IH. Hnilta. I irtlfiH. i fwk. i. jnlji 1916. mi. m. •SloventU titroći' r*tf* po pottii sa Av5lro-Ognfc»: cdo Icto skoptj naprtj . K »•- cetrt leta m .... 6-50 nt mesec „ .... 2-30 I u Nem&jo: I cek> Icto naprej . . . „ K 30*— | u Ameriko in vse druge deiele : I cdo leto tuprej . , , . K 35.— VpraSanjem giede inseratov se ruj priloži u odgovor dopisnici aH rnauiki, ?FraviiUtTO (tpodij, dvorile levo). Enaflon ulica & 5, ttlilon 1189. Uhafa ▼*•* tfaa zvtćer U*xmbM artalf« ta prasalka. Inserati veljajo: pcterostopna petit vrsta za enkiat po 20 vin., za dvakrat po 16 vin^ za trikrat aU ve*krat po 16 vin. Pa rte in zahvat vrsta 25 vin. Poslano vtsU 30 v;n. Pri vcčjDi inserdjah po dogovoru. UpiavniŠtvu naj te pošiljajo naročnine, rekhmadje, insenti 11 &, to je administrativne itvari. ■■■ Poumeia* ttevilka ▼•!{• 10 vftnsrlev. •————• Na pitmena na ročila brez istodobne vposlatve naročninc se ne ozira. „Marolsa Uakarna« teiefoa ftt SI. .Slovenski Narod" vdja ¥ L|obl|ani na dom dostavljen: cdo Icto naprej . . • . K 24-— pol leta „ ..... 12-— četrt leta „ ..... 6*— na raesec m • • • • 2*— v upravniStvu prcjdjun: celo Teto naprej • » • • K 22j— pol leta w • • • - » U*—* četrt leta m .....5'5O na mesec m » • • » • »w Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UrednUtvoi Kntflova nlica tt. 5 fv pdtUčju levo,) telefon ftt 34r Velilia rusko ofenziva. NA BES4RABSKO -* VOLINJSKI FROiNTI SE JE RAZVNELA VELIKA BITKA. Dunaj, 5. junija. (Kor. urad.) Uradao se razglaša: Rusko b o j i š č e. 2e dolgo pričakovani napad ruskih jugozapadnih armad se je seda} pričel. — Na ćeli fronti med Prutom In kolenom Stira se Je { razvnela velika bitka. Pri Okni se vrsi ljut boj za posest naših najspred-njih pozicij. Severozapadno od Tar-nopoia se je sovražniku posrećilo za nekai časa vdreti v nekatere točke naše fronte, protinapad ga ie vrgel zopet ven. Na obeh straneh Kozlova zapadno od Tarncpola so se ponesre-čili ruski napadi pred naMmi ovira-mi, pri Novem Al^ksinjecu In severo-zapadno od Dubna že v našem to-oovskem c^niu. Tuđi pri Sapanovu in pri Oijki se vrše silni boji. .Juso- | vzhodno od Lučka smo zbili nekega i sovražnega letalca. Namestnik načelnika generalnega štaba p1. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolin, 5. junija. (Kor. iirad.) VVofffov urad poroča: Velik! glavni stan: Vzhodnoin balkansko b o i i š č e. Ničesar novega. Vrhovno arraadno vodstvo. RUSKO URADNO POROCTLO. 3. i u n i j a. Sovražna artiljerija j ie v več artiljerijskih rapadih ob-^treljevala Slok in mostišče Ikskil. V nekaterih pododsekih pozicii pri I^vinsku se te tuai raz\il silen artiljerijski bot. V nodi na 2. t. rn. je sovražna poljska in tcžka artiljerija silno rnočno obstreljcvala pozicije severo-vzhodno od Kreva. Dne 1. t. m. proti 10. zvečer je napadel sovražnik v kolonah odsek vaši Boguše, 16 km severovzhodno od Kreva. moral se je pa v našem ognju vrniti. ; • • • i Sinočno uradno poročilo našega generalnega štaba naznanja, da je pričela že dolgo pričakovana ofenziva ruske jugozapadne armade. Deset do petnajst sovražnih armadnih zborov je po mogočni artiljerijski pripravi navalilo na naše čete. Napa-dalna fronta se razteza od besarab-ske meje do Kolkov v Polesju, veli-kem močvirju reke Fripjeta. Sedanji i veliki ruski napad je sedmi, odkar je I izbrahnila vojna in tretii v tekocem i letu. V živem sporninu je še velika | novoietna bitka na besarabski meji i in spomladanska ruska ofenziva ob j Dvini; obe podjetji ste se končali z i neuspeliom in Rusi so izgubili vsako-j Krat po loO.OOO mož. Vojaški stro-j kovnjaki sodijo, da je letošnja tretja ruska ofenziva predvsem razbreme-nilno podjetje za uboge Italijane in I potićarjajo, da so voditelji naših ar-I mad vse pripravili, da se bo končala j tuđi tretja ruska ofenziva tako, ka-' kor prvi dve. Nsše uradno poročilo poudaria, da ruska ofenziva nikaker ne priče-nja nepričakovano. 2e več tednov je bilo opažati na tkzv. južni ruski fronti veliko gibanje Čet in v sami Be-sarabiji so Rusi koncentrirali nad SOO.000 mož. katere je car nedavno inšpiciral. Rusi so izvršili v zadnjem času tuđi več taktičnih manevrov. ki bi naj bili naše armadno vodstvo pre-motili. Tako so izpraznili besarab?;ke obmeine vaši in zapustili so celo Novosjelico, hoteč zapeljati naše čete, da te kraje zasedejo. Vse te tak-tične poteze so bile seveda brez-j uspešne. Po romunskih poročilih se nahaja ruski gneralni štab v Hotinu v Besarabiji. V komunikeju imenovani kraji označiijejo glavna torisča velikih bojev, ki so se razvili. K o 1 k i leže ob Stiru severovzhodno Lučka. O I j k a 1 je mestece severno Dubna blizu že-leznice. ki veže Kovel z Rovnem, Novi A I e k s i n j e c leži ob reki Horin tik na rusko - avstriiski meji , severno Tamopola, K o s 1 o v 15 km , zapadno Tamopola, Okna pa južno I reke Dnjestra, vzhodno ZaleŠčikov. M nš u Halpili bojin. NAŠE ĆETE SO OSVOJILE MOĆNO LAŠKO OPORIŠĆE JU2NO POSINE TER MONTE PANOCCIO. Dunaj, 5. iuniia. (Kor. urad.) L radno ss razglaša: Italijansko bolišče. V prostoru zapadno od doline Astfco »e biio bojao delovunje včeraj i v srilošnem srlahotnejše. Južno od | Posine so osvojile naše čete neko ! moćno ooorišče ter zavrn?le več po-I skasov Italifanov je zopet zavzeti. Vzhodno od doline Astico ]e naša bojna Četa na višinah zapadno od Ar-siera zavzela še Monte Panoccio, ! vzhodno oć Monte Barca ter obvla-| du*e feda.l Va! Caas^ijo. Prcti naši j frCnti južno od obrdejlne^a kota so bili naperjeni zopet;nekateri napadi, ki smo jih vse odbtl?. Ob primorski fronti ie italiianska artiljeriia streljana več, kakor navadno. V odseku pri Doberdobu ie delovala tuđi sovražna infanterija. ftaterih šunke pa smo hitro odpravili. Naraestnik račehr'^a generalnega štaba pl. Hofer, fml. • « i TALIJANSKO LJRADNO POROClLO. 2. i u n i i a. Bitka med Adižo in Brento narašča do vedno vecje Iju-tosti, zlasti ob fronti Posine in v od-scKu Sette Communi južno doline Arse. V Lagarinski dolini je trajal včeraj intenziven artiljerijski dvoboj. Naša artiljerija je motila sovražna premikanja. Z napadom v gorenji dolini Arse smo pridobili nekoliko terena. Na fronti Posine so biii odbiti ponovni sovražni napadi na ?e-vrrno pobočje Forni alti in v smeri na Onaro, južno vzhodno Arsiera, po ogromnih izgubah za so-vražnika. Točno brzo strelianje naše artiljerije je popolnoma imičilo napadajoče kolone. Včeraj so obstreljevale stevil-nc sovražne baterije vseh kaiibrov intenzivno in neprestano naše crte na Col di Como do Rochette. Na le-vem krilu je izvrsil sovražnik, ki je zbra! ogromne sile med Posino in Fusino, krvave napore, da bi pro-diral v smeri na hrib Spin. Na des-nem krilu so naperile močne sovražne kolone popoldne ljut napad na fronto Seghe Schari, bile pa so po trdovratnem boju povsem vržene | nazaj. Na visoki planoti Sette comu-ni intenziven in hud boj vzdolž po-zicij južno doline Arse do Asiaga. Naše čete, ki imajo visoko planoto Monte Cengio zasedeno, se vpirajo represtanernu ponačnemu in skrajno Ijutemu artiljerijskemu ognju in in-fanterijskim napadom sovražnika. V frontnem odseku paralelno ob cesti Asiago - Gallio - Val di Campo Mul-lo smo nekoliko napredovali s proti-rapadom kljub temu, da ga je sovražni topovski ogeni močno oviral. V Suganski dolini je položaj neizpre-merjen, Ob Soči artiljerijsko delo-vanje na višinah sevemozapadno Gorice in v odseku pri Tržicu. Na-znanjeno je sovražno gibanie na postaji Volčjadraga, katero je naš ogenj učinkovito motil. 3. junij a. Včeraj so naše čete hitro zadržale neprestano sovražno ofenzivno delovanje v Trentinu. V Lazarinski dolini artiljerijski dvoboj. Sovražne baterije so obstreljevale pozicije od Corni Zugna do Pasubia, dočim so naši odbili sovražno infan-terijo na Zugni Torti. Vzdolž petoka Posine na obeh straneh močno ob-streljevanje. Nato so sledili ljuti na-Dadi v smeri Colle di Posina med hri-boma 5p!n in Cogolo proti sedlu med hribema Giove in Brazone v fronti Seghe Schiri. Povsodi so bili odbiti s strašnim! izgubami za sovražnika. Na planoti Asiaga je držala brigada Sartegna hrabro visoko planoto hri-ba Cengio proti ljutim napadom. Se-vernovzhodno Cengia je bila konč-no zopet zavojevana pozicija Bel-monte, ki je bila opetovano vzeta pa zopet zgubljena, pa s sijajnim napadom. V frontnem odseku ob dolini Campo Mulo se je nadaljeval naš iednakomerni pritisk. V Karniji in ob Soči artiljerijsko delovanje s presled-ki. Naša artiljerija je zadela sovraž-ne baterije na visini Keder v Ziljski dolini in motiia železniško gibanje pri kolodvoru v Šempetru pri Gorici. Letalci so obmetali z bombami AIo% Verono, Vicenzo in Schio. Škoda je neznatna. V Veroni je bilo ranjenih šest oseb. Naše skupine Capronijev in Formanov so obmetale z okoli 100 bombami sovražne jarke in taborišČa v dolini Astica z vidno dobrim uspe-•lom in so se \ rr^lt nepoškodovane. Mirnejše prodiranje. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba, 5. junija: Na južnozapadnem bojisču se vrši po naši volji prodiranje mirnejše. Ako bi hotelo italijansko armadno vodstvo in časopisje sklepati iz tega, da ne moremo več naprej, jim prinese bridko razočaranje tuđi ta poskus samoprevare. Omejitev v našem prodiranju služi redu službe v ozadju in stori dobro četam, da si morejo nabrati novih moči za nove velike čine. V napadalnem prostoru stoji proti nam glavna sila italiianske armade, ko'ikor ni vezana na primorsko iu korosko fronto in na nenapadene de-Ie tirolske fronte. Druga faza iužnotirolske bitke. Na južnozapadni fronti se razvi-jajo ljuti boji. Italijani so poslali v boj svoje sveže južno Posine in vzhodno Arsiera in Asiaga zbrane čete, da bi zabranili našim zmagovalcem vstop v dolino. 2e naprej se je moralo računati na odpor Italijanov v tem tre-notku. Nenadno prebitje dvojne crte italijanskih fortov ni dalo sovražnikii časa, da bi postavil zadostno pomož-nih sil na neposredno ogrožen prostor. Radi tega se je moral ođločlti za težko žrtev, da je prepustil Arsie-ro in Asiago, da ne potegne Še več svojih sil v poraz, ki je bil neizogi-ben. Zato so dobile italijanske posad-ke ukaz, naj razstrelijo trdnjave in I uničijo materijal, da ne priđe v roke sovražniku. Zato pa mora biti izgu-ba na materijalu mnogo večja kakor je navedena v naših poročilih. Na pomoč došle čete so koncentrirane na prostoru v ozadju in sedaj treba prebiti tuđi ta odpor, predno se Itali-janom posreći, da razvrste svoje čete popolnoma. S tem se začenia druga nič manj pomembna faza južnotiro!-ske bitke. Naše čete so jo pričele srečno z metodičnimi pripravljalnimi boji. — »Polaer Tagblatt«. LISTEK. Chonchette- Francoski spisal Marcel P r e v o s t. (Dalje.) III. Ko se ie Chonchetta zavedla. je sedela na Dininih kolenih v izvošeku. Opazivša. da se mudi. je mulatinja zgubila glavo, zavila deklico v Šal in io odnesla vso omedlelo v voz. Mraz jo je zopet prebudil. Takoi je vprašala: — Kje je mama? . . . Dina jo je objela ter odgovorila. — Mama je odšla, srcek moj-Ckižla je ... Nikdar več je ne vidi-vef Tedaj se je deklice polastila silna žalost in krcevito drgetajoča se ie krepko stisnila k Dini. Videča drh-teti njeno telo. se ie Dina prestrašila ter ji dela, da jo pomiri: — Čuj, dragica mola, ne p!a- Či__Podarim ti nekaj v spomin na njo . . . — Kaj? je vprašala deklica ihtć. Daj hitro . . Dina je segla v nedrija ter iz-vlekla majhno zJato škatljico na čr- nem traku, ploščato in okroglo kakor I majhna urica ... ! — Ona jo je nosila okoli vratu ... Vzela sem jo ji p o t e m , ko sva odšle ... Chonchetta je obraćala škatljico med prsti. — Ali se odpre? je vprašala. — Ne vem; mislim, da ne. Deklica je spravila stvarico v nedrija ter se zamislila. Nič več ni jokala. Toda spomini ji nišo dali miru. Razmišljala ie o sebi in ?de!o se ji je, kakor da ni več tista majhna deklica, ki se je davi podala na to dolgo pot ter se vpraševala, da - li ne gre po kako novoletno darilcc. Koliko stareišo in zrelejšo se je čutila zdaj, ko je odkrila to skriv-nost, ki je zakrivafa njeno rojstvo, njena otroska leta! . . . Smatrala se je za silno nesrečno, ker ni imela ni-kogar, cta mu zaupa misli, ki so Jo preganiale. Dina jo je priiela za njene mrzle roke in jih potisnila v svoje rokave, da jih osrreje. — Pač, pač. Je razmišljala deklica . . . Imam nekoga. Nehvaležna sem. Vsa udanost, ki ji jo Je v dolgih letih i7kazovaln lmilatfnja, ji je hipo-ma stopi'a pred oči. — Ljubi me še naprej, stara Na, Vi Je dela polna resnobe ter jo motri-la^ s s\'ojimi velikimi žarečimi. očmi ... Nikogar nimam rasun tebe! | — Da - li te ljubim, dušica mq-! ja, je odvrnila starka. zadeta v jziobi-ni duše . . . Ljubim? Na kose se pustim razsekati zate, to dobro veš! Voz je zavii v vseučiliščno ulico. Chonchetta je videla, kako se za zaprtimi okni vrste otožne fasade druga za drugo. Spoznala je »veliko hišo*. to nenavadno poslopje, ki je izgledalo, kakor da je od vseh strani zazidano. VIkk* ie l^1 ob me (ie Poi-tirrs, pa ne v hm ob o^Iu, ampak v rds'ednji hiši. Nitro ste vstopi]e. Ura je bila deset. Chonchetta je hitro stekla v svojo sobo ter se zaklenila. Hotela je hiti sama. Našla je to sobo tako, ka-keršno ie zapustila, z njenimi bizarni-mi meblji in ceiim kupom naslanja-čev, mizic in drobnarij . . . Celo postelja ni bila pospravljena in njena vdolbina je nosila se sledove njenih dek-iških form . . . Vse je bilo sicer tako kakor prej in vendar se ji Je zdelo drugače. Njeno srcć se je pač medtem izpremenilo. Vsedla se je na posteljo in snela z vratu zlato škatljico. Obraćala \o je sem, obraćala jo je tja . . . Skušala jo je odpreti in zaman mučila Konce svojih nohtov oh robu pokrova. Na-enkrat pa, položila je bila prst na neko mesto oh robu, se je skatljica, kakor da se je zgodi! čudež, sama odprla. Deklica je gledala in srcć ji je bilo. Krasna, na porcelan slikana vJh nijatura je bila vdelana v škatljico; predstavljala je v doprsni visini mlađega moža, oblečenega v uniformo, ki so jo nosile pod drugim cesar-stvom telesne straže. Chonchetti se je zdel izredno lep s svojimi dolgimi plavimi brkami,-. obrobljajočimi z dveh strani prezirljive ustnice in modrimi očmi. Zares, bil je uprav krasen oficir. Samo da ga je pogledala, že je deklica začutila razburje-nje polno spoštovanja, kakor da ta gardist v resnici stoji pred njo in mu živa misel vžiga poslikano oko. Iska-la je imena pod podobo, na škatljici, na pokrovu, povsodi. Ničesar ni našla. In zopet se je zatopila v svoje sanje. Teđaj je vstopila Dina in jo onomnila, da je čas, posetiti g. Du-catela . . . Otrok je stisnil svoj zaklad k sebi in sledil stari služkinji. Danes se ni več bala, kakor druge dni. Dasi srce polno žalosti, čutila se je mnogo močnejšo, malo ženo, ponosno na svojo skrivnost, kakor mlada deklica, kateri si v senci zagrinjala na balu zašepetal na uho prvo besedo o Ijubezni. Ne da je trenila, je vzdržala oštri pogled svojega očeta . . . Rajši bi se bila dala mučiti, kakor da izda Ie besedo o tem, kar se je zgodilo to jutro . . . Toda gospod Ducatel ni po ničemur vprasal in sestanek je presel brez vsakih neprilik. • • . Okoli dveh je oi)e4ovala % Dino. Jedli ste v kuhinji, zakaj mula-tinji niti na misel ni prihajalo, da bi bilo mogoce porabiti pohištvo velike hiše, te miže iz starega hrastovega lesa, zbrane kdove odkod, nastavke in namizne omare z gotskimi vrati v navadnem življenju pri vsakdanjih obedih. Končno je bila kuhinja, dasi v podzemlju Iežeča, vendar Ie edini prostor v hiši. ki je imel prijazno lice. Chonchetta ni bila lačna, še manj kakor sicer .. . Delala je krogljice iz sredice kruha in mehanično razpo-stavljala enakomerno zrezane kose mesa po krožniku. Spomini so jo bali in boli zasle-dovali. Skušala si je poklicati v spomin Soupize, katerega ime je mati otela pozabljenosti. In res. počasi so vstajale podobe pred njo ... Velika kamenita Dlanjava. visoka drevesa ob obeh straneh neke ceste. Park z divjačino, pritlikavo drevje z grmi-čevjem, ki je mestoma raslo čez pot, naenkrat pa prenehalo in odprlo pogled v dolinico poraščeno s travniki, dolgimi vrstami topolov, za tem živim zastorom pa na ogromno beio hišo: Soupize. Dobro se ga je zdaj spominjala. Igrala se je na teh trav-nikih med polji rododendra in modrih encijanov. valjala se je po travi z Diano, Iepo lovsKo psico, z gJb-kim hrbtom in rujavim, beJolisastiiu te lesom ... Stran 2. „SLOV&NSK! NAKOL>% one 6. junija 1916. 129. §tCv. Volaškl Doloža] Italije. Italijatiski listi še vedno nišo po-VedaJi, da. sta vzeta Arsiero in Asia-go. Neko uradno poroČilo trdi ćelo, da so bili avstrijski šunki odbitL »Corriere della sera« meni v nekem članku, da je vrhovno poveljstvo jnorda iz strategičnih vzrokov preložilo glavno obrambno pozicijo za Arsiero in Asiago. — V »Zuricher Post« se izvaja s posebne vojaške strani, da morajo Italijani sedaj vse svoje moči, kar jih imajo na razpola-go, vporabiti v to, da odbijejo sunek z boka, ki njihove zveze učinkovito ogroža. Dabi se ta sunek pari-ralzofenzivoobSoči.tobi bilo prene varen manever. Iz tega sledi, da najbrže ni pričako-vati velikih italijanskih napadov v doglednem času. Salandra se vrnil iz glavnega stana v Rim. Lugano, 4. junija. (Kor. urad.) Salandra se je vrnil iz glavnega stana v Rim. V glavnem stanu se je po-svetoval s kraljem in s Cadorno. Ko je prišel v Rimt je sklical ministrski svet, da mu bo poročal o svojih oseb-nih vtisih. Listi so poročali, da je Salandra prepričan o važnosti voja-škega položaja na južnem Tirol-skem, a tuđi o tem, da se trajno bolj-5a. Popolnoma zaupa italijanski obrambi, posebno ker je duh čet prav cfober, ker je streljiva dovolj, ker je urejeno preskrbovanje čet, ker je prizadeto civilno prebivalstvo mirno in ker so pripravili ćelo i talijansko protiofenzivo. V tem zmislu se bodo glasile v zbornici tuđi neka-tere ministrske izjave o položaju na bojisču. Ruska pomoč ItafflL Haag, 5. junija. Iz Londona po- roČajo: Na nujno prigovarjanje Italije so se vršili zadnje đni pogovori med armadnimi vodstvi zavefcni-kov glede primernih ukrepov, da bi se ustavilo avstrijsko prodiranje v severni Italiji Sklep je bil ta, da morajo Rusi začeti ofenzivo na besa-rabski fronti. Oficir}! francoskega generalnega štaba so prišli z niskim poslanikom v italijanski glavni stan, da si tam ustvarijo lastno sodbo o vojaškem položaju. Po poročilu ru-skega generalnega štaba pa se skle-pi skupnega vojnega sveta ne mo-rejo izvršiti zadosti hitro, ker so ruske rezerve na drugih mestih, kjer se jih ne more odvzeti. Iz poročil francoskih oficirjev pa Je razvidno, da se v Italiji resno boje avstrijske-ga prodiranja. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Železnice v gorenji Italiji po-, spravljajo svoj materija! v zalogah in voznih parkih. — V Benetkah so izpraznili arzenal in lazarete, ka-kor poročaio Švicarski listi. — Po-slanec B i s s o 1 a 11 i cementira vest, da vstopi on v mfnistrstvo kot minister za preskrbovanje živih — V Rimu vzbuja pozornost nov Skandal pri voiaških dobavah, posebno radi tega, ker je zapleten v skandal eden glavnih vojnih huj-skačev Norsa, bivši dopisnik »Seco-lac in zastopnik vojnomdustrijske akcijske družbe. — Kardinal Ferrari se je hotel v Taliedo peljati v zrakoplovu. Letalec se je za poskuš-njo spustu v zrak, motor se je po-kvaril, letalec je pade! In kardinal mu je mogel dati Ie še odvezo. Zapadno bojišče. KEMŠICE ČETE SO ODBILE VSE LJUTE FRANCOSKE PROTI- NAPADE. Berolin, 5. junija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Velik! glavni stan: Zapadno bojlšče. Angleži so včerai iznova napad-li svoje izgubljene pozicije jugo-vzhodno od Varesa, napad pa se je v artiljerijskem ognja ponesrečii. tnako se fe ponesrečii po pripravi s plinom izvršeni slabotni franeoski napad pri Prunayu v Champagni. Na zspadnem bregu Msse se je naša artiljerija z dobrim nsnehem borila proti franeoski infanterijz, ki je sku-šria prod~ei zapadao ocl cesfe Hau-court - Aisnes proti našim jarkom. Na ftesnem tregu ?.i traja'i Hr.ti boj! med sozdom CsiHeite in Damlou-pcm z rezmari'šano silo. Sovražnik Je po?fns!l fztrgati mm zadnje dn! posrečene uspefce s tem, da je zasta-v?! wz^z MarK^rje. Nsjbofj s? fc tručfl msvrotrik v v^ozđir Capitre, H3 Tirbtu Jrvmliii ;vj?ozap<*dr*o cd vaši V?.ux ir v nt>Vr?s?ns rr^OTzhodno od tani. V?e fraacoskc protfnapade smo popcinoma zavrnuli z najie^iifii Nenršk? izvidr! odde!kl so vđrtt oh Ys-2ri feverno od Arrasa, vzhod-na od Alberta in vri A'tk'rcliu v so-vrazne poz!c;ia. Vfe!i so 30 Franco-zov. 8 Be«7l;ce^* 1». >5 Ans^ežev no-ra^ienit!, VpIeriH s*> eno metalo m\v. V zračnem boju smo nad hrb-tom Marre, nsd Cumlc-^som !n pred Souiviilem zbfp po eno franeosko le-(r,fo. Vrhovno armadno vodstvo. 2RACN1 BOJI V MESECU MAJU. Berolin, 5. maja. (Kor. urad.) tVolffov urad poroća: Veliki plavni stan: Coji naš!*! letalcev meseca maja So bili uspešni. Sovražne izgube: V zračnem boj?i 36 letal, ?estrc!jenih s ta! 9, neprostovcJino pristala za na-io crto 2, skupaj 47 leta!. Naše iz-gabe: V zračnem brju 11 letal, vrnilo se ci 5. skupaj 16 letal. Vrhovno armadno vodstvo. • • • FRAIVCOSKO URADNO POROClLO. 4. junijapopoldnc. Na đes-nem bregu Mase so Nemci včeraj proti večeru večkrat poskusili obko-liti fort Vaux z jugozapada. Proti 8. se jim Je posrećilo ustaliti se pri moč-nem napadu v francoskih jarkih med Damloupom in fortom, takojšen pn> tinapad pa jih je takoj zopet popol-noma vrgrel nazaj. Drug nemški napad na isto točko se je ponesrečii v ognju naše artiljerije v pokrajini zapadno od pristave Thiaumont so se po noči nadaljevali boji z granataml Na levem bregu Mase in na ostali fronti zmemo delovanje obojestranr skih artilierii. 4. junija zveče r. V Argonih smo zavrnili sovraino podvzetje proti neki naši mali poziciji pri Courtes Chaussees. Na levem bregu Mase je obojestransko artiljerijsko delovanje čez dan naraslo v okolici visine 304. S svojim zapornim ognjem smo pre-prečili napad, o čegar pripravah v nemških jarkih smo izvedeli. Na des-nem bregu Mase je sovražnik nadalje obstreljeval naše pozicije v okolici Yauxa in Damloupa s posebno silo proti tortu Vaux. Nemski napad, na-perjen proti 3. popoldne proti poboČ-ju in gozduprlFuminu severozapadno od forta. smo s svojimi strojnimi pu-škami zadržali. Ogenj naše težke artiljerije je moćno poškodoval 3 nem-ške baterije v gozdu Courieres. Naši topovi so ofcstreljevali sovražna zbi-ranja v gozdu Caillette ter jih razpr-šili. Proti poldnevu je metala neka skupina sovražnih letalcev več bomb na Tou!. ubila 6 oseb ter kakih 10 oseb ranila. Stvarna škoda ie neznatna. Vojaško poslopje ni bilo nobeno zadeto. Zasledovalna flotilia se je takoj dvijarnila iz Toula ter je silno za-sledovala nemške letalce. Ene?a smo zbili v naših crtah Dri Sanzeju (12 km severno od Toula), dva druga sta se morala, zadeta od strojnih pušk, spustiti nenadoma v nemške crte. Be!giisko tiradno poročifo. 4. j u n i j a. Živahno obojestransko artiljerijsko delovanje se je razvilo v okolici Dixmuidna. Navadno obstrelievanje na raznih drugih toč-kah belgijske fronte. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 3. j u n i j a. Zelo silen boj je tra-jal jugovzhodno od Ypresa med Hoogom in Ypresom in železnico v Menin brez presledka. Nemci so po svojem prvotnem uspehu od včeraj zvečer po noči naoadali. Posrećilo se jim je suniti v globini 700 jardov v smeri na Zillebeke. Kanadci, ki imajo ta odsek zaseden, so izvršili ob 7. zjutrai protinapad, pri čemer se iim je posreč:lo pregnati sovražnika po-lagoma iz velikega dela od njejra za-vzetega ozemlja. V protinapadu. kj je ostal po silnem trajnem obstrelje-vanju brezuspešen, so se izkazali Kanadci silno hrabre. Sovražnikove izgube so zelo resne. mnogo mrtvih Nemcev je ostalo na bojišču. Generala Mereerja in NVilliamsa. 3. kanadske divizije, ki sta med obstrelje-vanjem strelskili iarkov inspicirala fronto, pogrešamo. Vrhunec b:tke pri Verdunu. »Agence Havas« opozarja na silne napore v preteklem tednu. ki jih ni več mogoče prekositi. Oči-vidno je, da je vrhunec bitke pri Verdunu dosežen: Nemci so spravili delovanje svoje artiljerije na najviSo dosežno stopnjo. Utrdbo Darnlou-p, ki so |o Nemci 3. t. m. popoldne za-vzeli, je dal general Castelnau začetkom maja postaviti. Takrat so trdili franeoskf kritiki strokovanjaki, da je ta utrdba nepremagljiva. Sedaj ft _ m& qpa ndbu • ' Po oeUkl pomorski bitki. PODROBNO NEMSKO POROClLO O VELIKI POMORSKI BITKL BoroHn, 4. junija, (Kor. urad.) W olffov urad poroča: Z merodajne strani se nam dodatno k dosedanjim poročilom o morski bitki proti an-gleškemu brodovju pred Skagerra^ kom Še poroča: Nemške morske sile so predvčerajšnjem prodrle, da pri-silijo v bitko dele angleSkega bojne-^a brodovja, o katerih se ]e poroča-lo, da so se večkrat pojavili ob norveški južni obali. Sovražnika smo zagledali prvič 31. maja ob 4. uri 30 minut približno 70 morskih milj od Skagerraka; bile so to ^tiri male križarke razreda »Calliope«. Na5e križarke so pričele takoj zasledovati so\Tažnika, ki je pobegnil z največjo brzino proti severu. Naše križarke so zagledale ob 5. uri 20 minut v zapadni smeri dve sovražni koloni: šest sovražnih bojnih In veliko šte-vilo manjših križark. Sovražnik se je razvrščal proti jugu. Naše križarke so se mu približale na približno 13 km in so pričele tuđi z juga in z jugovzhoda zelo učinku'oče stre-Ijati na sovTažnika. Med bojem sta bili uničeni dve angleški bojni kri-žarki in eden rušilec. Po boju. ki je trajal pol ure, smo zagledali severno sovražnika nadaljnje težke sovraž-ne bojne sile; bilo je, kakor se je to pozneje dognalo, pet ladij razreda »King Elisabet«. Kmalu nato Je po-segla v bitko glavna nemška moč. Sovražnik se je obrnil proti severu. Pet angleških bojnih ladij razreda »King Elisabet« se je pridružilo an-gleškim bojn!m križarkam. Sovražnik se je poizkušal z najhitrejšo vožnjo odtegniti našemu skrajno dobro učinkujočemu ognju in zapluti proti vzhodni smeri okolu čela našega brodovja. Naše brodovje je sledilo z najbrzeišo vožnjo premikanju sovražnika. V tein delu boja smo uni-čili eno križarko razreda »Ahil-lesShannon«. najbrže tuđi eno ali dve mali snvražnf križarki in vsaj 10 so-vračnih ru?5ilcev: na^a ladja na čelu našecra bomega brodovia je sama un!či!a 5est rnšilcev. Med njimi sta se nahafsif o^e vetikt novf ^odilni ladji n^?lfc >Turbn1ent* \n »Tipne-ra1«r. Brodovje stareffih nncrlešk'h boinib iR^ij. ki je nrihiteTo z !upra. je do^lo 5e!e !. JunTia 7iutraj po kon-r?ni nitkt fn ?e odnlu!^. ne da bi Jo bfta videla večina našega bojnega brodovja. ANG!.F?KO URADNO POROČTLO. London, 2. junija. (Kor. urad.) Admirn!itefa sporr^a: Vsepra skupaj smo izgubili 8 rušileev. Neka so-vrnžna boina ladja tfnn ^Kaiser« je rlete?a pr^ napadu angleškili rušileev v zrak. Domneva se. da ie bi! tuđi še en dr^ainought tfrs-i ^Kaiser« no-toTJ^ien. Od teh nemških bojnih kri-^nrk. od katerih Je b!b pna nafbrže »Derfflm^n?i za nad^ini? bnj fn se ufita-vila. Še ena tretla križarka ie bila, kakor se ie ormzito. resrto roSVodo-vana. r!nn nemška lahka križarka in ft nemških mšilcev je bHo notoplfe-n:h. Naimrnj dve nadaJnii nem§ki lahki kri^arki sta bili. kakor smo orja-zovali. •np^nc^obn^ za boi. Na treh đrucih nemskTh boin''h tediah smo r.DCtovano vf^?]?. ria so nite zadete. Končno je bi! neki nemski oodmor-ski Čoln poražen is potopljen. Pripomba NVolffovega orada: Uradno poročilo ncmJkega admiril-skega Štaba kaže, da so trditve an-gleške admlralitete laž. še eno angleško poročilo o Htkl v Skagerraku. London, 5. junija. (Kor. urad.) Admiraliteta priobčuje to-le izjavo o bitki v Severnem morju: Ko se je glavna sila ansleškega brodovja spo-prijela z nemškim brodovjem, je za-dostoval prav kratek boj, da je to, ki >e že močno trpelo, prisililo iskati zavetja. To se je posrećilo, ker je moglo priti angleško brodovje vsled nerazglednega vremena in megle s sovražnikom Ie zdaj pa zdaj kratek čas v stik in ni bil mogoč trajen boj. Zasledovanje se je nadaljevalo tako dolgo, da je bilo popolnoma tema, angleški rušilci pa tuđi ponoći T.iso mogli izvršiti uspešnega napada. Ko je Jellicoe pognal sovražnika v pristanišče, se je vrnil ter se vozil po poglavitnem boj:šču, da poiŠče havarirane ladie. V četrtek opoldne, ko je bilo jasno, da ni bilo ničesar več storiti, se fe brodovje vrnilo v svoje izhodišče, oddaljeno 400 milj, dopolnilo kurivo ter je bilo v nede-ljo zvečer pripravljeno odpluti. An-gleške izdube so bile v polnem obse-gu objavljene. Zdi se, da imamo po-polen vzrok domenevati, da so Nemci izdubili 2 bojni ladji, 2 dread-noughta, boine križarke največjega tfpa, 2 novi lahki križarki, namreč Wiesbaden* in »Elbing«, 1 lahko križarko tfna »Rostock« in lahko križarko »FrauenJob« ter najtnanj 2 ru-šilca in en podmorski 5oln. Angleška bilanca o pomorski bitki. Churchill je na podlagi poročil adrrriralitete sestavil tole bilanco o pomorski bitki: 1. Premoć angleškega brodovja leži v naddreadnoughtih, ki zadostu-jejo za vzdržanie gospodstva na morju. Od teh enot je izgubila An-glija Ie »Queen Manr«- Zdi se, da so IŠemci nedvomno izgubili najmanj eno podobno ladjo. Če je to »LG-tzow« ali »Derfflinger«, je to za nje večja izguba. 2. Na ladjah druge vrste so izgubili Angleži »Indefatigable« in »Tnvicible«. Temu bi se dala primer-jati izguba dreadnoughta tipa y\Vestfaleiu. Oklopne križarke >B!ack Prince«, »Defence« in >War-rior« so ladje tretje \TSte, kakršnih imajo Angleži mnogo več kakor Nemci. Zato so Nemci izgubili dve popolnoma novi kri žarki, namreč AViesbaden« in »Elbing«. Izgube rušileev so, kakor je videti, približno enake. Ker smo močnejši, smo dobili. 3. Razmerje naše prsmoči se v nobenem pogledu ni izpremenilo. Pošiljanje čet na kontinent se lahko nemoteno nadaljuje ćelo bolj varno, ker je nemško brodovje omajano. 4. Nerazgledno vreme, noc in umikanje sovražnika je prepreČilo končno odločitev. Dasiravno ni bilo mogoče prisiliti glavnega nemškega brodovja, da bi bilo sprejelo boj, daje vendar uspeh dragocena pojasnila. Borile so se ladje vseh tipov in vemo, da nas ne čakajo nikakoršna presenetenja. Merimo tuđi lahko silo sovražnika in je izginila tuđi zadnja negotovost o lastni premoći. Ladje hitre divizije tipa »Oueen Elizabeth« so se dobro izkazale. Mornarji so se izborno držali. Angleški listi, ki nišo Churchillo-vega mnenia, da je dokaz premoći poraz, iz-ražajo svojo bojazen zlasti pred »zeppelini«. Tako »Times«, kakor »Daily Mail« grajata, da manjka angleskemu brodovju zrakoplovov. Seveda skušajo tuđi ti listi prepričati javnost, da so Nemci pobegnili pred mnogo manjšim angleškim brodovjem. »Dailv Mail« izreka tuđi bojazen, da se je izkazalo, da imajo nemške ladje tipa »Hindenburg« topove kalibra 42'5 cm, kar bi bilo za Angleže neljubo presenetenje. Tuđi delovanje podmorskih čolnov^ dela Angležem velike skrbi. Končno pa pravi »Dailv Mail«, da je izid bitke omajal zaupanie v vodstvo brodovja ter zahteval, da se lord Fisher vrne v admiraliteto. Tuđi »Daily Chro-nicle« kritizira brodovno poveljništ-vo, pravi pa. da so baje Nemci zbe-žali, predno je despelo angleško bojno brodovje, ter se zadovoljilo z doseženim uspehom. Vedno pa na-glašajo angleški listi baje kot dokaz, da je bilo nemško brodovje poraženo, dejstvo, da se je vrnilo v svoja pristanišča. Angleški kralj o pomorski bitki. V svojem odgovoru na čestitke admirala Jellicoe k rojstvnemu dnevu pravi krali Juri: »Oloboko sem ganjen od sporo-čila, poslanega mi v imenu bojnega brodovja, ki mi je došlo dan po bitki. Ta boj je zopet dokazal sijajno hrabrost častnikov in moštva pod Va-^im poveijništvom* Obžaljujem izgu-bo hrabrih mož, katerih mnogi so bi-li moji osebni prijatelji, in ki so padlr za domovino. Se bolj pa obžaljujern« da je bilo nemškemu brodovju kljub njegovim težkim izgubam mogoče odtegniti se vsled meglenega vremena posledicam spopada, katerega je po svojem trajnem zatrdilu želclo, za kateri pa, ko je prišla prilika, ni imelo veselja. Dasiravno nam ni bilo mogoče, vsled umikanja sovrafnika takoj ko se je pričel splošni boj, fz-vojevati odločilne zmage, so vendar utrdili in upravičili dogodki zadnje srede moje zaupanie v vrline in delovanje Vašemu poveljništvu podre-jenih brodovij.« Vtisk v Londonu. Nepopisno je razburjenje, ki je nastalo vsled poročil o pomorski bitki. 2e v petek popoiudne Je bflo raz-burjenje tako veliko, da so morale politične stranke sklicati shode. Opozicija zahteva sklicanje parlamenta ter bo Churchill interpeliral zaradi pomorske bitke. Javnost je izvedela sele v soboto zjutraj, kaj se je zgodilo. Poslopje admiralitete oblega velika množica. Ljudstvo skušajo pomiriti s tem, da zatrjujejo, da se bodo izvršile velike izpretnembe v ad-miraliteti. »Warrfor«. London, 5. junija. (Kor. urad.) Reuter poroča: Preostali z *Warrio-ra«, ki so bili izkrcani v Devonspor- I tu, pripovedujejo, da je prižla ladja v I boj malo pred 6. uro. »Warriorr« in I »Depence« sta zaSli med dve Crti nemških bojnih ladij. Defence Je zle-tela v zrak, Warriora so krogle pre-drle. Sovražnik je vporabljal plinove bombe. Po 10 minutah so odpltile nemške ladje dalje, zasledovale so jih ladje angleške bojne flote. Warri-or je dobival vodo, tako da je bilo moštvo postavljeno k sesaljkam, dokler ni končno prispela pomoŽna ladja. Ranjence so prenesli na to ladjo, Warriorja so vlekli 48 ur, potem se je uvidelo, da je ladja izgubljena. Vrv je bila odrezana, Warrior se Je poto-pil. Jeden izmed rešenlh v Plymou-thu je izjavit, da je ime! Warrior vz-držati ogromen ogenj 5 nemSrih la- I dfj dreadnougtnfh razredov m 20 ru- I šilcev. I Posfedlca Htke v Skagerraku. 1 Iz Rotterđama poro^ajo, da Je I šel admiral Beattv, vodja angleške-ga napadalnega brodovja v Severnem morju iz zdravstvenih ozirov na dopust. »Zeppeftn« v potnorskl bltkt. »Dailv Mail« poroča fe Kolanja, da se je »L 24.« s petimi đrughni »Zeppelini« in raznimi nemSkimi hi-droplani udeležil pomorske bitke. »Zeppelin« *L 24.« je bil većkrat za-det in Je izgubil mnogo plina. Kljub temu je mogel doseči ot>al Slezvika. PotopTJenl parnlicl. Od nemških podmorskih čolnoV so bili potopljeni: Italijanski parnfle »Marterso« (3607 ton) dne 27. maja, angleški parniki »Borom Tweed-mouth«. »Julia Park« in Soutgarth«, >Elmgrerowe« (3018 ton) in >polcon-da«, »Dewslatid« (1993 ton) in »Sal-monpooi (4900 ton). Oopdki na Balkanu. NAŠE URADNO POROČILO. Duna], 5. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugozapadno bolišče. Mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Obsedno stanje v Solunu. Reuter poroča 4. junija iz Soluna: Zavezniki so zasedli v soboto brzojavne urade m glavni carinski urad ter ukrenili y okolici vse potrebno, da preprecijo možnost odpo-ra. Zapovednika policije in orožni-štva sta bila suspendirana in proglašeno je bilo obsedno stanje. Grožnje ententinega časopisia. Franeosko časopisje objavlja agresivne članke proti Grški in »Ma-tin« očita Skuludisu, da ni izpolnil svojih ententi v nadomestilo za prelom pogodbe s Srbijo danih obljub. Vsled takega postopanja, da je ententa eo ipso oproščena svojih obveznosti napram Grški. Italijanski listi poročajo iz Aten: General Sarrainl je radi postopanja Grške v zadevi utrdbe Rupel silno ozlovoljen. Franeoski poslanik je Skuludisu in kralju zagrozil, da bo Sarrail izvršil nadaljne voja-i Sjce ukrepc na grSkjh tičtu Enpr 129. Mar. .SLOVENSKI NAROD", dat 6. |«rifr ttie. Stran 3. cotA so fegnali iz Sohma načetafe* grške poHcfie Midriotisa. Grška protestira proti proklamiranju obseđnega stanja v Solunu. »Secolc* poroča: Grška vlada bo viožila protest proti postopanju generala Sarraila. ki Je proklamiral v Solunu ter v zasedenem makedon-skem ozemlju obsedno stanje in ki se k polastil vseh javnih naprav vštevši železirice, sodišče, državno pravnistvo, plinarno. elektrarno in vodovod. »Agence Havas« poroča iz Soluna: Akoravno je general Sarrail do-\ olil, da se srne god kralja Konstan-:ina javno proslavljati, so grške oblasti vse slavnosti odpovedale. Prebi-valstvo je mimo. Poslanik! centralnih držav pri Sku-iudisu in kralju Konstantan. Iz Aten poročajo: Poslaniki cen-ralnih držav so posetili Skuludisa, da se posvetujejo o položaju. Pri tem -osvetovanju se je grška vlada prepričala, da se ji ni bati kršenja su-vemosti in integritete grškega ozenv ia s strani centralnih držav. Po konferenci v Skuludisom so bili poslaniki pri kralju Konstantinu v av-dijenci, ki je potekla prav prijateljsko. Kralj je izjavil, da ga izjave za-stopnikov centralnih držav popolno-rna zadovoljujejo in da ga nemško-bolgarska akcija od vsega začetka ni ^avdajala z nikakim ne3aupanjem. Grki In Bolgari. »Nea Imera« javlja: Grško vrhovno armadno vodstvo je zaukaza-!o obmejnim grškim četarn, da se naj najskrbnejse izogibajo vsakemu sporu z nemskimi in bolgarskimi odđel-ki. Ako bi hoteli nemško - bolgarski poveljniki. da se naj grške čete nmaknejo iz enega ali dnigega zase-denega kraja, naj grški komandanti :o storijo s prijateljsko izjavo, da smatrajo okupacijo grških krajev Ie za provizorično. itsmfRl držaonl kanclei o ooin! In mira. Berofln, 5. junija. (Kor. urad.) Pri tretjera čitanju državnega proračuna je povzel besedo državni kan-cler Bethmann - Hollweg, ki je med drugimi rekel: Državni zbor je prav-kar z veliko većino dovolil davkef ki j!h rabi država., da bi tuđi med vojno ime^a. urejeno finančno gospodarstvo. Državni zbor si je s tem za-služil zahvalo celega naroda in je po-kaza! našim sovražnikom, da smo odločeni, vzdržati na vseh poljih. V imenu zveznih vlad moram to zahvalo javno izraziti. Tem zahvalnim besedam nal dodam nekaj splošnih opomb. Pred pol letom, dne 9. decembra, sem tukaj prvič na podlagi našega vojaškega položaja govorfl o naši pripravljenosti za mir. Mogel sem to storki z zatiranjem, da se bo /ojni položaj se dalje zboljševa!. Razvoj }e to zaupanje potrlil, naređeno je Bilo še dalnje napredovanje. \Ta vseh frontah smo še močnejši, kakor prej. Če sem, imejoc pred oč-mi ta razvoj, mogel takrat izreci, da smo pripravljeni za mir, mi ni tega obžalovati, če tuđi naša ponudba pri sovražnilo! ni imela uspeha. Pozneje sem nekemu ameriškemu časnikar-m rekel. da morajo posredovanja za mir Ie tedaj doseči svoj cilj, če jih vodijo državniki voiskujoč-h se držav na pođlagi pravega vofnega po-Tožaja, kakor ga kaže zemlievid o vojni. To se je od dpugc strani za-vrnilo. Nečelo priznati zemlievtda o vcjm.Upajo, da ga zboljšafo.iMeđ tem ~e je zopet pretnernl na našo korist. Zabetežlli smo vanjo predajo angle-ške armade pri Kut - el - Amari, po--aze m krvave izgube Francozov, Verđun, ponesrečenje rH>ke ofenzive v marcu, mogočno prodiranje retših zavezni!kov proti Italiji, utrditev linije pri Sotam in zadnje dni smo z veselim in hvaležnim srcem doživeli nomorsko bitko pri Juflanchi. Tako ;e zemtteviđ o vojni zopet drugačen. Sovražnikf hočeio pred tem še vedno zapirati oči. Vsled tega se moramo !n se bomo in se h^čemo $e dalje bo-evati do končne zmage. Storili smo svoje, da pripravimo m'r. ?r>vra*rnki so nas porogljivo fn s po<;rneh->m odbili Zato bi bilo vsako gvn-orienje o miru z naše strani za zdaj nično m škodlfrvo. Državni kancler je končal: Naši sovražniKi hočejo 5krajno. Mi se ne bojimo ne smrti, ne vraga, tuđi ne vraga lakoće, ki ga nam hočejo poslati v đeželo. Možje, ki se bore zu-naj okrog Verduna. ki se bore pod ftindenburgom, naši ponosni mor-narji, ki so pokazali Angliji; da pod-gane grizejo, so iz rodu, ki vc pre-nasati tud i'pomanjkanje. To pomanjkanje je tu. Mirno in o*rfto to pavem tucH taozemstvu. Mi pa je prenašamo in tuđ! v tem bofn napredujemo. (Klici: Bravo!) UamiHcoo nebo Eam obeta ć£m»i&&r- m » skibše. boljše bo, kakor v pretcklem težkem letu m kakor Je »edaj. (Živahno pritrjevanje .)Ta račun naših sovražnikov z gospodarskim! težko-čami jih bo varal. Drug eksempel z velikimi številkami je naša mlada mornarica 1. junija oštro popravila. Tuđi zaradi te zmage ne bomo go-stobesedni. Dobro vemo, Anglija s tem še ni premagana, pač pa nam je to znamenje za prihodntost, v kateri si bo Nemčija tuđi na morju izvoje-vala popolno enakopravnost in s tem tuđi za manjŠe narode trajno svobodo sedaj od angleške samovlade zaprtih morskih potov. To je svitta in obetajoča luč. ki sveti od 1. junija sem v bodočnost. Seja je bila nato zaključena. Vtisk govora državnega kanderja je bil velikan «ki; viharji navdnšenja v dvorani in na tribunah. Poslanci so se dvignili s sedežev ter pozdravljali državnega kanclerja, ki je opetovano vstal in se zahvaljeval. Finria! nadvnivoda Friderik. Med grmenjem topov, kakor pristoja maršalu velike armade, med bitkami, torej takorekoč oko v oko s svojo svetovnozgodovinsko nalogo, je 4. junija 1916. obhajal nadvojvoda Friderik svoj šestdeseti roistni dan. Tuđi v mirnih časih bi ne bilo av-strijsko - ogrsko prebivalstvo tega dne prezrlo. 2e dosti pred svetovno vojno je bil nadvojvoda Friderik ozarjen s pristno populamostjo, kakor si jo more pridobiti Ie izredno na-darjena osebnost. Zdaj pa se v svitu svetovnega požara vidi življenjska naloga nadvojvode Friderika in zato ie njegov rojstni dan splošnega po-mena. Nadvojvoda Friderik je pre-stopil v sedmo desetletje svojega življenja, a je v višjem smislu mlaci. V strogi vojaški službi telesno utrjen je ostal mlad po duhu in po močeh. tuđi vsled vse ožje zveze z državno celoto, s pomlajeno armado in s pri-hodnjostjo države, čije vojaska sila je poverjena njegovemu vodstvu. Krepi in podžiga ga ponosna zavest; nadvojvoda ve, da je monarhija klju-bovala ćeli množini sovražnikov, da je v čedalje mogoenejšem poletu iz prvega stadija obrambe mogla pre-stopiti k najsmelejšim napadalnim operaoijam tako. da se lahko danes govori o zmagoviti vojni avstro-ogr-ske na vseh frontah. S temi svetov-nozgodovlnskiml uspehi stare države bo nadvojvodovo ime za vedno združeno. Kot vnuk zmagovalca pri As-pernu, nadvojvode Karla, kot netjak zmagovalca pri Kustoci, nadvojvode Albrehta, je že po krvi zvezan s si-jajnimi tradicijami naše domovine. Vojskovodsko dedščino opravlja tako mirno in velečastno, s tako krepkim značajem in srčno dobroto, da ob tej uri ni mogoče odločiti. kdo se ga ]e boU oklenil: ali vojak, katerega vodi, ali meščan, ki mu zaupa svojega sina. Nadvojvoda Friderik. vojvoda tešinki, je v Velikih Selovicah zagle-dal luč sveta, dne 4. junija 1856. Njegov oče je bil general kavalerije nadvojvoda Karol Ferdinand; njegova mati, prekrasna, plemenita gospa nadvoivodinja Elizabeta je bila hči oalatina nadvojvode Josipa. Vojak po krvi. po želji in po nagnenju se je princ posvetil službi pri pešakih in je ostal vse svoje vojaško življenje temu orožju zvest. Dne 14. maja 1871. fe postal Friderik poročnik pri tirolskih cesarskih Iovcih in do svojega micnovanja za zapovednika 5. kora in poveljujočega generala v Požunu se je v resni, strogi in vestnl službi pomikal od čina do čina. V Požunu so g.a obožavali. Lahko se reče, da je S. kor izgubil prijatelja in očeta, ko je Ml nadvojvoda Friderik leta 1905. imenovan za generalnega nadzornika. Od i. 3907. višji zapovednik domobranstva in ppzneje obenem armadni nadzornik je nadvojvoda Friderik dalekovidno izpolnil dedščino nadvojvode Rajnerja: pod njegovim vodstvom je hilo c. kr. domo-branstvo reorganizirano, utrjeno in uspešno asimilirano stalni armadi. Po strahotnem dejanju v Sarajevu je Nj. Veličanstvo v Juliju 1914 postavilo nadvojvodo Friderika, od-pustiviši ga z besedami hvaležne milosti in priznanja od višjega zapoved-ništva domobranstva, na dispozicijo najvišjemu vrhovnenHJ poveljstvu; potem, začetkom svetovnovojnih za-pletljajev, je naglo padla luč največje zgodovinske nn'sije na popularno nadvojvodovo osebo. Stopil je na čelo naših mobiliziranih sil, pozdravljen od soglasne Ijubezni njegovih voja-kov. oprt z zaupanjem vseh držav-Ijanov. m ko mu Je bilo v decembra istega leta podeljeno več kakor dvaf-set let ne zasedeno dostojanstvo feld-maršala, ko Je tuđi zunanfc »topH na tnesto svojega neumrljivega strica, mu Je kile radosti ćele monarhije te-rekel zafnralo M dalekovidni, ođlofc-jti in «iob^cwrčBi naCfc ta. katpri ifr_ polnjuje velikanske zahteve najviije- I ga vodstva. I Tam, kjer Je sedež armadnega I višjega poveljstva, deluje neutrudno od najranejšega jutra do večera. Z bistrim pogledom za vse, kar je važno in pristno, zna nadvojvoda Friderik pravega moža postaviti na pravo mesto. In Če si je kdo pridobil nadvojvodovo zaupanje, potem ni nika-kih nesporazumljenj in nikakih na-sprotij; soglasno dela generaiisim v krogu svojih sotrudnikov na slave-polni usodi armad. Vedno novič ga vodijo interesi in Ijubezen daleč ven v najsprednejše vrste; tam ima za vsakega oficirja vesel pozdrav, za vsakega vojaka presrčno besedo. Vsi vedo, da skrbi za njih telesni in duš-ni blagor, kakor oče, da ie skrb za hrano, obleko, dobro podstrežbo mo-Štva, prava srčna zadeva maršalova. Molčeč, dokler zore nacrti, zaupen in poln trdne vere, kakor uresnrčuje-jo topovi strategične ideje, najde nadvojvoda po dobrem iziđu vedno trajni, plemeniti izraz za občno čustvo-vanje; iz marsikaterega njegovih ar-madnih povelj se zdi, da se sliši v temnih, kakor v zlatih urah vojne biti srce ćele monarhije. Avstrijsko - ogrski državljani, posebno Dunajčanje, ne poznajo nadvojvode samo kot vojaka. Poznajo in Ijubijo ga kot rodbinskega očeta, na-vdušenega lovca in radodarnega mecena. Vedno delavni, jovialni, veseli princ ima pa kraj vseh drugih nag-nenj eno strast v srcu: Ijubezen do svojega vladarja in navdušenje za vojaški stan. Prebivalstvo monarhije je s pre^ srčnimi č«stvi obhajalo šestdesetlet-nico nadvojvode Friderika. Predno so valovi svetovne vojne postavili nadvojvodo na mesto najvišje vidno-sti, je bil prebivalcem države ljub in spoŠtovan znanec. Njegovo javno de-lovanje kot vojak, politik, reprezen-tant vladajoče družine, čestilec in po-speševalec umetnosti, znanosti in industrije, njegova tisoČkrat praktično posvedoČena dobrodelnost, njegovo vzorno rodbinsko življenje, njegovo iskreno prijateljstvo z nemškim ce-sarjem. to je naredilo nadvojvodo za enega najpopularneiSih prinčev monarhije, davno predno je postalo njegovo ime simbol njene nesmrtne vojne slavo. V teh dveh letih vojne se je spoštljivim simpatijam za nadvojvodo pridružilo čustvo občudovanja in največje hvaležnosti. Narodi česti-tajo sami sebi, Če se približajo nadvojvodi s čestitkami. Kazne politične vesti. = Jezikovno vprašanie v nem-škem državnem zboru. Nemški državni zbor je razpravljal včeraj o reformi nemškega društvenega zakona. Med drugim je stavil odsek tuđi predlog. da naj se tkzv. jezikovtii paragraf, ki prepoveduie vporabo ne-nemških jezikov v društvih, crta. Državni tajnik dr. Helfferich je izjavil, da združene nemške vlade tega predloga v sedanjem času ne morejo akcentirati. Vse moči Je treba posvetiti vojni rn dosegi konečne zmage. za reforme pa bo čas po vojni. Na-vzlic odklonilnetnu stališču vlade je državni zbor prediog. da se naj jezi-kuvm* paragraf ;rta, sprejel z 265 proti 74 glasovom = Eekratnl izredni izdatkl Nent-či|e. Berolin, 5. junija. (Kor. ur.) V zakonskem nacrtu, ki je bil danes predložen državnemu zboru glede naknadnega ororačuna za leto 1916. se državni kancler pooblaŠča v po-kritje enkratnih izrednfh izdatkov likvidirati vsoto 12 milijard mark potom kredita. - Politične z2hteve gališklh R?#siaov. »Nowa Reforma« piše: 'Davno glasilo galiških Rusinov (IJkraiincev) »Dilo« rarvija program rarodnih zahtev galiških Rusinov ter prihaja do naslednje formule: Fnodušna želta ukrajin?=kega naroda, katero poznajo merodajni činitelji države, je, da bi ukra^nski narod dohii to. česar je večfna narodov naše države že deležna: konstitucl-jonaino podlago svobodnega svojega razvoda, narodnopolitičnpga življenja v vseh svojih deHh. To fn nič drugoga je cilj ukrajinske politike: to pri-čakuje ukrajinski narod, ki preliva svojo kri za obrambo države. Na ta način odgovarja ukrajinski narod na formule otiih noli'tikov v državi, ki hočejo postaviti bođsčnost Ukrajin-cev na podlago pred vojno odobrene volilne reforme za Galicfjo fn ki hočejo. da naj bodo vpralanja ukrajinske kulture zopet odvisna od poga-Jatij z našim! političnvmi nasnrotnlki.« >N. R.* pristavBa: To bi bilo tore) zopet ponavljanje stare politične nfetooe. „U^ai krlt«"l feti iz Himni iffll Odgovor nadvojvode Friderika na čestitko tržaškega namestnika povodom njegove šestdesetletnice. Tržaški namestnik baron Fries-Ske-ne je poslal nadvojvodi Frideriku povodom njegove šestdesetletnice brzojavno čestitko, na katero je nadvojvoda odgovoril brzojavno tako-le: Zahvaljujem se Vaši Ekscelenci najtopleje za Čestitke in blagoslovna voščila povodom moje šestdeestlet-nicet izražene s tako občutnimi in srčnimi besedami. Najnovejši sijajni uspehi naših junaskih čet na jugozapadu mi dajejo trdno upanje, da bo naše težko preizkušeni primorsko prebivalstvo kar najhitreje deležno blagrov častnega miru. Nadvojvoda Friderik, feldmaršal. Dve spominski plošci. Istrska dežema upravna komisija je dala prenesti iz muzeja dve spominski plošci, kateri sta bili postavljeni v muzej že pred časom. Napis plošče iz leta 1816. spominia na združenje Istre z Avstrijo in obisk cesarja Fra-na v onem letu. Druga iz leta 1832. spominja na cesarsko potrjenje mu-nicialnega prava mesta Poreča. Plošci sta bili postavljeni na obeh stra-neh glavnega portala občinskega doma. Med vjetniki v Srbffl so izkaza-ni: Fran Samec, Anton Vrč, Jakob Vitez, Josip Volk, vsi Iz goriškega glavarstva, prvi trije črnovoj. batalj. 29, zadnji Lir. 27. V mskem vjetni§tvu se nahaja-jo: Ivan Tomažič iz Gorice, rojen 1S91., polk 97., v Peroskopmoju, gu-bernija Samara; Leopold Umek iz Komna, polk 97., je v Volsku, guber-nija Saratov; Ferdinand TerČin iz goriškega gfavarstva, polk 97., je v Kursku. Med vjetniki v RusHl so izkaza-ni: Anton Kodermac s Tolminskega, rojen 1892, nešp. 97.. kraj ni naveden: Fran Čelik iz tohn!nskega glavarstva, rojen 1893, j>ešp. 97, nahaja se v Jelezu, grubernija Orel; Štefan Brgoč iz goriške okolice, rojen 1891, 97. pešp., se nahaja v Cembaru. gu-bernija Pensa; Aloizij Brišček s Krasa, 1894, pešp. 97, kraj ni naveden. Treščflo je v gospodarska po-slopja Štirih pcvsestnikov v Krku Ču, ohčina Roč, v Istri. Ubilo je enega vola, štiri krave, dva osla in eno ovco. Fiume fedeflsslna. V mestnem za-stopstvu na Reki je bil sprejet predlog, katerega fe stavil glede na vojne dogodite ob tirolsko - italijanski meji mestni svetovalec Luppis: Mestni zastop naj pooblasti župana, da pošTJe v imenu nafzvestejše Reke (Fiitrne fedelissrma) brzojavno čestitko Njegovi c. in kr. Visokosti nadvojvodi prestolormslednikii in izrazi tuđi ob tej priliki čustva vlso-kega in iskrenega patriotizma, katerega ]e prožet vsak Re-^an Dnevne vesti. — 60ietnica feldmaršala nadvojvode Friderika. Iz vseh delov monarhije in iz zavezniških držav je prejel vrhovni poveljnik naših armad feldmaršal nadvojvoda Friderik k svojemu 60. rojstnemu dnevu ne-broj čestitk. Posebno slovesno pa se je praznovai ta dan v glavnem stanu. Na predvečer so priredili častni-ki nadvojvodi Frideriku bakljado in načemlk gcneralnega štaba general-oberst baron Conrad je zaklical »iskreno ljubljcnemu feldmaršahi« oduševljeni Slava. Včeraj so izrekli deputacije generalitete, zastopniki zavezn:?kih armao, civilnih oblasti, šol itd. fe'dmaišalu svoje čestitke. Ćeli dan ij rotekel v glavnem stanu nad vse slavnostno. — Zahvala feldmaršala nadvojvode Friderika za častitke k rojstnemu dneru. Deželni glavar je spo-ročil Nj. ces. in kr. Vfcokosti feld-maršalu nadvojvodi Frideriku k 60. rojstnemu dnevu čestitke kranjskega deželnega odbora, za kar je sprejel brzojavno zahvalo vrhovnega po-veljnfka naših armad. V svojem odgovoru pravi nadvojvoda Friderik: »Iz celega srca defim zadoščenje de-žele nad zvestim izpolnjeva-njem dolžnosti In sijajni-mi čini hrabrih sinov Kranjske na vseh bojnih poljih, kakor tuđi skalnato trdno prepričanje o definitivni z m a g 1 naše pravične stvari, katero izvojevati bodo vrli Kranjci tuđi v bodoče blsrveno pripomogli.« — Be-sede poklicaaega voditelja na5ih armad o Junaštvu In zvestobi kranjskih polkov morak> navdatl vse kranjsko prebiva!stvo s ponosom. — Povoljno zdravstveno «tan|e ■iluđiniMBifi Zlie In novoro}efiei?a HKfvofvodA. Korespondenčni urađ poroč« 5, t nt: Sopro^a prestolona-stodnlka, gospa nadvojvodmja Žita, L{p i»v^^pw o%dvoivoehe jugozapadne armade, ker upra^ njej rrri v deželi ne moremo nrkdar dovolj hvaležni biti za tot da je tako sijajno odvmila od naših do mov najhujšo nevarnost. Konečno se spominja tovarišev dr. Krlsperja in dr. Suyerja, ki sta se v zactnjem času odpovedala odvetništvu, ki sta pa odJicno izvrševala svoj poklič in si tuđi kot mnogoletna člana odbora in disciplinarnega sveta stekla velikih zaslug za zbornično poslovanje. Pritrdi se predlogu, da obema izreka tuđi ođvetniški zbor trajno zahvalo in priznanje. — Po dnevnem redu se je potem naj prej resilo odbor ovo po-ročilo o zbornlčnem poslovanju in o disciplinarnih agendah v upravnih dobah 1914/15 in 1915/16. Zbornica šteje sedaj 55 odvetnikov in 56 kandidatov. Njeni čfeni so se od izbruha vojne dalje udeJeževali vsostranska vojne pomoči in oskrbe. Volnega po-sojila III. so podpisali 112.000 K. Zbornica se je udeležila po svojem predsedmku vseh sej delegacije od-vetniSkih zbornic na Dunaju in za-vmentaAa. stališče glede vseh važnih ovčarskih naredb, ki so bile na dnev-nem redu. Obsežni poročili sta bili ^Miieei bič* alo visoko svoto blizu dveh milijo* nov kron V Prestraneku na Notraniskem je umrla sopro^a gospoda Krist. Ka-nalca, gospa Karolina Kanale, rojena Dekleva. po kratki bolezni, v 34. letu. Zapušča troje mladoletnih otrok. Spoštovanemu našemu somišljeniku najiskrenejše sožalje ob težkem udarcu krute uso-e. Blagi pokojnici mir iii pokoj! Izvoz iajec 5 Šta»erskega je omejen in se srne izvršiti samo z do-voljenjem okraine politične oblasti. Seznam posetnikov kooa!!$č"a Kranln^ke Toplice izkazuic za čas od 12. do 26. maja 203 nove goste. V Jetošnii sezoni je posettlo kopališče že 1543 oseb. Valdemar Psllander v drami: > Mcž fn njegova senca« v Kfno Tde-afn# — Samo tri dnf. — Danes, v to-rek 6., sredo 7.. čstrtek 8. JunMa se predvaja peti učinkoviti film Va!d.-Psilptider serije: ^Mof In njegova iiirno - zap?/inr> Asiaga pri trgu C a n o v a. Asiago je bil brez ždeznice, z druge strani so bile italijanske pozicije v omerne-nem rečnem kotu severo - vzhodno Arsiera ogrožene. Prodiranje teh čet proti jugu je moralo Italijane prisiliti, da so ztipustilt plaroto. s čemer je bilo mogoče osvojenje doline A s t i c a pri Arsieru in južno-vzhod-no Arsiera, in je bilo mogoče vzett Arsiero. Istotako si je morala skupina proti Asiagu prodirajo-ča zagotoviti najprvo visine severno Asiaga, da more krita doseći svoj cilj. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generainega štaba dne 2. junija: Na italijanskem bojišču so se odigrali včeraj večji dogodki samo na prostoru med A r s i e r o ?n in sred-njo dolino P o s i n e. V ozemlju srednjega gorovja južnn - vzhodno crte Asiago - Arsiero je zbral Ca-deraa znatne bojne sile in postavil na najvišjih tockah močna artiljerijo, ki ima držati pod ognjem sprednje ozemlje v dolgem krogu. — Desno krilo naših čet je zavojevalo hrib Barco in stoji pred Valeanapflin, kjer te!e železnica iz Cogola v Fondi. Skupina v dolini Posine je prekoračila to delino navzlic odporu in erodira proti itaHjanskim pozicijam v zaledju med Colom di Xovo in No-vegnom. Na severnem robu visoke planote Sztte Communi so prodrle naše čete od Madriele na obeh stra-neh ceste v Primolano nekoliko naprej. # Tatfnska ciganska dvojica. An- jrela R-senfeld. 37 let stara Ciganka, in njeni sin Alojzij. 18 let star, sta tu* lemu imetju nevarna cigana. ki sta bila zaradi tatvine že večkrat kaz-novana. V tatinski družb! sta v Kraj-čevi trgovini izmaknila klobuk. Czz nekoliko dni je opazil lastnik mlađega cigana z njegovim klobukom na glavi, katerega mu je odvzel. Angela Rosenfeld je pa v Krapežovi trgovini izmaknila za 190 K cenjeni zlati prstan, katerega je dala od neke druge ženske odnesti v svrho cenltve vredaotti nekema zlaUiju. Imela je V* asoio, kajtj nevodoft Prttti Jt ta I ženska v Krapeževo trrovtno. ki Je i prstan spoznal za svoj in ga ji odvzel. Obdolženka je prišla tuđi v trgovino Marije Ravtar, da bi ji zame-njala njeni denar za novi srebrni de-nar, kar ji je ta storiia. Po odhodu ci-ganke je pa opazila, da ji je ta pri menjavi ukradla 40 K. Njen sin je iz-makni! neznanemu lastniku moško obleko in zlat prstan, vreden 80 K. Vzlic podanim dokazilom sta po ciganski navadi skušala z lažmi dokazati svojo nedolžnost, kar se jima pa ni posreČIlo. Angela Rosenfeld bo se-dela 6 mesecev v težkl ]ečn njen sin pa 3 mesece v strogem sapom. Bazne stusrL * Ogrsiii vojni liferant. Sodišče v Budimpešti je obsodilo veleposest-nika iMaksa Friedmanna na dve leti težke ječe in na 5000 K globe, ker je v februarju in v marcu 1915. dajal za armado pokvarjeno, zdravju nevarno moko. * Tunel Dover - Caiais. Angle-Ški podtajnik za javna dela, kir Lio-nel rZarle, se je izrazil, da se bo po končani vojni pričela građba pređo-ra Dover - Calais pod Kanalom. Francoska vlada je dovolila tako gradbo že leta 1S74. ter so se vršila pogajanja in priprave đo leta 1882. Takrat so se negajanja vsled odpora Anglije razbila. * Nemčija In Osrska. Med Nem-Čijo in med Ogrsko ie glasom »Berh-ner Tageblattu« sklenjen dogovor, o katerem poroča imenovani list slede-če: Kvečjemu v treh tednih se začne na Ogrskem Žetev in od tega časa bo mogla Ogrska poljubno mnogo žita dajati Nemčiji. Za žetev na Ogrskem potrebne delavske sile bodo zago-tovljene tako, da posije NemČija 100.000 ruskih vojnih vjetnikov na Ogrsko, ki bi se po končani žetvi zopet vrnili na Nemško. * Avstro - ogrsk! vojni vjetniki na Ruskem. Dne 10. novembra 1915 so zapustile Dunai grofica Reverte-ra, grofica Forgach in gospa plem. Mihalkavska ter so kct zastopnice Rdečega križa odpotovale na Rusko, da cbiŠčejo avstro - ogrske vojne vjetnike. Grofica Reveretera je pre-vzela nalc^o, da obišče vjetniške tabore vzhodne Sibirije do Vladivcsto-ka. Mudila se je skoro sedem mesecev na Ruskem in se je zdaj vr-nila domov. * Zaplenjena premoženia. Sodni stol v Zagrebu je odredil zaplembo premoženja odvetnika dr. Veljka Georgijevača iz Rume.ki je obdoižen. da je kot poročnik 70. pešpolka po-begnil k so^ražniku, kot vojni vjetnik opravljal uradniško službo v Kraljevu in, ko so avstrij'ske čete zasedle Srbijo, pobegnil v Švico, kjer se zdaj mudi in sicer v Ženevi. Zaplenjeno te tuđi prer.ioženje posestniks Mihajla Putnika iz PetrovčiČa, ki je obdolžen, da je kot avstro - ogrrski državjjan stopi 1 v srbsko armado. * Nenavadna demonstr2ciia. Tuđi na Francoskem je nastala draginja. Kako ?e velika, nismo v stanu preso-diti. Časinis ^Lf Oenore* se peča posebno z vprašanjem o živilih in je na originalen način dokazaK da so obla-stveno določene cene za meso previsoke. UpravniŠtvo tega Časopisa \e namreč kupilo krasnesa 935 kilogra-mov težkega vola, ga dalo zaklati in je dalo meso nekaterim naročr.ikcm. vsakemu no! kilograma — dostaviti na dom. Prodalo je to meso naročni-kom za 8r'- pod določeno ceno in na: pravili so lep dobiček. * Eksplozija v roiuunskl rcuni-c!jskl tovarni. V Cotrozeniju na Ro-munskem se je vnovic zgodila v mu-nicijski tovarni eksplozija- Skoda je velika. Detonacija je bila tako moč-na, da je razbHa vsa stekla na oknih kraljeve palače. Da bi se pri kakih morebitnih novih eksploz-ijah ne zgodile več je nesreće, so izpraznili vse bližnje hfše. Kako je eksplozija nastala, še ni dognano. Govori se, da sta dve neznani osebi vrgli bombe na streho. Trideset poškodovanih oseb so prenesli v bolnico. Službujo-či oficir si je tako pretresel možga-ne, da je zblaznel. * Cigani na Ogrskem. Ogrska vlada je vnovič poskusila Drisiliti ci-gane, da bi imeli stalna bivališca in bi si z delom služili kruh. Z novo naredbo je cimanom prorx>vedala po-tovanje od kraja v kraj. Ciganom se vzamejo konji in vozovi in se iz-ročrjo voiaški upravi: v prihodnje bodo smeli cicani kupovati konje in vozove Ie z oblastnim dov^jenjem. Za voja§kv> služba nesposobni ciga-ni m ženske bodo sfloma primorani na redno delo. Vsak cigan dobi iz-kaznico. na kateri bo označeno njegovo bivališče m brez oblastnegra dovoljenja ne bo srael nihče svojega bivališča zapustiti. * Volak fai redar. ĐosansM vojak Andre Mustić Je vračajoč se do- I mov. do*pel v BađimpeSto In Je tam I • voiaki popivjU po aekih k^aafc Vojaki so v pijanosti začeli nekaj razgrajati, nakar so drugi gostje po-klicali policaja. Mustić se je golih rok lotil treh redarjev in jih je tako pre-mikastil, da so bili vsi crni. Končno so ga vendar ukrotili in ga odpeljali. Tedaj je drug vojak potegnil bajo-net, da bi šel nad redarje, redar Janossy pa je potegnil sabljo in je pomotoma usekal Mustića tako po rcki, da mu jo je vso presekal na ra- I mi. tako da so mu morali roko od- I rezati. I * ČlovekoHuben dunajski odvet- I nik. Arb. Ztg. prijavlja spričevalo, ki je je bogat dunajskiodvetnik izdalde-kletu, ki je pri njem službovalo. Od-vetnik potrjnje, da je dekle služilo pri njem nad deset let., da je bilo iz-redno marljivo, spretno in zanesliivo, da je opravljalo posle strojepiske, stenegrafinje, knjigovodke in solici-tatorice in da je vi^cli v svoji prostih urah brezplac:io in rrostovoljno de-lalo v pisarni. — To dekle je prišlo zdravo in sveže v odvetnikovTo pišar-no, a ko ie od dek in vsled pomanjkanja — imeb je pri stoanii draginji 100 K plače — začelo tesati, ji ie čio-vekoljubni advokat pomagral s tem, da ji je — službo cdpovedal. * Mnenfe ameriškega poslanika v Berolinu o miru. Govoreč z nekim časnikarjem je rekel ameriški poslanik v Berolinu, Al. Gerard: »Slej kakor prej sodim, da je dobro upanje na mir in da smo od miru oddaljeni samo še nekaj mesecev. Prezident VVil-son ima pred vsem splošno človešk! interes na cbnovitvi miru. Će se bo \Vilson omeli! na sprejetje mirovnih predlogov obeh vojskujočih se strank ali če bo pritisnil na vojskujoČe se države, se danes Še ne more presoditi. Sicer sem prepričan, da se zgode v najbližjih tednih še veliki vojaški do-godki. Vsled teh bo nagnenje za mir pri vojskujočih se vladah znatno na-rasel. * Mirovni pogoji četverozveznih držav. »Pester Llovd« poroča: An-gleški vojni poročevalec Kenzie je po poizvedbah na baje dobro podučenih mestih o mirovnih pogojih četve-rozveznih držav do^nal sledeče: Nerr.čija mora svojo mornarico zmanjšati. skleniti dogovor glede zgradee podmorskih čolnov in zračnih ladij. opustiti zgradbo oborože-niii potapljalnih čolnov, prepusti An-gleški svojo posest v zapadni Afriki, priveliti v nevtraliziranje Nizozemske in Kielskega kanala, se odpove-dati vsaki vojni odškodnini in vrniti Bclgijo ter Alzacijo in Lotaringijo. i Glede Italije še ni vse odločeno, kerl Še ni porazumljenja s Srbijo. Itali- I janska ozemlja Avs*rije r.ai dobi Italija, a Triđenta se lahko odpove, ker je odstopi Franciia pas vzhodno Monako. Dalje zahteva četverozveza politično neodvisnost Poljske, nevtrali-ziranie če ne okupacije Carigrada, razde'ltev Male Azije in neodvi-snosr Palestine. — »Pester Llovd«« pravu da mora tuđi ta program vzbuditi Ie vinarno veselost v centralnih drža-vah. — Mestna hraniinica ljubljanska. Promet meseca ina*'a 1916. 1395 strank je vložilo 1.441.M3 K 27 v; 1475 strank je dvignilo 1,362.686 K 79 v; terej vec vložilo 78.456 kron 48 v. Stanje vlog: Stcvilo vložnih knjižic 31.962. Hipotečnih in občin-skili posojil se je izplačalo 16.600 K; vrr.ilo 233f,Sry K 26 v. Stanje poscjil 31,874.300 K 07 v. — Mestna hranilnfca v Kamn?-ku. V mesecu maju 1916 je 244 strank vložilo 96A2S K 89 v, 154 strank vz-dignilo 123.063 K 83 v, 1 stranki iz-plačalo hip, posojila 600 K. Stanje hranilnih vloff 2,526.651 K 93 v. Stanje hlpotečnih posojil 1,443.335 K 38 vin. Denarni promet za mesec maj 1916 669.907 K 53 v. — Združitev avstrijskih tvornic za azdelovanle žarnic. Kot izvemo, so se tri največje avstrijske tvornice žarnic: Ivan Kremenezkv, Dunaj, električna tvornica žarnic, Watt d. d. in Westinghouse tvornica kovinskih niti in električnih žarnic dr. z o. z., Dunaj združile v svrho prodaje svojih izdelkov za Avstro - Ogrsko, Bosno in Hercegovino, s tem da so ustanovile skupen prodajalni biro, ki je registriran pod firmo »Letax«t osrednji prodajalni biro tvornic električnih žarnic, Kremenezky, Watt, Westinghouse, dr. z. o. z., Dunaj I. Graben 29. a, Trattnerhof. — Z zdru-ženjem teh treh najodličnejših doma-Čfh tvcmic žarnic se je ustvarila ve-likopotezna nova organizacija, ki ima sa smoter izjednostavljenje obrata, kar bo koristilo v zaželjeno okreplje-nje trgovališču z žarnicami. Izdelo-vanie svetilk s kovinskimi nitimi se vrsi, kot izvemo, popolnoma enotno Temcline metode za iz^delovanjc s^ s patenti zavarovane. 129. star. ,£LOVENSK1 NAKUU\ One 6. junija 1916. Stran 5. Umrli so v Ljubljani: Dne 2. junija: Mihaela Bačič, uradnikova vdova, 70 let, Radecke-Ka cesta 9. — Jakob Capuder, bivši dninar - hiralec, 28 let. Radcckega cesta 9. Dne 3. junija: Ana Skopec, za-sebnica - hiralka. 74 let, Radeckega cesta 9. — Marija Zvezde, zasebnica, 64 let, Sv. P tra nasip 3. Dne 4. junija: Fran Dežman, £r-novojniški desetnik, sicer mitniški paznik, 40 let, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šo!i. — Amalija Širok, hči služkinje - hiralke, 13 let, Radec-kega cesta 9. Dne 4. junija: Franc Maintinger, tturjačev sin, 13 mesecev, Streliška ulica 15. — Marija Hren, vrtnarieva hči. 9 mesecev, Streliška ulica 15. Dne 5. junija: Ivan Legat, bivši trgovski sluga, 65 let. Japljeva ulica .?. — Uršula Kuster, bajtarjeva žena-hiralka. 55 let, Radeckega cesta 9. V d e ž e 1 n i bolnici. Pne 29. maja: Ivana Pance, zasebnica. 65 let. Dne ?0. maia: Janez I^kra. dela-vec, 40 let. Dne 31. maja: Fran Babšek. mi-rarsl:i pomoćnik, 34 let. — JerneJ Cankar. cestni delavec. 25 let. Dne 1. junija: Janez Bertfa. čev-TTar. 53 let. Dne 2. juniia: Ana Flster. po-sestnfkova hči. 3 ure iir pol. — Ru-dolf Ahačič, strcinikov sin. 13 mesecev. — Marija Fister. po^estnikova hei. pot nre. Dne 3. iunija: Marija Butala, zasebnica, 4S tet Jfafljc!f?o cslntto stonte snm 8ragtm na bejiles, h \\h naročit* na „Slovenski J??.ro8", ker k na ta način rečno dobivajo poročila iz domovine. DanasnjT list obseg: 6 str?ni. Izdajatelj ?n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnfna !n fisk »Narodne tisF-rarrte«, Pomirienie živcev v stanju obo-lelosti vsake vrste je najvažneiša odredba. Od bolesti vznemirjeni živci so vzrok, da bolečine se hujše obču-timo. kot so v resnici. To opazimo, ako kaka druga stvar, n. pr. Kako za-nimivo pismo, odvrne našo pozornost od bolečine. Ko začnemo brati pismo, bolečine ne občutimo več. Za- to je pomirjenje živcev najvažnejie za olajšilo bolečin. Bolečifie hladeče sredstvo, ki takoj pomiri živce, je Felierjev blagodiSeči rastlinski esenčni fluid z zn. Elzafluid, ki hitro pomaga pri bolečinah vsake vrste. 12 steklenic tega dobrodejnega domaćega zdravila posije franko za 6 kron E. V. Feller, lekarnar, Stubica, Elzatrg 238 Hrvaško. Tu tuđi lahko obenem naročite Fellerjevo milo od-vajajoče rabarbarske krogljice z znamko Elzakrogljice, 6 škatljic franko za 4 K 40 v. Obe zdravili naj bi imeli vedno v hiši. ker nadomestuje-ta skoro domačo lekarno, in se izborno izkažeta pri vseh bolečinah, ki so posledica utrujenosti, prepiha, vlažnosti, ali pa pri použitju pokvarenih jedi. Naglo utolaži bolečine Fel-Ierjcva nientolska stogla zoper migrene. Cena z ovitkom 1 K. (fs) Jlk© namočite ,___ ?n to nemudoma storite. ! srtfh rotr;skt« Hihw krib — ■- — - ■ -1. . I gfT-a cgnfcgs rj»*.ap hifa 1 srtžko Inaiisrcestrskg bnit U 1 tom hi 4° o cgre. h\\ srtčk »z I. 1B84 Kcsffa; cb- pet srei*- c?. ftffctaiH !;- itSV »09 5 y:zr.. *«^**8TC igralno pravico do dobitkov ene turske srećke v znesku 9o 4.000 frarAcv popoin:ma zastenj. Poot««ti v hrbeu Dr RichT«r-Jft Sidrc-Lio!n]efii.:s mJuS1"«. Sidpo-Paia-Eipellir. btfkJeEl:* kroa - 80, 1 40. *-- Dobirs k ▼ t«karn«J» tii direktno jD^ ▼ Dr Ri:bter-}» lefear«! JTA „Pri zlaifm levu". Km * Prag*, 1., Eiizai>e(a» ceata ft. ^^ . DceTBt rae,poAllJacje>. . V€č|a prazea = zse is5e od juliia narr'--i. \J2-S Ponudbe p_d 9) stalso 1796lfv na upravtPŠtvo »S:oven-kcga * ^rr.cij« i Eristijan Kasalo naznanja potrtega srca v svojem in v imenu otročičev Hastota, Zorlce :n Danice, kakor tuđi v imenu ostalih sorod-nikov pretiesljivo vest- da je njih vročeljubljena soproga, mamica, sestra, svakinja in teta, gospa danes ob ''210. uri zvečer po kratki, zelo mučni bolczni, previđena s svetotajstvl za umirajoče v 34. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki predrage pokojnice se prepeljejo v pondeljek, dne 5. t m. popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Slavini. Maše zadušnice se bodo brale v fami cerkvi v Slavini in v \ podružnični cerkvi v Vremskem Britofu. ] Blago pokojnico se priporoča v molitcv in prijazen spomin. j PRESTRANEK, dne 3. junija 1916. 1794 Žalnfočl ostali. 5i5nica M »prej«« s 1. argustom 1792 Pozve se v H6ltol|skl Utkani Brez otok imajo prednost. Hisa za 2—3 stranke, z vrtom, če mogo*e v sv. Jakoba ali Št. Peterskem okraju se kupi. Kolikor mogo"e natančne ponudbe pod nas-'ov „knpMia 1SO3U do 5. iu!:ja t L na upravni'tvo »Slovenskega Naroda«. 1803 Prodam svožega f v f J ** Đr. Jane, 18OC Pracia se lepo e lertim sadonosnikom. Post- ;vo ir.cri do 05 or;ilov zemlje, lep pnzd; redi se lahko 10 gtsv ifivine; ros!or>ie je vse v dobtem btaniu. Pr;de!a se lahko '2H do 2< rolovnjakov pi ače. Posestvo je odd lieno 10 minut od veli!:e ce-te Cena 14 000 kron Frsnc Doblć, posestnik, Dramlie pri Cel^u, Š>!cr ko. 17'J8 Išče se po»a6na, zračna in kuiiiEra, (oajra;e v bliz.ni javnh na F3dov)t oziroma prva z uporabo kuhinje. Ponudbe pod „ S9ln&lO 1795", na mrav »?'or ^\ '. <; 'ifi 15 t m. Priporočamo najnoTejše n«5ledn]il5 bojile: Frey&agovo : u eno po P««t Zapadno HnsUo ..... 1 20 1*39 Avstr.-ogisk. Prlmor-a . • 1*20 1*30 j Romansko.......1*20 1*39 ' Avstri^skc- in Neatiko-Rv- 1-20 1*30 skih ohme^islli peitra-ia . . 1-20 1*30 Srbsko......... 1*50 1*63 Dardsnelfko ...... — *S0 — *90 Hdiziovo i Spiošno rusko boHSće . . 120 1*30 Po^ilja se le proti gotovini v naprej ali pa po povzetju tlarotino hnjigarnc V Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Slavljena Hnni Boas' v „Kino Central" v tieželn. alednlKču. Samo tri dni! Samo tri dal! SeszaCiisHa nravstvena drama v 4 dej^a^žh. VI fj!a^?ai vl^gi Anni Saas. SkrrMno napeto dejasijs- — Prwowrsini iB^^'ci« Prekrasna fotografija. Nsfaol) zanicii? in saš&oiijii slO7. r.ostro^aal teelslk soi ki prlohcuiejo vsak teden mio?o Kanimivlh s!ik £ bojl^č in o drugiii vajnih aktualnih domnčih in tujiii dogodkih, ter obilo zanimiveg.i čliva: pesrai, povesti, Jak3 isnlmlvf I#p detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sp'oli vsc!i strok roiiudncga znanstva. US „TEDEN'SKE SLIKE" so nenolitičen in nestrankarski ilustrovan iednik, ki je posvećen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela r.aročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv nica, vsai-.o društvo itd. Zahtevajte „TED: \'SKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četn leta K 5*— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12'—. Naročniki dobe kot nagraćo velik ilustrovan koledar, slike Prešcrna, JurČiča, Gregorčiča in Aškerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDEMSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje števiike. Pošljte nara svoj naslov in pošljemo Vam 1 Stevilko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravr.ištvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljabljana, Franćiikanska nllea 10 L Prednaznanilo. PeteK S. do ponetieljka IZ. Junija. 4 Cn6¥0. ! ? ! 4 dnevel ^^b v i fl^B fl^B £5E ^t§ ^^h ^^1 Senzacijska đets&tivsfea isonieđila! ki po svojih elektlii in oiig. mislili prefeaia daleko vse, bar se Je došle} predva]alo. Sam! se feodete mogli prepričati pri pred¥a|aa(a te slike, da presega vse senzacije, kakor Je Smrtni jockey ln dmge. w9 t^^^e^*1 JMPV^^ >?ikut *^^^^hl v^^^B^ v4HT^^e^^^P^^cw Jtf^^lra p^^Bt^ t^^^^B^hh^^ePHUe ^^^^^IB^^mHH^ ni^UBE^^^^^JL ^^h^^^V ^^^^E^l ^^^^I^^h^^^^^^mw. J^^^^FV HQ4,a^ tf^^^^lPB^Efl^BB^r ^^^^^^^^BS^^E^ I^m^^^b ^^^^Mt T^^^mj ^i^^v Iy J- £^^Bk li^H^f j^flH ^^^Mi S^^DLvOf^^* L1B^9^h^bIB ^^^^9^^BV ISiiHi^A ^I^^^^^^kH ^^^^^^^^^^^^^ j^H_HHn j^^^E^^^^^Ec ff^^E^^^^9\ fl^^^^^^^^^A Delniška glavnica: K 8,000.000-—• PODRUŽiilCA LJUBLJAliJI. Rezerve: okrog K 1,000.000*—• SPBEJEMA: Vloge na kcjiilce in {Hi obrestnfe po čistih 4 V? %. Vloge sa tokoil la liro raćaa proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE Dl PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. Centrala i Trst. Pedmtaice s Owbr«*nili Duftaj Koter ■•tlievlć Opatflj* Splj«t E8K0MTIBA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. UDAJA s Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME; na blago, ležeče v javnih skladišcih. PRETIEMA: Borzaa naročita in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslovi JADRANSKA. 10 Telefon it. 2B7. SI ran 6. .SLOVENSKI NAROD*, dne 6. junija 1916. 129. *lev. Slivovka, tropinek !n Fiim v ainoiinah od 60 1 dal]e9 pm ntzklh dnevnih tena* se dobi pri t¥rdki A. KuŠltM, Ljubljana, Kaneuska cesta Ji. 15. Vojno zavaravanje! SpreJemajO se pod ugodnimi pogoji t7St potouolni sotfudniiii ir. sotriulnice za okrafe: Ljubljana - mesto - okolico, Ssnmlk. Pro^-i naj se predstavilo pri oki a]ni poslcvalnici v Lfc^Hani, C. kr. avstrijskega voia&kega zaklada za vdova m sirote peđ Na> ▼iftjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Apostolske^* Veličanstva. Od deiek: Vojno zavarovanfe- Selecbarffe«*a nlict št. 6 11. nad str. Jy[odm $aion Bitaka cttoroai, šjabljana, Stan trg S/. Ueiifca zaloga dunajskth dam^ih in dcfciiški^ ^opravda točno m *:ajccneje. 3 a lm ftlobufa v veliki i?beri. St. »626. ^^ 17^9. K21JS£|I£1Sb V smisla § 37 občinskega reda za mesto Liubljano se javno naznania, da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1916; 17, t. j. od 1. julija 1916 do 30. junija 19i7, in sicer : 1.) me&tnega zaklada, 2.) mestnefra ubožnega zaklada, 3 ^ zaklada meščanske imovine, 4.) ustanovnega 7a'e & ceno in množino (koliko va^onov) je poslati tvrdfci : J. Pogažrslk, Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). :: Na ponudbe brez cene se ne ozlra. :: NA iZBIRO pošilja tuđi na deželo. :. asr.e CG52 SI i! TE pSašče, jopice, krila, kos!ume, noćne ?ialje, pe-rilo. modne pred msie.športne klo buUe in stezs!ka. /e!o solidna tvrdka M. Krištofič - Bačar Ljnbifana, Stari trg 9. Lastna hUa. Fine otroške oblekce :: in krsine oprave. :: drogerija in jctcsanulaktura Ljubljana, Selenbargova ul. 5 priporača veliko zalogo desinfekcijskih preparatov ka!ior: Lysol, Lvsoform, Kreo!inv Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kis- i lina, karbolovc apno. Potrebšžise za oostrežbo bclrsfkov in r^njsneev, ; obves in g;a aasisga blaga, konjaka, ruma in čaja. j ^cro/orm. f ithtiain. perolin. : Zadnlkarjeve vrećice I = zoper goilSTGn. = ' SUwovka — troplnovec — brtnje¥ec : pelinkovce — rum — kognak : ▼ na|b«l]fti kakovosti sa dobi po nizklh dnevnih cenah pri tvrdkl Grnmmer & Komp. Lioblfana. Sodna nSica štev. 3. 1377 OVES se nađomesti z melasnimi krmili, ki jih razpošilja deželna centrala krmil, Ljubtjana, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 50 kg. Cc.ia je K 35— za 100 kg. :: r^afsa^elia izbera :: =^=^= umetniških in drugih z^=^= razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA Ijubljana prešernova ulica štev. 7. A- & £• Skctberne JVlestm trg št 10. (lastnica Jadvigs Sare) LjUbi|ana, Selenburgova ulica štev. 5. Posteljno životno namizno flV I^f* ^^b 8 3 ■■ Cene zmerne. Solidno delo. 5p«ciolni cdd^!«H zo n«u«5tine opreme, gerile zo gospode pc meri, 1703 ^________ 3ttodm sato*i^ Stlarija Sdt%l — £jubija mi, Židovska ulica št 8 odprto skladišče nas proti štev. 7 priporoett cenjenim damam in gospicam svojo bogato tebero tiajokusneje nakitenih svilenih Idohukov in s/anutikovj redno navili dunajskih modela v, praznih oblik prvovr stnihtovarn in naj moderne j šega nakita. Popravila /w želji. Žalnt klobuki redno v zalogi. Zunanja naročita obratom poste. Prhnatio napinje cene! Priznano najnišje cene I