelí. Husovsko Poljsko. Iz V pijenje deželne v • ft 16. avg. Včeraj ika W i e l o p o 1- nico, ktero je tukajšni mestni odbor osnoval ljubljeni cesa kiga spet v nevarnosti. Ko se je peljal v odprti kočii rici na čast, da je po tolikem trpljenju se spet vrnila dormi. je někdo z nožem ga hotel ahosti, pa je le voz zadel Srbij V po V priznanje tega srcnega sprejema so Njih Veličanstvo cesar presvitlemu nadvojvodu Raineru Iastnoročno pismo pisali, v sicer pa je še mir povsod naši pratiki je še vse oblačno kterem pravijo, da Jili je srčno veseli sprejem po vsi poti močno ganil, ker .Jim je novo znamenje stare in vkoreninjene udanosti avstrijanskih ljudstev do cesarske Ci gora. Po bojih k so b globoko med Crnogorci in Turki, ni v poslednji čas spet tem. kar 0 res, da je vojska ustavlj y po pasa od Crnogorcov teija, namreč, da orozje hiše. Naposled velevajo cesar nadvojvodu: naj vsem, ki se z rok denejo, tudi nikakor ni mi ž Njimi veselijo o prihodu cesaričnem, naznanje dá Njih Tursko. Francozk k 55 na mir. nce" pr y da sv. Oče srcno zahvalo. Zato je bil ta cesarjev razglas po vseh v posebnem pismu (encyclica) opominjajo k a t na mestih cesarstva oklican. Gospôska zbornica in se snide spet mesca oktobra. Turske m y naj ka ne pomagaj k državnega zbora se je tudi razšla ker se ne spodobi d per kristj se kristjan zoper kristj y ojskuje gimi Zbornica trgovska in obrtnijska je v soglasji z mno- društvi ministerstvu prošnjo podala: naj se drugi mi Kursi na Dunaji 19. avgusta. leta 1865 na Dunaji osnuje velika okrtnijska in kmetijska razstava. Minister jo je obljubi!. 5% metaliki 70 fl. 40 kr. Narodno posojilo 82 fl, 35 kr. Azijo srebra 26 fl. Cekini 6 fl. 9 kr. kr Tisti 4 delezniki nevojaškega stanu y ki so pomagali 2. aprila 1. 1. iz dunajské orožnice ka non o vkrasti, ki je Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Joief Blaznik.