Pottnina p la Sana r gotovini. ® j a vsak dan ajntraj razven ▼ ponedeljkih in dnevih po praa» nikih. — Posamezna itevilka Din 1'—, na 16 straneh Din 2'—t mesečna naročnina Din 201—, ta tujino Din 30—> Uredništvo V Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Dol.' 22.1; 130 JM Cena Din !•— Jugoslovan Rokopisov ne vračam*. — Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava t Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podruinica v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 24, telefon 29-60, Podružnica v Celju, SlomSkov trg Stev. L St. 122 Ljubljana, sreda, dne 22. oktobra 1930 Leto 1. Strahovita rudniška katastrofa v Nemčiji V sled eksplozije dinamičnega skladišča porušen en cel rov rudnika pri Alsdorfu - Na stotine delavcev zasutih - Dosedaj štirideset mrtvih Aachcn, 21. oktobra, d. Rov rudnika An-na II. pri Alsdorfu je danes ob 7. dopoldne bil zaradi silovite eksplozije dinamit-nega skladišča popolnoma porušen. Prvi eksploziji je še sledilo več močnih eksplozij, ki so povzročile daleč na okrog ogromno škodo in veliko katastrofo. Več sto rudarjev je bilo v rovih zasuto. Veliki zvonik je bil popolnoma porušen. V bližini nahajajoče so hiše so se spremenile v prave razvaline ali pa so bile močno poškodovane. V prvih dopoldanskih urah so izpod ruševin potegnili z največjim naporom 20 mrtvih in 30 težko ranjenih rudarjev. Z največjo težavo se je naposled reševalcem posrečilo izkopati postranski hodnik, da so vsaj nekoliko mogli priti do v rovu zakopanih delavcev. Po strahoviti eksploziji je bilo močno poškodovano tudi veliko upravno poslopje, v katerem se je nahajalo za časa eksplozije 30 uradnikov. Po eksploziji so se pojavili velikanski zublji ognja, ki so še to uničili, kar ni uničila eksplozija. Popolnoma je porušenih okoli 50 hiš, v razvalinah je tudi del upravnega poslopja. Prebivalstva se je polotila silna panika. Začuli so se obupni klici na pomoč. O vzroku katastrofe še ni ničesar uradno znanega. Pod upravnim poslopjem se je nahajalo tudi v kleteh mnogo dinamita, ki je prav tako eksplodiral. Davi je bilo v rovu Anna II. zaposlenih okoli 400 delavcev, ki so deloma prišli na delo, odnosno so odhajali z nočnega dela. Vse te delavce je eksplozija popolnoma zasula. Nekatera poročila celo trde, da je bilo tam zaposlenih do 600 delavcev. Neko senzacijonelno poročilo pa je vedelo celo, da je bilo zaposlenih nad 2000 delavcev, kar pa se je izkazalo za pomoto. Siloviti oblaki sivega dima so po eksploziji tako zatemnili horizont, da je nastala prava tema. Po pravem čudežu je ostala popolnoma nepoškodovana mala čuvajnica pri rovu, v kateri je bil takrat star čuvaj. Tega je silen zračni pritisk tako vrgel ob tla, da se dolgo ni zavedel, kaj se je zgo- Heiimuehr se dalje pripravlja za pohod na Dunaj Drožništvo, policija in armada pridobljene za ta načrt? - Pohod bi se imel začeti 2. novembra - Volilna kampanja v znamenju spopadov in nasilij Dunaj, 21. oktobra d. Na današnji seji »talnega odlbora Narodnega sveta so bili »dobreni naknadni krediti v višini 300.000 lilingov za volitve. V debato je posegel tudi (ocijalno-demokratski poslanec dr. Bauer, bi je v prvi vrsti kritiziral protiustavno postopanje sedanje Vaugoinove vlade ter je navedel mnogo konkretnih slučajev. Med drugim je tudi citiral zanimivo poročilo »Frankfurter Zeitung«, ki je t daljšem članku opozorila na novo nevarnost državnega udara v Avstriji. Najvodilncjši možje štajerskih Heimwehrov nameravajo po zatrdilu omenjenega lista izvršiti še pred volitvami odločilen udarec. Ti Heimvehrovci nameravajo udar izvršiti tako, da bi najprej zaplenili vse orožje republikanskemu Schutz-bundu in bi nato izposlovali tudi aretacijo voditeljev socijalno-domokratske stranke. Tudi razpust »Šchutabunda« je v načrtu teh Heimwehrovcev. Zvezni kancelar Vaugoin *n ostali člani vlade bi bili postavljeni pred gotovo dejstvo in bi se morali priključiti tej akciji. Štajerski Heimwehrovci ne računajo samo na podporo avstrijskega orožni-štva, marveč celo na zvezno armado. Tudi policija je baje že pridobljena za te načrte. »Frankfurter Zeitung« trdi dalje, da je že mnogo pristašev Heimwehra na Štajerskem dobilo orodje in celo strojne puške. Štajersko moštvo je celo prejelo ukaz, da se preskrbi e provijautom za dva dni. Tudi nižje-avstrijski Heimwehir vodi akcijo, da s© preskrbi s čim večjo množino orožja in municije. Za državni udar je baje določen 2. november. Izdelan je baje tudi že tajen načrt Heimwehrovcev na Dunaj, ki naj bi se izvršil na sličen način kakor je to izvedel svoječasno Mussolini v Rimu. Poslanec dr. Bauer je dalje Izjavil, da to poročilo lista »Frankfurter Zeitung« vsekakor dokazuje, da nova vlada v svoji sedanji sestavi zelo razburljivo vpliva na prebivalstvo. Zvezni kancelar Vauugoin je v odboru nato izjavil, da bo volitve izvedel popol- noma v smislu ustave. Vsa sredstva za to ima popolnoma v rokah. Trditve frankfurtskega lista so pa brez vsake podlage. Dunaj, 21. oktobra, d. V Halleinu se je snoči vršil volilni shod, ki so ga sklicali narodni socijalisti. Na shod je prišlo izredno veliko število hitlerijancev iz Bavarske. Med zborovanjem je prišlo do hudih spopadov med narodnimi socijalisti in komunisti. V teh spopadih je bil neki moški težko, a 12 oseb lahko ranjenih. Spopadi so se nadaljevali tudi na ulici. Dunaj, 21. oktobra, d. V Hallu in HOtingu so snoči priredili lieimwehrovci demonstracije ter so razbili oba tam se vršeča shoda, ki so jih sklicali pristaši Schobrovega bloka. Heimwebrovci so objavili, da bodo pov-eod razbili vsak shod, ki ga bo ena ali druga politična stranka priredila v sedanji volilni borbi. Oster boj napovedujejo heim-wehrovci socijalnim demokratom. Predsednik Doumergue v Maroku Marakeš, 21. oktobra. AA. Predsednik francosko republike Doumergue je bil navdušeno sprejet od vsega prebivalstva. V svojem govoru v radiu je Doumergue izjavil, da je tekom svojega obiska v Maroku videl mnoge dokaze o tem, kar je Francija storila za časa svojega protektorata. Izjava ministra Flandina Bukarešta, 21. oktobra. A A. Na banketu, ki je bil prirejen francoskemu ministru za trgovino, je le-ta izjavil, da Francija nima namena vladati s silo ali s financami nad kakršnokoli državo, pač pa je njena želja, da sodeluje iskreno z vsemi državami, ki so za red in mir. Kralj Zogu ni bolan Tirana, 21. oktobra. AA. Albanska agencija javlja: Nekateri listi v Srednji Evropi so zlorabili priliko, da kralj Zogu ni osebno otvoril parlamenta, za to, da hočejo v tem videti ponoven dokaz za njegovo bolezen. Da to ni res, dokazuje dejstvo, da si je včeraj ogledal graditev nove vladne palače sredi Tirane. Mrzlične priprave za poroko v Assisi Assisi, 21. oktobra. A A. Za cerkveno poroko bolgarskega kralja Borisa in princese Giovan-°e so mrzlične priprave v teku. Poleg vladarje italijanske dvojice bo svečanosti prisostvovalo približno 35 princev. Mesto Assisi bo poklonilo neveMi dragoceno tkanino, ki jo sedaj izgotavljajo številne vezilje v Assisiju in ki bo deloma sestavljena iz tkanine meniške obleke sv. Frančiška. Sofija, 21. oktobra. AA. Jutri odpotuje preko Jugoslavije v Italijo predsednik' bolgarske vlade Ljapčev, minister pravde Malinov in predsednik Sobranja Najdeeov, ki bodo kot uradne Priče prisostvovale svečanostim poroke kralja Borisa s kraljično Giovanno v Assisiju. Irigoyen obtožen veleizdaje Buenos Aires, 21. oktobra. AA. Vlada je sklenila obtožiti bivšega predsednika argentinske republike Irigoyena zaradi veleizdajstva. Francija postavi spomenik žrtvam z R »101« Parlamentu, ki se sestane 4. novembra, bo stavljen poseben tozadeven predlog Pariz, 21. oktobra. A A. Ministrski svet je na svoj seji sklenil, da predloži predsedniku parlamenta in predsedniku senata, da začneta zbornici zasedati 4. novembra. Zatem je ministrski svet sprejel predlog ministra za kolonije Pietrija o ukrepih, ki naj se uporabijo za zaščito ko-lonijalne produkcije, ki jo svetovna kriza posebno ogroža. Na koncu je ministrski svet sprejel predlog ministra za letalstvo Laurent Eynaea, da se parlamentu pred- loži zakonski načrt o postavitvi spomenika žrtvam katastrofe »R 101«. Zunanji minister Briand, ki je še vedno bolan, ni prisostvoval seji. ^ London, 21. oktobra. AA. Francoska občina Allone zraven Beuvaisa, kjer se je ponesrečil angleški zrakoplov »R 101«, je ponudila angleškim oblastvom v poklon oni del zemlje, kjer je padel zrakoplov »R 101«, kot zemljišče za spomenik ponesrečenim letalcem. Italijanski naklepi proti jugoslovanski manjšini »Kolonizacija Italijanov na zemlji Trst, 21. oktobra, n. Današnji »Popolo di Trieste« nadaljuje kampanjo glede naših rojakov v Julijski Krajini in trdi, da bi bilo treba Julijsko Krajino kolonizirati z italijanskimi kmeti ter iztrebiti domači živelj, ki se sovražno vede napram fašizmu. »Popolo di Trieste« pravi, da so bila v prejšnjih časih tamošnja zemljišča v rokah Italijanov. Lastniki so bili vlastelini iz Trsta, Gorice in Furlanije. Iz raznih vzrokov so ti prepustili zemljišča Slovenskim kolonizatorjem in italijanski lastniki so se čimdalje bolj umikali v mesta. Slovenski kolonizatorji so dobivali gmotne podpore iz Petrograda, iz Beograda, iz Prage, Zagreba in iz Ljubljane. Italijani so na vse načine poskušali vzpostaviti zveze s slovenskimi kolonizatorji, toda njiho- vi napori so ostali brez uspeha. Slovenska vas je bila neprijateljsko razpoložena proti mestom, v katerih so živeli Italijani. — Danes so, pravi fašistovski tisk, drugi časi. Vse te province morajo postati italijan-tako, kakor so vse druge italijanske naših rojakov na rimski način« pokrajine. To se bo najbolje doseglo s kolonizacijo. »Popolo di Trieste« kliče na pomoč stare Rimljane, ki so ob mejah svojega cesarstva kolonizirali svoje veterano. Fašistovska Italija mora na isti način kolonizirati te kraje s svojim mladim elementom, ki je pripravljen iti na mejo in vršiti nacijonalno misijo. Slovence je treba odstraniti. Le tiste, ki so voljni podpirati fašistovsko Italijo pri dosezanju njenih fašistovskih ciljev, bo mogoče še dalje tolerirati. Na vsak način pa se morajo proti vsakomur, ki kaže najmanjše sledove odpora, uporabiti najstrožje policijske sankcije. PARIZ, 21. oktobra. A A. Iz Gorice poročajo: Včeraj je v svojem govoru izjavil goriški prefekt, da morajo biti vse šole v Italiji italijanske in vsi italijanski državljani Italijani. Smodnišnica zletela v zrak Praga, 21. oktobra. AA. Danes je blizu Bratislave zletela v zrak smodnišnica. Ubitih je bi- lo 15 delavcev, 20 jih je bilo ranjenih. dilo. Pozneje je opazil, da je začelo z neba deževati. Padal je gost prah. število žrtev še ni dognano Eksplozija je močno poškodovala tudi železniško progo Stollberg—Herzogenrad. Na več krajih je bila naravnost porušena ter je začasno za promet nerabna. Po poročilih ob 11. dopoldne so iz zasutega rova potegnili 22 mrtvih in 30 težko ranjenih, a nad 150 delavcev pogrešajo. Po uradnem poročilu višjega rudarskega urada je znašalo opoldne število žrtev strahovite katastrofe 30 mrtvih. Aachen, 21. oktobra, d. Po večernih poročilih je število mrtvih poskočilo na 40. Vprašanje ameriškega moratorija Nowyork, 21. oktobra. AA. Razgovori in sestanki, ki jih je imel bivši predsednik nemške narodne banke dr. Schacht s Stimsonom, Mellonom in z drugimi osebnostmi, kakor tudi njegov skorajšnji obisk pri predsedniku Združenih držav Hooverju, so povzročili govorice o možnosti moratorija, ki naj bi ga dovolile Združene države Severne Amerike svojim dolžnikom v Evropi, ako le-ti dovolijo podoben moratorij Nemčiji. London, 21. oktobra. AA. Poročevalec »Timesa« javlja iz Washingtona, da namerava finančni minister Združenih držav dovoliti moratorij bivšim zavezniškim državam za plačilo vojnih dolgov. Državni podtajnik za blagajno je bil o tem intervjuviran in je izjavil, da mu o taki nameri finančnega ministra ni ničesar znano. 1 ariz, 21. oktobra. AA. Iz Newyorka poročajo, da ni državnemu departmanu v Wa-shingtonu nič znano o tem, da bi evropske države dolžnice prosile USA, da uredi moratorij za odplačevanje vojnih dolgov. Newyork, 21. oktobra. AA. Bivši predsednik nemške narodne banke dr. Schacht je govoril v političnem udruženju in dokazoval, da bo morala Nemčija ukiniti rcparacijska plačila, ako je druge države ne bodo podprle v tem, »la razrije svojo zunanjo trgovino. Govornik je naznanil, da bo morala nemška vlada v bodočo zahtevati spremembo določb versajske pogodbe o razorožitvi, ako ostale države ne bodo izplnile svojih razorožitvenih dolžnosti. Odhod angleške eskadre Beograd 21 .oktobra. AA. Danes so vse ladje britanskega sredozemskega brodovja, ki je bilo na obisku v naših lukah, zapustile jadranske obale in se vrnile v Anglijo. Britanske vojne ladje so prispele v naše vode 4. septembra in so v njih ostale do danes, Energični ukrepi v Indiji London, 21 oktobra. AA. Poročilo indijske vlade z dne 18. oktobra pravi, da je vlada z naglo akcijo v bombajskem okrožju zatrla na osnovi odredbe z dne 10. oktobra številne indijske organizacije, ki so igrale veliko vlogo v gibanju državljanske neposlušnosti. Sedeži teh društev so bili zapečateni. Neposredna posledica te akcije je bila, da je revolucionarno gibanje zelo popustilo. Snowden proti protekcionizmu London, 21 oktobra. AA. Angleški minister financ Snowden je imel v Manchestru govor. Tekom izvajanj je izjavil, da je popoln nasprotnik protekcionističnih ukrepov, ker bi ustvarili spore in brezmejna nesoglasja. Republikansko gibanje v Španiji Madrid, 21. oktobra. AA. V Valenci se je vršil v areni velikanski shod za republiko. Udeležilo se ga je 25.000 ljudi. Areno so obkolile vladne čete s strojnicami. Mir na bil kaljen. Revolucija v Braziliji Porto Allegre, 21. oktobra. AA. Cete, ki so bile nedavno tega v Cuyabi organizirane, da branijo zvezno vlado, so se uprle. Njihov poveljnik je zavzel predsedniško mesto države Mat to Rosso. Rim, 21. oktobra. AA. Po poročilih iz Brazilije so uporniške čete zmagovito napredovale in vdrle v ozemlje države Sao Paolo, medtem ko se zvezne čete nagloma umikajo. Rio de Janeiro, 21. oktobra. AA. Vlada je podaljšala dekret, ki je stopil v veljavo 6. okt in ki se z njim zatvarjajo banke, do 30. novembra. Krasno zborovanje ministrov z narodom v Valjevu Velik in pomemben govor ministra Preke o žrtvah in zaslugah Srbije za naše osvobojenje — Navdušene patrijotične manifestacije zborovalcev Valjevo, 21. oktobra. I. Danes dopoldne so prispeli v Valjevo člani vlade, in sicer ministri Kumanudi, Maksimovič, Frangež in Preka v spremstvu šefov svojih kabinetov. Medpotoma jih je narod burno pozdravljal. V Valjevo so prispeli ob 10.30, kjer jih je zbrani narod navdušeno sprejel. V veliki dvorani sreskega načelstva se je vršil sestanek. Na sestanku se je nabralo okrog 500 ljudi iz mesta in okolice. Sestanek je otvoril valjevski župan Todorovič, ki je po kratkem pozdravu govoril o željah in potrebah valjev-skega mesta. Poleg njega je tudi več zastopnikov udruženj in okoliških vasi načelo slična lokalna vprašanja. Za njimi se je oglasil minister dr. Frangeš, ki je v svojem govoru med drugim dejal: »Vi ste govorili o gospodarski krizi. To je ona gospodarska kriza, o kateri govorimo že pet do šest let. Reči moram, da ji ne najdemo ne konca ne kraja. Bilo bi zelo neumestno, če bi vas tolažil in dejal, da bo vlada to uredila. To so stvari, ki presegajo moči in sile agrarne države, kakršna je naša, ki v prvi vrsti sloni na svoji poljedelski produkciji. Ta vlada smatra za svojo dolžnost, da skrbi za to, da najde pot in način, kako olajšati to krizo. Mi ne moremo odstraniti vzrokov te krize. Kanada, Združene države in Južna Amerika imajo previšek neprodanega žita v ogromnih količinah. To žito leži po skladiščih in se mora prodati po vsaki ceni, mi pa ne moremo našega žita prodati pod ceno.« Za tem je minister govoril še o pogajanjih med našo državo in Cehoslovaško glede izvoza naših poljedelskih proizvodov v to našo severno prijateljsko državo. Za njim je povzel besedo minister za socialno politiko in narodno zdravje Preka, ki je med drugim dejal: »Težke in krvave borbe, ki ste jih vodili, in velike žrtve, katere ste doprinesli ob svojem času z namenom, da osvobodite ožjo domovino, so vam dale novih sil. A vi si niste dali miru v vaši ožji domovini, nego ste pomislili tudi na svoje ostale brate, ki so ječali pod težkim robstvom. Vi ste se odločili za nove krvave in težke borbe, da doprinesete velike žrtve, da zapustite celo svojo lastno domovino. Toda niste izgubili niti za trenotek čvrste volje, da se ne le vrnete domov, nego tudi, da osvobodite svojo širšo domovino in da se nekega dne objamete tudi z drugim delom našega naroda, ki noši hrvatsko in slovensko ime. (Burno vzklikanje in odobravanje). Ni človeka naše rase in našega imena, ki ne bi hotel tega priznati vam in vaši zemlji — in to priznavam danes izrecno tudi jaz ne le v svojem, nego v imenu vaših bratov hrvatskega imena, ker ste s svojimi silami, edino le s svojimi velikimi žrtvami in svojim zatajevanjem, ki je morda edinstveno ne le v naši, marveč tudi v zgodovini vseh ostalih narodov, dosegli, da imamo danes svojo samostojno državo in da smo po stoletjih robat va ujedinjeni in osvobojeni v svoji domovini, objeti in vezani s prijateljsko ljubeznijo v trdni veri v našo boljšo bodočnost. Vsakdo, ki pomisli, da je bila naša razdvojenost posledica medsebojnega nepoznavanja in medsebojnega nerazumevanja, ki pomisli na naše borbe v par- lamentu In strankah, vsakdo, kdor pomisli, da smo gradili svojo zgradbo na ta način, da smo jo rušili, ve, da je bila tudi v najtežjih, borbah in spletkah vendarle svetla točka za nas vse, a to je bila ohranitev naše kraljevine, domovine, naše samostojnosti, za katero ste prelili toliko krvi. (Odobravanje in ploskanje.) Kar se ni moglo napraviti v teh poslednjih 10 letih ko nismo mogli priti med vas iz katerihkoli razlogov, da vas z bratsko ljubeznijo pozdravimo in da se z vami pogovorimo, to se je zgodilo danes, ko nam je dana možnost po zaslugi Onega, ki jo največji med nami, a to je naš vzvišeni kralj. (Burni vzkliki: Živijo kralj!), kateremu ste vi izkazali ne le Bvoje zaupanje, nego tudi ljubezen v najtežjih pa tudi najlepših časih. Naš vzvišeni vladar nam je dal danes možnost, da smo zbrani pod eno zastavo, ki jo je on visoko dvignil in na kateri je zapisana edinost naroda in države in polna ravnoprav-nost vseh državljanov. On edini je mogel to izvesti in danes sino zbrani kot bratje, vezani za vedno pod to našo državo in to našo kraljevino, a to zaradi Njega, katerega hrvatski kmet in meščan ravnotako ljubita, kot ga ljubite vi, ki ste delili z njim dobro in slabo. V zastavi, ki jo je on visoko dvignil zaradi ohranitve vseh naših dobrin, vidimo sintezo jugoslovanstva, a to je sinteza našega srbstva, hr-vatstva in slovenstva. (Odobravanje.) Mi vidimo v tem jugoslovanstvu spoštovanje naših tradicij, ki so naravnost v ponos našega celokupnega naroda.« Za njim je nastopil minister Kumanudi, ki se je na kratko zahvalil za prisrčen sprejem, za tem govoril o programu vlade, o davkih in uradništvih ter končno dejal: »Omenili smo tu zaključitev državnega posojila, pa je bilo s tem v zvezi rečeno, da pride v kratkem do spremembe. Jaz se nočem spuščati globlje v to vprašanje, moram vam pa izjaviti to, da za ta čas, odkar upravlja državo današnji režim, ni bilo nujne potrebe za sklenitev posojila. Naše finance od 6. januarja dalje do danes so se znašle v mnogo bolj urejenem Btanju, nego bo bile kdaj pred tem datumom. Čeprav je bil budžet lani nekoliko večji, vendar so dali dohodki one rezultate, ki smo jih pričakovali. V našem budžetu ni več nikakega deficita. To je že samoposebi eden izmed znakov, da so naše finance ozdravljene. Vi vidite tudi sami, da se na raznih mestih začenjajo mnogobrojna javna dela, ki jih krijemo z lastnimi sredstvi. To vse pomeni, da mi za enkrat nimamo take potrebe, da bi morali najeti posojilo. Mi ga bomo najeli tedaj, ko bomo smatrali, da je za to prišel čas. In danes so nam dane tudi možnosti, da to napravimo, ker naša država je tako v finančnem oziru bolj urejena kot v notranjem pogledu bolj konsolidirana nego kdaj poprej. In v tem trenutku bi mogli najti finančnih sredstev, kolikor bi jih bilo treba, če bi jih le bilo treba.« Po govoru ministra Kumanudija se je sestanek ob 13.30 zaključil. Po sestanku so ministrom na čast priredili banket, ki se je vršil v dvorani Grand Hotela. Kot na konferenci, tako so tudi na banketu vsi prisotni manifestirali za kralja in vlado. Po sovjetskem dumpingu - sovjetski bojkot Moskva grozi Evropi z bojkotnimi ukrepi — Optimistična ameriška sodba o petletnem načrtu Minisfri med narodom Ne enkrat so se v strankarskih časih ljudje pritoževali, da vidijo svoje poslance le tik pred volitvami. Po večini so bile te pritožbe tudi čisto utemeljene, ker le redki so bili poslanci, ki bi tudi sicer zahajali med narod. Če so bili že poslanci tako redki gosti naroda v ne volivni dobi, pa so bili ministri, ki bi dohajali med narod tudi ob ne oficielnih prilikah, že celo bele vrane. Ali kadar so tudi prišli, so prišli v prvi vrsti kot strankarji. Niso toliko spraševali, kaj je treba storiti, da se narodu v resnici pomaga, temveč njih glavno vprašanje je bilo, kaj storiti, da napreduje stranka. Iz tega vidika so tudi dajali podpore in sprejemali tožbe in kdor ni volil stranke ministra, ta je bolje storil, če se ministru sploh ni približal. Zato pa je bila posledica ministrskih obiskov navadno ta, da se je strankarsko nasprotovanje še povečalo in da so vse lepe ministrske obljube dišale le tako dolgo, da so minile volitve. Tako je znano, da se je ob vsakih volitvah pričelo z osuševanjem Skadrskega jezera, da se je v vsakem volivnem boju pričelo z osuševanjem velikega močvirja ob Tisi, da so se vedno znova pričele trasirati razne železniške proge in ceste, a da je večinoma takoj bilo vsega konec, ko so minile volitve. Samo strankarskim interesom je služilo bivanje ministrov med narodom, dočim ni imel narod od teh obiskov skoraj nič. Vlada gen. Zivkoviča ni mogla takoj to zlo strankarskih časov čisto odpraviti, ker Je bila prezaposlena z zakonodajnim delom in z ureditvijo uprave. Če pa so prili ke količkaj dopuščale, tedaj je vedno kdo od ministrov pohitel med narod in v tem oziru je bil zlasti agilen sam predsednik vlade. Sedaj pa, ko je osnovno delo vlade minilo, vidimo, kako obiskujejo ministri banovino za banovino, da stopijo z narodom v stik in da slišijo njegove težnje in potrebe. Z vsemi hočejo priti sedaj ministri v stik in čisto vseno je, ali je volil kdo to ali drugo stranko. Če je njegova pritožba upravičena, potem bo upoštevana in če je njegova prošnja utemeljena, potem se ni bati, da bi naletela na mrtva ušesa. Ne več strankarji, temveč voditelji državne u-prave prihajajo med narod in njih želja je samo ena, da v resnici pomagajo narodu in s tem tudi državi. Vsak prihod ministrov med narod pomeni zato sedaj, da se bo izvršil del onega programa, ki ga predloži prebivalstvo pokrajine ministrom. Vsak prihod ministrov med narod pa pomeni tudi zbližanje raznih skupin v narodu, ker ni sedaj več cilj ministrov, da s strankarstvom razjedinjujejo narod, temveč da ga na podlagi idej 6. januarja združijo k složnemu delu. Kakor so bili preje obiski ministrov dostikrat le negativni, tako so postali sedaj pozitivni. A še bolj morajo postati pozitivni in to je odvisno od naroda samega. Narod se mora na obiske ministrov pripraviti, da ne govore njegovi zastopniki le tja v en dan, temveč da morejo vsako svojo pritožbo in prošnjo tudi podkrepiti s tehtnimi argumenti. Tako ni zadosti, če se kdo pritožuje, da ta in ta urad ne dela dovolj hitro, temveč je treba čisto točno navesti, v čem je hiba. In ravno tako je treba čisto točno navesti, kaj je najbolj potrebno in kaj manj potrebno, da dobe ministri takoj jasno sliko. Cel program potrebnih del bi morali zastopniki kraja predložiti ob priliki ministrskih obiskov in šele potem morejo ti imeti popolen uspeh. In ne prihajati z malenkostmi. Kar se more rešiti doma, naj se tudi opravi doma. še manj pa prihajati z osebnostmi. Ne samo strankarskih prepirov mora biti konec, temveč tudi vse’ onih nesimpatičnih osebnih prepirov, ki večinoma itak niso bili nič drugega ko posledica malenkostnih osebnih ambicij in nelepih zavidanj. Naloga današnjega dne je, da se v polni meri izkoristi vse, da se ne zapravlja ne čas in ne denar in zato mora narod tudi sam skrbeti, da bo imel od ministrskih obiskov čim več. Vsaka banovina si mora zgraditi svoj gospodarski program, ki odpre njenemu prebivalstvu nove vire dohodkov in te programe treba imeti pripravljene, da lahko ministri njih izvršitev takoj omogočijo. Tudi obiski ministrov naj pričajo, da se je pričela doba intenzivne konsolidacije in složnega dela. Brez sodelovanja naroda pa je tak dokaz nemogoč in zato naj tudi narod skrbi, 4a bodo njegove želje in pritožbe dobro povedane in s razlogi obrazložene. Moskva, 21. oktobra. AA. Svet ljudskih komisarjev je sklenil pozvati trgovinski komi-sarijat, naj izda primerne ukrepe proti državam, ki omejujejo sovjetsko trgovino. Komisa-rijat naj prouči predvsem možnost popolne ali delne prepovedi za sovjetske nakupe v državah, ki omejujejo trgovino s sovjetsko Rusijo. Semkaj spadajo tudi ukrepi glede omejevanja tranzitne svobode, o uporabi sovjetskih pristanišč in železniških naprav itd. Pariz, 21. oktobra. AA. Moskovski »Tas« javlja: Svet narodnih komisarjev je predložil komisarju za trgovino predlog, naj se proti onim državam, ki se gospodarsko bojujejo proti sovjetom, uporabijo ti-le ukrepi: 1) da se popolnoma ukine ali na minimum reducira prodaja vojaških predmetov v teh državah; 2) da se ukine parniški promet s temi državami; London, 21. oktobra AA. Vladno poročilo o Palestini je naletelo pri ekstremnih skupinah obeh strank na ostro kritiko. Posledica tega poročila je bila, da je odstopil predsednik židovske agencije dr. Weizmann. Poslal je kolonijalnemu tajniku pismo, ki ga je tudi objavil. Weuzmaim pravi, da bo sklical kongres in svet svoje organizacije, ki bo sklepala o novonastalem položaju. Nadalje trdi, da potnenja vladno porodilo bistveno izpremembo vladne politike iz leta 1922 dn zanikanje pravic židovskega prebivalstva v Palestini. Angleško Časopisje obžaluje korak d#. Weiz-mamna in izraža upanje, da po po treznem pre-vdarku izpremen.il svojo prenagljeno sodbo. »Daily Herald« naglaša, da je angleška vlada vezana na kolonijalni mandat in da mora ščititi interes tako židovskega kakor tudi arabskega prebivalstva. To je dvojna obljuba. Naseljevanje Zidov v Palestini ne sme imeti za posledico za izgon pa zapostavljanje Arabcev. Zato je treba naseljevanje židovskega prebivalstva omejiti. »Times« pravijo, da poudarja poročilo potrebo omejitve naseljevanja židovskega prebivalstva v deželi, ki že itak trpi na brezposelnosti in kjer ni dovolj zemlje za domače prebivalstvo. List naglaša nadalje, da bodo ekstremistični elementi protestirali proti novi vladni politiki v Palestini in pravi, 'd aniso ogroženi 3) da se s pravilnikom uvede posebna omejitev izvoznih predmetov, namenjenih tem državam in prevoz takega blaga skozi Rusijo; 4) da ukrene vse potrebno, da se ali popolnoma ukine ali reducira na minimum uporaba pristanišč, železniških prog in tranzita v teh državah. Moskva, 21. oktobra. AA. Uradnik ministrstva Združenih držav John Carter je priobčil v ameriški reviji »Scribners Magazine« članek o sovjetski Rusjii, ki v njem pravi, da je načrt petletnega gospodarskega dela v sovjetski Rusiji prestal preizkušnjo. Zaenkrat sicer še ni mogoče izreči končne sodbe o tem, ali bo ta načrt dosegel svoj namen. Vsekakor pa predstavlja ta načrt poizkus preureditve gospodarstva na načelih gospodarskega kolektivizma in s tem nov tip produkcijskega in reparticij-skega mehanizma. arabski in židovski legitimni interesi. Odkar je Anglija zasedla Palestino, je vedno spošotvala vse narode in vere ter smatrala, da je to edino pravilna politika. List zaključuje s pozivom r a vse rajzaodne ljud iobeh plemen, naj podpdnjo vladno politiko v dobrobit Palestine. »Manchester Guardian« obsoja vladno politiko v toliko v kolikor ovira normalni razvoj Palestine in obžaluje odstop dr. Weizmanna, kateremu priznava velike zasluge. List pozdravlja razne ustavne predloge in naglaša, da bo nova metoda volitev varovala interese židovske in krščanske manjšine. List končno naglaša, da je angleška vlada izpopolnila arabske zahteve, v kolikor so bile upravičene. Washington, 21. oktobra. AA. Po daljši razpravi, ki je bila na kongresu ameriških Zidov, je bila sprejeta soglasna resolucija, k se ž njo obsoja angleška politika v Palestini, ki da krši svečane obveze napram židvostvu. Upravni odbor je bil pooblaščen, naj ukrene potrebne korake. Volkovi v okolici Sinja Sinj, 21. oktobra, k. V okolici Sinja se vedno bolj pojavljajo volkovi. Ti nezaželjeni gostje so te dni poklali več ovc posestnika Antona Man-dama v Mojanci, v Turjacih pa pet konj in šest •slov. Zakon o spremembah zakona o glavni kontroli Beograd, 21. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj, je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Ziv-koviča predpisal in proglasil zakon o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o glavni kontroli z \ dne 7. januarja in 10. oktobra 1929. Zaključek agrarne konference Bukarešta, 21. oktobra, n. Mednarodna agrarna konferenca v Bukarešti je danes končala svoje delo. Zaključna seja se je vršila ob l1 dopoldne. Ljubljanski podžupan v Beogradu Beograd, 21. oktobra. 1. V Beograd je prispel ljubljanski podžupan profesor Evgen Jarc. G. Jarc je zastopal ljubljansko občino na svečanosti o priliki petnajstletnice pada Beograda. Včeraj in danes pa je gospod Jarc posetil predsednika vlade in več ministrov, in sicer ministre Serneca, Srskiča, 'Trifunoviča in Švr-ljugo. Poročal jim je o mnogih važnih vprašanjih, ki se nanašajo na Ljubljano. Gosp. Jarc ostane v Beogradu še jutri, nato pa se vrne v Ljubljano. Ljubljančani na kongresu za administrativne vede Beograd, 21. oktobra. AA. Na kongresu za administrativne vede v Madridu so zastopani tudi predstavniki iz Zagreba in Ljubljane v sekciji za občinsko upravo in za ureditev velikih modernih mest. Prepovedan list Beograd, 21. oktobra. AA. S sklepom ministrstva za notranje zadeve št. I. 81.766 z dne 16. oktobra 1930. je prepovedano uvažanje in razširjanje v naši državi lista »Borba«, ki izhaja v Parizu v jugoslovanskem jeziku, ki piše popolnoma v komunističnem duhu. Poraz desnice tudi v pruskem deželnem zboru Berlin, 21. oktobra. AA. Pruska zbornica je z 240 glasovi proti 189 odklonila predlog narodnih »očijalistov, komunistov in drugih opo-ziciijonalnih strank, naj se predčasno razpusti. Zbornica je znižala poslanske dijete na 600 mark mesečno, nakar se je odgodila do prihodnjega meseca. Komunistični izgredi v Berlinu Berlin, 21. oktobra, n. Včeraj pozno zvečer je v raznih delih mesta prišlo zopet do političnih izpadov. Tako so komunisti razbili šipe na kavarni, kjer je bil društveni lokal narodnih socijatistov. Skupina 500 komunističnih delavcev, ki je poskušala demonstrirati, je bila od policije razgnana s pendreki. V severnem delu Berlina so napadli komunisti s kamenjem skupino narodnih socijalistov. Policija je zaprla tri osebe. ' Kitajski komunisti ugrabili škofa Šangnj, 21. oktobra. AA. Komunisti so prijeli italijanskega katoliškega škofa msgr. Miganija, šest duhovnikov in deset redovnic, deloma italijanske, deloma kitajske in deloma francoske narodnosti v Kijanu v pokrajini Kijangsi. Dva kitajska duhovnika so ubili. Msgr. Migani in dva druga duhovnika so izpustili, da izdejstvu-jeta odkupnino za ostale. Smrtna nesreča s padalom Rim, 21. oktobra. AA. Danes se je ponesrečil pri Reggio Emilia italijanski letalec grof Fu-manetti. Skočil je iz letala s padalom, ki pa se n.i odprlo. Ostal je na mestu mrtev. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 21. oktobra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Oblačno vreme. Padavine niso izključene. Neznaten padec temperature. Sftuacifa na Jezerskem Jutri bodo iz Ljubljane pozvane priče, da si ogledajo ubitega razbojnika Jezersko, 21. oktobra. (Ponoči). Situacija je nocoj neizpremenjena. Močne orožniške in policijske patrulje so zasedle vse prehodne in druge točke. Patrulje imajo nalogo, da ponoči pazijo na vsako kretanje sumljivih oseb. Vlada gosta megla. Prenehalo je deževati. Davi je prispel iz Ljubljane na Jezersko preiskovalni sodnik dr. K re s n i k, kateremu je poverjena preiskava v zadevi umora carinskega blagajnika Gvozdena Panteliča. Preiskovalni sodnik je danes ves dan natanko ugotavljal vse podrobnosti, kako je prišlo do spopada. Zaslišal je več prič. Da se natančno dožene, ali je bil ubiti razbojnik eden izmed onih, ki so napadli ljubljansko glavno carinarnico, je preiskovalni sodnik odredil, da se jutri pripeljejo i mestnim avtobusom iz Ljubljane štiri glavne priče, ki so neposredno videle morilce po izvršenem umoru odnosno že poprej. Truplo ubitega je še vedno na onem mestu, kjer je neznanec bil ustreljen. Državno tožilstvo v Ljubljani se je zanimalo za vsako kretanje orožniških patrulj in za vsako akcijo, ki jo je odredila žandarmerija. Kapetan K o v i n č i č je bil v stalnih stikih z Ljubljano. Telefonska zveza z Ljubljano nekaj časa ni funkcijonirala. Polagoma dobiva vsa zadeva jasnejšo sliko in ni izključeno, da bo nadaljna preiskava prinesla na dan senzacijonalna razkritja. Ljubljana, 21. oktobra. Stanje težko v trebuh ranjenega Frana Snuderla je bilo nocoj neiz-premenjeno. (Glavno poročilo glej na 5. strani.) Nova angleška politika v Palestini Odpor in protesti židovskih organizacij — Angleški tisk zadovoljen Sreda, 22. oktobra 1930. JUGOSLOVAN Stran 3 ‘Počitniške 'kolonije „Kola jugoslc* vanskih sesicr" v Colju Storilo kolonistov se je letos povečalo na 240 — 43 revnih kolonistov je bilo vzdrževanih zastonj Letošnj leto je vzdrževalo »Koloc počitni&ke kolonije že v svojem lastnem domu, nazvanem »Celjski dom«. Ker si je s pomočjo javnosti, banovinskega in občinskega prispevka »Dom« vsaj za silo že opremilo in moglo zalo sprejeti večje ~.erilo kolonistov, je bilo omogočeno s t m rarionetnejž . ..podarstvo. Vsa leta do letos je vzdrževalo društvo le po dve koloniji v počitniške 'asu, to pa zaradi visokih najemnin za prostore. Tum je imelo v teh dveh kolonijah zaradi pomanjkanja Inventarja le po 30—40 kolonistov. Vsemu temu se je odpomoglo z nakupom lastnega doma in preskrbo najpotrebnejšega inventarja. Tako se je letos povečalo število kolonistov na 240, proti 60—70 v prejšnjih letih. Enaiko se je povečalo tudi število revnih kolonistov, ki jih je vzdrževalo drirtvo deloma ali popolnoma na svoje stroške, na 43, proti 15—20 v prejšnjih letih.Društvo je letos prp-e-val • za revne koloniste 13.784 Din 50 p. Važno je dejstvo, da je druga leta moralo društvo zbrati prispe k za revne koloniste vsaj do polovice z javnimi zbirkami ali prireditvami, dočim letošnje leto ni porabilo v ta namen niti pare iz javnih zbirk. Pri tolikšnem številu kolonistov se je pri plačujočih prihranilo toliko, da so se s tem vzdržali revni in je društveni blagajni ostal še vrh tega prebitek po . Din 29.070-60 Plačujoči kolonisti so vplačali . Din 110.746-25 kolonijski stroški so znašali . . „ 81.675-65 preostalo je torej................Din 29.070-60 Ta prebitek se je takoj uporabil za plačila raznim obrtnikom za popravilo »Doma«. S tem obračunom ima javnost, na katere pomoč upamo še vsaj tako dolgo, da izplačamo »Dom«, zopet nov doka najskrbnejsega in nad vse nesebičnega gospodarstva. Ce bi se »dobrodelne dame« okoriščale z javnimi zbirkami, kar se jim je očitalo v znanem napadu meseca julija, bi bil pač rezultat drugačen. Omenilo se je gori, da je bilo med letošnjimi kolonisti 43 takih, ki so bili potrebni deloma ali popolnoma društvene pomoči. Razun teh, je pa omogočilo »Kolo« okrepiteiv na morju s svojimi razširjenimi kolonijami še mnogim drugim revežem, za katere so plačale razne druge dobrodelne institucije, in sicer »Rdeči križ« v Murski soboti je poslal 9 zelo revnih, »Kolo« Mežica 14 revnih, »Bratska skladnica« Laško 5 revnih, »Blago srce« Laško 2 revna in »Pomladek rdečega križa« Celje 8 revnih. Nekateri, posebno iz Murske sobote in Mežice, so bili nepopisno revni in izstradani, a so se vkljub temu izdatno popravili. Kakor pa se je že omenilo v društvenem poročilu, objavljenem pred početkom kolonij, se bo s časom, ko se društvo iznebi bremen na kupnini »Doma«, število revnih precej zvišalo. V letošnji seziji je po znanem napadu nekaj kolonistov odpadlo in je ostalo zato pri zadnji koloniji 18 postelj praznih. Glede na vedno večje zanimanje v drugih krajih za naše počitniške kolonije, se to najbrž ne bo več zgodilo. Društvo upa, da se bodo našle še prilike, ko bo moglo dokazati vsem, ki so mu priskočili s čimerkoli na pomoč, da niso položili svojega daru v nevredno roko. Ob tej priliki prosi društvo javnost blagohotne naklonjenosti na cvetlični dan, ki ga priredi v nedeljo 2. novembra. Celjsko »Kolo«. Anketa o sadnih izborih v Kranju Anketa za končnoveljavno določitev sadnega izbora za kranjski okraj se je vršila v Kranju v dvorani Ljudskega doma v ponedeljek dne 20. oktobra t. 1. ob navzočnosti zastopnika kr. banske uprave g. ing. Skubica, okr. kmet. referenta Sustiča, strok, pomočnika Zdolšeka, ravnatelja gosp. Janka Žirovnika, g. Viktorja Omerze, zastopnikov sadjarskih in kmetijskih podružnic in občinskih kmetijskih odborov, kakor tudi drevesničarske zadruge v Dorfarjih. Anketo je obiskal tudi predsednik Kmetijske družbe g. Oton Detela. Zborovanje je vodil sres. kmet. referent, strokovno razpravo pa g. zastopnik kr. banske uprave. V debati je zlasti temeljito razpravljal g. Omerza. Mnogo zanimivih podatkov in pojasnil glede posameznih sadnih okolišev so dali tudi zastopniki iz sel-ške doline, iz Dorfarjev, Predoselj in od drugod. Po 3 in pol urnem razpravljanju in izmenjavi različnih mnenj se je določil sledeč sadni sortiment: A. Jabolka: I. Poletne sorte: Šarlamovski. II. Jesenske sorte: Pisani Kardinal. III. Zimske sorte: 1. za splošno uporabo: Baumanova reneta, Ontario, Boikovo jabolko, Bobovec, Bes-niško jabolko (»voščenka«); 2. za preizkušnjo: Jonathan. B. Hruške: I. Jesenske: Avranška. II. Zimske; Pastorovka. III. Moštne: tepka in vinska moštnica. C. ČreSnje: Dunajska in debela črna hru-stavka. Višnje: Lothovka. Č. Slive: Zelena rinklota, češplje: domača češplja. D. Orehi: podolgasti, tenkolupinasti, domači. E. Kostanj: izbrani, debeloplodni, domači. V teku razprav ni bilo opaziti mnogo raz- ričnosti v mnenjih in presoji sort, temveč so bila tozadevna mnenja z malimi izjemami skoraj enaka. To je dokaz, da so prišli delegati Kulluva Schiller, Razbojniki. Po premijeri v ljubljanski drami. Ko je Schiller pred stopetdesetimi leti — •akrat mu je bilo enaindvajset let — v samozaložbi, ker ni mogel najti založnika, izdal svoje Razbojnike in ga je kritika brez oklevanja proglasila za Shakespeareja, ki prihaja nemški drami, in ko je potem z nenavadnim uspehom pred občinstvom in kritiko doživel še krstno 1>redstavo svojega dramatskega prvenca, se mu e pripetilo dvoje majhnih,nerodnih stvari: v kasarni v Stuttgartu, kjer je bil tedaj za regi-mentskega medikusa, so ga zaprli za štirinajst dni, ker je brez posebnega dovoljenja šel gledat svojo predstavo, in čez nekaj dni ga je pozval k sebi še sam wiirtemberški vojvoda, ga oštel zavoljo pohujšanja, ki ga dela s svojo literaturo, in svojo moralno pridigo zaključil z zgodovinskimi besedami: Ich sage, bei Strafe der Kassation schreibt Er keine Komodien niehr. Ti dve malenkostni dogodivščini, ki sta tako zgovorno karakteristični za čas in pa za duha, ki je v oficijelni javnosti že od nekdaj obvladoval pojmovanje, iz kakšnih virov da vre umetniško ustvarjanje in kaj da je riega zadnji smisel in namen, ti dve dogodivščini precej jasno obeležujeta tudi družabno in časovno pomembnost Razbojnikov: takrat, pred stopetdesetimi leti, je bila ta drama manifestacija svobodnega, sproščenega mladega rodu proti vsemu, kar je bilo narobe v svetu, v katerega je ja rod prišel, bila je krik žejnih pravice in izpoved vere v njeno zmago nad zlom. Današnji človek se morda zdaj pa zdaj nasmehne na anketo pripravljeni. Stavljeni predlogi so bili dobro premišljeni in pretehtani. Zato je skoro z gotovostjo pričakovati od določenega izbora, da bo ustrezal tako domačim potrebam in domačemu trgu, kakor tudi za izvoz. Smrina nesreča na Bledu Bled, 20. oktobra. Kakor gradi lastnik Parkhotela in Kasinc novo stavbo hotela in kavarne, s čimer hoče vsestransko povečati svoj obrat in nuditi tujcem čim večjo udobnost, tako se je tudi uprava hotela Toplice odločila povečati in razširiti svoj hotel. Domača in solidna stavbna tvrdka Pangerc, ki je zaposlena pri omenjenem delu, je v zadnjem času vzela približno 100 delavcev, ki pridno kopljejo in odvažajo matcrijal v jezero in s tem razširjajo cesto ob hotelu Toplice. Tik ob cesti so skopali okoli 5 m globoko jamo, kjer zabijajo lesene stebre-pilote, ki kodo v zvezi z betonom služili za fundament novi petnadstropni stavbi. Delo z mrzlično naglico napreduje, saj delajo podnevi in ponoči. Ker niso vsepovsod speljane tračnice, po katerih odvažajo zemljo v jezero, so delavci postavili deske ter s samokolnicami prevažajo gramoz in ostali materijal. Med tein, ko ena skupina pe-vaje, držač takt, zabija pilote, koplje in nalaga druga, tretja pa odvaža. Pri zadnjem opravilu je bil komaj dva dni zaposlen 45-letni delavec Jakob Torkar, doma iz Koritnega blizu Bleda. V petek 17. t. m. zjutraj je kakor običajno peljal samokolnico, naloženo z zemljo, proti jezeru. Ko je peljal po mokri deski, mu je nenadoma spodrsnilo, pri čemer je izgubil ravnotežje ter padel v kaki tričetrt metra globok jarek. Nesrečo je povzročila še težka samokolnica, ki ga je z ročico udarila z neznansko silo po spodnjem telesu in želodcu. Siromaka o delavci-tovariši spravili iz jarka ter mu nudili prvo pomoč. Kmalu nato je prispel domači okrožni zdravnik, ki je pregledal nesrečneža ter ga >d-premil na njegov dom, kjer je močno bruhal. Po trodnevnem trpljenju, ga je rešila danes zjutraj smrt iz obupnega stanja. Zapušča ženo-vdovo, ki tarna in plaka nad bridko izgubo svojega moža. Delavec Jakob Torkar je bil zelo priljubljen romantiki, ki marsikdaj zaveje iz stvari — kdaj je bilo še kje kaj borbe brez romantike t Morda so tudi studenci, iz katerih tragedija vre, malo plitki za sodobne razglede, izguba ljubezni, očeta in doma se nam dandanes morda zdi skoraj malo pretesna motivacija za tragedijo kogarkoli — tako daleč smo že razvajeni v trpljenju in zlu — toda Karl Moor, ta študent, ljubimec, filozof, razbojnik in samozvani revolucijonar, ta borec z Bogom, z vsem svetom in s samim seboj, je tako živa, resnična, neposredna osebnost, njegova rast v heroja in padec sta tako blizu borbam, ki jih moramo v življenju dandanes biti sami, da mora delo vkljub vsemu ogreti in osvojiti. Vprizoritev v naši drami je v režiji prof. Šesta dala trenutke, ki so bili višek vsega, kar smo imeli letos priliko videti. Režiser je sicer delu prizadejal črte, ki mu niso bile prav vse v prid in uspeh. Zlasti zadnji prizori so zdrveli čez sceno z naglico, ki je močno motila in kvečila, življenja so preneusmiljeno padala, podoba Karla Moora pa je tvegala nekaj važnih potez in Amalijo so črte ponižale v rahlo, majhno epizodo. Morda bi bilo bolj smiselno, da bi bila režija v težkodojemljivi konec drame posegla rajši s kako dramaturško korekturo, kakor pa da je iz bojazni pred dolgo-veznostjo črtala čez mero. Pa teh prigovorov naj bo dovolj: vprizoritev Razbojnikov se je nekajkrat približala do take scenične, režijske in igralske ubranosti, da je človek v umetnosti našega gledališča spet enkrat zaslutil klice tiste popolnosti in globin, ki smo jih morda občudovali na hudožestvenikih — žalostno, usodno je samo, da igra tega viška ni zmogla od začetka do konca in da sta ga poleg nekaterih sijajnih skupinskih slik nosila prav za prav samo Skrbinšek in Kralj. Levar je rastel od scene do scene, njegov med tovariši. Poklonili so mu krasen venec na njegovi zadnji poti. Vse živi pod dojmom tragične nesreče ter globoko sočuvstvuje z ubogo Torkarjevo ženo, ki je tako tragično, kar preko noči izgubila svojega zakonskega druga. Tovrstna smrtna nesreča je že druga, ki sta te izvršili v času enega meseca. Pogreb blagopokoj-nega Jakoba Torkarja bo jutri. Naj v miru počiva, preostalim naše iskreno sožalje! Vročekrvna delavska družba Škofja Loka, 21. oktobra. Medsebojni spopadi, nemiri in pretepi, ki so poslednja leta v Škofji Loki skoro popolnoma prenehali, so v nedeljskem večeru iznova oživeli v spominu meščanov ob avanturi večje skupine delavstva, zaposlenega pri graditvi novega šolskega poslopja. V gostilni pri Dalmatincu v Škofji Loki je bilo že tekom vse nedelje zelo živahno razpoloženje; prav do večernih ur, ko so se okoli sedmih zvečer zbrali za gostilniško mizo delavci, izvečine iz južnih dežel naše države. Ob praznenju kozarčkov je kajpak rasla dobra volja pa tudi pogum, ki nemara more ugnati vse, kar mu pride v napotje. Ni trajalo dolgo in že so pričele padati besede in potlej zbadljivke na nekega domačina, ki je iznenada dobil močan udarec s steklenico po glavi. Uvidevajoč opasnost pivskih »bratcev« je na-padenec zapustil lokal in je obvestil o dogodku mestnega stražnika, ki je bil takoj pripravljen narediti red. Odhajajoč z Mestnega trga proti predmestju, kjer je gostilna, se je priključila policistu še orožniška patrulja, ker je bilo pričakovati, da se delavstvo dejansko pozivom varnostnega organa upre. In res! 2e pri ostrem ovinku Nunske ceste ob Thalarjevi trgovini je bila zbrana pivska družba, pripravljena za napad, oborožena s koli, palicami in remelji. Nedvomno, da so se ogorčeni vinski bratci hoteli maščevati nad okoličanom, ki je napad prijavil. Uradni organi kajpak niso slepomišili in so osemčlansko družbo gladko pozvali k predaji, kar se je po daljšem vrišču in vpitju tudi zgodilo. Ob kopici radovednega občinstva so odved- li aretirance pred mestno hišo, kjer je šele pričel pravi direndaj. Končno, je le uspelo člane uporne, vinske družbe spraviti na hladno, pod ključ občinskega zapora, odkoder so bili naslednjega dne izpuščeni. Enemu aretirancev je ob splošni zmedi uspelo zbežati, dočim je drugi brezuspešno iskal zatočišča v podstrešju občinske hiše. Izgleda, da bo uprav za delavstvo potrebno še desetletja kulturno - vzgojnega dela; le tedaj nam je upati, da taki in slični izgredi, ki so stanu le v kvar in v nečast, polagoma prenehajo. Poglavje zase pa je alkohol, ki izžema iz bednih ljudi poslednje težko prislužene dinarje in moramo zato ponovno povdarjati princip naj se število gostiln, pivnic in žganjetočev povsod čim najbolj omeji. Murska Sobota Nor skupen grob za prvoboritelje Prekmurja. tukajšnje Sokolsko društvo je sklenilo izkopati telesne ostanke treh vojakov, ki so pokopani na katoliškem pokopališču, in jih prenesti v skupen grob na najlepšem prostoru blizu vhoda. Komorni koncert Karla Rupla, mojstra na vi-joiini, opernega pevca Marjana Rusa in konserva-torista Marjana Lipovška, je nudil publiki užitek, ki se ga bodo dolgo spominjali. Umetniki so svojo točke predvajali V Sokolski dvorani, ki je bila do zadnjega kotička polna. Premestitev. V Celje je premeščen g. prof. A. 1 avlič. Imenovani je več let poučeval verouk i a tuk. gimnaziji. Mnogo se je tudi bavil z razši-ntvijo Rdečega križa in je bil nepopustljiv agitator protialkoholnega gibanja. Bil je tudi velik Prijatelj čebelarjev, katerim je vedno šel na roko. Največje njegovo delo pa je bila organizacija velikega romanja na Brezje in Bled. Tedaj je imelo nad tisoč Prekmurcev priliko videti divno Gorenjsko. Upamo, da bo tudi pri celjskih dijakih tako priljubljen, kakor je bil pri tukajšnjih Novi trgovini. Na Aleksandrovi cesti pripravljajo prostore za novo trgovino s stroji in Ir-leznino. Lastnik bo neki trgovec in posestnik iz Šalovc. — V Kolodvorski ulici bo odpri gospoi Gašpar, ki je bil dosedaj družabnik tvrdke Celin Gašpar, svojo trgovino v novozgrajenih prosto rih. Ormož Požar. V nedeljo ob 3. uri popoldne je izbruh nil požar v preši posestnika Franca Vcberja v Ivanjkovcih. Domači požarniki so pod vodstvon svojega načelnika takoj prihiteli na mesto nesre če in preprečili, da ogenj ni zajel kleti z vinom ki se nahaja pod prešo in so z veliko požrtvo vulnostjo zahranili, da se ogenj ni razširil na po leg stoječe hiše, kar bi povzročilo nepregledno škodo. Nezgoda. Ko se je včeraj popoldne vračal; soproga veletrgovca Kuhariča iz vinograda i svojim avtom domov, se je avto na klancu n: Libonji kar z lepega prevrnil v grapo ob cesti Le srečnemu slučaju je pripisati, da se je avt< zarii s streho v zemljo in tako obvisel na pol bregu, ker bi sicer spričo globoke grape bil smrt nekaterih — ali vseh — izletnikov — ne izogibna. Poškodovan ni bil nikdo resno. Vino. Cene vinskemu moštu so ponovno padle in sicer se plačuje do incl. 18° Din 3'— in po tem za vsaki grad 20 para več, tako da stam 20°ni mošt Din 3'80. To je vsekako najžalostnejš pojav za kmete, če pomislimo, da stanejo jabolka ki jih kupci še vedno iščejo, na licu mesta ki 3 50—4 Din. Kmetje so obupani, ker tudi drug njihovi pridelki nimajo nobene cene. Lepo slavlje gasilskega društva Trbovlje-trg. A nedeljo popoldne je priredilo gasilno društvi Trbovlje-trg lepo slavnost. Počastilo je svojeg; starega člana, trboveljskega rojaka g. dr. Albert: Kramerja s častnim članstvom. Pred občinski n poslopjem je bila postrojena trboveljska gasilsk; četa, ki je ob prihodu strumno pozdravila svojeg. starega znanca. V občinski posvetovalnici ga j-pozdravil trboveljski žnpan g. šolski ravnatcl Gustav Vodušek, ki je v izbranih besedah slavi njegove zasluge za trboveljsko gasilstvo, zlasti pi za narodno gibanje v naši dolini. G. dr. Krame) se je nato zahvalil, nakar je sprejel od načelniki g. Gučka diplomo častnega članstva. Slavlje j; zaključila zakuska v gostilni Špane. Učiteljsko društvo za ormoški okraj je imeb preteklo soboto v Ivanjkovcih svoj redni ob čni zbor, ki se ga je članstvo skoraj polnošte vilno udeležilo. Glavno in obširno poročilo < dosedanjem delovanju je podal g. predsednik Pri volitvah predsednika je bil ponovno izvo ljen Sol. upravitelj v Ormožu g. Adolf Rosinn za tajnico pa gdč. Olga šijanec od V. Nedelje Brežice Izprcmemba v Sokolskem društvu. Cerklje ol Krki bo v prihodnjih dneh zapustil učitelj g Miroslav Jereb, nučelnik sokolskega društva \ Cerkljah. Mesto načelnika je prevzel g. Vidmar Kakšna je letošnja vinska letina? Trgatev j' bila prejšnji teden v glavnem zaključena, bil je letos precej zgodnja glede na druga leta Začela se ej letos najpreje v okolici Vidmr Ker so v teh krajih letos začeli Istočasno s trgat vijo, je zelo primanjkovalo »beračev«. Letošnji trgatev je tudi kvarilo izredno muhasto vrcmi Letošnji vinski pridelek sicer ne zaostaja kval’ tetno mnogo za lanskim. Kvalitetno bi bil pa pri delek gotovo v mnogih krajih večji, ako ga n bi uničila toča. Vendar so kmetovalci lahko za dovoljni. Kakih vinskih kupčij še ni bilo doslej Odpri srce, odpri roke... Pretekli teden j obiskal naše mesto ekvilibrist Niko Pinčič, istran ski begunec. V svetovni vojni jo izgubil desni roko in eno oko. Pinčič potuje po svetu na svo jem kolesu. Živi od tega, kar mu darujeji ljudje za razglednice, ki jih prodaja, razen teg; ima ženo in otroka, katere mora istotako preživ ljali. Kupujte in darujte! Davica. Ta huda otroška bolezen je začela V naših krajih med mladino zelo razsajati. V Kr ški vasi pri Brežicah je davica terjala svojo žr tev; umrl je sinček gospoda 2okalj-a v cveti mladosti. Kakšen je bil tujski promet v Čatežkih toplicah'r Letošnja sezona v Čatežkih toplicah je bila za ključcna 1. oktobra. Število gostov je letos do seglo število 1118, izmed katerih so bili večino ma Jugoslovani, prvenstvo so odnesli, kakor vsa J1 J*. B"|°* Hrvati. Sezona se je v lepem stilu za kljueila v zadovoljstvo gostov in kopališke uprave Karl Moor je gotovo eden tistih globoko doživetih, sijajno igranih junakov, s katerimi si je Levar pred gledališčem in občinstvom pridobil svojo odlično veljavo in ime. Železnik se je po nerodnostih prvega prizora polagoma poglobil v Franca in zaživel ž njim, v blaznečih prepadih težke vesti in obupa pa je bil premajhen njegov izraz. Gospej 8 a r ič e v i so Amalijo predaleč izčrtali, toda dvakrat, trikrat, kar je prišla na oder, je bila kakor svetel, bel plamen sredi teme. Bratinov stari grof Moor je bil usodno zgrešen. Kraljev Spie-gelberg je bil umetniški višek večera in Skrbinškov Roller ž njim, Cesar je iz Schweizerja napravil ostro izoblikovano, efektno postavo, lep Kozinsky je bil Jan, vendar pa bi si bil pridobil več veljave v igri, če bi se bil v svojem pripovedovanju izognil recitativ-nosti. Odlično, krepko je Jerman igral plemiča Hermanna, sijajen je bil L i p a h o v sluga Daniel, dober komisar in dobri razbojniki |o bili Plut, Kaukler, Potokar in sancin. Premijera Razbojnikov nam je ponovno pokazala, da je naša drama v resnici zmožna tudi same najgloblje čarovnije, ki se ji pravi umetnost, in da bi bilo treba samo še malo ognja in umetniške poglobitve, da bi na doseženem vrhuncu trajno ostala. Fri. Koncert ge. Novak-Cepičeve V pondeljek 20. t. m. je priredila v filhar-monski dvorani mezzosopranistka ga. Marija No-vak-Cepičeva koncert, na katerem je izvajala izključno jugoslovanske samospeve s sprcmljeva-njem klavirja. Pri klavirju je bil Marjan Lipovšek, ki ni imel baš najlažjega opravka, ker se mi zdi, da gospa pevka še ni bila za javni nastop s tem sporedom dovolj pripravljena. Zlasti v ritmu je bila pri hitrih tempih nesigurna, ni mestih pa tudi intonacija ni bila vzorna. Druga če pa razpolaga ga. Novakova z zelo prikupljivhr organom, ki ji odgovarja enako dobro v forti in v pianu in ki mu manjka le še kako leti stroge šole. S šolanjem bi se dala odpraviti tud' ona monotonost oz. neživost, ki sem jo opazi zlasti pri podajanju Štritofovih priredb narodnil pesmi iz Vrazove zapuščine. Štritofove priredbi teh pesmi so najboljše te vrste. Narodnemu na pevu je avtor podložil perfektno izpeljano kla virsko spremljavo. Ostal je v slogu napevov, ven dar je klavirski stavek umetnina zase, vseskoz pestra — priprosta, a originalna. Prav težko pri čakujem objave teh priredb in opozarjam nanji že zdaj. Poleg Štritofovih so bile na sporedi prav težke Lajovčeve, Škerjančeve, Gotovčeve, Gr goševičeve, Konjovičevc, Manojlovičeve, Milojevi čeve, Ružičeve in moje pesmi ter prleška »Den sen jas mali bi ja« v moji priredbi. Mogoče ji počasen tempo večine teh samospevov škodova pestrosti sporeda. Koncert je bil zelo pičlo obi skan, moralni uspeh pevke pa lep. Najavljen; uvodna beseda je izostala. Slavko Osterc. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI DRAMA Sreda 22. okt.: Razbojniki. Red C. Četrtek 23. okt.: »Pravljica o rajski ptici«. — Red B. OPERA Sreda 22. okt.: Zaprto. Četrtek 23. okt.: »Vesela vojna.« Red E. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sreda, 22. oktobra: Zaprto. Četrtek, 23. oktobra ob 20. uri: »Sen kresne noči« ab. C Kuponi. 9ne??zie vesii Zahvalo Nj. Vol. kraljico Marije. Ob priliki t .vseslovanskega kongresa so udeleženci ptoiseitili ®li Beograd In Bolnico zdravnic na Dedinju. Tedaj je predsednica društva žen zdravnic podala v imenu udeležencev udanoslne pozdrave Kraljici Maniji, Ud je pokroviteljica bolnice na i)e6. sep" fember 1930.« — Soja Glavnega odbora UJU v Beogradu. K našemu zadevnemu poročilu dodajemo, da »o se imenovane seje Glavnega odbora UJU v Beogradu od zastopstva poverjeništva UJU-tjuhlijana udeležil poverjenik Andrej Škulj, IJtrok. tajnik Josip Kobal, urednik Ivan Dimnik Ljubljane, podpredsednik Anton Hren iz Maribora in Dušan Šestan iz Ptuja, vsi čkmi glavnega odibora, ter v toliko Izpolnujemo naše porodilo. — Podaljšani rok za vpis v gozdarsko šolo. Kraljevska 'banska uprava Dravske banovine objavlja: Nižja gozdarska šola v Mariboru se pa bo otvorik, kakor je bilo prvotno razglašeno v listih, dne 3. novembra t. 1. Vsled tega ee tudi podaljša rok za vlaganje prošnje do 5. novembra 1930. Razglašeni pogoji ostanejo nespremenjeni. Prošnje je nasloviti na gozdarski odsek kr. banske uprave (na ravnateljstvo mariborske nižje gozdarske šole) v Ljubljani. — Simfonični koncerti v Ljubljani. Naše vsakoletne koncertne sezone živo pogrešajo rednih Melikih simfoničnih koncertov, na katerih naj feT se izvajala dela svetovne literature. Zato je gledališka uprava sklenila, da priredi v letošnji koncertni sezoni štiri simfonične koncerte. Orkester pri teh koncertih bodo tvorili Člani opernega orkestra dn pa člani orkestralnega društva Glasbene Matice, ki bodo sodelovali iz prijaznosti pri vseh štirih koncertih. Prvi koncert se TvrSa 7. novembra in ga bo dirigiral operni rav-piaiteilj g. Mirko Polič, drugi koncert pa je do-Jočein za 17. december. Dirigiral ga bo skladatelj L. M. Slorjanc. Vse podrobnosti glede programa in drugega objavimo pravočasno. JVa/frpežncjša |n najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najce-heje in v največji izberi pri tvrdki s železnino 103 STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35. — Prenosne hišice »a koloniste. Ministrstvo ea socialno politiko bo v dogovoru s poljedelskim ministrstvom na račun (reparacij nabavilo okrog 4C00 prenosnih hišic, ki se bodo razdejale med koloniste ob kolonizaciji južnih krajev. Kolonizacija se prične deloma že letos, po naj jtveč pa drugo ieto. Obstoji načrt, da se koloni-tSra 5000 rodbin okrog struge Ohrida, Radovi-Kočanov in Garevega sela. Za izvršitev te kolonizacije so končane že vse priprave. Ko-lonizapija se izvede v celoti v nekaj letih. »—Izkop italijanskih vojakov v Sarajevu. V Sarajevu so na tamošnjem pokopališču izkopali 74 Italijanov, ki so tam umrli kot vojni jetniki. Pokopali jih bodo v skupni grob v Beogradu. Trojčke Je rodila. 851elna viničairka Marija Borovnik dz Vrhovega dola je te dni rodila trojčke, In sicer dva dečka in deklico. Deč-ka sta kmalu po porodu umrla, deklica je pa ostala pri življenju. 4- živinska kuga v okolici Karlovca. Iz Karlovca poročajo, da se je pojavila v okolici ži-'ittinska kuga. Srezloi veterinar je razdelil že veliko količino cepiva med kmete, da se nevarna bolezen čim preje zatre. — Samomor starca. V Subotici se je ustrelil Belo bogat trgovec e vinom, 82 let stari Jakob Kunsitler. Zadnja leta je izgubil vse svoje premoženje in je živel v veliki bedi. — Samomor Slovenca v Splitu. Finančni uradnik Srečko Podrek iz Gornje vasi v Dravski (banovini «e Je v nedeljo v Splitu ustrelil s svojim službenim samokresom. Bil je na mestu mrtev. Vzrok njegovega obupnega dejanja je neznan. — Trtenje avtomobila In lokomotive. V Osijeku se je pripetila prav čudna nesreča. Pred dnevi so se peljali trije lovci z lova v avtomobilu. Šofer je opazil pred prelazom, da so jsgtvomice spuščene in je zmanjšal brzino, toda kjub temu se je avto zaletel v zatvornice in jih pddrl. Istočasno je pridrvela lokomotiva in zadela v avto ter ga vlekla kakih 80 m za seboj. Tiri j e potniki so pri tem padli iz avta, toda ni se jim pripetilo nič hudega. Žrtev nesreče jo bil avtomobil, ki je popolnoma razbit, in lovski pes, ki je prišel pod kolesa lokomotive. — Pater, ki je poročeval mladoletnike. Sodišče v čačku je dalo po preiskavi zapreti patra Pahomija Plavojeviča iz samostana Studenice. Prišli so mu na sled, da je poročeval mila doletne pare. Pirav spretno je potvoril starost neveste ali ženina v knjigah. Prišli so mu pa na sled, ko je neko nedeljo preklel v cerkvi tatu, ki mu je ukradel iz kovčega denair. Zato ga je orožnik ovadil in ob tej priliki je prišlo tudi na dan, da je blagoslavljal v zakon pare, ki bi jih zaradi mladoletnosti ne smel. — Atentat z vitriolom. V Radvanovoih pri Subotici je Izvršila vdova Marija Čeme atentat z vitriolom na svojega ljubčka 60 let starega Ivana Somogija, ki jo je zapustil in 6e vrnil k svoji pravi ženi. Somogi je dobil težke poškodbe po obrazu in je oslepel. — Po 13 letih pred sodiščem. V Novem Sadu je vršila te dni zanimiva razprava. Pred sodnike Je prišel čevljar Steva Golič, ki je pred 13 leti umoril svojega tasta Stevana Plavnika. Plavnik je zagrozil Goliču s smrtjo, če mu ne bo pomagal pri nekem roparskem napadu. Zaradi tega sta se sprla in Plavnik je ustrelil na čevljarja pa ga ni zadel. Čevljar se je tedaj vrgel na njega in ga zadavil. Nato se je sam Javil oblastem. — Mlada pustolovka. V nedeljo je pobegnila iz nekega internata v Osijeku 181etna Steiica Horvat, hčerka nekega gostilničarja iz Miholjca. Mlada ta temperamentna gojenka je večkrat pravila tovarišicam, da hoče k gledališču ali k filmu. Dozdeva se, da je pobegnila v Zagreb, kjer se nadeja največ pustolovščin. Specijalist za ušesa, nos in grlo dr. Janko Hafner zopet redno ordinira —• Vreme. Barometer se še vedno ne more ustaliti. Zjutraj je 'kazal v Ljubljani 760-8. Relativna vlaga je bila včeraj največja v Zagrebu (93%), najmanjša pa v Mostarju (64%), v Ljub-I Je bila 88%, v Mariboru pa 65%. V ve-čini krajev je bilo vetrovno. Oblačnost je bila v Ljubljani 10, v Mariboru 9; Jasno Je bito eamo v Mostarju in Beogradu. Deževalo Je v Ljubljani, Splitu ta na Visu. Največ padavin je bilo v Splitu (11 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 132, najnižja pa 11-8. Hjubljtma Sreda, dne 22. oktobra 1930. Kiotrdula. Pravoslavni: dne 9. oktobra 1930. Zorislav. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. * I Polkovnik g. Švabič se jo poslovil od Ljubljane. V ponedeljek je polkovnik Sva bič naredil več obiskov, popoldne si je pa ogledal v spremstvu g. dr. Rapčta grad in okolico. Ogledal si je tudi po njem imenovno Švabičevo ulico. Včeraj zjutraj se je pa odpeljal v Beograd. Na kolodvoru so se od njega poslovili njegovi prijatelji in funkcijonarji Aerokluba. Po tajniku Aerokluba je g. polkovnik prosil za objavo sledeče zahvale i »Beli Ljubljani! Ko odhajam od vas, odnašam že drugič najprijetnejše vtise in se zato najprisrčneje zahvalim vsem, ki so pripomogli k slavju in prosim belo Ljubljano, naj bo prepričana, da sem vedno pripravljen ji žrtvovati vse svoje moči do groba.« □ Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo jutri v sredo dne 22. oktobra 1930. ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. V nadaljevanju lani začetega cikla »Ljudska univerza za trgovske ta obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu: »Umetnost in naša Narodna galerija«. O tem predmetu predava upravnik «Narodne galerje« gospod Ivan Zorman. Gospod Ivan Zorman slovi kot odličen strokovnjak na tem polju in bo večer, ko on predava, brez-dvomno jako poučen in zanimiv. Po končanem predavanju igra godba. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen. ■ Bukova drva, trboveljski premog in koks pr! tt. »Kurivo«, Dunajska 33, tel. 3434 (na Balkanu). 199 nionnih kvartetov srednje Evrope: Komorni kvartet iz Dresdena, ki je v lanski sezoni naravnost navdušil poslušalce. V ponedeljek 17. novembra pa bo koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice (Pelan, Završan mi., Završan starejši ta Skalar. Na tem koncertu se bo proslavilo 4Qletno pevsko udejstvovanje baritonista in prvega basista g. Janeza Završana, ki je znan ta priljubljen v vsem slovenskem svetu. To naznanilo naj velja kot prednaznanilo. Zobni atelje BEVC JOŠKO Ljubljana, Gosposvetska 4/1. (nasproti »Kneza«) redno sprejema vsak dan od 9. do 12 30 in od 2. do 17 30. Na željo izven navedenih ur. V torkih in petkih do 19'30 (t. j. y,8. ure). Tel. 32-96, loko in interurb. 641 •T' Najmodernejše vzorce ZAVES IN PERILA namiznih in kuhinskih garnitur veže naj-fineje in najceneje Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova ulica štev. 13 628 H Koncerti v novembru. V mesecu novembru se bodo vršili naslednji koncerti: V ponedeljek 3. novembra nastopi prvikrat na javnem samostojnem koncertu baritonist g. Mirko Pugelj, ki je dokončal pevske študije v Parizu in izvaja na svojem ljubljanskem koncertu izključno le francoski program. Vse točke bo pel v originalnem jeziku. V petek 7 novembra bo prvi sim fonični koncert letošnje sezone pod taktirko opernega ravnatelja g. Mirko Poliča. Operni orkester in orkester orkestralnega društva Glasbene Matice bosta izvajala Glazunov violinski koncert, violin solo g. Karilo Rupel, dalje 5 Mahlerjeviih otroških mrtvaških pesmi za en glas s sprem-ljevamjem orkestra. Poje operna pevka ga. Thierry-Kavčnikova. 3. točka pa bo Čajsikovega IV-simfonija. V torek 11. novembra pa koncertira brez dvoma eden najboljših ko- fVlcneihov m Proračun mestne občine za I. 1931. V smislu § 69 občinskega reda za mesto Maribor se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in stroških za leto 1931., in sicer mestnega zaklada, gradbenega zaklada, mestnih podjetij ter tujih, v upravi mestne občine se nahajajočih zakladov sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu 14 dni, in sicer od 21. oktobra do vštevši 3. novembra 1930. javno občanom na vpogled. m Ljudska univerza. Ker je g. predavatelj zadržan, v petek 24. t. m. ne bo predavanja »Spomini na koroški plebiscit«. Prihodnje predavanje bo v ponedeljek 27. oktobra. Nadaljeval se bo ciklus »Otrok in rodbina«. Predaval bo g. prof. Šilih o vzgoji otroka v predšolski dobi. m Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Josip Kadrmas, monter, in gdč. Terezija Florjančičeva, zasebnica; Franjo Bernot, poštni uradnik, in gdč. Zofija Majerjeva, poštna uradnica; Jernej Rebernak, šofer, in gdč. Cecilija Kunejeva, šivilja; Anton Vogrin, tkalec, in gdč. Marija Gošnakova, tkalka; Makso Samec, carinski posrednik in gdč. Marijana Reherjeva, uradnica; dr. Jos. Novak, odvetnik, in gdč. Anica Brudermaniova, veleposestnica; Franc Mate-žič, mizar, ta gdč. Rezika Škarbotova; Alojz Seliškar, klepar, in gdč. Amalija Plojeva, zasebnica; Roman Blažič, tovarniški delavec in gdč. Marija Kančevičeva, tkalka; Konrad Kraut, sluga, in gdč. Poldi Habjanlčeva, kuharica; Josip Rustja, mizar, in gdč. Pavla Božeglavova, šivilja; Ivan Vošinek, ključavničar, in gdč. Marija Terglavčnikova; Klement Žic, krojač, in Rezi Vivatova, šivilja; Blaž Kranjc, čevljar, in gdč. Justina Gregorčeva, tkalka; Leopold Rat, dela vec, in gdč Roza Essigova, delavka; Edvard Kranjc, železničar, in gdč. Angela Horvatova; Josip Leskovar, odv. koncipijent, in gdč. Erika Jutrasova, zasebnica, ter Alfred Bernhard, dipl. stavbeni tehnik, in gdč. Leljica Misovičeva, za sebna uradnica. m Vino. V nedeljo je zidar Franc H. toliko časa popival, da so ga vrgli iz gostilne. Kod je hodil potem, ni vedel, v ponedeljek zjutraj pa ga je našel nek urar v Melju na svojem dvorišču in ker je mislil, da je vlomilec, je bilo pre cej razburjanja, ki pa se je kmalu razblinilo v nič. m Novi kandelabri. Mestno električno podjetje postavlja na pasaži na Aleksandrovi cesti med Prešernovo ulico in Trgom svobode kande-labre za novo razsvetljavo, ki je bila že nujno potrebna. m _va telefonska zveza Maribora z inozemstvom. Včeraj 60 otvorili promet na progi Ma-ribor-Passau v Nemčiji. Pr stojbina za navaden triminuten pogovor znaša 5268 Din, poroči pa 81-fl« Din. m Prekomejni osebni promet v Št. liju. Železniška direkcija je dovolila, da smejo prebivalci severno od Maribora tudi v Št. liju vstopati v vlake, ki so namenjeni v Avstrijo, preskrbeti pa si morajo poprej posebno dovoljenje obmejnega komisarijata. Doslej so morali namreč hoditi tudi iz Št. lija v Maribor, ako so hoteli v Avstrijo. m r '-laja cestnih del. Gradnjo ceste Sv. Pe-ter-Ložane, tretji del, bo dne 5. novembra oddal potom pismene ličita 'je mariborski cestni odbor, Koroška cesta 26. m Vino ali strup? V ponedeljek je stražnik našel v Gosposki ulici onesveščenega pekovskega pomočnika, znanega Franca C. Po zunanjem videzu je bil pijan, ker pa Je obstojal sum, da se je lahko tudi zastrupil, je bil oddan v bolnico. C. je že večkrat poizkusil izvršiti samomor. m Prepovedano zborovanje. Za četrtek 23. t. m. napovedano zborovanje splošne delav. zveze »Jugoslavije« je policijska oblast prepovedala in se ne bo vršilo. m Divjačina in ribe. Na novi stojnici SLD na Glavnem trgu se prodajajo fazani po 30 do 35 Din, zajci pa po 38 Din eden, krapi po 22, ščuke po 20 do 25 in sulci po 20 Din ka. m Ogenj. V ponedeljek popoldne so se pri starinarju Arbeiterju v Dravski ulici vnele cunje in bombaževina. Pozvani gasilci so ogenj kmalu pogasili in je škoda le neznatna. m Trpinčenje živali. Ker je pretepal konje, je bil v ponedeljek na Glavnem trgu ustavljen 341etni hlapec Franc Stanjko. Ko ga je stražnik prijel, je povrhu še povedal napačno ime, tako da si je prislužil dve kazni. m Zopet napad. V nedeljo so fantje v Voseku pri Sv. Marjeti ob Pesnici napadli 181etnega posestniškega sina in ga težje ranili na glavi in hrbtu. Ker se je ranjenčevo stanje poslabšalo, so ga v ponedeljek prepeljali v tukajšnjo bolnico. m Nezgoda. Nožarski polirski mojster Ivan Kuntič, zaposlen v delavnici nožarja Tomažiča v Magdalenski ulici 13, si je v ponedeljek po nesreči prerezal kožo in žile na zapestju leve roke. Po prvi pomoči rešilne postaje je bil oddan v bolnico. m Tatvina svetiljke. Josipu Veršiču, slugi tovarne Reich na Teznu, je neznanec v ponedeljek zvečer pred glavno pošto ukradel s kolesa 350 Din vredno svetiljko. m Beg umobolnega delavca. Pred dnevi so poslali v mai - ~^o bolnico 381etnega delavca Štefani Reinerja, ker se i je omračil um. Iz Maribora so Reinerja odpeljali, da ga oddajn v uinje ugodil tej prošnji ter odredil, da sta bila Popravljena dva avtobusa. ^ obema avtobusoma se je nato že ob 3. zju-raj odpeljalo na Jezersko 48 oboroženih stražnikov in orožnikov pod poveljstvom komandanta Bedenka odnosno kapetana Milana Me-teroviča. Dopoldne pa sta še dva gasilska avtomobila odpeljala na Jezersko še nekatere orožnike in orožniške oficirje. Hkratu je bilo orožništvo alarmirano iz vseh najbližnjih orožniških postaj v okolici Kranja n daljnje Gorenjske. Davi je bila na Jezercem zbrana okoli 150 mož močna četa, ki je *ačela takoj s preganjanjem in zasledovanjem ®beh razbojnikov. m !§i! i g Nevarno ranjeni Fran Šnuderl Celovška žandarmerija naprošena za pomoč Upravnik policije dr. Guštin se je tudi takoj obrnil na celovško glavno žandermerijsko komando, odnosno politično oblast, da dovoli našim varnostnim organom brez vsakih večjih formalnosti prekoračenje meje v slučaju, da bi bili naši organi primorani pri zasledovanju živega razbojnika preiti državno mejo. Hkratu pa so bile avstrijske oblasti naprošene, da tudi one ukrenejo vse primerne korake, da vlove roparja. Avstrijsko orožništvo je tudi res že dopoldne zasedlo vse važne mejne točke ter jih zastražilo. Popoldne je bila tudi avstrijska straža ojačena. Dva naša odlična orožnika Orožniška postaja na Jezerskem je kot obmejna postaja razmeroma močna. Poleti zaradi sezone dobi tudi ojačenje. Postaji poveljuje orožniški narednik Josip Krainer. Dodeljenih mu je 9 orožnikov. Tej postaji sta bila prideljena tudi orožniška kaplara Ivan Meglič in Fran Šnuderl. Orožniški kaplar Ivan Meglič je simpatičen, agilen orožnik. V službi je že nad 5 let. Njegova matična stanica je Lož na Notranjskem. Med tamošnjim prebivalstvom je splošno priljubljen zaradi svojega koncilijantnega nastopa. Že dve leti pa je bil v poletni sezoni prt-deljen orožniški postaji na Jezerskem, tako lani, kakor letos. »Veselil sem se, da bom mogel v petek odpotovati nazaj v Lož, kjer me čaka moja zaročenka,« je pripomnil danes v bolnici našemu uredniku, »toda dolžnost je prva,« je junaško nadaljeval. Leži mirno na postelji, toda v nogi čuti hude bolečine. Popoldne je bil rontgenizi-ran, kajti ni izključeno, da mu je krogla nadrobila kost. Orožniški kaplar Fran Šnuderl je že pet let na Jezerskem. Kakor ga sam poveljnik, kapetan Kovinčič opisuje, je Šnuderl eden najboljših in najodličnejših naših mladih orožnikov. Je zelo ambicijozen in strogo discipliniran. Snoči je še prepeval, ko je odhajal v službo. Orožnik Fran Šnuderl je star 30 let, rojen v Št. Janžu na Dravskem polju. Oba orožnika sta si bila dobra tovariša ter sta bila neprestano v službi že od četrtka. V četrtek sta namreč bila v normalni službi do petka zvečer, čim je obmejna orožniška postaja na Jezerskem prejela telefonsko obvestilo o drznem roparskem umoru blagajnika ljubljanske carinarnice, sta takoj nastopila službo ter vztrajala v naporni službi do usodnega tre-notka. Kako sta orožnika naletela na tolovaje Naš urednik je danes dopoldne posetil na kirurgičnem oddelku oba težko ranjena orožnika. Ležita v I. nadstropju v moškem oddelku v veliki sobi. Na levi strani v bližini vrat leži Fran Šnuderl. Junaško prenaša bolečine. Govori težko in naravno, da ga človek ne more nadlegovati. Na desni bolj daleč leži njegov tovariš Ivan Meglič. Lep, mlad dečko, poln življenja. »Dovolite mi, g. Meglič, podati nekaj podrobnih informacij, kako je bilo tam v Podlogu?« »Saj vas poznam, gospod. Tudi vašega brata v Starem trgu. Dolgo let sem bil v Ložu. Veselil sem se veselega svidenja, toda prišlo je drugače. Znate, veseli me, da se naš komandant tako toplo zanima za naju ter je naju že zcrodai ziutraj posetil.« Ranjeni Ivan Meglič Oba ranjena orožnika je namreč davi posetil komandant 8. žandarmerijskega polka polkovnik Paroko Gjorgje. »Povejte mi, kako je bilo?« »V službi^ sva bila že od četrtka,« je začel kaplar Meglič. »V petek zvečer sva dobila z Jezerskega v Spodnjo Kokro, kjer sva bila službeno, telefonsko obvestilo, da morava neprestano patruljirati in stražiti. Odrejena je bila stroga kontrola vseh tujcev. Dobila sva tudi natančen opis vseh treh morilcev. Povelje se je tudi glasilo, da ne sma ni kdo pasirati meje brez legitimiranja. Snoči sva odšla okoli 7‘BO s Spodnjega Jezerskega proti Kokri. Potoma sva se kot prijatelja in tovariša pomenkovala. Zla slutnja Moj prijatelj Šnuderl mi je pripomnil: »Kako bi bilo lepo, če nama bi Bog dal srečo, da bi dobila te razbojnike...« Pomolčal je nekoliko. A jaz sem mu pripomnil: »Dal Bog! Lepo bi bilo? Kaj bi storila?« »Znaš, prijatelj! Nocoj sem imel, ko sem kratko zadremal, zelo težke sanje. Sanjalo se mi je, da sva jih dobila, a jaz sem bil ustreljen... Pa dobro bi bilo, če jih midva ujameva ...« Okoli 8. sva prišla do Podloga. Šla sva mimo gostilne pri »Kanonirju«, kjer je bilo več gozdnih delavcev. Korakala sva dalje proti mostu, ki vodi čez Kokro. Vladala je gosta megla, tako da se ni skoro videlo niti pedenj daleč pred sabo. Na mostu naenkrat zagledava tri temne postave. Obstala sva. Moj tovariš Šnuderl je glasno pozval neznance: »Stoj! Kdo je?« Ni bilo nobenega odgovora. Čulo se je samo tiho šepetanje: »Žandarji so!« A drugače ni bilo nobenega pravega odgovora. Zato sem jaz vzel močno električno svetilko ter posvetil. Vsi trije moški so tiščali roke v levem žepu. Eden, črnooblečen, srednje-visok, pa je držal desno roko zadaj na hrbtu. Kakor bi trenil, je roko dvignil in ustrelil. Zadel je mene v desno stegno. Vsi smo bili «rug od drugega narazen kake tri korake. Hotel sem še narediti korak, da bi ga bil prebodel, ker sva imela puške v pripravljenosti. Jaz sem padel. Vsi trije neznanci pa so se uvrstili v cikcak linijo, kakor v bojni fronti. Nameravali so naju najbrže obkoliti, ali pa se izogniti z divjim begom. A niso imeli časa. Jaz sem se prvi moment zgrudil na tla. Zato so mislili, da so me ubili in da sem mrtev. Kmalu sem si opomogel. Zagrabil sem puško in začel streljati na kakih 15 korakov oddaljenega moškega, ki je takoj padel na tla. Bil je to prvi moj strel. Oddal sem še dva strela. Prvega moškega sem dobro zadel in drugega ni vzkliknil kakor: »Joj!«. Borba je bila ogorčena, kajti razbojniki so potem na mene oddali še 7 strelov, od katerih pa me ni noben zadel. Moj tovariš Šnuderl je pravtako začel streljati na razbojnike ter je nanje oddal tudi 3 strele. Toda razbojniki so na njega oddali 3 strele, od katerih ga je eden pogodil v trebuh, da se je nezavesten zgrudil na tla. Začel sem klicati na pomoč. In ker so v gostilni pri »Kanonirju« slišali močno streljanje, so ljudje prihiteli ven. Zaprosil sem jih: »Takoj obvestite orožniško postajo, da pride komandir!« Kmalu nato je prišel komandir ter se je začelo zasledovanje ostalih dveh tolovajev. Eden je bil tudi težko ranjen. Tretji pa je bil nepo- škodovan ter je zbežal naravnost v gozd. Megla in noč sta mu pomagala, da nam je ušel. Gospod Ofner je dal nato na razpolago luksuzni avto ter naju odpeljal v Kranj. Na rešilni postaji sta nama zdravnika dr. B e ž e k in dr. Beži č ob 11-30 nudila prvo pomoč. Zasilno sta naju obvezala. Sam sem rano v stegnu že v Podlogu obvezal, ker imamo orožniki se boj obveze. Kdo je ubiti razbojnik? Ljubljanska policijska uprava je danes prejela kratko poročilo, ki se nanaša na popis ubitega tolovaja. Njegovo truplo je ostalo vso noč in ves današnji dan na mestu, kjer Je bil ustreljen. Ncznanec je 150 cm visok, črnooblečen, ima temen plašč, siv klobuk s črnim trakom. Jo suhega, bledega obraza ter mora biti star približno 25 do 28 let. Njegov opis se vje-ma z onim, ki ga ima policijska uprava o treh roparjih, ki so napadli glavno carinarnico. Pri ubitem neznancu so našli 8 mm kaliberska Steyer-pištolo in istega kalibra WaIter-pištolo. Danes dopoldne so ga natančno preiskali. Pri njem niso našli prav nikakih dokumentov in tudi ne nobene zemljepisne karte. Našli so pač 6 šilingov, ki so bili trdo zaviti v robec. Dalje so našli pri njem še 30 neizstreljenih patron in 1 glavnik. Drugega absolutno ničesar. Neznanec je bolj južnjaškega tipa. Neznančevo obleko, suknjič in plašč so danes na kosce razrezali, da bi mogoče kje našli kake stvari zašite, kake tajne legitimacije ali pa druga tajna pisma. Dobili niso ničesar. Prve dispozicije za zasledovanje obeh tolovajev Jezersko, 21. oktobra. Komandant orožniške čete kapetan Kovinčič Milan je že ponoči kmalu po 2. zjutraj odredil vse potrebno za progon obeh ostalih neznanih zločincev. Orožniške patrulje so pritiskale od Sv. Ane, Tržiča, Begunj, Radovljice, Kranja, Predvora, Jezerskega, Šenčurja in od drugih krajev v gore. Vse ozemlje so patrulje natanko pregledale in preiskale. Za obema ni bilo nobene sledi. Popolnoma nepoškodovani zločinec se je s ceste od mosta v Podlogu umaknil v hribe proti Tržiču, zadaj za Storžičem. Drugi zločinec, ki je moral biti precej hudo poškodovan, se je tudi umaknil in skril preko Kokre. Policijski pes je nekaj časa dobro sledil za njim, a potem je vsaka sled zaradi deževnega vremena izginila. Kmalu po usodnih strelih je neka ženska videla, kako se je neki moški, nekoliko grbast, s težavo vlačil dalje r gozd. Do večera ga še niso mogli izslediti. Pravi velik pogon Ko je davi prišlo ojačenje iz Ljubljane, je 150 oboroženih orožnikov in stražnikov začelo pravi pogon za obema zločincema. Pogon je bil močno otežkočen, ker je teren hribovit. Pogon vodi kapetan Kovinčič, a prideljena sta mu še orožniški poročnik Milojevič in orožniški podporočnik Mašič iz Kranja. Komandant ljubljanske orožniške čete kapetan Meštrovič je odšel v Kamnik, kjer je zbral močnejšo orožniško četo, ki patruljira po kamniških vrhovih. Proti večeru so bile izdane dispozicije za popolno zatvoritev meje. Meja je hermetično zaprta in jo nemogoče, da bi se zločincu posrečilo pobegniti preko meje, ker so na avstrijski meji prav tako močne avstrijske orožniške patrulje. Orožništvo deluje z največjo požrtvovalnostjo in vztrajnostjo. Kljub silnim naporom in dežju je neprestano v službi. Mnogi orožniki so že od petka neprenehoma na patruljah. Kaj je z avstrijskim aretirancem Razširjene so bile govorice, da so avstrijski orožniki že prijeli enega zločincev. Faktično so res avstrijski orožniki privedli na Jezersko nekega avstrijskega Nemca, ki se je po Koroškem bahal, da je bil na dan roparskega umora blagajnika Panteliča v Ljubljani in da se Je razgovarjal z enim izmed morilcev. Naši orožniki so tega Nemca odvedli do gostilne pri »Kanonirju« ter mu pokazali truplo ubitega neznanca. Kratko je dejal: »Ta ni bil pravi! Bil je drugačen...« Za enkrat so ga pridržali na orožniški po* staji na Jezerskem. Splošno je danes popoldne situacija neizpremenjena. Lovci so streljali Jezersko, 21. oktobra. Bile so, kakor javljajo iz Ljubljane, dopoldne razširjene govorice, da se je danes okoli 8'30 dopoldne vnela ljuta bitka med orožniki in tretjim zločincem, ki je pobegnil v hribe proti Tržiču. Streljalo se je vse vprek in da je zločinec še pravočasno pobegnil zasledovalcem. Pravili so tudi, da je zlo činec popolnoma obkoljen. Tem govoricam je dala povod okolnost, da so davi lovci streljali. Prirejen je bil namreč v tisti smeri, kainor je bežal zločinec, večji lov. In res so lovci močno streljali na divjad ... Andrej Žmavc, Maribor: žveplo v kletarstvu (Konec.) V naslednjem skušamo nazorno prikazati razne načine zažveplanja enega polovnjaka (=* 3 bi) piošta ali vina iz švicarske kletarske prakse: Jakost žveplove treščice zažveplanja po 3 g žvepla ali I — lahno ll/t treščice II = srednje 3 treščice III =■ močno 4Vt treščice IV = zelo močno 6 treščic ._ da: ali: učinkovitega učinkovitega Metabl- SO, SO, sultil v 3 hi vina v 1 hi vina 9 g 4'/* g 15 mg 18 g 9 g 30 mg 27 g 13‘/t g 45 mg 36 g 18 g 60 mg Ako je na posamezni treščici nad 3 pa do 5 g žvepla — če ga je še več, odnosno bolj na debelo, potem ne zgori vse —, je treba za isto svrho temu ustrezajoče manj treščic — in narobe. Treščice naj bi izdelovali enotno velike in enotno težke. Intenziteta ali jakost navedenih načinov zažveplanja je pri vseh gorenjih rezultatih po količini in učinku v stalnem številnem razmerju 1 :2 :3 :4, v splošnem pa je zmerna in zaostaja za po vinskem zakonu dovoljeno mnogo več kot za polovico; kajti vinski zakon dovoljuje n. pr. do 30 g kalijevega metabisulfita na 1 hi, oziroma do 90 g na 3 hi, mi smo ga pa vzeli za zažveplanje IV na 3 hi samo 36 g, t. j. le dobra tretjina dovoljene množine. Ker zažveplujemo mošt ali vino tekom kletarjenja pač po potrebi, torej za razne svrhe in večkrat, bodimo z zažveplanjem VBelej kar mogoče štedljivi, da končno ne prekoračimo dovoljene skupne mere, kar bi bilo tudi zdravju pivca lahko jako škodljivo. Prav novozažveplana pijača ni sposobna za uživanje. V tem oziru mnogo greše. Vinopivci — če niso takega vina sploh odklonili — potem tožijo, da jih boli glava, ali jim celo grdo na-hudi, čeprav so popili le malo ogabne pijače. Zato pa tudi takoimenovani izsluzeni mošti od gnilega in plesnivega grozdja navzlic ponovnemu temeljitemu prezračevanju niso takoj za konsum. , Žveplov dvokis (SOs) prehaja po proi. dr. von der Heide (Geisenheim) v druge sestavine, prav naglo — brže v vinu nego v moštu — v žveplenasto kislino (Ha SOa). Le-ta deloma oksidira (se spoji s kisikom) v žveplovo kislino (Ha SOa), deloma se spoji z acedalde-hidom (Clla CHO), to je prehodni produkt oksidacije alkohola, v aldehidovo žveplenasto kislino, katero poimenujejo vezano žveplenasto kislino, spet drugi del ostane nevezan, t. j. svobodna žveplenasta kislina. Svobodno in vezano žveplenasto kislino skupaj nazivai.... ..i.pna žveplenasta kislina, od katere jo v vinu 90'/« vezane in 10°/s svobodne. Cim bolj močno smo zažveplali mošt ali vino, tem bolj dolgo ga moramo pustiti pri miru, da se žveplov dvokis presnovi v druge sestavne oblike, ki zdravju niso več škodljive. To traja lahko po več tednov. Drugače je pri zažveplanju v svrho konsorvi-ranja praznih sodov, da ne plesne in se ne kvarijo. Ko izprazniš sod, ga takoj do čistega izperi, brez odlašanja! Sod se čez dan ali dva izkapa in osuši. Sele zdaj ga zažveplamo. 1 g žvepla rabi za zgorenje 1 g kisika, torej more zgoreti v sodu od 1 hi teoretično 31.65 g žvepla; toliko je namreč kisika v njem. V resnici pa v sodčku ne more toliko žvepla zgoreti, marveč kvečjemu le V« te količine, ker pri tem se tvoreči žveplov dvokis gorenje žvepla ovira. To pa je za konserviranje posode že itak več kot dovolj. Za konserviranje manjših sodov je treba razmeroma več žvepla nego za konserviranje večjih sodov iz razlogov, ki jih tu ne moremo navajati. N. pr. za sod od 1 hi zadostuje približno 5 g žvepla, torej 1—l1/« žveplove treščice, za sod od 10 hi pa ni treba lOkrat toliko, ampak samo 25—30 g žvepla, t. j. 9—10 žveplovih treščic. Za polovnjak zadostuje okroglo 9 g (3 treščice), za štrtinjak 15 g (5 treščic) itd. I v tem slučaju zažgemo vsako treščico posebej, nikoli ne po 2 ali celo po več treščic skupaj, tedaj ne vseh naenkrat. Zažveplanje praznih sodov ponavljamo: majhne bolj pogostoma, n. pr. vsakih 4—6 tednov, večje nekoliko bolj poredkoma. Cim so sodi že dobrega pol leta »pod žveplom«, jih moramo dobro izprati, izlužiti, oviniti, izkapati, osušiti, na kar z zažvepljanjem lahko spet nadaljujemo. Ako bi prazne sode kar naprej zažveplavali, bi se nabralo v njih preveč žveplove kisline, ki se zajeda v les in katere bi ne mogli več spraviti iz soda. Pred polnjenjem tako konserviranega soda z moštom ali vinom: temeljito izpiranje, ovinjenje. Sodi so kajpak najbolje konservirani, dokler so polni zdravega vina. Ob glavnem snaženju kleti zažgemo žveplo v kleti, ki jo potem za kak dan ali noč dobro zapremo, nato pa prezračimo. Zažveplanje kleti je posebno priporočljivo pred pretakanjem vina, ako nam v njej plesen močno nagaja itd.; to je preprost način vsaj delne razkužbe vinske kleti in temeljitega čiščenja bolj ali manj zatohlega kletnega zraka, ki dobroto vina lahko znatno pokvari. Previdni vinar nabavlja žveplove treščice in metabisulfit pri svoji kmetijsko-strokovui organizaciji. Gospodarske vesti X Skupščina Glavne zadružne zveze. V Beogradu se je vršila glavna letna skuščina Glavne zadružne zveze. Na skupščini se je ugotovilo, da se nahaja v naši državi 33 Zadružnih zvez (od teh je 21 članic Glavne zadružne zveze), ki zastopajo 6294 zadrug članic. Od teh je kreditnih zadrug 3974, nabavljalnih in konzumnih zadrug 1107, strojnih 32, mlekarskih 122, živinorejskih 78, vinogradniških-vinarslcih-kletarskih 48, ribarskih 38, oljčnih 16, obrtnih 102, elektro 58, stavbnih in gradbenih 76, zdravstvenih 47, agrarno skupinskih 480 in ostalih 116. Nadalje obstoja 20 revizijskih zvez in 15 podzvez, centralnih in okrožnih zadrug. X Gradbena delavnost na Pančevskem mostu. Dela na Pančevskem mostu se bližajo svojemu končnemu Stadiju. Zidanje poslednjega podstavka se je že pričelo. Prihodnje leto se bo dovršilo podinostje levega mostišča in vpostava železnih konstrukcij. V 500 delavnih dneh bo delo po izjavi strokovnjakov zaključeno. Izsuševanje in vpostava nasipov med Beogradom in Pančevim, kakor tudi most preko Temeše se bo izvršilo koncem leta 1932. Proga bo po računih nemških inženirjev končana in predana prometu spomladi leta 1933. Poskušalo pa se bo izgotovi-tev dela po možnosti pospešiti. X Gradnja novih železnic in naša kovinska industrija. Zveza kovinskih industrijskih podjetij kraljevine Jugoslavije je predložila ministru za gradnje spomenico v zvezi z gradnjami novih železniških prog in železnih mostov. V tej spomenici prosi Zveza za vsestransko zaščito kovinske industrije. V zvezi s sedanjimi razmerami v naši državi in s položajem kovinske industrije poudarja zveza zlasti potrebo, da bi mogla domača industrija dobavljati ,potrebne mostovne konstrukcije ločeno od gradnje ostalih železniških prog in drugih del. Ce bi se ta dela oddala na kredit, pa naj bi ministrstvo za gradnje pristalo na krajše roke za odplačilo, kakor pa so običajni pri ostalih odplačilih. Nadalje prosi Zveza, naj minister za gradnjo izda odlok, ki bi naložil tujim podjetjem, ki bi prevzela eventuelne gradnje železniških konstrukcij, da izvedejo montažo teh mostov z domačimi pod- X Opozoritev na dopolnilni avtogenski tečaj. Zavod PO Zbornice za TOI ponovno opozarja, da se prične v četrtek ob 8. uri zjutraj v livarni Tehniške srednje šole v Ljubljani avtogenski tečaj za dopolnitev že izvežbanih varilcev. Tečaj bo trajal 7.dni celodnevno. Predaval bo in-ženjer Tvornice za dušik v Rušah g. inž. Leo Knez. Praktične vaje pa bo vodil varilni mojster iste tvornice g. Djurakovič. Prostih je samo malo število mest. Kdor se še ni prijavil, naj stori to nemudoma osebno pri Zavodu PO Zbornice TOI med uradnimi urami. Le izjemoma se bodo sprejeli po razpoložljivosti prostoTa pri-javljenci ob otvoritvi tečaja. X Opozoritev radi brezplačnih popravil v av-togenskem tečaju. Zavod PO Zbornice TOI ponovno opozarja interesente, ki imajo kake komplicirano pokvarjene avtomobilske ali strojne dele ali kake druge predmete, da jih sprejema zavod brezplačno v popravilo, ki se bode izvršilo v specialnem tečaju za dopolnitev že izvežbanih varl'ce pod strokovnim vodstvom inžen-jerja in varilnega mojstra-specialista. Predme- te je dostaviti najkasneje do četrtka 23. t m. v livarno Tehniške srednje šole v Ljubljani. Izjemoma se bodo sprejeli taki predmeti samo še do sobote 25. t. m. Dobave Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 komadov gorilcev. — Dne 25. oktobra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 3000 komadov smolnatih bakel j in 50.000 kg livarskega koksa; dne 26. oktobra t. 1. pa glede dobave zičnikov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Borzna poročila dne 21. oktobra 1930. Devizna tržišča. Ljubljana, 21. okt. Amsterdam 22'735, Berlin 13*455, Bruselj 7*824, Budimpešta 9'885, Curih 1094’40—1097'40, Dunaj 7'965, London 274*38, New-york 56*335, Pariz 221*59, Praga 167'11—167'91, Trst 295'68. Zagreb, 21. okt. Amsterdam 22*735—22'795, Dunaj 795 798 —, Berlin 13 44- 13 47, Bruselj 787*40 bi., Budimpešta 988*50 bi., Milan 294'5214 do 296 5214, London 273 98—274 78, Ncwyork ček 56’235—56'435, Pariz 220'59—222 59, Praga 167T1 do 167*91, Zurich 1094'40—1097*40. Beograd, 21. oktobra. Berlin 13*44—13*47, Cn-rih 1094*40—1097*40, Dunaj 795—7*98, London 273*98—274*78, Newyork 56*2350—56*4350, Pariz 220*59—222*59, Praga 167*11—167*91. Dunaj, 21. oktobra, d. Amsterdam 285*50, Beograd 12*5637, Berlin 169*02, Bruselj 98*91, Budimpešta 124*08, Bukarešta 4*21, Kopenhagcn 189*55, London 34*45, Madrid 73, Milan 37*1075, Newyork 708*75, Pariz 27 8275, Praga 21*0275, Sofija 5*1360, Stockholm 190, Varšava 79*40, Curih 137*59. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 21. okt. Drž. papirji 7% inv. pos. 88*50 bi., voj. škoda ar. 432*50—433 (433), voj. škoda kasa 432—433, voj. škoda dec. 433—435. 4% ag. obv. 52*50—54*50, 7% Bler. pos. 82*875—83*125 (82*75—83), 8% Bler. pos. 92*25—93 (92*25 do 92*50), 1% pos. hipot. b. 82—82*50. Banke: Hr-vatska b. 50 d., Praštediona 922—926, Udružena 192—195, Ljublj. kred. 122 d., Medjunaroda 68 d., Narodna 8250 bi. Industrije: Šečerarna Osijek 295—300, Trboveljska 369—370, Slavonija 200 d., Vevče 124 d. Beograd, 21- oktobra. 7% inv. pos. 87—88, 4% agr. obv. 55 denar, 7% pos. drž. hip. b. 82—82*25 (6000 dol.) 7% Blaire 86*50—86*625 (7000 dol.), 8% Blaire 97 (1000 dol.), 6% begluške obveznice 79 (50.000 Din), vojna škoda 451*50—452*25, uit. nov. 454 50—456, uit. dec. 458—459. Dunaj, 21. oktobra, d. Bankverein 17*45, Kreditni zavod 47*20, Dunav-Sava-Adria 11*30, Prioritete 88*35, Ruše 35, Trbovlje 45*50, Leykam 3*95. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu. London, 21. oktobra. 7 % Blaire 81 50—83. Newyork, 21. oktobra. 8% Blaire 90*50—91, 7% Blaire 82—83, 7% pos. dri. hip. banke 79*25—82. Curih, 21. .kot. Beograd 9*1280, Pariz 20*22, London 25*375, Newyork 515, Bruselj 71*85, Milan 26*97, Madrid 53*60, Amsterdam 207*40, Berlin 122*825, Dunaj 72*675, Sofija 3*73, Praga 15*27, Varšava 57*70, Budimpešta 90*20. Žitna tržišča. Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpremenje-na, brez prometa. Novi Sad, 21. okt. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 16 vagonov, ječmen 15 vagonov, koruza 21 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena. Sombor, 21. okt. Fižol: baški »usanc« 265 do 275, baški, beli, izbrani 250—260. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: mirna. Promet: 71 vagonov. Živinski trg Dunaj, 21. oktobra, d. Na današnji trg je bilo prignanih 14.931 prašičev, od teh 9862 mesnatih, ostali mastni. Mastni prašiči so notirali od 1*43 do 1*62, mesnati pa od 1*42 do 1*80. Cene mesnatim neizpremenjene. Mastni so se pocenili za 2 groša pri kg. Promet je bil slab. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpremenjena, brez prometa. Budimpešta, 21. okt. Tendenca: prijazna, promet: miren. Pšenica: okt. 15—1505 (14 98 do 15), marc 16*10—16*14 (16*10—16*11), maj 16*45 do 16*46 (16*45—16*46). R ž : marc 9*45 (9*45 do 9*46). Koruza: maj 12*40—1251 (12 48—12 49). Hmeljarska poročila dne 19. oktobra 1930 Savinjska dolina: Povpraševanje po štajerskem hmelju še vedno traja in se plača že po 10—15 Din za kg. Producenti imajo v rokah le še nekaj partij, skupno kakih 200 mts. hmelja, katerega pa dobro držijo in zahtevajo višje cene. Inozemski trgovci počasi odhajajo. Vojvodina: Letošnja hmeljska sezona se počasi bliža koncu. Prodano je tri četrtine pridelka po ceni 5—10 Din za kg. Preostalo blago pa hmeljarji dobro držijo in zahtevajo višje cene. Češkoslovaška: Zadnji čas je bila prodaja hmelja nekoliko živahnejša in je v žateškem okraju že prodanih 60.000 mts. hmelja. Cene pa so ostale precej neizpremenjene ter se plača za žateški hmelj 10—17 Din, za uštetski 10 do 15 Din in za dubski ter ostali češki hmelj 8 do 10 Din za kilogram. Nemčija: V preteklem tednu je bila hmeljska kupčija jako živahna in so bile prodane znatne množine letošnjega hmelja. Cene so bile sledeče: za hallertauski hmelj 14—27 Din, za wtlrttemberški 23—26 Din, za gorski 10 do 18 Din in za badenski hmelj 14—22 Din za kilogram. Cene so čvrste. Sokolslvo Sokolski glasnik Včeraj je izšla 26. številka Sokolskega glasnika, ki prinaša članek iz učiteljskh krogov: Učitelj in Sokolstvo. V. Bogičevič iz Tuzle predlaga v član-ku »Razdelitev žup« to razdelitev: V Drinsld banovini župe Sarajevo in Tuzla, v Vrbaski banovini župe Banjaluka in Doboj, v Savski banovini župe Zagreb, Sušak—Rijeka in Osijek, v Dravski banovini župe Ljubljana, Maribor in Celje, v Primorski banovini župe Split in Mostar, v Donavski banovini župe Beograd, Kragujevac, Novi Sad, Vel. Bečkerck in Subotica (ali pa Sombor), v Moravska banovini župe Niš in Čuprija, v Zetski banovini župe Cetinje, Kosovska Mitroviča in Trebinje, v Vardarski banovini župe Skoplje, Bitolj in Stip.*) Nadaljni članki 80: Ali delamo vse kar moramo? (D. M. Jovanovič); Olajšave v pogledu službovanja v stalnem kadru za člane Sokola (J. J. Ivanovič); Pred vrsto (dr. M. Gla-vinič); Obletnica puljske tragedije! Pogled na neka naša društva (H. Mudronja); Pri starosti poljskega Sokolstva br. Adamu Zamoyskemu (dr. Fr. Dešič); Prosvetno delo v Sokolu (I. Bendiš); razen številnih vesti iz žup in društev prinaša list tudi več dobrih slik. *) Tudi brat Hope iz Dubrovnika v članku »Devet banovin — devet žup« nastopa proti predlogu, ki ga je stavil na XVIII. seji izvršilnega odbora br. dr. PavlaB v tem smislu. <$pcz?2 Jeseniški spori. Nedelja je minula v znamenju športnih tekem. Ob 14. uri se je vršila hazenska tekma med Jesenicami in Kranjem. Zmagale so Kranjčanke s 9 : 3 (2 : 3). Splošen potek tekme je bil zadovoljiv. Ostro kritično oko bi tudi kaj kritiziralo, vendar morumo računati s tem, da je ta šport na Jesenicah še mlad. Ob 15. url se je vršila nogometna tekma med gorenjskim prvakom SK »Bled« In jeseniškim SK »Bratstvo«. Rezultat je bil 1 : 8 (1 l 7) za Bratstvo. Mariborski zimskošportni podsavez. Službeno. V soboto, dne 25. oktobra 1930. ob 15. uri bodo v igralni sobi hotela Orel v Mariboru sodniški izpiti za vse prijavljene kandidate. Točna udeležba vseh prijavljencev. V soboto, dne 25. novembra 1930. ob 21. uri bo v Mariboru, v lovski sobi hotela Orel, I. občni zbor »Mariborskega zimskošportnega podsaveza«. Pokaže naj sad in plod enoletnega dela za razvoj in napredek zimskega športa v okolišu našega podsaveza. A istočasno naj se podaja smernice za bodoče delova- nje. Pozivamo vse člane, da pošljejo svoje delegate na ta prvi občni zbor, a med ostalim članstvom pa naj agitirajo, da se tudi to udeleži tega občnega zbora ter se uživi v delo podsaveza. Tajnik MZSP. ‘Radio Ljubljana, sreda, 22. oktobra. 12.15 Ploščo (plesna in jugoslovanska glasba) 12.45 Dnevne vesta. 13.00 čas, plošče, borza. 18.00 Radiio-orkester: Klavir-kvartet, Saxofonduet: 19.00 Dr. Nikolaj Preobražensky: Ruščina. 19.30 Rey-mond: Kmetje, prof. Tine Debeljak. 20.00 Dr. M. Natlačen: O Carigradu. 20.30 Griegov večer, izvaja Radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, četrtek, 23. oktobra: 12.15 Ploščo (uverture, ruska glasba) 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, ra-dio-tetka. 18.00 Kuharjev šramel-kvartet. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.80 Dr. Jožo Bohinec: Geografija domače zemlje. 20.00 Pero Hom: Vzgoja otrok. 20.30 G. Stanko igra na harmoniko. 21.00 Prenos iz Prage: Beethoven: Simfon. III. 22.00 Časovna napoved in poročila. Zagreb, sreda, 22. oktobra: Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Konoert ruskih balalajk. 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Prenos iz Ljubljane. 22.30 Dnevna poročila in vreme. 22.40 Lahka večerna glasba. Zagreb, četetek, 23. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Popoid. koncert lahkj glasbe. 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.80 Lahka večerna glasba. 21.00 Prenos simfoničnega koncerta iz Prage: Beethoven: Tretja simfonija. 22.00 Dnevne vesti in vreme. 21.10 Prenos zvočnega filma. Beograd, sreda, 22. oktobra: 10.30 Plošče. 12.45 Narodne na kitaro. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Otroška ura. 17.30 Popol. konoert Radio kvinteta. 19.80 Starost in šport. 20.30 Večerni konoert Radio kvarteta. 21.30 Koncert ge. Zlate Djundjevac, članice beogroj. opere. 22.00 Čas in novice. 22.15 Narodne na tamburico. Beograd, četrtek, 23. oktobra: 10.30 Plošče. 12.45 Radio kvartet. 18.30 Dnevne vesti. 17.05 Predavanje. 17.30 Narodne. 19.30 Francoščina. 20.30 Zdravstveno predavanje. 20.30 Jugoslov. pesmi, poje g. Turinski. 21.00 Prenos iz Prage. 22.00 Čas in novice. 22.15 Plošče. Za soboslikarska dela se priporoča FRANC AMBROŽ LJUBLJANA — Rimska c. 11 Dobro delo in solidna postrežba fHali oglasi Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5*—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. $$ Trboveljski premog $$ Špccijalni »K O K Sc za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«. Eunajska cesta 46. — Telefon 28—20, 25—95. Vilo 640 popolnoma novo, eno-stropno, s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklinami, kakor z velikim sadnim in greduim vrtom na krasni solnčni legi blizu Leonlšča v Ljubljani oddam v najem. Vilo se eventuelno tudi zamenja z enakovredno vilo v Mariboru. Najemnina samo Din 3.000.—. Pogoje in naslov pove g. dr. Treo Luoe, odvetnik v Ljubljani, Dunajska 29 ST-D EU 11UB11 ANA tUUMATINOVAtJ NAJNOVEJ8A KOLESA ZA OTROKEI TOVARNA PELIKAN KOLESNI DELI — PNEUMATIKE — EN DETAJL LAKIRANJE — PONIKLANJK EJN GROS otroški vozički MARIJIN TRG 6T. 8 TOVARNA Ljubljana VIL SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES VOZIČKOV! Ljubljana Holandske gomolje prve velikosti, ločene imenih in barvah: h Din 6.— {jijacinte Tulipane Krokuse Narcise Anemone Iris hispa' nica . 5 Din 3.-č Din 2.50 6 Din 3.50 h Din 1.75 5 Din 2,— nudi SEVER & KOM P. Ljubija Im ievlie ii islolc dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matija Trebar Ljubljana Sv. Petra cesta St. 6 Za Vse Svele nndi A VAT OVAC umetni in trg. vrtnar, Ambrožev trg št 3 v stari cukrarni, lepe velike in malocvetne Chrysantheme v različnih barvah, imam tudi razno cvetje v lonoih in izdelujem naj lepše vence in šopke po najnižji ceni. Službene ebjcrve Razglasi kraljevske banske uprave VI No. 21785. Sprememba v Imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Pečnik Karol, praktični zdravnik v Zagrebu, in dr. Matkovič Ivan, sezijski zdravnik v Cateških toplicah, sta bila črtana iz imenika zdravniške zbornice za Dravsko banovjno. Ljubljana, dne 14. oktobra 1930. Kralj, banska uprava Dravske banovine. Po naredbi v. d. bana. Zdravstveni inšpektor: dr. Mayer 1. r. & Stev. V—No. 784/6. 8434-3-8 Razglas o licitaciji Kraljevska banska uprava v Ljubljani razpisuje za preložitev klanca Srebrnik v tiiru banov, ceste I. reda Mestinje — Sv. Peter pod Sv. gor. I. javno pismeno olertno licitacijo na dan 5. novembra ob 11. uri v sobi št. 17 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Istotam v 1. odseku se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravmh stroškov. Ponudbe naj se gilase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: Din 361.000. Podrobnosti razglasa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani. V Ljubljani, dne 6. oktobra 1930. Kraljevska banska uprava Dravtke banovino Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nc II 125/30-2 8—3 Prvi edikt. Na podstavi člena 49 zakona z dne 30. novembra 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesece december 1925., januar, februar in marc 1926., »Službene novine« z dne 1. decembra 1925., štev. 276/LXXI, »Uradni list« z dne 23. decembra 1925., št. 880/113, in uredbe ministrstva pravde z dne 2. maja 1927., št. 5503/26, »Službene novine« z dne 12. maja 1927., št. 232/56, 66 določa dan 1. novembra 1930., ko naj se začne ravnati z osnutkom nove zemljiške knjige za davčno občino Bodinci v sodnem okraju Murska Sobota tako kakor z novo zemljiško knjigo; obenem se uvaja postopanje po zakonu z dne 25. julija 1871., št. 96 drž. zak., da se knjiga popravi. Od tega dne je samo z vpisom v novo zemljiško knjigo moči nove lastninske, zastavne in druge zemljiškoknjižne pravice na nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo, pridobivati, utesnjevati, prenašati na druge ali razveljavljati. Pozivajo se, naj priglase svoje zahteve najkesneje do vštetega 31. decembra 1931. a) vsi oni, ki zahtevajo na podstavi pravice, pridobljene pred začetnim dnem nove zemljiške knjige, da bi se v njej izpremenili vpisi, ki se tičejo lastninskih ali posestnih razmer, bodisi da se izvede ta izprememba z odpisom, pripisom ali prepisom, bodisi da se popravi oznamenilo nepremičnin ali sestava zemljiškoknjižnih teles ali kakorkoli drugače; b) vsi oni, ki so Bi pridobili že pred začetnim dnem nove zemljiške knjige do nepremičnin, v njej vpisanih, ali do njih delov zastavne, služnostne ali druge pravice, sposobne za knjižni vpis, če bi bilo treba te pravice tako vpisati, kakor da spadajo k starim bremenom, in če niso bile v novo zemljiško knjigo vpisane že ob njeni napravi. Priglasitvene dolžnosti v ničemer ne iz-preminja to, da je pravica, ki jo je treba priglasiti, očitna iz javne knjige, ki se jemlje iz rabe, ali iz sodne rešitve, ali da teče pri sodišču prošnja strank, ki se tiče te pravice. Kdor zamudi zgoraj navedeni rok, izgubi pravico, uveljavljati zahtevo, ki bd jo bilo treba priglasiti proti tistim, ki si pridobe zemljiškoknjižne pravice v dobri veri na podstavi onih vpisov, ki so že v novi zemljiški knjigi in se ne izpodbijajo. Ce se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna, tudi se omenjeni rok strankam ne sme podaljševati. Priglasitve je treba podati okrajnemu sodišču v Murski Soboti, pri istem okrajnem sodišču je nova zemljiška knjiga vsakomur na vpogled. Višje deželno sodišče, odd. II., v Ljubljani, dne 13 .oktobra 1930 tjaža, pos. iz Oderancev, sedaj v Ameriki, tožbo zaradi 100 amerikanskih dolarjev s prip. Ustna sporna razprava se določa na dan 29. novembra 1930. ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21. Toženi stranki se postavlja v smislu § 276 o. d. z. za skrbnika Strasser dr. Ar-min, odv. v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 15. oktobra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 1070/4-30 2447—3—2 Cg la 69/30-8. * Oklic. 2462 Tu toži Teraš Marija, delavka v Borovcu št. 18, srez Kočevje, Teraša Josipa, sluga v Beogradu, Hotel »Srpski Kralj«, radi ločitve zakona od mize in postelje. Neznanega bivališča odsotnemu tožencu se je postavil za skrbnika Perko Franc, posestnik v Novem mestu. Spravni poskusi s skrbnikom se določajo na 29. oktobra, 5. in 12. novembra 1930., vedno ob pol 9. uri, v sobi št. 58, I. nadstropje. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. Ia., dne 10. oktobra 1930. C 368/30—1. 2460 Oklic. Balažič Matija, kolonist v Gaberju št. 105, ki ga zastopa Pikuš dr. Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložil zoper Lutar Ma- Razpis. cestarskih mest na državnih cestah. Po nalogu kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, I No. 8262 z dne 20. septembra 1930., razpisuje sresko načelstvo v Mariboru na osnovi čl. 2 in 3 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih z dne 21. maja 1921., št. 14633 mesta državnih cestarjev in sicer: 1. na drž. Trojanski cesti št. 50 za progo od km 114*5 do km 119-0, s sedežem v Zg. Polskavi; 2. na drž. Trojanski cesti št. 50 za progo od km 124-0 do km 129 0, s sedežem v Radizelu; 3. na drž. Trojanski cesti št. 50 za progo od km 1380 do km 141’0; 4. na drž Ptujski cesti št. 17 za progo od km 13-0 do km 19 0; 5. na drž. Ptujski cesti št. 17 za progo od km 19-0 do km 24 0; 6. na drž Varaždinski cesti št. 47 za progo od km 93-93 do km 98-17. Mesta so v prvem letu začasna z mesečno plačo 600-— Din in prostim stanovanjem za prvo in drugo progo (sedež Zg. Polskava in Radizel). Za ostale štiri proge ni prostega stanovanja, a je namesto tega mesečna doklada 100-— Din. Stalnost 6e pridobi po enoletni zadovoljivi službi po položitvi predpisanega izpita. Prošnje s prilogami, pravilno kolekovane v smislu taksnega zakona, je vložiti pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru do 10. novembra 1930. Prosilec mora priložiti prošnji dokazila o državljanstvu (domovnico), o dovršeni osnovni šoli (šolsko izpričevalo), o dosluže-nem kadrskem roku (vojnička isprava), o duševni in telesni sposobnosti (zdravniško izpričevalo), o dostojnem vedenju (nravstveno izpričevalo), ter potrdilo pristojne oblasti, da ni bil obsojen zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja. Ne sme biti mlajši od 23 let in ne starejši od 30 let, kar je dokazati z rojstnim listom. Prednost imajo oni, ki so bili zaposleni najmanj eno leto pri vzdrževanju cest ali ki so obiskovali tečaj za cestarje in položili izpit, nadalje železniški delavci, zidarji in oni, ki so služili pri inženjerskih četah. Sresko načelstvo Maribor, levi breg, dne 14. oktobra 1930. Ok. VI. štev. 104/12-1930. 2437—3—3 Razglas o licitaciji Ker I. javna pasmena licitacija za oddajo gradbenih del zgradbe ceste Sv. Peter—Ložane III. del, km 2648 do km 5727, ni uspela, razpisuje Okrajni cestni odbor Maribor za oddajo zgradbe zgoraj omenjene ceste II. javno pismeno licitacijo v roku 20 dni na daa 5. novembra 1930. ob 11. uri do p. v prostorih Okrajnega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta štev. 26/11. Pogoji so isti, kakor so bili javljeni pTi razglasu za I. javno pismeno licitacijo imenovane ceste in ki so bili objavljeni v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovan« z dne 28. septembra 1930., stran 15. Okrajni cestni odbor Maribor, dne 15. oktobra 1930. 2453 3-2 Razglas o licitaciji. Vodovodna zadruga na Sladki gori razpisuje dela — prvi del — pri zajetju in rezervoarju. Prva javna licitacija bo 6. novembra 1930. ob 11. uri na licu mesta. Pismene ponudbe naj se glase v obliki popusta na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za dvoje zajetij v Sopotu 26.412 Din, za en rezervoar v Sopotu 40.764 Din. Vsi potrebni podatki in pojasnila se dobe proti plačilu v kaplaniji ali šoli. Vodovodna ladruga na Sladki gori. Razne objave 2438—3—3 Poziv upnikom. Kovinarska nabavna zadruga v Lescah, r. z. z o. z. v likvidaciji, poziva v smislu § 40. zadružnega zakona morebitne upnike, da priglase svoje terjatve. Ivan Kapus, kovaški mojster na Posavcu, Franc Pangerc, stavbenik na Bledu, likvidatorja * 2467 3—1 Poziv upnikom. Obrtna kreditna zadruga r. z. z n. z. \ Ljubljani je stopila v likvidacijo in poživlja upnike, du ji prijavijo svoje terjatve. -Ljubljana, dne 20. oktobra 1930. Likviuatorji. * 2455-3—1 Poziv upnikom. Zadružna opekarna, r. z. z o. z. v Ribnici na Pohorju, razglaša s tem razpust zadruge in poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve. Ribnica na Pohorju, 18. oktobra 1930. Fornezzi Josip, načelnik. Conan Doyle: 15 Pozna osveia (Iz angleičine prevedel z avtorjevim dovoljenjem Iv. MulaieJc.) »Ali niste ničesar našli v sobi, kar bi služilo kot opora glede morilca?« je vprašal. »Prav ničesar. Stangerson je imel Drebberjevo denarnico v svojem žepu, vendar vse kaže, da je bilo to med njima običajno, ker je kot njegov tajnik vse plačeval. V njej je bilo osemdeset posameznih funtov. Naj bo že nagib za te izredne zločine kakršenkoli, rop gotovo ni med njimi. V umorjenčevem žepu ni bilo nikakršnih papirjev ali zapisnikov, izvzemši samo eno brzojavko, ki je bila pred nekako mesecem dni poslana iz Clevelanda in se je glasila: ,J. H. je v Evropi.* Podpisa ni bilo nobenega.« »Nič važnega. Roman, s čigar pomočjo se je uspaval, jo ležal na postelji, njegova pipa pa na stolu poleg njega. Na mizi je blal kozarec vode, na oknu pa je bila lesena škatlica, kakršne se rabijo za mazila, in v njej nekoliko kroglic.« Sherlock Holmes je skočil pokoncu. »Poslednji člen!« je preveselo vzkliknil. »Uganka je rešena !< Detektiva sta se začudeno gledala. »Sedaj imam v svoji roki,« je rekel moj tovariš poln zaupanja, »vse niti, ki so tvorile ves zapletek. Presledke je kajpada treba še izpolniti s podobnimi, toda tako gotovo poznam sedaj vsa poglavitna dejstva od onega časa, ko se je Drebber na postaji ločil od Stangersona, pa do najdbe trupla tega poslednjega, kakor da bi jih bil videl na svoje oči. V dokaz vam hočem nekaj povedati. Ali ste dobili tiste krogljice?« »Evo jih,« je rekel Lestrade in vzel iz žepa majhno belo škatlico. »Vzel sem seboj to škatlico, denarnico in brzojavko z namenom, da bi jih na policijski postaji varno spravil. Te kroglice sem pa vzel povsem slučajno seboj, kajti ne pripisujem jim posebne važnosti.« »Dajte jih meni,« je rekel Holmes. »Doktor,« je nadaljeval obrnivši se k meni, >ali so to navadne kroglice?« Nikakor to niso bile. Bile so marogasto sive barve, majhne okrogle in proti luči skoraj prosojne. Glede na njihovo svetlo barvo in prosojnost bi dejal, da so v vodi raztopljive,« sem pripomnil. »Tako je,« je odgovoril Holmes. »Ali ne bi hoteli stopiti doli in prinesti s seboj našega psa, ki je že tako dolgo bolan in ki bi ga bila gospodinja že včeraj rada odrešila njegovih muk.« »Šel sem doli in prinesel s seboj psa. Težko dihanje in osteklenele oči so pričale, da njegov konec ni bil več daleč. Da, njegov snežno beli gobec je pričal, da je že prekoračil običajno dolgost pasjega življenja. Položil sem ga na blazino na preprogi. »Prerezal bom eno teh kroglic na dvoje,« je rekel Holmes, vzel žepni nož in storil, kakor je rekel. »Eno polovico denem nazaj v škatlo za bodoče poskuse. Drugo polovico pa dam v ta vinski kozarec, v katerem je žličica vode. Kakor vidite, ima naš prijatelj doktor prav in da se hitro topi.« »Vse to je morda prav zanimivo,« je rekel Lestra-do z užaljenim glasom človeka, ki sumi, da služi v posmeh, »vendar ne morem razumeti, kaj ima to opraviti s smrtjo gospoda Stangersona«. »Le potrpite, prijatelj, le potrpite! Sčasoma boste spoznali, da ima vse to veliko opraviti s tem. Sedaj pri-denem nekoliko mleka, da bo zmes bolj okusna in jo dam psu; kakor vidite, jo prav rad loka.« Pri teh besedah je zlil vsebino iz vinskega kozarca na krožnik ter jo položil pred psa, ki jo je hitro polo-kal. Sherlock Holmesovo resno vedenje nas je v toliki meri prevzelo, da smo vsi skupaj mirno sedeli, pozorno opazovali žival ter pričakovali presenetljivega učinka. Vendar ničesar ni bilo. Pes je nadalje ležal še iztegnjen na blazini in težko dihal, vendar je vse kazalo, da mu zavoljo pijače ni bilo niti boljše niti slabše. Holmes je vzel iz žepa uro in ko je minevala minuta za minuto, se je prikazal izraz največje nevolje in razočaranja na njegovem obrazu. Grizel si je ustnice, bobnal s prsti po mizi in sploh kazal vse znake velike nepotrpežljivosti. Bil je tako zelo vznemirjen, da sem ga odkrito pomiloval, detektiva pa sta se porogljivo smejala in nista bila nezadovoljna zaradi njegovega nevspeha. »To ne more biti!« je naposled vzkliknil, planil pokonci iii hodil razburjen po sobi; »nemogoče je, da bi bilo to zgolj naključje! Baš one kroglice, ki sem jih že z Drebberjevim primerom spravil v zvezo, se najdejo tudi ob smrti tega Stangersona. In vendar so neškodljive! Kaj naj to pomeni? Vsa veriga mojih zaključkov vendar ne more biti napačna! Nemogoče! In vendar se ta nesrečni pes kar nič slabše ne počuti! Ej, jo že imam, jo že imam!« Kar zavpil je od veselja, planil k škatlici, prerezal drugo kroglico na dvoje, jo raztopil, pridejal mleka ter položil raztopino pred psa. Komaj je nesrečna žival pomočila svoj jezik vanjo, se je krčevito stresla po vsem životu in obležala mrtva, kakor da bi jo bila zadela strela. Sherlock Holmes se je globoko oddahnil ter si obrisal pot s čela. »Malo več samo zaupanja bi bil moral imeti,« je dejal; »sedaj bi že moral vedeti, da se vedno, kadar kako dejstvo nasprotuje celi dolgi vrsti zaključkov, izkaže, da je mogoče dotično dejstvo še drugače tolmačiti. Ena teh dveh kroglic v škatlici je bila napolnjena z najhujšim strupom, druga pa je bila povsem neškodljiva. To bi bil moral vedeti, preden sem sploh videl to škatlico « Ta poslednja izjava se mi je zdela tako presenetljiva, da si skoraj nisem mogel misliti, da bi bil tovariš čisto pri pravi pameti. j|f •. . »v '' ''■ "< ->wVj v. ‘ - $• >f'V v .* Delali bomo le pel dni na leden! Brezposelnost je danes najbolj razširjena socialna bolezen, ki je zajela z malo izjemami že ekoro vse dežele in ki se čimdalje bolj Siri. Zato ipa tudi vsi državniki in predvsem gospodarji in delavci sami mnogo razmišljajo o tem, jka.io bi to zlo odpravili. Nasvetov, kako odpraviti brezposelnost, je mnogo, a malo jiih je, ki ‘bi se dali uresničiti. Kakor pa kaže, je najbolj verjetno, da se bo splošno uveljavilo tisto sredstvo, ki ga je že zdavnaj uvedel v svojih podjetjih znani »kralj avtomobilov« Ford, v najnovejšem času pa evropski »kralj čevljev« Tomaž Bata. To sredstvo je izraženo v načelu, da mora delavec biti dobro plačan in da mora biti delovna doba kolikor mogoče kratka, kajti današnji stroji omogočaj o velikansko produkcijo, visoke plače pa morajo omogočiti čim večji konzum lzdelova-nega blaga. To načelo hočejo ameriški industnijalci, ki niso ravno od včeraj, sedaj uveljaviti splošno, kajti brezposelnost je sedaj tudi v Ameriki velika, zalog izdelanega blaga pa ljudje ne morejo porabiti, če nimajo dela in zaslužka. Vodilni ameriški industrijaloi so zato sklicali v New-york konferenco, kjer so razpravljali o tem vprašanju. Še pred konferenoo ,pa je sprejel eden največjih ameriških industrij alce v John Raskob časnikarje, da jim da potrebna pojasnila o konferenci. John Raskob je bil v svoji mladosti »navaden« (kakšen je »nenavaden«?) delavec, ki pa se prišteva danes med največje milijonarje, ker je le v zadnjih 4 letih »zaslužil« nad 80 milijonov dolarjev. Mož je namreč predsednik velike ameriške avtomobilske družbe »Ge-neral-motors«, ki izdeluje polovico vseh avtomobilov v Ameriki. Ta mož torej je rekel časnikarjem: »Jaz zagovarjam načelo, da je dandanes 5 dni na teden za delo dovolj, in sicer ob isti plači, kakor jo prejema delavec dandanes. Da ljudje ne bodo lenarili, ampak da bodo še več producirali kot dandanes, zato bo že skrbel vedno premikajoči se trak in pa moderni stroji. Že danes izdeluje namreč industrija dosti več kakor ljudje rabijo, če pa bi delali moderno, bi lahko izdelali v pol letu toliko blaga, kolikor ga ljudje ne porabijo niiti celo leto. Če bomo delali le 5 dni na teden z modernimi stroji, bodo našla delo vsi ljudje, našlo pa se bo s tem tudi na milijone novih konzu-mentov izdelanega blaga, ker bodo vsi zaslu- žili in kupovali, To uvidevajo danes vsi pametni industrijaloi. To dokazuje baš naša konferenca. Seveda eno samo podjetje ne more začeti na ta način delati, ampak morajo začeti vsi. Upanje na večji odmor od dela je za ljudi silno koristno. Jaz za svojo osebo sicer vem, da samo naporno delo jekleni človeško voljo in energijo, in da samo naporno delo pripelje človeka do visokih ciljev. Toda vsak povprečni delaveo teh ciljev nima. Večina delavcev zahteva le količkaj ugodno življenje in preskrbo za starost. Zato bo večina delavstva že zadovoljna, če ibo mogla tudi ob 5-dnevnem delu vsaj tako ali pa še bolje živeti kakor živi danes. Največ zaprek nam pa delajo res delavci sami, ker ne uvidevajo koristi nove metode. Mi pa se danes smejemo, ko vidimo, kako zelo napak so imeli orni, ki so pred leti prerokovali težke gospodarske polome, če bi se dnevno delo skrajšalo od 12 na 10 in pozneje na 8 ur. Zgodilo se je ravno nasprotno: zvišala ee je produkcija, zvišal se je zaslužek, zvišala pa se je tudi kupna moč ljudi. Od vsega smo imeli pa največji dobiček baš mi industrijaloi. Tako bo tudi sedaj, če sklenemo 5-dnevno delo na teden.« Avgust Goethe. Sin velikega nemškega pesnika Wolfganga Goethea, Avgust Goethe, je pred 100 leti umrl. Umrl je 28, oktobra 1. 1830. v Rimu. 7 let, v pijanosti izdal skrivnosti tega predora. Izgubo, ki jo je utrpela država, cenijo na 300 milijonov dinarjev. Ko je prišla cela zadeva na dan, so zaprli tri inženirje in predsednika družbe, v glavnem pa se trudijo, da bi škandal kako na lepem spravili s sveta. Preiskavo pa so uvedli tudi proti tistim »strokovnjakom, ki so večkrat prišli delo ogledovat in nadzorovat in ki so v svojih poročilih vedno naglašali, da delo prav lepo napreduje...« Iz zgodovine vina Trta, ki raste danes skoro po vseh deželah srednje, južne in zapadne Evrope in sploh po vseh količkaj toplih krajih, spada med naše najstarejše kulturne rastline. Kje so trto prvič požlahtnili, tega ne vemo, gotovo pa je, da so stari Egipčani stiskali mošt iz grozdja že pred 5—6 tisoč leti. Grozdja pa v starem Egiptu niso zobali in tudi vina niso pili priprosti ljudje, ampak samo imenitniki. Tako je ostalo v teh krajih vse do nastopa Mohameda, ki je svojim vernikom prepovedal piti vino. S to prepovedjo je zadal Mohamed vinogradništvu v orientu smrten udarec. Tudi stari Feničani in Grki so poznali vino in Grki so bržkone trto tudi najbolj razširili, Feničani pa so jo zanesli celo na Špansko in tudi v Italijo. To se je zgodilo že par stoletij pred Kristusom in grški zgodovinar Herodot imenuje južno Italijo »deželo trsnih kolov«. Ta opazka dokazuje, da je vinogradništvo v Italiji že zelo zgodaj napredovalo, ker so v Italiji rabili že kole, v orijentu pa so trte privezovali k drevju ali pa se je spenjala po zidovih. Polagoma so trto zasadili daleč na sever preko Alp, pa tudi po lepih in solnčnih alpskih dolinah, n. pr. na Tirolskem. Trta se je tako širila, da so že v starih časih tožili, da bo trta žito popolnoma izpodrinila. Rimski cesar Avgust je posebno čislal tirolsko vino. Kolikor bolj pa se je trta širila, toliko hujša je bila »kriza vinogradništva« v Italiji. Italijanski veleposestniki niso več vedeli, kam bi s svojim pridelkom. Zato so rimski cesarji na pritisk italijanskih veleposestnikov izdali ukaz, da se mora vinogradništvo povsod razun v Italiji omejiti. V Porenju in v Nemčiji sploh okoli Kristusovega rojstva trte še niso poznali. Tja so trte zanesli šele v tretjem stoletju po Kristusu. Trto so v nemških deželah zasadili rimski vojaki. Vinograde so pa p<5 odhodu Rimljanov posebno gojili samostani, ki so jih razširili tja do Majne. Po vinu je dobilo tudi mnogo krajev svoja imena. Na Nemškem imamo mnogo »Weinber-gov«, pri nas imamo svoje Vinovrhe in Vino-dole in tako je skoraj pri vsakem narodu. Nesreča v prekopu cesarja Viljema V mali parnik »Pilot« se je zaletela v prekopu cesarja Viljemo neka norveška ladja. »Pilot« se je takoj potopil, ž njo vred pa tudi vodnik in štirje mornarji. Parade ameriških bojevnikov v Bostonu. Nad 60.000 ameriških bojevnikov iz svetovne vojne se je le dni zbralo v Bostonu na veliko zborovanje, ki se je končalo z veličastno parado. Paradi je prisostvoval tudi predsednik Hoover. lobak brez nikotina Vloga, ki jo igra nikotin v življenju tobačne rastline, je razmeroma še malo znana. Da to vlogo prouči, je preiskal dr. Konig v zavodu za študij tobaka v Forchheimu 150.000 tobačnih rastlin in proučeval, kako vpliva na te rastline gnojenje in nega zlasti glede nikotina. V tobačnem semenu niso našli nič nikotina in v prav mladih rastlinah tudi ne. Šele ko začne poganjati na rastlini peti list, se pojavi nikotin, ampak na različnih rastlinah v različni meri. Dokazano je, da imajo največ nikotina v sebi listi na vrhu rastline. Iz teh listov izdelujejo navadno tobak za cigarete in zato imajo najboljše cigarete tudi največ nikotina. Kolikor dalje pa listi »zore«, toliko bolj se manjša količina nikotina. Preiskave so dognale, da v nekaterih tobačnih vrstah sploh ni nikotina, v drugih pa ga je do 12 odstotkov. S tobačnimi rastlinami pa lahko ravnamo tako, da množino nikotina lahko poljubno povečamo ali pa zmanjšamo — tobak namreč lahko na različne načine gnojimo, sadimo ga lahko bolj ozko ali pa na široko, itd. Tobak brez nikotina pa ima prav tako lep duh kakor nikotina poln tobak. Če pa odvzamemo tobaku nikotin kemičnim potom, izgubi tobak vse svoje prijetne lastnosti. Predor, bi so ga dvabrai delali Po neprevidnosti nekega vinjenega lnženerja so odkrili v Romuniji velikansko sleparijo, ki spada brez dvoma med največje, kar se jih je dogodilo kdaj v gradbeni stroki na Balkanu. Neki gradbeni družbi je namreč vlada poverila gradbo predora na progi Rodna—Dorna-vatra. Od gradnje tega predora so si obetali velike gospodarske koristi. Sedaj pa se je izkazalo, da so ta predor napravili že pred 13 leti avstrijski pijonirji pod vodstvom nemških tehnikov. Družba pa je delo vseeno prevzela in je vlekla iz državne blagajne denar celih 7 let; na tolikšno dobo je bilo namreč delo preračunano! Predor so zgradili avstrijski pijonirji sicer naglo, toda po vseh predpisih in pravilih tehnike. Sedaj, po 7 letih, pa družba ni naredila drugega kakor da je povabila člane vlade na svečano otvoritev nove proge in romunsko časopisje je neizmerno hvalilo solidno delo tvrdke, ki je to delo tako sijajno izvršila. Ob otvoritvi je sledila svečanost na svečanost in banket se je vrstil za banketom, in vse je bilo v najlepšem redu, dokler ni eden izmed inženjerjev, ki so pomagali pri slepariji vseh Most, ki bo vezal otok Usedom s celino Od otoka Usedoma v Vzhodnem morju pa do celine pri mestecu Wolgast grade nov most, ki bo promet zelo olajšal. Gradnjo zelo ovira močvirnata zemlja. Kabo uničujejo v Ameriki »gospodarsko brizo« V Ameriki je bala in je še danes glavna stvar »proeperity«, t. j. procvnit, napredek in gospodarski uspeh. Napredek in gospodarski uspeh pa zadnje čase tudi v Ameriki nekako ponehavata in ljudi se je začela lotevati takšna malodušnost, da no rečemo obup, da je moral že sam predsednik Hoover posedi vmes in ljudi miriti in tolažiti, da bo že še enkrat bolje. Prebivalci mesta Norfolk v državici Virginiji pa s tolažbami svojega predsednika niso bili zadovoljni, ampak so iznašli vse drugačno sred-stvostvo za pobijanje »gospodarske križe«. Okoli 1000 meščanov je namreč najelo ladjo, s seboj na ladjo so pa vzeli tri figure velike kakor človek. Ena figura je bila oblečena v moško, dve pa v žensko obleko. Eno figuro so krstili za »gospodarsko depresijo« — to je bila moška figura — njegova žena je bila »gospa pesimizm«, hčerko obeh pa »gospodična nesreča«. Pod vodstvom gospoda državnega gu-vemeja se je ladja nato odpeljala. Ko so bili že precej daleč zunaj na odprtem morju, je pa sam guverner na te trd figure imel pogrebni govor, kjer je rekel, da za take trd figure v Ameriki ni prostora, pač pa je prostor za tri druge, za »težko delo«, za »gospo optimizen« in za »hčerko srečo«. Po govoru so omenjene tri figure vrgli v vodo in — gospodarska kriza je bila reešma ... Branjarije v Alewyorbu To, kar imenujejo v Newyorku »Drugstore«, ni pravzaprav branjarija, ampak je bila prvotno naša drogerija, ki pa se je v teku let razvila v našo branjarijo, kjer si lahko kupiš, kar si hočeš. V newyorški »branjenji« dobiš vse: ledeno vodo ali pa limonado, ali pa žepni robec in gumb za ovratnik. Tu prodajajo čevlje in najnovejše romane, gramofonske plošče in znane »Štifte« za barvanje ustnic, cigare in fotografske aparate. Največ pa imajo v zalogi živil. Tu dobiš zopet vse, od čokolade do raznovrstnih solat in obloženih kruhkov. Zaradi množine jedil se v branjarijah kar tere ljudi, zlasti opoldne in zvečer, ko navale na branjarije delavci. V New-yorku je 62.000 branjenj, ki so opoldne in zvečer nabito polne in takrat drugih stvari sploh ne prodajajo kakor le živila. Ljudje uživajo svoje mrzle jedi seveda kar stoje, kar je najbolj nezdrav način jela. Ljudje se gnetejo in suvajo in prerivajo, samo da ulove k kšen zavojček z neznano vsebino, s katero si želodček bolj pokvarijo kakor okrepčajo. Ampak: čas je denar in gospodar Amerike je do lar... Humor. »Ali si se res oženil?« »Da, pred 14 dnevi. Ampak lica imam otekla še od prej.« Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihšlek. — Urednik Janci Debevec. — Za Lnseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Val t Ljubljani.